Leto VIII, št. 19*
Ljubljana, torek 23. avgusta 1927
^ lihaj. ob 4. »jutraj. asa
Stane mesečno Din «5'—, za inozemstvo Din ter— neobvezna
Oglasi po tarifo. Uredništvo i
Ljubljana, Knaftova ulica Jtev. 5/L Telefon it. >07« in >804, ponoči tndi it. »034.	i-
Rokopisi s* no vraiajs.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
UMavaOtvo: LJubljana, freternovp uHr» it. 54. — Telefon it. 2036.
ioseratal oddelek s Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon St. «*§a
Podružnici: Maribor, Aleksandrova It 13 — Celje, Aleksandrova cestr
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-'; lana it 11.848 - Praha čislo 78.184. Wlen, Nr. 105J41- >»as*
Ljubljana, 22. avgusta. Včerajšnja politična nedelja je zopet prinesla malo več jasnosti v kritično stanje naše državne politike. Namenoma se nočemo pozivati na izjave naših voditeljev, ki so preteklo nedeljo imeli v vsej državi na stotine shodov, od katerih jih odpade samo na Slovenijo 37. Tudi mislimo, da lahko preidemo govor dr. Korošca v Ptuju, kakor ga beleži beograjska «Politika». Šef SLS očividno izgublja na prevdarnosti. Revizijo ustave, ki jo je izbrbljal na Viču, je moral docela umakniti, keT je bil ž njo nakopal g. Vukičeviču stotere zadrege ln ga prisilil, da ga mora zdaj na vseh krajih demantirati. G. Korošec je v Ptuju skoro otročje poveličeval svoj obisk pri budimpeštanskih klerikalcih, ustrelil pa pri tem novega kozla s povestjo o kralju Borisu. Neslane opazke v nasprotnem časopisju, odkod ima denar in druga obrekovanja pač pričajo, da pada vodja SLS v žargon g. Zebo-ta: zato se ne bo smel hudovati, če nas enkrat mine potrpežljivost.
Bolj važne pa so izjave, ki so jih dali včeraj politiki vladnih strank. Govorili so gg. Vukičevič, Davidovič in Marinkovič. Govor g. Vukičeviča, ki je prišel preganjat Pribičeviča v Ldko, je precej brezvsebinski in zatrjuje, da hoče vlada po volitvah vzeti v razpravo gospodarsko krizo in izenačenje zakonov. Ta program, ki smo ga svojčas črtali v znanem pismu g. Vukičeviča kralju, pa smo že tolikokrat čuli, da nas kar boli, če se ga ponavlja brez dejanj". Imele so ga prav takega vse vlade od
I.1918.	naprej. Upravičeno smo vprašali že junija g. Vukičeviča, naj pove, s kakimi sredstvi hoče odpraviti krizo in kakšni naj bodo novi zakoni. Kar pa je g. Vukičevič zopet povedal v nedeljo, je le pogreto zelje. Vidi se, da ni še nič razmišljal, kako hoče prav za prav izvesti svoj program. Te dni ga vabi finančni odbor, da razloži svoj načrt, a g. Korošec že napoveduje, da bo vlada finančni odbor bojkotirala ...
G. Vukičevič in za njim seveda tudi g. Korošec sta si izbrala za tarčo gospoda Pribičeviča. Vidi se, koga se gospoda najbolj bojita. Pribičevič je izoliran, tako zatrjujeta, obenem pa gospod Korošec z žalostjo ugotavlja, da ima opozicija večino v finančnem odboru, vodi jo pa g. Pribičevič. In zgodilo se bo po volitvah, da bosta izolirana gg. Vukičevič in Korošec.
G. Vukičevič je zopet zelo krepko posegel v prerogative krone. Z zavidanja vredno naivnostjo je pripovedoval, da se je obvezal rešiti gospodarsko krizo in izenačiti zakone, zato ga mora vladar obdržati na vladi tudi še po
II.	septembru. G. Vukičevič misli, da ga krona ne sme zamenjati, dokler ne izvrši vsega, kar je obljubil. Mož očividno ni premislil, kaj je rekel, sicer bi se moral samemu sebi iz srca za -smejati. Istočasno sta gg. Davidovič in Marinkovič vsak po svoje povedala, da z 11. septembrom odpovedujeta Vukičeviču tovarišijo. Davidovič s' pri tem ni natikal rokavic. Povedal je, da g. Vukičevič ne drži besede in dostavil, da priznava, da je storil velik greh, ko se je svojčas izjavil zanj. Če se še enkrat zgodi, da da svoj glas, se nikdar več ne oglasi za Vukičeviča. On da ga ni dovolj poznal, saj prej celih 20 let ni odprl ust v Narodni skupščini, zdaj pa ga ima dosti.
G. Marinkovič je isto povedal po svoje. češ da je demokratska stranka zdaj le na pol v vladi, na pol pa v opoziciji in da g. Vukičeviču ne gre v glavo, da so demokrati v vladi. To pa bo drugače 12. septembra. Do tedaj da treba še potrpeti.
Zanimivo je tudi citati, kaj govori gospod Boža MaksimoviČ: Ne ene simpatične besede nima za g. Vukičeviča in vse kaže, da že brusi nož, da ga v zvezi z g. Uzunovičem izžene iz vlade. Vukičeviča je hvalil le g. minister poljopri-vrede Stankovič, ki pa je pri tem povedal zelo neprijetno stvar, ki jo g. Korošec doma taji. <G. Korošec želi vstopiti v radikalno stranko*, je dejal Stankovič, zraven pa je v madžarskem jeziku povabil v stranko še vse Madžare, Nemoi in Arnavti pa da so itak že radikali. Lepa družba!
Moralična lfkvidacija režima g. Vukičeviča je že završena. Pogrebne molitve opravlja prečastiti g. Korošec.
Devet Ust v Črni gori
Catinje, 22. avgusta, r. Za volilno okrožje Črne gore, ki voli 7 poslancev, je bilo od sodišča potrjenih 9 list: tri radikalske, dve demokratski, zemljoradnisko - republikanska, delavska, samostojnodemokratska in federalistična lista.
Kralj pokrovitelj našega nogometa
Zagreb, 23. avgusta, p. Jugoslovenski no« gometni savez je prejel obvestilo iz dvorne pisarne, da je kralj sprejel pokroviteljstvo nad Jugoslovenskim nogometnim savezom.
Mednarodni kongres kemikov
Beograd, 23. avgusta, p. Dne 10. septem« bra se bo vršil v Varšavi mednarodni kon« greš kemikov. Tega kongresa se bodo ude« Težili tudi delegati naše države.
Politični odmevi nedeljskih govorov
«Do volitev bo stvar ravno zrela za prelom.» — Opasnosti pu-
stolovne politike. — Ministrski predsednik je šel lovit ribe. —
Krvavo razračunavanje med radikali
Beograd, 22. avgusta, p. Včerajšnji veliki govori političnih voditeljev, zlasti Vukičevičev, Davidovičev, Pribičevi-
čev, Marinkovicev so predmet živah nih komentarjev. Politični krogi opažajo zlasti, kako se odnošaji med obema vladnima strankama od tedna do tedna zaostrujejo. «Do volitev bo stvar ravno zrela za prelom® nam je danes izjavil dobro informirani demokratski politik. Posebno pažnjo vzbuja v tej zvezi Davidovičeva napoved, da ne bo več glasoval za Vukičeviča. Znano je, da po vsakih volitvah po parlamentarnem običaju pride med vladnimi strankami do razgovora vprašanje ostavke. Na ta trenutek je g. Davidovič mislil. Politična javnost beleži kot značilno izjavo g. Marinkoviča o edinstvu stranke in izjavo g. Pribičeviča o demokratski koncentraciji «čim DS odpokliče svoje ministre iz Vukičevičevega kabineta» — t. j. takoj po volitvah. Koroščev govor v Ptuju je napravil v vladnih krogih mučen vtis radi indiskrecije o kraljevem sestanku z bolgarskim kraljem Borisom, v ostalem pa njegova metoda «izključevanja», ki jo je sedaj razširil na Pribičeviča, izziva ironične dovtipe, češ saj bo polagoma res — sam ostal. Najostrejše proteste v vsej politični javnosti pa vzbujajo Vukičevi-
čeve napovedi, da bo vlada za vsako ceno tudi po 11. septembru ostala na krmilu. Sicer je verjetno, da bo vlada še nekaj dni po volitvah živela, a gospod Vukičevič vendarle govori tako, kakor da bi se njega in njegovih radikalskih ministrov, o katerih je Davidovič izrekel silno težke očitke, nič ne tikalo, kakšen bo rezultat volitev in kako odloči krona. To je otročja, a obenem prav pregrešna pretnja z diktaturo. Pribičevič je to karakteriziral z opasno pustolovščino. Smatra se, da bodo Vukičevičeve izjave imele še važne posledice.
Min. predsednik nadaljuje danes svoje agitacijsko potovanje, jutri pa gre na morje, kjer se bo udeležil velikega ribolova. Pribičevič je odpotoval v Ba-nat, Davidovič v Skoplje. Izvršni odbor SDS je danes odobril volilni razglas. Izvršni odbor radikalov je sklenil sklicanje glavnega odbora.
Subotica, 23. avgusta, p. Včeraj pozno zvečer je imel v Martomišu pri Subotici shod radikal dr. Jovan Radonjič. Pri tem je prišlo do težkega pretepa s skupino vladnih radikalov. Policija je zborovalce razgnala. Mnogo je ranjenih. V Bački Topoli je prišlo med komunisti in kolonisti do bitke z revolverji in noži. 15 glavnih krivcev je aretiranih.
Hladni curki ss- Vukičeviču in Korošcu
Davidovič proglaša: Nikoli več za Vukičeviča. — Marinkovič želi za Radiča in Korošca boljšo politično vzgojo ter svari radikale naj se nikar ne zanašajo na 11. september. — Zmagati mora demokracija
majo z življenjem nobenega stika ln ki so samo ostanek iz bivših časov in razmer. Po tri, štiriletni jalovi borbi s plemenskimi
Beograd, 22. avgusta p. Včeraj je imel g. Davidovič velik shod v Meljaku, v beograjskem okrožju. Obračunal je ostro z Vukičevičem ter pokopal vse nade, da bi Demokratska stranka po volitvah še mogla z njim sodelovati. »Jaz ne napadam g. Vukičeviča iz osebnih razlogov, temveč kot nosilca politike. Predvsem ugotavljam, da nani n: bila držana beseda, dana, ko smo sklepali koalicijo. Priznati moram, da sem tudi jaz pomagal predsedniku vlade, da je i prišel do svojega sedanjega položaja. Priznam pa, da sem storil pogreško. Ce pa mi bo še kdaj postavljeno vprašani e, ali naj bo predsednik vlade, ali na) ne bo, mislim. da mi ni treba povedati, kako bom predlagal. V svojo obrambo naj navedem naslednje: Sedanji predsednik vlade ie že dvajset let narodni poslanec, a se kljub temu nikoli v Narodni skupščini ni oglasil k besedi in mi je bilo potemtakem nemogoče, da pogodim, kaj on misij in kaj namerava. Da je nastopil kdaj v skupščini bi vedeli, kako misli in kako nam je ravnati. Predsednik vlade trdi, da hoče ozdraviti svojo stranko. Ce se da očistiti, naj jo le ozdravi. Toda njegovo zdravljenje se nam nikakor ne dopada. Med radikali v vladi so izvzemši dva trije ljudje, o kojih pravi narodna prislovica: »Ala smo se sestali be-čari!« (Klici iz publike: A nijeden se za hišo (državo) ne briga!)
Umerjenejši, ali navzlic temu precej jasen je bil minister Marinkovič na svojem shodu v Velikem Bečkereku. Silno si je privoščil radičevce in klerikalce, katenm je očital, da so vsa leta sem le podirali.
»Po sprejetju ustave in relativno plodo-nosnem zakonodajnem delu 1. 1921 je nastopilo večletno zatišje. Na dnevni red so bila postavljena vprašanja, ki stvarno ni-
in verskimi vprašanji je nastopila potreba po novem stvarnem zakonodajnem delu, ki se naj nadaljuje tam. kjer se ga Je prekinilo 1, 1921 in }922. Opozarjam v tej zvezi na dve vprašknji: vprašanje samoupravne ureditve in Vprašanje agrarne reforme. Če govorim o tem, da naš narod še ni politično dozorel, mislim, da so tudi voditelji poedinih strank potrebni še prav ve. like vzgoje. Kje bi bilo drugače v tem oziru mogoče, da imamo voditelje plemen skih in verskih strank, torej voditelje, ki še ne morejo razumeti, da lahko obstoja edinstvena država iz raznih plemen in ver?
Kar se tiče svobodnih volitev, priznam, da sedanje nikakor niso idealne. NaSa stranka bo delala na to, da se uvedejo take institucije, ki bodo garantirale svobodne volitve po angleškem vzoru.
V demokratski stranki ni nobenih neso. glasi j, razen taktičnih, kar pa Je znak, da je stranka zdrava. Mi smo stopilj v vlado, da delamo. Toda zdi se mi, da našim kom-panjonom nikakor ne gre v glavo, da smo v vladi, nego smatrajo, da smo v opoziciji. Mislim, da jim bo stvar drugače izgledala in da jim bo mnogo jasnejša 12. septembra. Kaj bo z gospodo radikali, ko ostanejo brez oblasti? Iz predvojne Srbije Imamo primere, ko so stranke, ki so padle z vlade, popolnoma propadle. Jaz ne želim, da b; se to primerilo radikalom, ako pa bodo na ta način nadaljevali, se jim utegne to dogoditi. Nočem biti prorok za 11. september. Jamčim pa, da bo demokracija dne 11. septembra dosegla tak uspeh, da bo lahko izpeljala ono, kar je v njenem programu. Le potrpimo teh par dnj še.
Tretji kohsres evropskih narodnih
manišin
Kongres je otvoril slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr. Josip Wilian, — Makedonci tudi letos izključeni od razprav
2eneva, 22. avgusta (s-be.) Glavni odbor mednarodnega kongresa evropskih narodnih manjšin je imel včeraj večur-no posvetovanje, ki se je zavleklo preko polnoči. Posvetovanje je bilo posvečeno važnemu vprašanju, ali naj se sprejmejo nove narodne manjšine, oziroma ali naj se dovolijo referati in razprave novih manjšinskih skupin, ki dosedaj niso bile zastopane ne na prvem in ne na dTugem kongresu narodnih manišin.
Po vsestranskem razmotrivanju in objektivni presoji položaja je glavni odbor sklenil odgoditev sprejema novih narodnih manjšin. Tako so od sedanjega zasedanja izključeni Makedonci iz Bolgarije in Jugoslavije, nadalje Lit-vanci, Frizi in avstrijski židi. Obenem je bilo sklenjeno, da se otvoritev kongresa zaradi končnoveljavne določitve dnevnega reda odgodi na danes popoldne.
Ženeva, 22. avgusta (s.) Danes popoldne je bil tu otvorjen tretji kongres evropskih narodnih manjšin. Kongres je otvoril predsednik dr. Josip VVilfan, poslanec v rimskem parlamentu, ki je v svojih temeljitih izvajanjih povdarjal velik pomen gibanja narodnih manjšin. Očrtal je program letošnjega zasedanja,
omenjal najvažnejše točke razprav, med katerimi je v prvi vrsti razpravljal o ogražanju evropskega miru zaradi naci-jonalne nestrpnosti. Nadalje je izjavil da bo kongres razpravljal o meddržavnem sodelovanju narodnih manjšin, jezikovnem vprašanju ter o statutu Zveze narodnih manjšin.
Kongresa se udeležuje 35 manjšinskih .skupin iz vseh delov Evrope, ki zastopajo skupno 40 milijonov prebivalstva.
Obnova diplomatskih stikov med Vatikanom in ČSR
Praga, 22. avgusta, j. Kakor se zatrjuje pride v najkrajšem času do obnove diplo« matskih stikov med Vatikanom in češko« slovašl o vlado. Za novega nuncija v Pr".£i jc določen bivši goriški poslanec v avstr. parlamentu in deželni glavar msgr. dr. Alojz Faidutti, ki je sedaj nuncij v Kovnem.
Medparlamentarni kongres
Pariz, 22. avgusta, (pa.) V četrtek, 25. av* gusta se otvori v palači Luxembourg 24. medparlamentarni kongres, katerega se bo udeležilo 35 držav. Komisiji za gospodarska a prašanja in razorožitev sta že pričeli s svo« jim delom.
Važne izjave Svetozarja Pribičeviča
Učinkovita korektura nazorov g. Vukičeviča in odločna zavrnitev Koroščevih iniamij. — Blejski pakt pomenja v stvari poskus ustanovitve odločnega protiprečanskega režima
je danes podal vašemu dopisniku med drugim naslednje izjave: Davidovič <rdi, da vlada teror. Mar-
Tuzla, 22. avgusta r. Snoči je SvetoT zar Pribičevič imel velik zbor v Tuzli in je pri tej priliki med drugim izvajal: Predsednik vlade je neki dan v Ljubljani izjavil, da je treba radikalno stranko očistiti. To bi bila zelo hvalevredna naloga. Toda kako pa vlada to izvaja? Od radikalov preganja Marka Trifkoviča. ki nikoli ni bil nosilec korupcije v naši državi, dočim stavlja Lazi Markoviču g. Vukičevič ves državni aparat na razpoloženje. Laza Markovič je torej angel odnosno nadangel. Predsednik vlade še ni odgovoril na obtožbo, da so trije njegovi ministri prenesli vso svojo imovino na svoje žene! Predsednik vlade ne vidi terorja, morda ga bo videl tedaj, ko bo proti njemu vložena v Narodni skupščini velika dokumentarna obtožnica. Predsednik vlade venomer govori o tem, kaj bo po volitvah. Kdo pa Je g. Vukičevič, da more danes odločati o tem. kaj bosta rekla po volitvah krona in narod, predstavljen po novem parlamentu? O meni se govori, da sem nasprotnik sodelovanja z Radičem. Ko pa se iz vsake kombinacije izključuje Radiča in Pribičeviča, se s tem izključuje sedem desetin prečanskih krajev. V drugih državah vodijo državno politiko poedini strankarski šefi, a pri nas vodijo to politiko repi. Radikali so bili vedno pripravljeni sklepati nemoralne sporazume. Naša država se danes nahaja v takem položaju, da mora 11. septembra narod napeti vse sile, da jo reši sedanjih pustolovov. Kar se tiče g. Vukičeviča. mu lahko povem, da bo dobil take volilne batine, da bo kar pokalo. G. Davidovič upravičeno grmi proti vladi. Mi izjavljamo, da smo pripravljeni podpirati Davidoviča brez rezerv, da se to pustolovstvo poruši. Kadar g. Davidovič pokliče svoje ministre iz vlade, takoj ustanovimo veliko demokratsko koncentracijo. Beograd. 22. avgusta r. Pribičevič
Ameriška iustica ne pozna milosti
Kljub nasprotujočim si vestem se zdi, da sta bila po nedolžnem obsojena Sacco in Vanzetti justificirana. — Stroge varnostne odredbe po vseh Zedinjenih državah. — Protestne demonstracije. — Splošna stavka v Mehiki. — Bombna eksplozija v Argentini
Boston, 22. avgusta, s. Višji 6odnik Stone je odklonil ponovno odgoditev justifikacije Sacca in Vanzettija.
ko Trifkovič trdi isto in tudi jaz izjavljam, da obstoja teror. Vukičevič pa odgovarja ž »ne« in prosto taji, kakor obtoženec pred sodnijo. Njegova Izjava, da bo tudi po 11. septembru na vladi, je predrzna in ruši avtoriteto onih suverenih ciniteljev, ki sta edina poklicana. da odločata, kaj bo po 11. septembru. To sta kralj in Narodna skupščina. Jaz se iz dobe Avstro-Ogrske ne spominjam niti enega madžarskega predsednika vlade, ki bi bil pred odločitvijo kralja in parlamenta podajal take izjave o svoji večnosti. Vukičevič zbira v primorsko-krajiški oblasti oni madžaronski izmeček, ki je bil že pred vojno zoper nas. Sramota je, da se sme dr. Korošec obnašati kakor kak diktator. Izgleda da je izgubil ravnotežje. Usodo svoje stranke je zvezal z Vukičevičem, o katerem je Davidovič izjavil. da ima samo 10 ljudi za seboj. Ni še dolgo od tega. ko je bil Korošec izključen z vsake kombinacije. Ako želi, mu postrežem z nepobitnimi dokumenti. Njegove šale z izključevanjem drugih se mu bodo še slabo izplačale. Odklanjam z indigrracijo Koroščeve klevete, da poklanja tvrdka Teslič naši stranki 50.000 Din mesečno, da imamo neke fonde in da razpolagamo z ogromnimi sredstvi. Jaz sem pripravljen, dokazati. kako in kake nadčloveške žrtve doprinašamo za našo stvar, žrtve, kakršnih dr. Korošec nikoli ne bi bil zmožen.
Mala strančica g. Korošca, ki bo padla na 15 mandatov in ki ne more narasti, čeprav bi se vsi jezuiti postavili na glavo, ni kvalificirana za to, da odločuje o naši državni politiki. Korošec je samo statist, v najboljšem slučaju lahko igra samo spo-redno vlogo Od glavne vloge ga izključuje narod, ki mu ne bo dal mandatov«.
Boston, 22. avgusta, s. Branitelji Sacca in Vanzettija objavljajo, da je vrhovni zvezni sodnik Taft, ki je sedaj v Kanadi, odklonil prošnjo za odgoditev justifikacije obeh obsojencev, ker zadeva ni v okvirju njegove juriedikcije.
Washington, 22. avgusta, s. Danes sta bila predložena zveznemu sodišču dva revizijska predloga za Sacca in Vanzettija.
Boston, 22. avgusta, (lo.) Edino upanje, da se podaljša življenje Sacca in Vanzettija, je intervencija guvernerja Fullerja.
Boston, 22. avgusta, s. Ravnatelj jetnišni-ce je izjavil, da je vse pripravljeno za justi-fikacijo Sacca in Vanzettija. Krvnik je davi dospel semkaj ter je pregledal vse električne naprave. Priče za justifikacijo so bile obveščene, da bo prvi obsojenec justificiran tri minute po polnoči (po ameriškem času).
London, 22. avgusta, s. Listi poročajo iz Bostona, da sta se Vanzettijeva sestra in njegov 19l6tni brat nad eno uro razgovarjala z obsojencem. Razgovarjali so se o mladostnih dneh. Ko sta zapuščala celico, sta 6e onesvestila. Sacco se je poslovil od svojega 14-ietnega sina, ki je bil ob njegovi aretaciji star sedem let, z besedami: Želim, da bi deloval za človeštvo. Ne misli na denar in bogastvo, ki 90 brez pomena.
Newyork, 22. avgusta, (lo.) Okoli jetnišnicu Charlestown je bila postavljena cela vrsta strojnic ter močni policijski in vojaški oddelki. Ponoči razsvetljujejo okolico jetnišniče močni reflektorji.
Boston, 22. avgusta. 6. Danes dopoldne ob desetih je bila proglašena splošna stavka. Kakor pred 12. dnevi so tudi sedaj vse ceste, ki vodijo do. jetnišnice, prenapolnjene. Jetnišnica je močno zastražena s strojnicami. Cestni-promet je ukinjen.
Newyork, 22. avgusta, s. Od velikega števila v listih objavljenih protestov proti ju-stifikaciji Sacca in Vanzettija je najbolj zanimiv protest, ki ga je podpisalo 600.000 oseb vseh poklicev iz v9eh držav. Znani profesorji, publicisti, .pedagogi, socijalni politiki, nacijonalni ekonomi itd. 90 podpisali ta protest.
Newyork, 22. avgusta, (d.) Glede na nevarnost pojačane akcije anarhistov ob priliki justifikacije Sacca in Vanzettija, je bilo včeraj proglašeno v vseh vzhodno - ameriških mestih cmalo obsedno stanje». Vsa policija je mobilizirana. Vrhovni policijski poveljnik je izdal nalog, da se morajo vsa javna poslopja, mostovi, podzemske in nadzemske železnice 6trogo zastražiti in za vsako ceno preprečiti bombne atentate. Po ulicah patru-lirajo močni oddelki policije in vojaštva, ki imajo nalog, nadzorovati protestna zborovanja in preprečili incidente. Po ulicah švigajo policijski oklopni avtomobili, da lahko v slučaju cestnih spopadov tako intervenirajo. Newyorška policija ima razen tega strog nalog, "da pri vhodih k podzemskim železnicam revidirajo prtljago potnikov, ker je^ računati s tem. da bodo anarhisti v slučaju justifikacije Sacca in Vanzettija skušali naj-
prej izvršiti napade na železniške naprave. Policija v Chicagu je vse količkaj sumljive osebe stavila pod nadzorstvo.
Berlin, 22. avgusta, (be.) Povodom pred« stoječe justifikacije Sacca in Vanzettija po* ročajo iz vseh svetovnih središč, da demon« stracije vedno bolj naraščajo. Vsi veliki newyorški listi zahtevajo pomilostitev Sac« ca in Vanzettija.
London, 22. avgusta, s. Danes se je v Hv« de parku vršilo protestno zborovanje proti justifikaciji Sacca in Vanzettija. Zborova« nja se je udeležilo 12.000 oseb.
Le Havre, 22. avgusta, s. Na protestnem zborovanju strokovnih organizacij pristani« ških delavcev proti justifikaciji Sacca in Vanzettija je prišlo do krvavih spopadov s policijo. 20 demonstrantov in pet policistov je bilo težko ranjenih
Marseilte, 22. avgusta, s. V neki gostilni je prišlo radi afere Sacco«Vanzetti do prepi« ra. Padlo je več revolverskih strelov, ki so smrtno zadeli tudi nekega novinarja.
Dunaj, 22. avgusta, s. Komunisti so danes v raznih obratih skušali izzvati protestno stavko proti justifikaciji Sacca in Vanzetti« ja, vendar brez uspeha.
Mexico City, 212. avgusta, (d.) Vodilna de« lavska organizacija je sprejela na svojem včerajšnjem posvetovanju resolucijo, v ka« teri protestira zoper smrtno obsodbo Sacca in Vanzettija in naglaša da bo v slučaju izvršitve smrtne obsodbe v vsej državi pro« glasila enourno splošno stavko.
Cordoba, 22. avgusta. (Io.) V Fordovih delavnicah je danes eksplodirala bomba, ki je napravila veliko škodo. Poslopje je bi« Io porušeno in deloma tudi hiše v bližini. Ljudje so se rešili z naglim begom na uli« ce. Splošno se domneva, da gre za atentat simpatizerjev Sacca in Vanzettija.
Senzacijonalen bolgarski predlog za jugoslovenski imperij
Sofija, 22. avgusta, p. Osebno glasilo zu« nanjega ministra Burova, «M i r» objavlja na uvodnem mestu članek, o katerem se misli, da je bil objavljen z znanjem in odo« bravanjem samega g. Burova. V članku se navajajo konkretni predlogi o ustanovitvi velikega jugoslovenskega imperija na Bal« kanu po primeru bivšega nemškega imperi« ja. Ta jugoslov. imperij naj bi obsegal vsa osemi;. sedanje Jugoslavije in Bolga* rije in naj bi obdržal obe dinastiji, kakor je bil slučaj z bivšim bavarskim kraljem. Kot posebne države v tem imperiju naj bi obstojale Srbiia, Bolgarija, Hrvatska, Slo« venija. Črna gora, Bosna in Hercegovina z Dalmacijo in Makedonija. Kakor v Nemčiji naj bi se tudi v jugoslovenskem imperiju izoblikovala enotna nacijonalna individual« nost. <rMir» meni, naj bi ravno Srbi povzeli iniciiatlvo za ustanovitev takega jugoslo« venskega imperija na Balkanu.
Gospodarski program naprednega bloka za Uubliano
Napredna kandidatna lista za občinske volitve. — Nosilec liste ie dr. Dinko Puc. — Pod sedanjlih režimom na magistratu je zastalo vse lepo započeto delo
V nedeljo dopoldne se je vršilo v kazin-ski dvorani v Ljubljani polnoštevilno obiskano zborovanje ljubljanskih zaupnikov SDS in NSS. Zastopane so bile vse strankine in stanovske organizacije, vsi sloji in vsi okraji. Zborovanje je o tvoril g. Anton Likozar, ki je pojasnil, na kak način je bila sestavljena napredna kandidatna lista za ljubljanske občinske volitve. V imenu kandidacijskega odbora je poročal g. Ur-ba-s, ki Je predložil Hsto, sestavljeno od tega odbora. Z velikim odobravanjem so zoo-rovalci sprejeli predlog, da bodi nosilec napredne liste g. dr. Dinko &tič. Soglasno so ' bili odobreni tndi vsi drugI predlagani kandidati. Lista je sestavljena tako, da bodo v napredni večini novega ljubljanskega občinskega sveta zastopani vsi mestni okraji ta vsi žlek ljubljanskega prebivalstva.
Napredni komunalni
H
program
Od vseh zborovaicev simpatično pozdravljen je po glasovanju povzel besedo g. dr. DiakO P uc, ki se je uvodoma v svojem in drugih kandidatov imenu zahvalil za zaupanje in nato v kratkem govoru razvil komunalni program Naprednega bloka. Povdarjal je med drugim:
Napredni blok v občinskem svetu ljubljanskem ne bo nikdar pozabil, da je Ljubljana kulturno središče
vseh Slovencev in da mora biti tudi gospodarsko središče vseh Slovencev. Tudi v bodoče bo ena glavnih zahtev SDS, da morajo ostati dosedanje kulturne in prosvetne ustanove v LJubljani neokrnjene. To velja zlasti za naše srednje, strokovno in višje šolstvo, kjer nas čaka 5e mnogo dela. Srednja tehnična šola. ki le za ljubljansko prebivalstvo velikega pomena, se ima boriti z velikimi denarnimi težkočami. Tretja državna gimnazija nima poslopja, osnovne šole so pretesne in tudi univerza nima zadostnih prostorov.
V tem pogledu je bivši gerentskj svet v okviru možnosti že nekaj storil. Žal vlada ni odobrila velikopoteznega načrta za zgradbo novega šolskega poslopja v Ga-jevi ulici. Obnovil je gerentski svet štipendije za dijake na srednji tehn. šoli, k: so med vojno vsled devalorizacije propadle, univerzo pa ie podprl na ta način, da je za univerzitetno knjižnico določil fond vsakoletnih 100.000 Din. Kakor se čuje, je žal letos ta postavka črtana iz občinskega proračuna. Storili so to tisti gospodje, ki imajo slovensko univerzo vedno na jeziku.
V	gospodarskem oziru stojimo na stališču, da ie treba
občinsko upravo depolitizirati.
Bivši ijnblj. gerentsfc svet je to že začel izvajafi. ker se je postavil na stališče, aa ima na magistratu priti v poštev samo gospodarsko delo. Naša kandidatna lista ]e izraz tega stremljenja, ker je popolnoma gospodarskega značaja; zastopani so na njej vsi tisti sloji, ki imajo Interes na tem, da se v občini dobro gospodari.
V	Ljubljani ni vse taiko lepo. kakor bi želeli. Industrija se ne razširja, pač pa celo nazaduje. Trgovina ta obrt se borita z velikimi težkočami. Vse to ima težke posledice za celokupno prebivalstvo in število brezposelnih se množi. Pred vojno smo lahko rekli, da so socijalne razmere kolikor toliko urejene. Po vojni pa je zavladala silna beda, ki je kriva, da je del našega naraščaja rahitičen, slaboten. Treba bo skrbet; za
gospodarsko ozdravljenje mesta,
preskrbeti bo treba ljudem dela, poglobiti vse socijalne akcije. Ne bomo mogli izhajati brez podpor za brezposelne in zato bo treba temeljito preurediti ubožno akcijo, da bo vsakdo, ki bo v resnici potreben, oašel v stiskj na magistratu podporo.
Skrbeti bo treba za boljšo aprovizacije ubožnih slojev. Bivši gerentskj svet se je že bavil z načrtom osnovanja posebne kuhinje za manj premožne sloje, stvar je z njegovim odstopom zastala, a bo treba to misel obuditi znova.
Osnovati bo treba dom za zapuščene otroke, skrbeti bo treba za zdravje naše mladine s počitniškimi kolooljam! In osnovanjem posebnega okrevališča na Jadranu. Poskrbeti bo treba tudi za nova kopališča, in sicer za zimska in poletna, ker so sedanja docela nezadostna.
Ljubljano čaka velika in težka naloga v
izpopolnitvi prometnih sredstev v razširjenja električne železnice in v av-t »mobilizaciji prometa. Bivši gerentski svet Je za oboje pripravil načrte, mislil pa je pri tem, da je stvar tako važna, da more definitivno odlo&ti o njej le bodoči občinski svet Zadostno razširjenje cestne železnice bi veljalo kakih 30 milijonov dinarjev. To ie velika vsota, denar Je danes še vedno drag in se težko dobi. Zato je gerentski svet izdelal načrte tudi za avtomo-bilizacijo Ljubljane, za avtomobilne zveze z Vičem, pokopališčem, Št Vidom jn Posav-jem. za kar bi zadostovalo 6 do 10 milijonov dinarjev. Obstojali so pomisleki o rentabilnosti takih avtomobilskih zvez, toda mesto Maribor je s svojo avtomobilizacl-jo prometa dokazalo, da se rentira.
Bivši; gerentski svet je rešil začasno vprašan e elektrifikacije mesta, kar je bila nnjna potreba. Z razširjenjem elektrarne Je Ljubljana za več let preskrbljena z električnim tokom. Toda, ako nočemo, da bi Ljubljana v nekaj letih" zopet prišla v stisko, bo treba mIsLti na definitivno rešitev tega vprašanja Kako. to je stvar, ki Je uiti Izvedenci še niso rešili. Gotovo ne bomo mogli adatl centrale,
ki bi Stala 100 do 150 milijonov Din. Naloga občinskega sveta bo, najti tu pravo srednjo pot
Dolžnost njegova be tudi slcb, da se v bodoče ne bo več zanemarjalo naše Barje. Bivši gerentskj svet Je nape'Ja1 !z prihrankov električno luč do Mokarja. Pripravi! je vse, da bi se z letošnjim proraivmrnn to delo nadaljevalo, kajti tudi Bartan-; šo meščani. Toda na žalost pod vladnim koro sarjem ni bik nobena tozadevna postavka postavljena v proračun.
Ljubljanska vodovodna naprava,
ki je do zadrtiega časa zadoščala potrebam in ki je bila tako vzorna, da je v čast našim prednikom, je postala premajhna. Treba bo misliti na razširjenje, treba bo vodovod napeljati tudi v predmestne dele.
Izpopolniti bo treba kanalizacijo. Bivši gerentski svet je v tem oziru že nekaj storil, toda izvršiti bo treba še mnogo.
Vprašanje regulacije Ljubljanice
bo treba izvršiti s podporo državne oblasti. Za to je bilo v preteklem času že dovolj prilike; imeli smo že trikrat slovenskega ministra za vode, toda nikdar nismo mogli dobiti kakega prispevka za regulacijo Ljubljanice. Ako se ta stvar ne reši kmalu, obstoja nevarnost, da bodo popolnoma propadla že izvršena dela. Nadaljevati bo treba
cestna deia,
a bolj smotreno. kot se to sedaj godi. Dočim se na luksuzen način tlakuje Kongresni trg, ki bi v sedanjih razmerah še lahko počakal, so pozabili na tlakovanje Pred škofijo in nadaljevanje tlakovanja na Starem trgu, na predmestja in razne mestne deie, kfer so nastale nove stanovanjske kolonije, kot n. pr. zlasti v Šiški. Bodoči občinski svet bo moral skrbeti za likvidacijo kaldr-mine, ki jo je doslej samo bivši gerentski svet znal priskrbeti.
Glede stanovanjske akcije
mislim, da se bo vsekakor treba vrniti k že preizkušenim metodam. Odkar je odšel Oiv. šj gerentski svet z magistrata, ni zgradila občina niti enega novega stanovanja. Celo leto se je zbiralo obligacijsko posojilo in že spomladi se je oficiozno in napol oiici-jozno poročalo, da je to posojilo že zagotovljeno. Prišli smo skoro v .iesen, a z zidavo stanovanjskih hiš se še ni pričalo. Sedaj pred volitvami se je pričelo govoriti, da se bo začela zidati iz obligacijskega posojila cela vrsta hiš za 23 milijonov Din. To je navaden bluif, kajti kljub tajnosti, ki se varuje o uspehu obligacijskega posojila, je znano, da si sedanja mestna uprava ni znala zasigurati razpisanih 30 milijonov in da ima formalno
zbranih samo 7 milijonov Din o katerih pa sta Mestna hranilnica in občina sami dali 5 milijonov. Dejansko se je nabralo nekaj manj kakor dva milijona in sedaj je kleroradikalni sosvet začel gra. diti hiše v vrednosti 23 milijonov z dvema milijonoma, a bodoči občinski svet naj skrbi za to, kje se bo dobil ostal; denar!
Glavna stavbna sezona je popolnoma zamujena in stanovanj nimamo še nobenih na razpolago! Spričo tega nam grozi za 1. november
prava stanovanjska katastrofa. Že danes je v Ljubljani okoli 300 stanovanjskih odpovedi in ni izključeno, da se bodo v novembru povišale na število 500 do 600. In občina v tem najbolj kritičnem času v zimi ne bo imela nobenih stanovanj na razpolago.
V mestnem gospodarstvu je brezpogojno potrebno.
pametno in smotreno šteden e.
Gospodarski položaj naših meščanov ie tak, da ne bodo prenesli nobenih novih bremen.
Zato brez racijbnalnega gospodarstva ne bo mogoče izvesti postavljenih nalog.
Za Ljubljano ie tudi zelo važno
vprašanje tujskega prometa.
Nj dovolj, da se tujski promet razvija samo na Bledu in Bohinju, kjer manjka prostora, treba je, da izhaja iz Ljubljane vsa akcija.
pa bodo vsi krajj v Sloveniji imeli dovolj. Bivši gerentski svet je v tem pogleda .z-dela! že obširne načrte v zvezi s prometnim sindikatom, pod novim režiaiou pa je vsa stvar zaspala. Bodoči obči-iski svet l-o moral skrbet; tudi za to stva-'
Dr. Puc ie končal svoj govor s pozivom na
složno delo vseh naprednih slojev
Ljubljane. Opozarjal ie na to, da se bodo nasprotniki po svoji stari navadi gotovo tudi topot posluževali proti našim kandidatom brezvestnih osebnih napadov. Proti njetnn razširjajo že sedaj po gostilnah razna obrekovanja, ki Jih odločno zavrača. Naprednjaki pa klerikalcem m njihovim pomočnikom ne bodo nasedali, ampak šli združeni v boj za napredno zmago. Novi volilni red nas ne straši, saj je stari v prvi vrsti koristil klerikalcem. Četudi bi se morda zdai zgodilo, da bi pri volitvah ne dobili absolutne večine, toliko pa je gotovo že naprej, da bomo tako močni, da se brez nas aii pa celo proti nam na magistrata ne bo moglo vladati. Naši glasovi od leta do leta naraščajo in Ljubljana bo letos zopet postala napredna, kakor je bila pred vojno
Zborovalcj so izvajanja g. Puca ponovno prekinjali z odobravanjem ; ob koncu pa izražali svoje zadovoljstvo z dolgim, burnim aplavzom. Po kratkih govorih večjega števila zaupnikov je predsednik opoldne zaključil lepo zborovanje.
Velik javni shod SDS v Laškem
Dr. Žerjav in srezki kandidat dr. Bohinjec pred volilci
1.___- - . J	_v;i - T „TJ---•	:. i---_______,	. i__L' 1.
V soboto zvečer se je vršil v Laškem izvrstno obiskan shod, kjer sta govorila dr. Žerjav in srezki kandidat dr. Bohinjec. Z b etru, ki ga je poleg domačinov posetilo tudi mnogo rudarjev ii okolice in celo iz Hrastnika, je predsedoval župan dr. Roš.
Goyor dr. ŽerjaTa.
Dr. Žerjav je v svojem govoru izvajal, da prihajajo pri nas volitve vsaki dve, - mesto vsaka štiri leta, ker nimamo večine z edinstvenim programom. Pokojni. Pašič, ki je zadnja leta snoval cradikalno demokracijo, je priznal, da je radikalni stranki treba dodati socijalni program. Tega pa hi n^jgel aa-početi, pač pa so prišli na potršje nesposobni nasledniki. Gosp. Vukičevič je predstavnik
nazadnjaškega razumevanja države
na vseh poljih. Od njega ni pričakovati koraka NRS na levo, ampak le bolj bo zakrknjena v reakciji in antisocijalnem mišljenju, ki je poleg korupcije razlog, da je SDS obupala nad možnostjo reforme radikalne stranke kot celine. SLS se je sedaj na življenje in smrt zvezala
z najbolj zastarelim krilom NRS. S tem je »naprej obsodila na smrt vsa soei-jalna stremljenja, ako blejska koalicija zmaga. K Vukičeviču je takoj prešla vsa jata korupcijonašev in radikalne birokracije. Da dobi 'Samoupravo,;, je Vukičevič tudi gosp. Laso Markoviča proglasil za vladnega kandidata in zdaj je «državna dolžnosti voliti gosp. Laz« Markoviča, radi — čiščenja . . .
Da pojav gosp. Vukičeviča ne znači pot v ozdravljenje, temu je dokaz strašni policijski teror. Prišlo ga je tudi nekaj k nam. Uprave denarnih zavodov se razpuščajo, da se straši nasprotne volilce. Gerentstvo v Ljubljani se zlorablja za agitacijo SLS. Gosp. Vukičevič je na svoj shodič v Ljubljani
prignal oba velika župana in visoke uradnike. Kaj takega še nismo doživeli.
Misel, da se bodo razmere v Jugoslaviji uredile, če se uniči strankarske voditelje, je povsem ponesrečena.
Treba je
vezati moči, ne pa jih razkrajati.
Finančni zakon in kar mu ie sledilo ne-socijalnega, je popoln dokaz, da od vlade ni pričakovati reforme na bolje. Blejski pakt je tbluffo, o katerem je gosp. Marinkovič dobro velel, da je sklenjen le zato. da se objavi, da je sklenjen. Blejski pakt zelo obtožuje SLS, ki je zopet enkrat zatajila avtonomijo in izgubila svojo samostojnost, za radikale pa ne pomeni nič, čim pade gosp. Vukičevič in to bo takoj po volitvah. Gosp-. Vukičeviča bo tedaj zapustilo vse in celo tako Steni vladni radikali mu bodo pomaga, li zaviti vrat. Na pomolu so nove kombinacije. v katerih bo odločilno držanje demokratskih grup, ki pod vtisom dogodkov zadnjih mesecev morajo iti v skupno "fronto.
Govornik se je nato bavil s programom SDS za obrtništvo in delavstvo.
Obrtništvo mora dobiti pogoje za strokovno izobrazbo naraščaja, cenejši kredit nego ga obeta nuditi državna banka, zaščito proti šumarstvu, odpravo davka na poslovni promet, sicer pa svobodo in mir ter dober in cenen promet. Vrniti se mora avtonomija stanovske zbornice in nanjo graditi Pri-vredni Savet,. Na
socijaliiem zavarovanju je obrtništvo skupno zainteresirano z delavstvom. Misel zavarovanja tudi za starost
je končno zmagala, a treba bistvenih pre-uredb zakona, da se zavarovanje poceni in s tem omogoči starostno zavarovanje. Treba bo ločiti industrijo in osiguranje njenega delavstva od najmanjših obratov, za katere treba poklicati v življenje nove zavarovalne in podporne blagajne, ki pa ne bodo centralizirane. Rudarsko zavarovanje je s toli napadanim tžerjavovim pravilnikom, ip*k stopilo za velik korak naprej. Ko je bila SDS v vladi, je tudi za rudarske staroupo-kojeoce pripravila načrt* ki je temeljil na sodelovanju države in delodajalcev, da se osigurajo doklade. Nobena druga stranka, posebno n« SLS. ki je leta 1925. dobila delavske glasom, nI za korak šla naprej, pač pa je SLS sodelovala pri demontirani« vse socijalne politike. Pb našem izkustvu je v socijalno - političnih slvareh radikalna stranka tako grozno zastarela, da imamo nado le, da bodo demokratski elementi Srbov in Hrvatov našim željam pravičneuSi. Blejski pakt je
križ na grob krščanskega socijalstva.
Revir trboveljsko - laški bi situacijo delavstva bistveno izpremenil in to bi bilo važno za delavstvo vse Jugoslavije, ako bi poklonil zaupanje našemu srezkemu kandidatu dr. Bohinjcu, ki ga s 6vojimi glasovi zlahka spravi do izvolitve. (Dolgotrajno odobravanje.)
Izvajanja dr. Bohinjca.
Kandidat dr. Bohinjec je v krasnem govoru razvil svoj program in pri tem zlasti povdarjal, kako danes gosp. Korošec govori, kakor da se je naučil naše govore skozi sedem let. O potrebi gospodarskega dela govori mož. ki je ves ta čas delal neplodno drža vhopravno politiko in se držal več let Radiča in zadrževal izvedbo ustave. Za nas je to spreobrnenje. če je iskreno, veliko zadoščenje. vendar se nam zdi, da gre le za volilno potezo, da se zopet pridobi volilce. SDS se ves čas spopolnjuje kot prava ljudska stranka in je zlasti za delavstvo storila več nego vsi drugi skupaj. Demagogija je največji sovražnik napredka, in največja zaslu-ca SDS je. da nikoli ni podlegla vabljivim frazam demagogije. Stranke, ki so narasle iz laži. padajo. SDS pa pridobiva na zaupanju, kajti z dvema poslancema je za ljudstvo več storila nego 20 poslaneev SLS. (Viharno odobravanje. Medklic: 20 tigrov?, burna veselost!)
Po teh stvarnih govorih se je oglasil govornik SLS g. Podreberšek. ki je omenil, da je SDS terorizirala komuniste. (Burni ugovori. Medklici komunistov: (Zaloška cesto. kar molčite!,) SLS je dosegla vrnitev 20 % bonov. (Klici: Kje, kdaj?) Nato je popravil govornik, da bo to dosegla. (Buren smeh.) Končno ie povedal, da je imela Gospodarska zveza ogromne izgube, pa so kar -sami,, (kdo pa?) plačali Napadal je Radiča.
Po kratkem odgovoru dr. Žerjava je predsedujoči župan dr. Roš izvajal, kako so klerikalci. kadar so prišli na vlado, odstavljali vse dosedanje funkcijonarje in gerento in kako jim zlasti v cestnem odboru laškem ni bil ni lasten pristaš dovolj <osler\ pa se je moral umakniti cestnemu strokovnjaku dr. Godniču.
Izvajanja dr. Rosa, ki so jih pcslusalri z odobravanjem in velikim veseljem spretp-Ijevali z medklici, sc navzoče klerikalce silno potila. Bila je njihova fotografija, ki jo je slika! v par potezah dr. Roš, ki je nato zaključil sijajno zborovanje s pozivom, nai cel okraj tako izžene SLS, kakor je to storilo vrlo narodno mesto Laško.	i
G. Vukičevic fantazira o 11 septembru
Agitacijsko potovanje predsednika vlade. — Korošcev kompa-ciscent hoče preko fatalnega 11. septembra z obljubami in pro-rokovanji. — Nikjer ni volilnega terorja
Karlovac, 22. avgusta, p. Predsednik vlade Velja Vukičevič je priredil preko nedelje agitacijsko potovanje po tkzv. Kordu-mu. To potovanje je bilo pripravljeno čisto v maniri policijske agitacije po južnih krajih naše države. Predsednika vlade je spremljaj veliki župan Hanžekovič z raznimi opravnimi uradniki. V njegovem spremstvu so bili tudi radikalski kandidati, ki imajo za sabo, kakor njihovi kolegi v Sloveniji, komaj po par sto glasov v celih volilnih okrožjih. V edinem »radikalskem« kraju Vojniču, kjer pa so tokrat radikalci tudi razcepljeni, je g. Vukičevič pred približno 50u ljudmi govoril o bivši Narodni skupščini, o svojem programu, kakor ga je opredelil v znanem pismu kralju povodom razpisa sedanjih volitev, o ustavi in reviziji ter o tem, kaj bo po volitvah 11- septembra. Vukičevič je izvajal med drugim: Predlagal sem kralju nove volitve, da ostvarimo enaRe zakone, da zakoni, ki obstojajo v enem'delu države, veljajo tudi v ostalih in v celoti. Nasprotniki pišejo in govore, da hočemo izpremeniti ustavo, da nameravamo vpeljati neki gornji dom. Mi pravimo, da io nj res. Najprvo treba izpeljati ustavo in šele nato, če bo potreba, mislim pa, da to ne bo tako kmalu, bi bilo mogoče vzeti tudi vprašanje revizije v pretres. Toda to vprašanje je še v tako daljni bodočnosti, da se o njem sedaj ne more nitj govoriti. To povdariam zlasti zato, kei nam naši nasprotniki podtikajo te misli. Bratje, to ni res!
Sedanja vlada bo imela, kakor se nadejam, večino, tako da bo lahko izvedla oni program, ki ga predložila kralju. Ostali bomo ha vladi ne samo do 11. septembra, temveč tudi po 11. septemoru, da lahko Uvedemo, kar smo obljubili kralju. S SLS in dr. Korošcem sem sklenil prijateljstvo, da bi bila na ta način bodoča večina še večja. Za enkrat še nisem uspel pridobiti Hrvatov za sodelovanje na vladi. Glavna zapreka je Radič. O terorju ne more biti govora. Davidovič je prejel mnogo pritožb, ki pa jih ni utegnil proveriti. Obžalajem, da ie prišlo do tega. da govori Davidovič o terorju. Če je kje kaj terorja, je to teror od spodaj, ne pa od zgoraj. Zato pridite 11. septembra na volišče in dajte sicbodno svoj glas ža moiega priiatelja g. Miljuško-viča.
Po Vukičeviču ie govori! njegov nosilec liste g. Miljuškovič, ki je med drugim proglasil: Sporazum z dr jem Korošcem pome-
ni, da so se Koroščevi Slovenci opredelili za radikalsko stranko. Ako morejo to oni, zakaj bi to ne mogli Srbi iz teh krajev? (V celem okrožju bodo radikali dobili le par sto glasov. Op. por.)
Beograd. 22. avgusta. p. Današnja demokratska »Pravda« objavlja Vukičevicev govor, nato pa sledeči razgovor novinarjev s kmeti, kj so bili na Vukičevičevem shodu: Ali je pri Vas kaj terorja? »Ka; še« — odgovori prvi kmet — pri nas je popolna svoboda. Kdor je radikal, ta se niti Boga ne boji. Treba le da gre k našemti nosilcu liste g. Miljuškoviču, pa je vse dobro.« »Pri nas sta se skregala radikal in samostojni demokrat« — pripoveduje drug kmet — ,demokrat je opsoval radikala, radikal je potegnil nož ter mu razpara! trebuh. Nikdo mu ni smel ničesar storiti. Nahaja se lepo na svobodi. Pri nas vlada popolna svoboda. Nas radikale nikdo ne terorizira . . .«r
Pripovedke g. Korošca v Ptuju
Ptuj, 21. avgusta.
V nedeljo dopoldne je govGril g. dr. Korošec na klerikalnem shodu v ptujskem Društvenem domu. Začel je z zunanjo po-Iitikj), v kateri da so zmagale ideje SLS, tako da je naša zunanja politika taka, kakor jo je SLS vedno želela. Letos smo bili v nevarnosti* da pride do vojske, toda v trenutku najhujše nevarnosti je odposlanec SLS v Budimpešti preokrenil vse na dobro. Isti odposlanec je bil tudi v Sofiji, kjer je dosegel, da začenjp nova doba med nami in Bolgari. Sestanek kraljev Aleksandra jn Borisa (vlada v Beogradu odločno izjavijk, da tega sestanka nI bilo!) dokazu ie, da je ta politika prava.
Ko je prišel na notranjo politiko, ie go* spod Korošec najprej povedal, da je bila Narodna skupščina razpuščena zato. ker je bik) v njej preveč — korupcijonistov. Ti ko» rupcijonisti (ki so jih klerikalci tako uspeš, no vzeli v svojo zaščito v anketnem odb:»= ru!) bodo pri sedanjih volitvah izločtni. V novi parlament se jih bo vrnilo komaj šest ali sedem. Ako pa bi se le zgodilo, da se vrnejo zopet vsi. bo dosegel g. Vukičevič še enkrat razpust Narodne skupščine ir nove volitve.
Umevno je. ti a se ie gosp. Korošec spravil tudi na SDS in jo v zaui>an'u na svojo bodočo imuniteto drzno obrekoval. Trdil je, da
vzdržuje iz skrivnih virov številno časopisje, prireja drage manifestacije in plačuje kandidate drugih slrink po 100.000 Dia. Eden teh virov da je znana tvrdka Teslič v Sisku, ki daje SDS mesečno po 50.000 Din! Ako bi gosp. Korošec ne bil prepričan, da bo zopet izvoljen in ga torej ne bO" mogoče tožiti, ne fci si upal tako govoriti.
Dr. Korošec je dalje naznanil, da vlada ne bo delala s sedanjim finančnim odborom,- bi sfe sestane aopet v eeirtek, ker ima v odboru večino opozicija pod Pribičeviče-vim vodstveni, li. septembra pa bo dobila vlada večino, s katero bo začela reševati gospodarske krizo. Volilnega nasilja po mnenju gosp. Korošca ni nikjer in pritožujejo se le ooe stranke, Jri ga same ne morejo vršiti. O snovanju '.četrte stranke-- gosp. Korošcu ni znano ničesar, a baje tudi jnkenmr drugemu ne.
K sklepu je gosp. Korošec ponovno izključil gosp. Radiča iz vseh bodočih -vlad in mu pridružil še gosp. Pribičeviča, ki ga klerikalci tudi ne bodo hoteli sprejeti v svojo vlade. O blejskem paktu, reviziji ustave, avtonomiji Slovenije in vstopu SLS v radikalno stranko gosp. Korošec v Ptuju ni govoril.
Ljubljanske občinske volitve
Na velikem županstvu je bila včeraj dopoldne vložena prva kandidatna lista za ljubljanske občinske volitve. Listo je vložila SLS: njen nosilec je dr. Andrej Gosar. SLS bo tako imela tudi pri občinskih volitvah prvo skrinjico.
V nedeljo je bila soglasno in po dogovoru vseh ljubljanskih političnih in stanovskih zaupnikov sestavljena tudi kandidatna lista Naprednega bloka. Na listi so možie vseh stanov in so zastopani vsi okraji. Kandidatne liste so vedno rezultat kompromisov, ker število razpoložljivih mest ni neomejeno. Zato bodo te dni hodili okrog napred-njakov, pristašev SDS ali NSS. in njim prijateljsko razpoloženih volilcev razni ljudje, ki bi radi v kalnem ribarili. Tako n. pr. vabi na neko -gospodarsko*- listo gospod, ki ie bil 23. januarja še radičev-ski čuvar skrinjice, in namiguje, kakor da dela po nekakem dogovoru z SDS. Zato pozor, volilci, da kdo ne nasede. Za vse iniormaciie na razpolago centrala SDS.
Vsako cepljenje, četudi na prvi pogled dobro mišljeno, nujno povzroča prepire in veliko izgubo glasov. V Ljubljani gre v stvari le za to. da hočejo klerikalci z intrigami čim naibolj onemogočiti trezno gospodarsko delo na-predniakev. V .se drugo stopa napram temu v ozadje. Ljudi, ki bi v kalnem ribarili in eno ali drugo osebo izigravali; je treba pozvati na red in preprečiti njihovo škodljivo delovanje. Kdor hoče vlagati svo.ie <nevtraine >, «gospo-darske» liste itd., naj išče podpise izven naprednih vrst. Prepriča naj o potrebi cepitve klerikalce, drugače je vede ali nevede le agent za SLS.
Politične beležke
Westialski Slovenci
Na shodu v Laškem je klerikalni govor, nik napadel dr. Žerjava, češ da je nastopil proti nekemu uradniku pri konzulatu v Diis seldorju. Prejel je odgovor, da bi bilo za SLS boljše, da ni pogrela te za njo tako sramotne zadeve z znanim falzificiranim pis mom. Bolj važno pa je. da Tvestfalski rudar>-ii in mi vsi z njimi že leta in leta zahtevaš mo, da naša država sklene z Nemčijo rc» ciprocitetno pogodbo glede ravnanja z obo« jestranskimi delavci, in siccr predvsem gle« ce uživanja raznih socialnih rent v domovi, ni in valorizacije predvojnih rent. Dokazat no je. da je vlada, v kateri je bila SLS, zanemarila dati naši delegaciji pri trgovin* skih pogajanjih instrukcije. naj zahteva, da. s<> delavska konvencija, ki je prej veljala v Avstriji, sklene sedaj tudi z Jugoslavijo. Nemški delegati so začudeno vprašali, za« kaj naši delegati tega ne zahtevajo. Vlada g Vukičeviča je bila opozorjena na novo po poslancu dr. Žerjavu, a je opomin vrgla v koš. pač pa je sklenila z SLS blejski pakt. v katerem ni besedicc ne za delavca ne za kmeta, kaj šele za vestfalske rudarje ...
«Kmetski Glasnik« proti g. Puclju
Mislili smo. da «Kmctski Glasnik« ptica« ša le volilne šlagerje. po prečitanju števil« ke. ki je te dni izšla v Celju, pa vidimo, da vsebuje list tudi stvari, ki jih ie treba za« teležiti za širšo javnost. Izjava kmetskega kandidata g. Ivana Lreka ie temeljito ovTg« la laž. ki so jo širili razni oferekovalci o njem. češ da je zahteval 100.000 Din ali mandat. Izmišljotina je že sama na sebi bi« la tako nespametna, da je nihče ni verjel. Sedaj pa izvemo, da je klerikalni župnik go« fifod Tratnik vabil Ureka naj pristopi v SLS. češ da hi potem zavo.ievali klerikalci vse Posavje. Tako vidimo kako so glavne naše kandidate nasprotniki hvalili, dokler so upali, da iin zase pridobe. To velja tako za L reka. kakor za Kušarja. širše važnosti jc tudi poročilo o delavnosti g. Puclja fcof mU "nistra zlasti I. 1921.. ko je šlo za' ureditev pogojev, pod katerimi je SKS stopila v vla,-do. Zahtevali so osebne koncesije za oba delegata, ki sta vodila pogajanja (g. Pucelj je iz njih izšel kot minister), gospodar-ke zahteve pa ?o r®df< pid mizo. ker je g. Pur celj referiral klubu, da so neizvršljive. Pri Pašiču pa je g. Urek izvedel, d* «treba. da se to učini. Več davno bi se moglo učinir da nam je Pucelj nešto o tome kazao * Ureku se je posrečilo vsaj nekoliko popraviti. kar je g. Pucelj ouustil. Iz drugega člank« izvemo, da je g. Pa$iču bila predlo? žena dri'{>* lista pogoiev. nego io ie stavil kluh SKS. To so zelo težki očitki, ki pa so bili doslej javnosti neznani.
S
Dva kraljevska para na Ljubelju
V soboto popoldne se je peljala naša kraljevska dvojica v spremstvu bivšega grškega kralja Jurija in kraljice Olge skozi Tržič na Ljubelj. Naša kraljevska dvojica. ki je bila za časa ljubeljske prireditve odsotna, je porabila prvo priliko, da si ponovno ogleda progo, kjer so se pred dnevi vršila tekmovanja, in še vsa cesta, po
bila, da si je prišel ogledat to »razupito« dirkalno progo. V prenavdušenem občudovanju alpskih krasot je s sprednjim delom vozila pozobal obcestni kamen ln obtičal v jarku. Tudi tu sta kralja izstopila in si v razgovoru z lastnikom ogledate elegantno vozilo, ki mu pa karambol ni zapustil ni-kake poškodbe.
sebno na ovinkih očituje znake boja divje brzečih strojev. Še straši ljubeljski duh po progi: športna lopa, vozna znamenja, razmetano kamenje, telefonska baraka na cilju, podrte ograje itd., prav vse živi v kri-stalnem, izredno čistem gorskem ozračju. V rezkem zraku brez najmanjše vlage pred teboj Begunjščica, da bi jo z roko otipal.
Kraljica Marija s svojo sestro grško kraljico Olgo na svoji desni.
Naš posnetek je prva slika obeh kraljic v žas lovanju.
Tržiški meščani so ob povratku pričakovali visoke goste in jih presrčno pozdravljali.
Vsestransko uporabljiv se ie izkazal državni cestar pri Sv. Ani, ki je s svojim sinom in lesenim drogom karambolizirani avtomobil zopet postavil na cesto, kjer je nadaljeval pot proti Ljubljani.
Kralj Aleksander pri novem vojaškem stroju Levo grški kralj Jurij, desno major Jaklič in g. Klemenčič.
Kralj pri karamboliranem avtomobilu
Temno medro nebo pokriva to nebeško sliko, ki ji ni kmalu enake.
Ko je kraljevi avto vozil skoz; Tržič, so meščani takoj spoznali visoke izletnike in so bili veselo presenečeni, ko je kmalu za prvim 'privozil še drugi avto, v katerem sta sedeli dve črno zastrti dami, kraljica Marija in grška kraljica Olga. Avtomobila sta vozila tik do vrha, kjer so si izletniki ogledali divno pokrajino. Isti čas je preizkušalo vojaštvo nad Sv. Ano nove vojaške motorje. Ko sta se kraljevi dvojici vračali, sta se avtomobila ustavila in je kralj pozval k sebi komandanta velociped-skega bataljona g. majorja Jakliča ter z največjo pozornostjo sledil njegovim ob-J-ašnjevanjem.
Z grškim kraljem sta izstopila iz avtomobila ter si podrobno ogledala sestav novega vojaškega motornega vozila. G. major Jaklič je pojasnil vse tehnične prednosti stroja, z zastopniške strani pa je podal informacije gen. zastopnik Harlev-Davidson Motors za Jugoslavijo g. Bruno Klemenčič. Kralja sta se posebno zanimala za slične vojaške formacije v drugih državah, ki uporabljajo slične stroje.
Med pogovorom sta bili kraljici tako ljubeznivi. da sta dovolili ju fotografirati in sta v ta namen sneli pajčolane, nakar sta se odpeljali dalje. Kralj pa se ie po polurnem razgovoru pri prihodnjem ovinku ponovno ustavil. Ob cesti je ležal elegantni supers,port delage avto. v katerem se je vozil iz Švice tam 'živeči Srb g. Iso Svi-lar. Poročila o ljubeljski dirki so ga zva-
Vesti o ljubeljski dirki in našem divnem alpskem svetu so in bodo privabile še marsikaterega občudovalca k nam. Želimo še veliko takih izruvanih obcestnih kamnov, saj nam bodo znak tujčeve navdušenosti in občudovanja našega lepega gorenjskega sveta.
Nova žrtev Save
V Mednem je utonil 16!etni ključavničarski vajenec.
Prelepo nedeljsko vreme so izkoristili premnogi Ljubljančani, ki so se podali na Ljubljanico in na Savo. Mnogo izletnikov se je odpeljalo proti Mednem in Retečam, 'ki sta prav tako priljubljena kraja zaradi lepega kopalnega prostora in še lepše okolice.
Tudi v Mednem se je kopalo več kopalcev, med njimi 161etai ključavničarski vajenec Anton Bahovec iz Št. Vida nad Ljubljano. Za kopanje si je izbral samoten prostor nižje ipod mlinom. Bahovec ni znal plavati. Ko je šel okoli 17. v vodo, •ga je nenadoma zaneslo valovje v stran, kjer je Sava zelo globoka. Pričel je klicati na pomoč, toda ta je bila izključena, ker so ga valov; naglo zagrnili in ga odnesli proti Tacnu.
Trupla nesrečnega irilademiča do snoči še niso mogli najti. Njegov oče'prosi, da bi ga oni, ki bi truplo izsledili, takoj obvestili na naslov: Anton Bahovec, posestnik v Št. Vidu nad Ljubljano št. 27.
Junaški polet kapetana Gradišnika
Curiško športno glasilo proglaša našega rojaka za zmagovalca na mednarodnem letalskem mitingu.
Polet jugoslovenskega pilota kapetana Gradišnika, o katerem smo poročali, da je prošli torek v najslabšem vremenu preletel švicarske Alpe in na povratku dospel iz Bellinzone v Curih v 42 minutah, je vzbudil splošno občudovanje v strokovnjaških krogih mednarodnega letalskega mitinga. Švicarski avijatiki, ki so vajeni Alp, ne krijejo svojega divljenja, tem bolj, ker je jugoslovenski letalec Gradišnik prvič letel preko Alp in to z občutno rano po prestani operaciji na nogi. Kapetan Gradišnik pripoveduje, da je domala treščil v neprodirni megli ob neko steno, a se je sigurne smrti rešil v poslednjem hipu s tem, da se je z letalom bliskovito umaknil nazaj. Odbor mitinga v Curihu namerava odlikovati Gradišnikov polet z izredno častno nagrado, da tako manifestira svoje priznanje in obenem popravi neumestni ukrep komiteja, ki je razveljavil torkovo tekmo preko Alp in odredil ponovno tekmovanje za prošlo soboto.
V soboto popoldne se je dvignilo k poletu troje švicarskih avijonov in osem inozemskih letal, med njimi tudi jugo-slovenska pilota kapetan Gradišnik in poročnik Pajevič. Najboljši čas je dosegel holandski pilot Schott, ki je ves alpski trikotnik preletel v eni uri 39 minut 8 sekund. Prav lepe čase pa sta dosegla tudi jugoslovenska letalca, in sicer kapetan Gradišnik 1 uro 57 minut 6.2 sekundi, a poročnik Pajevič 2 uri 8 minut 32 sekund.
Ne glede na sobotne rezultate je dosežena zmaga kapetana Gradišnika v alpinskem tekmovanju postala prava svetovna senzacija. Tembolj, ko je komisar mitinga na intervencijo našega poslaništva izdal poseben komunike, v katerem se ugotavlja, da je kapetan Gradišnik v torek izven konkurence preletel Alpe v 40 minutah, s čemer je dokazana hrabrost našega kapetana. Švicarske novine obširno pišejo o ka-petanu Gradišniku in o našem letalstvu in curiško športno glasilo kratkomalo ugotavlja, da je kapetan Gradišnik zmagovalec mednarodnega mitinga. Hrabrem« kapetanu Gradišniku, slovenskemu rojaku, dolguje vsa država hvaležnost, ker je s svojo nezlomljivo ene r Rijo in junaško smelostjo pripomogel našemu narodu k ugledu, na katerem nam lahko zavidajo vse države.
Vsem podeželskim odrom Slovenije!
Uprava Ljubljanskega velesejma priredi v času od 17. do 26. septembra t. 1. poseb no gledališko razstavo pod naslovom »Gle-dališče-Ljudstvo-Družba«. Zveza kulturnih društev Ljubljana in Maribor sta povabljeni, da se po svojih podeželskih odrih udeležita te gledališke razstave v čim večjem številu. ZKD se temu vabilu rade volje odzove, da pred celokupno javnostjo po-kaže sadove neumornega delovanja nje. nih društev, zlasti na polju dramatike, ki tvori eno najpoglavitnejših poglavij njenega narodno izobraževalnega dela.
Uverjeni smo, da se s tem strinjajo tudi vsa včlanjena društva in da bodo med seboj kar najvestneje tekmovala i>n razsta vila vse, kar priča o njih agilnem delu v prošlosti iti sedanjosti. Pozivamo vse naše odre, da kar najhitreje zbirajo potrebni ma-terijal j:n ga odpošljejo z natančno naved bo vsega poslanega na tajništvo ZKD v Ljubljani, Kazino, II. nadstropje, po pošti ali pa po kaki osebi.
Na razstavnem prostoru Ima ZKD na razpolago velik poseben prostor pod oddelkom »Diletantski odri«, kjer bo tisočerim obiskovalcem delo teh odrov na ogled in v vzpodbudo. Zato naj nam vsako društvo pošlje čim prej, najkasneje pa do 10. septembra t .1. ves razstavni materijal po navodilih, ki so jih društva prejela potom poslane okrožnice. Poročajte nam potom statističnega pregleda število vaših pred, stav, vašega igralstva in društvenega članstva za ves Sas obstoja vašega društva, na-
dalje pošljite slike, fotografije, risbe vaših domov, dvoran in odrov, slike vaših igralcev, posameznih predstav in vzornih scen, vaših režiserjev in odličnih delavcev na polju dramatike. Ne pozabite na razne zanimive lepake, okrožnice, rokopise v izvirniku kakih podeželskih dramatikov, skratka na vse, karkoli je na razpolago ta kar bo zanimalo obiskovalce prve gledališke razstave.
Naj ne izostane nobeno društvo, četudi je še tako majhno. To je naš prvi nastop, s katerim dokumentiramo pred vso javnostjo naše napredno delo, vsled česar prosimo vsa društva, da nas pri tej prireditvi kar najkrepkeje podpirajo iti pošljejo čim več materijala, katerega naj zberejo čim prej.
Na vse poslano prevzame ZKD Ljubljana polno jamstvo in pošlje razstavljeni materijal po končani razstavi vsakemu društvu brezplačno ta v polnem redu na njegov naslov. Pozivamo ponovno vsa društva, da z zbiranjem prično takoj in z istim hite. ker je čas do razstave zelo kratek. Vsa potrebna pojasnila in navodila daje tajništvo ZKD v Ljubljani.
Zveza kulturnih društev Ljubljana in Maribor.
,. f
Orginalna izvrstno uspela > eseloigra p ina -'a e in smeh >. Salon. K asne toalete.
Premijeia dan<s ob 4., po< 8 in 9.
ELITNI KINO MATICA
Oni, ki se suoiih staršev
sramujete.
Življenska tragedija po romanu lzdorja Bernsteina v 8 velikih dejanjih. V glavni vlogi najpopularnejši igralec starega in novega sveta, odlični
Rudolf Schildkraut
Danes premijera ob *, >/28, 9.
Pri vseh predstavah orkester.
Kino Dvor.	Telefon 2730.
Smrtna nesreča v Kamniških planinah
Na južni steni Brane se je pri nabiranju planik smrtno ponesrečil sotrudnik Avgust Prohinar.
Kamnik, 22. avgusta. Avgust Prohinar. trgovski sotrudnik iz Kamnika, rojen leta 1899., je prošli četrtek zjutraj odšel iz Kamnika v Kamniške planine. Pred odhodom je svojcem sporočil, da odhaja na Kamniško sedlo in da se vrne istega dne zvečer Toda Prohinar se ob napovedanem času ni vrnil. Sorodniki so slutili nesrečo in so o tem obvestili podružnico SPD v Kamniku.
Po poizvedbah se je dognalo, da se je Prohinar na potu proti Kamniškemu sedlu pridružil oskrbnici koče na Sedlu. Spotoma pa se je odločil, da prepleza južno steno Brane in da pride preko Brane do koče na Sedlu. Zato je krenil od turistovske poti pri prvem velikem plazu nad Jermanco po lovski stezi proti Kaptanskemu plazu po Brano. Rešilna ekspedicija, obstoječa iz Franceta, Petra in Alojzija Erjavška ter Franceta Balantiča in Franceta Ajdovca je odšla v nedeljo popoldne iz Kamniške Bistrice.
Danes ob 10. dopoldne je našla pogrešanega planinca pod južno steno Brane mrtvega. Nedaleč od trupla ie bil najden nahrbtnik in čevlji, v katerih so bile planike. Pokojni je očividno nabiral planike ln. hoteč stopiti za drugimi še lepšimi nad skalami, si je sezul čevlje ter splezal 20 m visoko nad plazom. Pri tem mu je spodrsnilo in loveč se za vejo, ki je bila odlomljena, je zdrknil v prepad tik svojega nahrbtnika in čevljev. Truplo bo prinešeno v Bistrico jutri zjutraj in nato v Kamnik, kjer se bo vršil popoldne ob 18. pogreb na Žale.
Pokojnik je bil navdušen planinec in obče spoštovan ter priljubljen mladenič. Njegovim sorodnikom izrekamo najgloblje sožalje. Pohvalno moramo omeniti delo članov rešilne ekspedicije. katerim se je šele po celodnevnem naporu posrečilo izslediti truplo ponesrečenca in ga spraviti v dolino.
Razkrinkana organizacija mladih tatov, ki so kradli kolesa
Aretirani 14 letni France Blaž izdal svoje mladoletne tovariše.
Ljubljana. 22. avgusta Letos, že od rane pomladi dalje so se v Ljubljani neverjetno množile tatvine koles. Ni dolgo tega. ko smo objavili kratek pregled tatvin in je bilo razvidno, da je bilo tekom minulega meseca ukradenih samo v revirju ljubljanske policije okrog 100 koles. In ni bilo dneva, da ne bi policijska kronika registrirala delovanje »kolesarjev«, kj so dan za dnem neverjetno drzno in obenem spretno izmikali kolesa. Policija je upravičeno domnevala, da mora obstojati ena ali več tatinskih organizacij, ki so se specijalizirale za kolesa in da morda razpolagajo tudi s svojo delavnico, ter ukra. dena kolesa prenarejajo in jih razpečavajo po deželi. Razpredla je vse mogoče niti, da tatove ujame in zadrgne v mrežo, a te dni se ji je domala po naključju posrečilo, da le
izsledila eno tako organizirano družinico, kj jo tvori pet mladih frkolinov v starosti okrog 14 let.
V Šmartnem ob Savi si je pri nekem posestniku poiskal službo 14Ietni France Blaž, Navedel je napačno ime in že po par dneh. ko se je dobro spoznal z domačimi razmerami, izmaknil gospodarju kolo in pobegnil. Toda sreča mu ni bila mila, ker so ga te dni izsledili policijski or. gani. Zaslišan na policiji je nadebudni Fr. Blaž odkrito izpovedal, da pripada družbi, ki se je sistematično bavila s kradenjem koles Izdal je nje-ne člane, ki so vsi njegove starosti. To so dečki: Ivan Pajsar iz Šmartna, Štefan Juričov iz Brinja, France Nežen in Fran Grusu, oba iz Sneberja. Iz. povedal je še, da ima vsak izmed teh po eno kolo doma. Policijski organi so se danes dopoldne takoj odpravili v označene kraje, da primejo mlade uzanoviče.
France Blaž ie videti zelo brihten dečko. Pozna pa se mu, da ga Je pokvarilo slabo Stivo in da ie doma živel brez pravega nadzorstva Isto se domneva tudi o njegovih tovariših, ki so poleg dobička z ukradenimi kolesi uživati tudi v tem. da so tatvine izvajali izredno rafinirano, kakor pravcati velikomestni apaši. Koliko tatvin imajo vsi skupaj na vesti, bo dognala pre-
iskava. Vsekakor pa mlade tatove čaka stroga kazen. Obenem ljubljanska policija še nadalje izsleduje morebitne druge organizacije tatov koles, ker ni smatrati, da bi bila družba mladih frkolinov sama pokradla in razprodala tako visoko število koles, kakor ga izkazujejo policij sla zapiski zadnjih mesecev.
Vlom v Dramljah
Dramlie, 22.. avgusta Na Štajerskem se zadnje čase klati več vlomilskih tolp. A tudi drugače se često dogajajo tatvine in vlomi, ki jih v posameznih krajih izvršujejo domači vlomilski tipi. Posebno na piki imajo vlomilci seveda samotnejši stoječe hiše. Tako so si neznani tatovi v tukajšnjem kraju v noči od sobote na nedeljo izbrali za vlom vinogradniško hišo radučitelja Jelovška.
Ker jih ni nihče nadlegoval, so lahko svoje opravke razvijali popolnoma nemoteno in so odnesli iz hiše, kar se je le dalo premakniti: pobrali so posteljnino, perilo, slike, uro in še razne manjše vrednostne predmete. Skupno so pobrali za kakih 10 tisoč dinarjev plena. Orožništvo. ki je bilo o vlomu takoj obveščeno, ie po ogledu v vinogradniški hiši začelo pridno zasledovati vlomilsko tolpo.
Poslanec Žebot zopet obsojen v zapor
Maribor, 22. avgusta Šele v nedeljo smo objavili cel članek z naštevanjem raznih hudih obsodb, ki so lih bili deležni številni klerikalni voditelji zadnji čas pred sodiščem. Medtem ko so hoteli sami potopiti vse svoje nasprotnike pred sodiščem, se je stvar čudovito hitro obrnila proti klerikalcem.
Minuii petek bi se bil moral zagovarjati bivši poslanec Franjo Žebot pred sodiščem v Št Lenartu radi žalitev, ld jih je iznesel nedavno na javnem shodu proti ta-mošnjemu volitelju samostojnih demokratov. g. dr. Milanu Gorišku. Javno ga Je obdolžil, da je hotel obogatet; s protizakonito nabavo davka prostega bencina. Na shodu je še ljudi pozival, naj to povedo dr. Gorišku, da ga bo le-ta lahko tožil. Kakor hitro pa ie dr. Gorišek vložil tožbo proti Žebotu. se ie junak hotel skriti za svojo namišljeno imuniteto. Tudi k razpravi ni prišel v petek, ampak je samo izjavil, da je neprogonljiv.
Sodišče pa jj bilo drugega mnenja in le Žebota obsodilo na teden dni zapora, ki se ne more spremeniti v globo. Sodišče je pri razglasu razsodbe povdarjalo, da bi denarna kazen obsojenca ne mogla poboljšati in da tudj ne bi dosegla svojega namena. Tako je dobil klerikalni klevetnik zopet zasluženo nagrado
Strašna drama ljubosumnosti
Grozen poskus umora obč. tajnika Mijo Pintariča. — Morilka njegova priležnica Marija Pološka.
Zagreb, 22. avgusta V vasi Markuševcu, 8 km oddaljeni od Zagreba, se je snoči odigrala strašna drama ljubosumnosti, katere žrtev je 33ietni Mijo Ptatarič, občinski tajnik. Našli so ga v njegovi postelji danes zjutraj z razklano lobanjo, iz koje se je vlival mozeg. Postelja je bila vsa krvava, enako tudi tla. Zid je bil vse naokoli obrizgan s krvjo. ' Ranjenca so takoj prenesli v sosednjo sobo in obvestili o zločinu zagrebško policijo. Odposlana je bila komisija z zdravnikom, ki mu je prožil prvo pomoč. Pintariča z njegovo lazklano lobanjo je bilo grozno pogledati Ko je prišel k sebi, je imel še toliko moč!, da je izpovedal, kako je prišlo do krvavega dogodka.
Ko se je Ptatarič snoSi vlegel k počitku in trdno zaspal, ga jc nenadoma prebudil močan udarec s sekiro po glavi. Ptatarič ni imel časa, da bi vstal in se branil, ker so padali udarci z veliko hitrostjo. Ko je začutil, da mu iz ran brizga kri ta da izgublja zavest, je začel z onemoglim glasom klicati na pomoč. Tedaj je priskočila njegova priležnica Marija Pološko ln ga dvakrat udarila s sekiro po glavi. Padel je v nezavest in se šele zjutraj prebudil, ko so prišli kmetje, da mu pomagajo.
Pintarlčevo priležnico so aretirali tekom današnjega dne v VJaški ulici. Bila je takoj zaslišana. Iz njenih izpovedi ]e razvidno. da ie postal Ptatarič žrtev njene divje ljubosumnosti. Marija Pološko Je namreč 20 let starejša od Pintariča. Sprevidela je. da ne bo mogla dolgo živeti z mladim možem, zato se je odločila za usodno desjanje. Pintariča so prepeljali v zagrebško bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Domače vesti
*	Minister Vlaiko Kocič na Bledu. V nedeljo dopoldne je dospel na Bled minister za pošto in brzojav g. Vlajko Kocič. Čakal je dva dni na avdijenco, nakar je bil včeraj končno sprejet pri kralju.
*	Imenovanje članov razsodišča delavskega zavarovanja. M.mstrstvo pravde je imenovalo za člane razsodšča delavskega zavarovanja v Ljubljani: kot predsednika l. Petra Keršiča, podpredsednika deželnega sodišča v Ljubljani, in za namestnika džs. svetnika gg. Mihaela Veh..\aria in dr. Milka Gabra.
*	Kongres pravnikov. Na pooudo beograjskih članov se je sestal dne 21. t. m. v Zagrebu stalni odbor kongresa, da bi še en-trat razpravljal o vprašanju, ali se utegne vršiti kongres pravnikov še letošnje leto ali pa bi ga kazalo prirediti šele prihodnje leto. Uvažujoč vse momente, zlasti pa razpoloženje srbskih članov, je stalni odbor smatral, da so prilike za prireditev ugodne in je za to sklenil, da se ba kongres pivnikov vršil letos, ▼ dneh 23. 24. in 25. septembra v Sarajevu, kakor je bilo nameravano že poprej. Spored se bo pravočasno objavil, prireditev izletov je v rokah ožjega odbora v Sarajevu. Četrtin3ka vožoia po železnicah je že dovoljena. Slovenske člane, ki so se že priglasili, poživljamo, da sporoče takoj po dopisnici, kje žele stanovati (v hotelu privatno, skupno ali v Ilidžah). Rodbinski člani naj se kot taki označijo in sicer z imenom. Na novo pristopivše člane pa prosimo, da se prijavijo z navedbo istih podatkov najkasneje do 10. septembra t. 1. in vplačajo obenem članarino, ki znaša za javne uradnike in pravne pripravnike 60 Din, za vse druge 120 Din. Priložiti je tudi (in eicer obvezno) znesek 20 Din za knjigo referatov, ki bo v kratkem dotiskana. Vsi dopisi naj se naslavljajo na odbor društva »Pravnika«. — Stalni odbor kongresa.
*	Letošnji kongres jugoslovenskega le-karskega društva se bo vršil od 24. do 27. septembra v zdravilišču Rogaški Slatini. Ob tej priliki se bo vršila razstava kemič-nih iarmacevtskih izdelkov tu- in inozemskih tvrdk. Aranžman za to razstavo je prevzel arhitekt g. Hugon Schell, Ljubljana VIL, kamor se naj blagovolijo obrniti vsi interesiranci. Informacije glede kongresa daje šef - zdravnik zdravilišča Rogaške Slatine g. dr. Franio Kolterer v Rogaški Slatini.
*	Šestedenski učiteljski tečaj na specialni kmetijski šoli v Šent Jurju pri Ceiju, ki se je vršil od 10. julija do 20. t. m., je posečalo in dovršilo 23 učiteljev. Udeleženci so bili po večini starejši učitelji in upravitelji šol iz mariborske oblasti, le eden ie bii iz Južne Srbije. Usposobljenostni izpit za poučevanje na kmetijsko - nadaljevalnih šolah so položili vsi, deloma s prav dobrim, deloma z dobrim uspehom. To je bil šele drugi učiteljski tečaj na zavodu. Pni se ie vršil leta 1913. Želeti bi bilo, da bi se v bodoče vršili vsako leto ti tečaji in da bi jih obiskovali zlasti tudi mlajši učitelji, za katere so v prvi vrsti namenjeni že po odredbi ministrstva, da se razvije kmetijsko - nadaljevalni pouk tem popolnejše in hitrejše.
*	Ponesrečen kongres UJU v Skopiju.
VII. redna glavna skupščina Udruženja iu-goslovenskili učiteljev, ki se je vršila ietos v Skopl.iu, ie bila v soboto zvečer zaključena z velikim nezadovoljstvom udeležencev. Na kongresu je bilo zastopanih 169 učiteljskih društev s 306 specijalnimi delegati. Zborovanje je poteklo silno burno in so se dogaiali mestoma škandalozni prizori, o katerih je po zaključku sam predsednik udruženja Vladimir Petrovič izjavil: »Na zborovanju smo imeli mnogo komunističnih kričačev, vendar se je končno vse poravnalo« ... Prihodnji kongres se bo bržčas vršil v Zagrebu ali v Splitu. Po zaključenem kongresu se je precej udeležencev razočaranih takoj vrnilo domov, le nekatere skupine so v nedeljo zjutraj odpotovale na Kosovo in nekateri v Ohrid.
*	Velika slovanska aeronautična manifestacija, na kateri se bodo udejstvovali poljski, češkoslovaški in jugoslovenski letalci, se bo vršila v skorajšnjih dneh z naslednjim Piogramom: V četrtek 24. t. m. se iz Cu-riha povrnejo naši letalci in bodo slavnostno sprejeti na bežanijskem aerodromu pri Beogradu. Vršila se bo revizija tekmovalcev in poskusni poleti v brzini dviganja. V petek posetijo poljski in češkoslovaški tekmovalci prvi letalski polk za tekmo v Novem Sadu, v soboto pa se tekmovalci dvignejo k poletu za tekmo na-zračni progi od Beograda do Varšave in nazaj. Nedelja bo posvečena velikemu letalskemu mitingu, kakršnega smo imeli v Ljubljani. Zvečer bo sledila razdelitev nagrad zmagovalcem. Častno nagrado je poklonil marš. Pilsudski, Aeroklub pa vsoto 200.000 dinarjev.
+ Kongres Ferijalnega Saveza se je v nedeljo priče! v Novem Sadu Podružnice FS, ki jih je v celi državi 247. so častno zastopane. Razprave podajajo izčrpno s'tko o delovanju Saveza, ki združuje vse dijaštvo v naši državi in skrbi za njih počitniško razvedrilo. Ferijalni Savez razpolaga s 7 kolonijami za letovanje, ki se neprestano modernizirajo in letos nudijo zatočišče 900 članom.
*	Revizija občinske blagajne pri Sv. Krištofu. Iz Laškega nam pišejo: Oblastni odbor v Ljubljani je poveril revizijo občinske blagajne občine Sv. Krištoi g. dr. Godnrču, sedanjemu gerentu okrajnega zastopa. Revizija je posledica sklepa občinskega odbora. kj je na svoji zadnji seji dne 14. t. m. soglasno sklenil odstranitev pomožnega blagajnika iu cestnega nadzornika Ivana Deželaka. Odbor je namreč dognal razne nepravilnosti. ki' so se vršile za časa Deže-lakovega blagajnikovanja ter se radi tega odločil za njegovo odstranitev. Občina bo zahtevala povračilo vseh zneskov, za Katere je oškodovana. Deželak ie obenem vodja SLS konzuma v Laškem, kakor tudi
sosvetnik okrajnega za;c;-i, kjer so mu poverjeni razni zaupni posii. Javnost je tem bolj radovedna na predlog g. dr. Godmča, ki vodi tozadevno revizijo, ker ie osebni prijatelj g. Deželaka.
*	Fantovski punt radi tujega ženina. V nedeljo popoldne je prišlo v Devici Mariji v Polju do velikih fantovskih izgredov. Neka šivilja si je izbrala za moža Gorenjca, ki ima doma dve lepi hiši, iepe hleve in še precej gotovine. Brez nje pa seveda ludi nevesta ni bila. Ko so se svatje pe';a!i v cerkev, so fantje iz Vevč in okolice o-bstopili ženina in zahtevan kar 10.000 Din tkzv. »tolarja«. Ženin jim je ponujal le 400 Din. Kc se niso mog i po&lc«' •• natta v.-.ik krivai. Fantje so uapaJii ženina m njegov ; ga e.ruga in se i -- U »I tudi nevsste, ki s? ie onesvestila. Poleg vsega tega so pričeii goreti ob cesti, po kateri se je pomika! svatbeni sprevod .smrdeč; kresovi. Na pomoč poklicani orožniki so z veliko težavo udušili fantovski punt in omogočili, da sta ženin in nevesta stopila pred oliar.
*	S 1. septembrom si lahko posestnik velike hiše, če kupiš srečko, ki stane sairo 10 Din. Drugi krasni dobitki bodo razstavljeni od 20. avgusta do 1. septembra v »Delavskem domu«. — Društvo »Invalidski doni«, Trbovlje.
DOXA URA
Ploščata oblika
F ČUDEN,
jubija a, ''resernova ulic-
*	Defravdant Josip Scholicr se zadržuje v Franciji. Kriminalni o jsek zagrebške policije je na izdano tiralico za aefravdantom Josipom Schollerjem prejel obv-jstilo, da je »ih :!.ti najprvo odšei v Italijo in odpotoval r 'o na Špansko. Iz Španske ie odšel v Fi arci. o kjer se še sedaj zadržuje. Njegovo aret^c-jo je pričakovali v la k ajšem času.
*	56 mesecev težke ječe za poneverbo 20.000 Din. Sodišče v Beogradu je obsodilo nekega Trifunoviča na 4 leta in osem mesecev robije, ker je poneveril tri menice po 5700, 10.000 in 5000 dinarjev.
*	Strašna nesreča z granato v železarni. V železarni v Zenici se je te dni dogodila strašna nesreča. V peč za topljenje železa je bila poleg drugega materijala vržena tudi neka stara granata. Nastala je silovita eksplozija. Na mestu je obležal mrtev delavec Joso Josič, dočim so drobci močno poškodovali delavce Ivana Grubešiča, Šefka Neškoviča m Petra Miljka.
4 Po nesrečnem naključju ustrelil očeta. O tragičnem dogodku poročajo iz Dobrega Dola pri Mostarju: Seljaški siti Nikola An-tič je v hiši ogledoval svojo puško in za po-skušnio nabasal cev s strelivom. Naenkrat je iz puške bruhnil stre! in smrtno pogodil očeta Simeona, ki je stal blizu. Sina je očetova smrt tako presunila, da se je hotel tudi sam ustreliti, kar pa so ostali domači preprečili.
4 Strela ubila pastirja in živino. V okolici Senja je te dni razsajalo hudo neurje. Na pašniku blizu vasi Klenava Kosa je strela usmrtila 141etnega pastirčka Ivana Tom-Ijenoviča in obenem še sedem ovac.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Pri ishiasu se ua kupico prirodne gren-čice »Franz-Josef« zaužite zjutraj ria tešče pojavi brez težkoč obilno izpraznienje črevesa, čemur se rad pridruži dobrodejen občutek olajšanja Zdravniški strokovni časopisi omenjajo, da voda »Franz-Josef« zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na ietra in debelo črevo ter hemeroidih in prostatalnih bolečinah. Dobiva se v vseh lekarnah drogerijah in spec. trgovinah.
*	Volno, bembaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	. 93
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7.	95
*	V mednarodni Klausenpass - dirki, ki se je vrnila v dnevih 13. in 14. avgusta 1927 na najtežji alpski cesti v Švici, je dosegel Rosenberger na Mercedes - Benzu s Continental - obrači v klasi dirkalnih voz nov rekord »Klausena« s tem, da je vozi! najhitreje izmed vseh vozi! ter premagal dosedanji rekord Masettiia. Dalie je dosegel Caracciola, tudi na Mercedes - Benzu s Continental - obroči, nove rekorde v kla-sah turnih in športnih voz. Na Continental-obročih je bilo razen tega doseženih 17 zmag v klasah.	8305
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
u_ Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A Kane. Židovska ulica.	1006
Najcenejše
in najboljše modroce, spalne divane, otomane. žimo dobite pri tvrdki
FRAN JAGERj tapetnik,
Ljubliana, Sv Petra nasip st. 29 pn
Zma skem mostu
I Iz Ljubljane
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. V dobi od 14. do 21. t. m. se je v Ljubljani rodilo 18 deklic in 19 fantkov, skupno 37 novorojenčkov. Umrlo je v tem času 16 moških in 7 žensk, od teh 10 tujcev. Na škrlatinki je umrl 1, na jetiki na sopilih 2, na raku 1, na bolezni na srcu 2, na prirojeni slabosti 2, radi starosti 1 in drugih bolezni 4. Prijavljen je bil 1 primer škrlatinke.
u— »Še enkrat socijalen škandal na magistratu.« Izjavljam, da z notico pod gornjim naslovom v nedeljskem »Jutru« nimam nič skupnega. — Anton V a r š e k.
u— Gozdovnfti! Danes ob 18. v Narod, domu obvezen sestanek za vse. Opozorite drug drugega, da ne bo nihče manjkal. Zadeva važna. Pridite točno in gotovo. — Beli Medved.
u— Težka telesna poškodba. Ivan Re-bol, zidar pri Battelinu v Rožni dolini, se je v Somrakovi gostilni v Zgornji Šiški spri z gospodarjem radi nekega računa. Beseda je dala besedo, dokler jih ni dobil Re-bo! z debelo palico po glavi in telesu. Njegove poškodbe so bile tako težke, da so ga morali z avtomobilom prepeljati v bolnico.
u— Nenavaden poskus samomora. Lesni trgovec Vinko Tome, stanujoč v Pražakovi ulici, se je vozil na motornem kolesu včeraj okoli 1. ponoči iz Št. Vida proti Ljubljani.. Ko je privozil do Trate, se je nenadoma pognal pod vozilo neznan, srednje-velik človek. Oba, kolesar in neznanec sta padla na kup gramoza. Neznanec je takoj obležal kakor mrtev, Tome pa je polagoma zlezel na kolo in se odpeljal proti Zgornji Šiški, kjer ie o dogodku obvestil stražnika. Ko sta se oba vrnila na kraj nesreče, nista več našla neznanca. Sklepati bi se dalo, da gre za nesrečo, če se ne bi ta zagnal z vso silo pod kolo.
u— Dva mala ognja. V noči od nedelje na ponedeljek se je pojavil ogenj v stanovanju kiparja Viktorja BTezovnika v Rožni dolini. Vnela se ie pletena košara na hodniku, nato pa še vrata. Ogenj je k sreči za-pogasila. Škoda je malenkostna. — Včeraj Mihelčičeva, ki je sklicala ljudi in ogenj pogasila. Škoda je malekostna. — Včeraj okoli 11. dopoldne se je vnel dimnik pri posestniku Trabajsu v Glinški ulici 5. Pozvani so bili gasilci, ki so ogenj pogasili in preprečil večjo nesrečo.
u— Dve kolesarski nezgodi. Ko se je vozi! zidarski mojster Anton Celarc iz Flori-jariske ulice po Celovški cesti proti Ljubljani, je v bližini mizarske delavnice g. Per-ka zavozil na desni cestni rob. Za njim vozeči zasebni uradnik Franc Škvarča je trčil vanj in se prekucnil. Celarc je lahko telesno poškodovan. — Franc Bolte, trgovski sotrudnik, se je ponoči peljal po Vidovdan-ski cesti proti Taboru. Ker ni imel svetilke, ga je stražnik pozval, naj ustavi. Bolte pa je kolo z vso silo pognal, da bi mu ubežal, prj tem pa je tako nesrečno padel, da se je moral s stražnikovo pomočjo zateči v bolnico, kjer so mu obvezali rane na čelu in nogi.
u— Policijska kronika. Ker sta prodajali ljubezen na ulici, sta bili prijeti dve nočni ptički, ena doma z Viča, drugi s Kamnika. Radi raznih prestopkov je bilo aretiranih deset ljudi. Prijavljenah je tudi več tatvin, nadalje nekatere osebe radi nedostojnega vedenja, 1 radi kaljenja nočnega miru in 8 radi prestopkov cestnopolicijskega reda.
u— Ivanka Praznik, papirna trgovina, ust. 1903, je sedaj- Erjavčeva c. 2. 1097 u— Razne tatvine. Iz avtomobila lesnega trgovca Toneta Cerarja iz Kamnika je ukradel neznan tat pred Unionom nov Hu-bertus plašč, vreden 1500 Din. — Izložbenemu aranžerju, stanujočemu v Aškerčevi ulici 17, je bilo ukradeno včeraj dopoldne Peugeot - kolo št. 31.843. Tat je brez sledu izginil. — Mariji Bizovičarjevi, Riharjeva ulica 3, sta bila ukradena dva bela zajca. Tatvine sta osumljena dva 161etna dečka, od katerih je eden pobegnil na Vrhniko. — Posestnik in mesar Ivan Habjan iz Šmarja pri Jelšah je prijavil ljubljanski policiji, da mu je neznan tat ukradel par volov, vrednih 10.000 Din. Vole je kupil v ljubljanski
2eleznato CHINA-VINO
Vzbuja voljo do Jedi, okrepča iiTce. zboljša bi in Je r*koTalMcratom ln malokrvnim zelo priporočeno od zdravniikih avtoritet. Izb o mi okus. Nad 10JM0 zdravniških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah.
okolici.
Iz Celja
e— Sestanek članov SDS v mestu Celju
bo v sredo dne 24. t. m. ob pol 21. uri v kavarniški sobi Celjskega doma. Sestanek je važen.
e— Radikalna polomija v Celju. V soboto dne 20. t. m. zvečer ob 8. se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma pod predsedstvom g. R. Stermeckija volilni shod narodno - radikalne stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev Vzlic impozantnemu naslovu in številnim vabilom, s katerimi so bili povabljeni člani in somišljeniki na shod (udeležba dovoljena le proti vabilu!), je bila udeležba zelo pičla. Vseh navzočih je bilo točno 97, med temi dobra tretjina pristašev drugih strank. Volilcem se je predstavil dr. Ravnik iz Maribora kot nosilec liste. za njim pa je govoril g. Drofenik iz Št. Jurja. Med drugim je trdil, da so samostojni demokratje zasedli ministrstvo za šume in rude, kjer so lahko nemoteno kradli, da vzdržujejo svoje časopise. Pripovedoval je bajko o dr. Žerjavu, ki ni hotel pomagati dijaku — sinu nekega klerikalnega poslanca. O 'Pribičeviču je trdil, da je imel 160 ljudi zaprtih, katere je potem Drofenik izbavil iz ječe in jih rešil. No. g. Drofenik, te trditve boste že še imeli priliko dokazati. V ostalem je g. Drofenik priporočal dr. Ravnika in mu čestital že naprej kot poslancu in ministru. Ničesar pa ni omenil o tem, da ie temu »bodočemu ministru« odvetniška zbornica za en mesec odvzela pravico izvrševanja odvetniških funkcij
e— Trgovske poslovne ure. V zadnjem času se je razpasla grda navada, da so nekateri, sicer maloštevilni trgovci, postregli svojim strankam po poslovnih urah prj pol-zaprtih vratih ali so jih pa puščali v lokale, češ da si lahko mirno in lažje izberejo gotovo blago. Gremij trgovcev v Cflju je se-
daj nastopil proti temu s posebno okrožnico na člane ter je opozoril na nedostatek tudi obrtno oblast, e— Prenovljenje Maksimilijanske cerkve.
Te dni so začeli jjopravljatj in prenavljati cerkev sv. Maksimirana v Gaberju prj Celju. Cerkev je služila med vojno kot vojaško skladišče. Pred vojno pa so imeli tu svojo nedeljsko mašo dijaki slovenskih samostojnih gimnazijskih razredov.
e— Iz poslovnega sveta. Na Slomškovem tigu v Celju je otvoril novo trgovino s pleteninami g. Ženko Hribar, sin tovarnarja Dragotina Hribarja iz Ljubljane.
e— Vinski bratec. Komaj 221etni Miha Iskrač, hlapec iz Draževasi, je velik prijatelj vinca. Na zimo lanskega leta je služil za hlapca prj posestniku Inhartu v Dobrički vasi ter je prihajal zadnji čas pogosto vinjen k večerji. Ker je imel njegov gospodar za klet dva ključa, se je enega pridno posluževal Iskrač ter je kot dober človek v družbi s sosedovim sinom izpil iz enega soda okrog 160 litrov vina. Ker pa k vinu tudi dobro diši pečenka, je v odsotnosti hišnih gospodarjev zaklal domačega petelina ter ga spekel celo v kuhinji. Rad pa ■je tudi hodil na gostijo. Ker so mu pri neki priliki premalo postregli s pijačo, je ukradel iz shrambe 4 buče vina. Nazadnje je še pri nekem drugem službodajalcu odvedel velikega volčjega psa ter si za vsak slučaj tudi preskrbe! škatljo cigaret. Sedai se bo vadil tri mesece v zmernosti v jedi in pi-
jači.
Iz Maribora
a— Naše slike. V nedeljskem »Jutru« objavljena slika med člankom »S poti po Dalmaciji« predstavlja Jelšo na Hvaru, kar je pomotoma izostalo.
a— Iz obrtnega gibanja. G. dr. Srečko Lajnšič je popolnoma opustil svojo gospodarsko pisarno v Slovenski ulici. V lokale se je preselila podružnica zagrebškega »Morgenblatta« in trafika ge. Svetek iz Gosposke ulice, kjer renovirajo hišo g. Cver-lina.
a— Dve tiskovni razpravi se bosta vršili v četrtek pri okrožnem sodišču pred tiskovnim senatom in sicer: proti uredniku Erženu na tožbo državnega pravdnika radi zaplenjenega članka »V senci bajonetov«, ki je izšel v »Delavski Politiki«, in v tiskovni tožbi posestnika Antona Koprive iz Petrove proti bivšemu poslancu SLS in članu finančnega odbora g. Vladu Pušenjaku radi klevete.
a— Zborovanje urarjev in zlatarjev. Včeraj ie bilo v Narodnem domu zadružno zborovanje urarjev in zlatarjev mariborske oblasti ob zelo lepi udeležbi. Iz poročila načelnika Franja Bureša je bilo videti zelo marljivo sodelovanje zadružnih ciljev v preteklem letu. Poročjlo so prisotni z odobravanjem vzeli na znanje. Blagajna izkazuje nad 1000 Din salda, ki pa bi bil lahko lepši, če bi člani redneie plačevali svoje prispevke. Občni zbor je sklenil deloma iz-premeniti zadružna pravila in sicer glede zadružnih pristojbin, dopustnega števila zaposlenih vajencev ter glede pravic zadružnih zaupnikov. Soglasno so bili izvoljeni v novi odbor med drugimi: kot predsednik zopet velezaslužni dosedanji načelnik gosp. Franjo Bureš, urar v Mariboru, kot njegova namestnika g. Tratnik iz Maribora in g. Pečnik iz Celja, za predsednika preizku-ševalne komisije g. Jan iz Maribora za namestnika g. Pečnik iz Celja. Občnega zbora sta se udeležila tudi mag. svetnik Rodo-šek in obrtni zadružni nadzornik Založnik.
a— Mizarska stavka končana. Včeraj so se vrnili na delo še ostali mizarski delavci, ki so ostali še zvesti vodstvu stavke. Stavka je trajala deset dni in je končala s popolnim neuspehom stavkajočih delavcev, ki so dosegli le toliko, da se bo mezda za pomočnike - začetnike s popvrečno stro-- 'inestjo plačevala nadalje s po-viškom 50 par na uro. O vzrokih neuspele stavke je bolje, da ne pišemo. Potek stavke, posebno pa burni dogodki na končnem zborovanju delavcev naj bodo delavstvu za bodočnost opozorilo, kako se stavka ne sme začeti, posebno pa ne voditi.
a— Na potu iz gostilne. V soboto je šel 2Cletni delavec Franc Litavec, zaposlen pri kamnoseku Časarju, popivat v gostilno Lešnik ob Dravi. Ko se je vračal proti domu, so ga na cesti napadli fantje in ga ie r.ekdo dvakrat zarezal v glavo. Pravočasno so ga prepeljali v bolnico in obvezali.
a_ Ponesrečen delavec. Včeraj je vozil na cesti k Sv. Petru pesek 291etni delavec Alojzij Ferenc, zaposlen pri stavbeniku Nassimbeniju. Med potjo pa se je voz peska prevrnil nanj in ga težko poškodoval. Morali so ca prenesti v bolnico.
a— Dr. Jože Sekula zopet ordinira. Koroška cesta 15.	1227 a— Primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo v Mariboru, zopet redno ordinira.
1253a
Trupelce novorojenčka v vodi
Fužine, 22. avgusta Danes ob 7. zjutraj je v elektrarn; zaposleni delavec Fran Marinko zagledal pri zatvornicah na Fužinah pri Ljubljani v vodi plavajoče mrtvo trupelce novorojenčka. Priklical je še tovari^. ki so trupelce potegnili iz vode. O najdbi je bila takoj obveščena tudi orožniška postaja na Fužinah.
Službo vršeči orožniškj narednik ie na licu mesta ugotovil, da je novorojenček ženskega spo'a, normalno donošen, 47 cm dolg, le na desni nogi ima menda žc prirojeno pohabljeno koleno. Trupelce je bilo popolnoma nago in je ležalo v vodi že dva do tri dni. Nasilnih znakov na novorojenčku ni bilo opaziti. Nepoznana brezsrčna mati je pač novorojenčka takoj po porodu vrgla v vodo
Najdeno trupelce se nahaja začasno v mrtvašnici pri Mariji Dev. v Polju in bo obducirano. Brezvestno mater zasledujejo orožniki.
Zborovanje slovenskih vojakov iz svetovne vojne na Brezjah
Zveza slovenskih voiakoV ie v nedeljo, kakor običajno vsako leto na ta dan, priredila na Brezjah svoje zborovanje. Ondi so se našli bivši tovariši iz svetovne vojne in si zopet segli v roke. Bil je to tretji občni zbor zveze, ki si je nadela nalogo ohraniti in učvrstiti spomine na žrtve svetovne vojne, a zasleduje tudi namen, pomagati živim žrtvam, invalidom in sirotam.
Redni in posebni vlaki so pripeljali na Otoče tisoče mož in fantov. Na prostem pred cerkvijo na Brezjah se je vršila ob 10. svečana služba božja, pred katero .ie imel b'vši vojni kurat g. Bonač pridigo,' spominjajoč se v primerah pridnosti slovenskega rodu, sloveč njegovo delo in omenjajoč številne žrtve, ki iih ie ugrabila vojna. Med mašo ie svirala vrla železničarska godba »Sloge« iz Ljubljane. Libero je opravilo osem bivših vojnih kuratov. Po končani službi božjj so pevci zapeli pod vodstvom učitelja g. Wagner.ia žalostinko »Blagor mu«, »Oj Doberdob« in nekaj drugih priložnostnih pesmi.
Glavno zbor«vanje je ob 11-30 otvom predsednik ZSV g. major Colarič, k; je uvodoma pozdravi! srezkega poglavarja dr. Vavpotiča iz Radovljice, nakar je prečita! brzojavni pozdrav poveljnika dravske divizije g. generala Danila Kalafatoviča ter prisrčno pismo generala Rudolfa Maistra. Gospod predsednik je dalje pozdravil še druge odlične goste, predvsem diviziiskega generila v pokoju g. Lavriča ter vse zbo-rovalce z zelene Štajerske, Kranjske in od drugod. Takoj je tudi obudil spomin na borce iz svetovne vojne, padle žrtve, katerih kosti trohne povsod v zemljah, kjerkoli je divjala vojna vihra: v Galiciji, v Primorju in na Tirolskem ter onih, ki so še pravi čas spregledali in se že takrat prestavili v vrste borcev za svobodo, onih, ki so padali v Dobrudži in na Kajmakčalanu.
Besede govornika so može in fante globoko dirnile in vsa množica je vzklikala kakor en mož: »Slava jim!«
Z zbora je bila odposlana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju na Bled in nje besedilo je ljudstvo podčrtalo z gromovitim odobravanjem. Godba je zaigrala državno himno, nakar je povzel besedo glavn; tajnik g. Bonač, ki je v navdušenih besedah pozival bivše vojne tovariše k nadaljnjemu delu, omenjajoč, da je postavljenih v Sloveniji vojnim žrtvam že nad sto spomenikov.
G. Wagner je nato poročal o financijel-nem stanju Zveze, nakar je gosp. Martine predlagal odbofu absolutorij, ki je bil sprejet s pristavkom, da se izreče odboru zahvala za njegovo delo.
Zborovalce so nato pozdravili še okrajni glavar dr. Vavpotič, zastopnik invalidov g. Tome ter major v pokoju g. Burnik. V odbor Zveze so bili soglasno izvoljeni naslednji možje in fantje: predsednik major Colarič, Bonač, Wagner, Matičič, Hafner, Knific, Šturm, Tome, Lončar, Martine, Ore-hek, Korošec in Staudeger. Zborovanje ie zaključil predsednik okrog pol 1., poživljajoč tovariše k nadaljnjemu delu in zvestobi do domovine in kraljevskega doma.
Brezobzirno ravnanje vojaškega avtomobilista
2e ponovno smo prejeli iz krogov avto« mobilistov pritožuje radi brezobzirnega po« stopanja nekaterih vojaških avtomobilistov, ki se ne ozirajo ne na cestno«policijskc predpise, ne na mednarodne običaje in se sploh vedejo, kot da stoje izven zakona.
Preteklo nedeljo pa se je pripetil na ce« sti v bližini Kranja zopet sličen incident, ki le po srečnem naklučju ni povzročil na« ravnost katastrofe in zahteval človeških žrtev.
Privatni avto, v katerem se je vozila več« ja ljubljanska družba, se je okrog 18.30 vračal iz Podbrczja proti Ljubljani. Že v Kranju so zapazili, da drvi za njimi nek drugi avto. Pri kilometru 20, je neznani av« to, ki ga je upravljal vojaški šofer z naj« večjo brzino prehitel prednji avto in pri tem vozil tako brezobzirno, da je z zad« njim delom zadel z vso silo v prednji del privatnega avtomobila, ki se je hudo polo« mil. Potniki ljubljanskega avtomobila pri* povedujejo o tem:
«Vojaški avto je z naravnost divjaško brzino skušal prehiteti naš avtomobil, ki je vozil pravilno po desni strani. Ne da bi dal predpisani signal, je nenadoma prehitel naš avto in zavozil pri tem tako brezobzirno na desno stran, da sc je z vso silo zaletel v prednji del našega avtomobila. Udarec je bil tako silen, da se je naš avto trikrat za« vrtel na mestu in se zaletel, zdrobivši tri obcestne kamne, na njivo, kjer se je ustavil še le čez 100 m. Le najsrečnejši slučaj je hotel, da se avto ni popolnoma zdrobil in niso bili ubiti vsi potniki. Akoravno je vo« jaški avtomobil dobro videl, kaj se je zgo« dilo, se ni zmenil za nesrečo, temveč je brezobzirno z največjo brzino izginil v daljavi...
Vsi avtomobilisti, ki so prišli za nami so se, ko so opazili, da smo imeli nezgo« do, takoj ustavili in se informirali, kaj sc je zgodilo in so pomagali. Po strokovnjakih avtomobilistih je bilo tudi ugotovljeno, da je naš avto vozil popolnoma pravilno.
Še le ob 4. zjutraj je bil poškodovani av« to za silo toliko popravljen, da smo se lah« ko vmili v Ljubljano.
Besedo ima sedaj vojaška oblast, ki naj krivce kaznuje in za bodoče s primernimi ukrepi prepreči tako početje.
Greha in strahu
^ihotaostva nam ni treba poznati. Saj kupujemo vse oblačilno blago tako poceni nri tvrdki Drago S hwab Ljublja-. na, da se takemu zlu lahko izognemo
\
Iz Zagorja
z— Novo gerentstvo imenovano. Kakor je bilo pričakovati, vlada izvolitve komu« cističnega župana in svetovalcev ni potrdi« la. V soboto jc došlo imenovanje gerenta in prisednikov. Imenovanje se je izvršilo po nasvetu skupine kršč. socijalcev, in je ■imenovan za gerenta Anton Prosenc, za na« mestnika Ivan Hrastelj. Kot prisedniki so imenovan' od vsake kandidatne liste po dva ki so bili pri zadnjih obč. volitvah izvolje« m. Od SLS župnik Valentin Sitar, in Vik« tor Flisek, Narodne gospodarske Mirko Wcinberger in Ferdo Poljšak, Narodne de« lavske Vinko Sedar in Slavoj Slamnik, so« cijalistične Miha Cobal in Martin Pirnat. Da so prezrli komuniste, ne odobravamo. Čc bi jih pritegnili k delu v obč. upravi, bi jim bila onemogočena agitacija, katero vrše proti obč. gospodarstvu.
z— Krasen volilni sestanek. Volilni se« stanek v Št. Lampertu, je bil dobro obi= skan. Sestanek je otvoril splošno priljub« ljeni g. Mirko Weinberger, ki je uvodoma podal žalostno sliko današnjega gospodar« skega in socijalnega stanja, za katerega je odgovorna SLS. Potrebno je bilo, da so se za skupščinske volitve združili vsi stanovi v enoten, napreden blok, ki bo skušal po« praviti zavrženo gospodarsko delovanje SLS. Na to je oblastni poslanec g. Tavčar v lepem stvarnem govoru pojasnil volilcem delo SDS v državni in oblastni skupščini in obenem z dokazi ošibal dela SLS, ško« dujoča vsemu prebivalstvu in volilcem, ki jih zastopajo. Dotaknil se je tudi agitacije z vero in najnovejše zveze z radikali, kar so vsi volilci splošno obsojali. Sestanek v gorski vasi upamo, da bo rodil uspeh.
Noši onstran mm
p— Okoli Pazina so imeli vojaške vaie pešpolki št. 26, 73 in 74 ter artiljerijski polk. Za zabavo vojaštvu so pridno skrbeli Pazinčani. Prirejena je bila ogromna polj« ska veselica za vojaštvo, oficirji pa so se opetovano vrteli na plesu v Pazinu. S se« boj so imeli tudi svoje žene in hčerke. Po« veljnik artilerijskega polka je priredil ve« lik poslovilni večer, na katerem se je za« hvalil Pazinčanom za gostoljubnost, izka« zano vojaštvu. Plesali so do jutra. Vojaške vaje provzročajo domačinom žrtve in stro« ške. Vojaštvo sc zabava v istrski pokrajini, ko joče kmet pod vse uničujočo sušo...
p— Aprovizacija. Višja oblast je dala r.alog, da se mora tudi v Gorici organizi« rati aprovizacija živil, ki bi jih dobivali razni uradniki in delavci po znižani ceni. Pristojni urad bo izdajal izkaznice in oni, ki jih bodo dobili, bodo mogli prejemati pri posebnih oddajalcih blago po znižani ceni. Tako se glasi vsepovsod, kako in kaj bc v resnici, to je v rokah fašistov, ki po« znajo povsod v prvi vrsti sami sebe!
p— Smrtna kosa. V Gorici je umrla v starosti 78 let gospa Amalija Drufovka, vdova po znanem trgovcu.
p— Izseljevanje. Rimska vlada je izdala nove predpise za izseljevanje. Potni listi sc smejo izdajati samo takim, ki se izka« žejo s pravilno delovno pogodbo, skienje« no z delodajalcem v inozemstvu, in takim, ki razpolagajo s pozivnico s strani sorod* nikov, ki se nahajajo v inozemstvu. Vlada pravi, da ji je namen, čuvati položaj izse« ijencev in omejiti izseljevanje boljših des lovnih moči. Tako je zapisano in razglaše« no, kako se bo to izvajalo, bomo videli v kratkem. Predpisi stopijo v veljavo s l.sep« tembrom t. 1. V Julijski Krajini se priprav« lja zlasti radi letošnje slabe letine ogromno ljudstva, da se izseli.
p— Proti toči so se zavarovali lani neki vinogradniki v Dekanih pri Kopru. Prišla je res toča in napravila veliko škodo. Na« znanilo je takoj odšlo na zavarovalnico v Veroni. Cenilci so se prikazali šele čez dva meseca. Nekemu vinogradniku so priznali na 552 kg grozdja po 1.30 L. Prišli so po« tem čez par mcsecev in razdelili «vsakemu cn cel nič». kakor se izražajo domačini. Istrsko ljudstvo izmozgavajo na vse na« čine.
p— Kanal so pred desetimi leti zavzele hrabre italijanske čete. Desetletnico so pro« slavili svečano, še toliko bolj, ker je v Ka« nalu navzoč 5. artiljerijski polk. Par dni pred to slovesnostjo je oblast razpustila kanalsko čitalnico, ki je živela 61 let.
p— Divačasškocjan. Uradni list objavlja dekret, ki pooblašča občino Naklo, da pre« nese svoj sedež iz Matavuna v Divačo in izpremeni svoje ime v «Divača«Škocjan». Namreč «Naklo» zveni preveč barbarsko!
p— Enajst brezplačnih mest je razpisa« nih v Škodnikovem konviktu v Tolminu. Sprejemajo se pred vsem Slovenci, ki ho« Ccjo obiskovati srednje šole v Tolminu. Prosta mesta veljajo do konca študij. Ko dovrši slovenski dijak iz Škodnikovega za« voda srednjo šolo, mora biti popoln fašist.
p— Ekscelenca Turati, fašistični gene« ralni tajnik, poseti Trst začetkom oktobra. V julijskem fašizmu ni vse tako, kakor si želijo rimski gospodje. Tako bo moral Tu« rati v oktobru znova pridušati Tržačane K disciplini in pri tem jim bo poleg navade stare, kazal na bližnjega sovražnika pa na* povedoval bo <rjutrišnjc» polete rimskih orlov...
p— V Istri je lansko leto propadlo mno« go žita zato, ker se je ljudem napačno tol« mačila vladna naredba glede moke. Reklo se je kmetom, da se mora žito takoj zmleti. Radi tega so mnogi hiteli, dasi je bilo še prezgodaj. Tako se je potem mrjca pokva« rila. Vsak lahko melje, kadar hoče, samo takrat se mora držati predpisov. Fašisti delajo Istri samo škodo, posebno še, kadar se vmešajo v gospodarske posle, ki so jim povsem tuji.
fiafboljfo.najtrpcinejšfc, Zato ncflcenefšc
Pričetek jubilejnega turnirja SK Slovana
Slovan in Hermes prideta v semifinale
Drugi najstarejši klub v Ljubljani SK Slovan obhaja letos 151etnico obstoja. Po nastopu včerajšnjih tekem lahko trdimo, da bosta sledeči dve tekmi nudili napeto borbo dobro pripravljenih in skrajno po« žrtvovalnih enajstoric.
Nedeljski tekmeci so se pokazali v do« bri luči. Najboljši vtis je napravil jubi« lant; izpopolnil je deloma svojo prvo gar« nituro in dal moštvu sistematičen trening, tako da odhaja z najlepšimi nadami v na« daljno tekmovanje. Tudi Slavija in Hermes sta pokazala najtrdnejšo voljo; Slavija bi le z malo sreče lahko ostala v tekmovanju. Malo manj enoten je nastopil Jadran, ki mu očividno primanjkuje treninga. Vseka« kor se je v drugi polovici postavil najod« ločnejše v bran in obdržal neodločno raz« merje. V nastopnem par podrobnosti:
Hermes : Slavija 5 : 3 (3 : 2)
Hermesova zmaga skoraj do zadnjega ni bila sigurna. Deloma oslabljeno moštvo Slavije se je od časa do časa dvignilo pro« ti nasprotnemu golu in napravljalo obram« bi Hermesa dovolj posla. Moštvo pa še nima sistema; izgubilo je vsled neodloč« nosti svojega napada. Prav dobra sta nje« gov vrataT in desni branilec. Krilci so pre« malo vzdržljivi in tudi taktično niso zado« voljili. Hermes je ugajal posebno v napa« du, nevaren je bil duet Zalokar«Svetic, ki v tehničnem oziru ne zaostaja za našimi najboljšimi. Povsod je bil srednji krilec Marinko. Obramba ima mnogo zasluge, da Slavija ni dosegla popolnega uspeha. Tek« mo je sodil g. Smole zadovoljivo.
Slovan : Jadran 5 : 2 (4 : 1)
Jubilant je zmagal zasluženo; sprva se je celo zdelo, da bo Jadran doživel kata« strofo. Šele ko je Slovan vodil s 4 : 0 (v 30 min.), se je uveljavila Jadranova obram« ba. Slovana je odlikoval odličen start in velika vztrajnost, tudi taktično je bilo sem intja opaziti lepe poteze. Preveč pa upo« rablja par igralcev telesno silo; vsekakor so ti pojavi že redkejši. Prav dobra je bi« la ožja obramba s Flahom kot desnim branilcem, ki je bil obenem najboljši mož na polju. Tudi srednji krilec Volkar je opravil ogromno delo. Napadu je treba do« brega vodje; ugajal je Rakuš v levi zvezi. Sodnik g. Fink je bil — posebno v prvi polovici — zelo šibek. Spregledal je med drugimi pregreški tudi dvakrat napako vra« tarja Jadrana, ko je nesel žogo več kot dva koraka. Prestroga kazen je bila po našem tudi izključitev leve zveze Jadrana. (Mož je v drugi polovici zopet vstopil!).
Med obema tekmama je podpredsednik Slovana prof. Jeran pozdravil tekmujoča moštva, in se jim zahvalil za udeležbo.
Tekmi sta. bili slabo obiskani; obžalovati je, da prireditev razen v moralnem, ni uspela tudi v finančnem oziru.
Otvoritev jesenske nogometne sezone v Mariboru
1SSK Maribor : Villacher SV 3 : 2 (1 : 1)
V	nedeljo popoldne se je v Mariboru vr» šila zanimiva mednarodna tekma med Vil« lacher SV in ISSK Mariborom. Domačinom je po ostrem boju uspelo, da so v zadnjih minutah drugega polčasa po vzorni kom« binacijski igri prisilili goste h kapitulaciji in po Vodebu dosegli odločilni gol.
Potek tekme je bil izredno zanimiv. Kljub stalni premoči Mariborove enajsto« rice so tvorili gostje z ozirom na izredno odločnost hitrega napada nevarnega na« sprotnika. V osmi minuti so dosegli prvi gol. Po polurnem obleganju je Maribor iz« silil enajstmetrovko in izenačil. Boljši del moštva je bila obramba. Krilska vrsta se je brezhibno udejstvovala, napad pa se je odlikoval z izredno požrtvovalnostjo. Pri gostih je bil vsak posameznik na mestu in je moštvo kot celota zapustilo najboljši utis.
V	drugem polčasu je zopet Maribor pre« vzel inicijativo in po ostrem in stalnem napadanju dosegel po Hreščaku II. vodilni gol. Kmalu nato so gostje izenačili Tik pred zaključkom drugega polčasa pa si je Maribor zasigural zasluženo zmago.
PoTaz prvaka Koroške, ki je nudil izred« no oster odpor in žilavo borbenost, pome« ni za domačine velik uspeh in upati je, da bo Maribor tudi v jesenski prvenstveni se« zoni dosegel ugodno pozicijo. Koti 12 : 3 za Maribor.
Sodil je g. Nemec šibko. Obisk slab.
Tekme za srednjevropski pokal
Hajduk (Split) in Admira (Dunaj) odpadla.
V	nedeljo so se vršile tri nadaljne tek« me za srednjeevropski pokal, ki so dvema moštvoma zadale smrtni udarec. Naš pr« vak Hajduk bo moral s celotno razliko 1 : 9, Admira pa s 6 : 8 zapustiti areno. Vse kaže, da se bo glavna borba vršila med Rapidom, Hungario, Sparto in Slavijo.
Nedeljski izidi so v splošnem iznenadili. Hajduk je odrezal častno, toda ni izko« ristil mnogo šans, ki bi mu z lahkoto pri« nesle zmago. Padec v prvem kolu pa je bil po zadnjem rezultatu neizbežen.
Rapid : Hajduk 1 ; 0 (0 : 0)
Tipična igra za točke, ki z nobene strani ni nudila užitka. Rapid se ni mnogo trudil; toda tudi Spličani, posebno v napadu, niso pokazali svoje prodornosti Najbolj je še ugajala ožja obramba obeh Gazzarijev in Rodina. V krilski vrsti je bil izboren De« škovič, ki je držal nevarnega Wesselyja. Napad je bil slab; posebno neodločen je bil trio, ki nosi tudi krivdo, da rezultat ni vsaj neodločen. Obe krili sta deloma ustre« zali, streljati pa ni znal nikdo. Rapidovo moštvo ni pokazalo posebnega. Videti je, da je izbomo trenirano, tehnično dovršeno, hitro in vztrajno, toda proti Hajduku ni pokazalo svoje prave sile. Gol za Rapid je zabil Hoffmaun v 15. min. II. polčasa. Sok dil je g. Zenišek iz Plzna vzorno. Koncem igre se je del publike vedel proti sodniku nesportsko, kar je treba odločno obsoditi. Občinstva 7000.
Admira : Spsrta 5 ': 3 (2 : 0)
Dunaj čani so se rervanžirali za svoj po« raz v Pragi Admira je do 15. min. IL pol« časa vodila s 5 : 1, nakar je po nepazlji« vosti sodnika prišlo do drugega gola za Sparto. Vsled blezur več igralcev Admire je Sparta dosegla še 3. gol. Pri Cehih sta bila izbtrma Kada in Maloun, dočim je Du«
Šport
najčanom izvojeval zmago sijajna ražpolo« ženi napad. Sodil je Madžar Schiessler sla« bo. Po tekmi je prišlo do izgredov, pri katerih so bili nekateri igralci Sparte de» jansko napadeni, Obenem je publika demon strirak tudi proti Rapidu, ki je le s teža« vo dosegel svoj zmagonosni gol. 17 tisoč gledalcev.
Slavia : UTE 4 : 0 (2 : 0)
Zaslužena zmaga boljšega moštva. Ma« džari so se le prvih 10 minut resno upirali Tekmo je vodil Zagrebčan Fabris prav dobro. 12 tisoč gledalcev.
Ostale nogometne tekme
SPLIT: dradjanski (Zagreb) : Borac 1 : 1 (0 : 0).
SUBOTICA: Subotica : Somfeor 10 : 0 (5 : 0).
SARAJEVO: Sašk : Slavija 2 : 0 (2 : 0).
BEOGRAD: FTC (Budimpešta) : Jugo« slavija 5 : 3 (2 : 2).
DUNAJ: Sportklub : Simmering 4 : 1, Hertha : Vorwarts 06 4 : 2, Gersthof : Ru« dolfshiigel 1 : 0.
Službene objave LNP
(lz seje posl. odbora dne 19. VIII. 1927.)
Prvenstvene tekme v Ljubljani so izžre« bane v sledečem vrstnem redu: I. razred: Ilirija : Slavija, Slovan : Jadran, Jadran : Primorje, Hermes : Slovan, Primorje : Sla« vija, Ilirija : Hermes, Slavija : Hermes, Ili« rija : Jadran, Slovan : Primorje, Hermes : Jadran, Slavija : Slovan, Ilirija : Primorje, Slavija : Jadran, Primorje : Hermes, Slovan : Ilirija. — II. razred: Natakar : Panonija, Krakovo : Reka, Natakar : Krakovo, Re» ka : Svoboda, Reka : Natakar, Svoboda Panonija, Svoboda : Natakar, Panonija : Krakovo, Panonija : Reka, Krakovo : Svo« boda. — Rezervne prvenstvene tekme I. razreda se vrše v istem redu kot tekme I moštev. — Prvenstvene tekme se prično 25. septembra, ako bi se pa za prvi dve tekmi izžrebani klubi sporazumeli za ter« min 18. septembra, se prične prvenstvena sezona z 18. septembrom. — Vsi klubi II. razreda v Ljubljani se naprošajo, da javijo do 25. t. m., ali morejo odn. ali želijo igrati prvenstvene tekme rezervnih moštev svo« jega razreda. — Podrobne odredbe glede odigranja prvenstvenih tekem objavi po« slovni odbor v najkrajšem času.
Verificira se s pravom nastopa 4. sep« tembra za SK Svoboda (Ljubljana) igr. Brez nik Štefan, za SK Ilirija Kukec Adolf. Na znanje se vzameta prijavnici igr. Homovc Viljem in Skuk Jože za SK Slivnica, obe« ma se prizna pravo nastopa v poskusnih tekmah tega kluba za sprejem v JNS; for« melna verifikacija sledi po včlanjenju klu« bu v JNS. — Na znanje se vzame preklic prijave igr. Tratnika Jos. za SK Slovan in se anulira njegovo verifikacijo za SK Slo« van gl. «Jutra» z dne 14. t. m. — Vsled dopisa JNSa br. 537 od 4. t. m. se izreče igr. Zemljaku Pavlu (SK Ilirija) zabrana igre do nadaljnega vsled prekršaja § 7. o. p. JNSa v času njegovega članstva v ASK Primorju.
Odredi se semifinale za poškodbeni fond LNPa v Ljubljani Ilirija : Krakovo na ter« min 4. septembra in finale Primorje : zma« govalec v semifinalu na termin 8. septem« bra.
Glasom sklepa redne gl. skupščine dne 18. t. m. se poviša cena verifikacijskim prijavnicam odslej na 10 Din v korist po« škodbenega fonda. V korist istega fonda se plača odslej po sklepu redne gl. skup« ščine za vsak prestop igralcev iz kluba v klub v istem mestu, izvzemši slučaje po t. a) in b) § 10. o. p. JNS«a, prispevek 100 Din, ki ga treba priložiti dotični prijavi Preklic prijavnic s strani posameznih igral« cev po zadnjem odstavku § 10. o. p. JNSa se bo odslej vzel na znanje samo, ako mu bo priložen prispevek 50 Din v korist po« škodbenega fonda. — Tajnik II.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Z ozi« rom na pokalno tekmo z Beogradom dne 4. septembra v Beogradu in z ozirom na bližnje intemacijonalne, prvenstvene in podsavezne pokalne tekme zaključuje na« čelstvo sekcije z današnjim dnem poletni trening I. moštva in I. skupine ter poziva člane«igralce, da se odslej zopet pofnošte« vilno in s potrebno vnemo in požrtvoval« nostjo udeležujejo rednega treninga. Tre« ning I. skupine se vrši v tekočem tednu da« nes (v torek) in v petek, juniorske skupine v sredo in soboto — vedno ob 18. uri Ci« tajte objavo v članski knjigi v kav. «Evro» pa» in v garderobi! — Načelnik.
ASK Primorje. Seja centralnega odbo« ra danes ob 21. uri v restavraciji Lj. Dvor. Radi važnosti dnevnega reda se naprošajo vsi gg. načelniki sekcij, da se seje zanesljiv vo udeleže. — Tajnik.
SK Svoboda, Ljubljana. Da se postavi za jesensko prvenstveno tekmovanje čim najboljše moštvo, odreja načelstvo nogo« metne sekcije dvoje poizkusnih treningov v tem tednu, na katerih se bodo preizKu« šali na različnih mestih razni igralci Prvi preizkusni trening se vrši na igrišču Ilirije z rezervo SK Ilirije v sredo, dne 24. t. m. ob 18.30. Ob 18. morajo biti na igrišču Ili« rije: Koleša, Papler, Starčnik, Novak, Ra« kovec, Germek, Tassoti, šušteršič, Baggia, Gaberšek, Potrato, Sušnik, Jesenko, Kave« čič. Seme I in II, Breznik, Kovač Rado, Ko« vač Stanko, Hariš Herman, Kozamernik, Toplišek, Skapin in Zajec. Prisotnost brez« pogojno obvezna. Čas drugega preizkusne« ga treninga objavimo pravočasno. Danes trening na lastnem igrišču. Polejg navede« liih se imajo istega udeležiti tudi Boncelj, Skalar in Krašovec. Načelnik nog. sekcije.
ŽSK Hermes. Seja u. o. se vrši danes cb 20. pri Kmetu. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Tajnik.
Jugoslovenski Touring klub bo imel redno letno skupščino v sredo 31. t. m. ob 15.30 v Beogradu (Palača Jugobanke) z obi« čajnim dnevnim redom.
Objava
s katero se izjavita podpisana, da je njun prejšni obratov od j« g. Putre Josip dne 31. VIL t. 1. izstopil iz službe in nima ime« novani pravice kakoršne koli posle, pogod« be i dr. sklepati za naju in tudi ne blago nakupovati na najin račun, ker zanj nisva plačnika in bodi to vsakomur v svarilo.
«LESNA EKSPLOATACIJA» Menina planina pri špitaliču. Čmak Ivan in Srebotnjak Ivan, voditelja lesne indu« strije Strcušnek pri Gomilskem. Sv. Peter 1254	Savinjska dolina.
Gospodarstvo
likvidacijski narok Slavenske banke
Kakor smo v nedeljski številki na kratko poročali, se je v 6oboto pričel pod vodstvom konkurznega komisarja sodnega svetnika gosp. Goluboviča in upravitelja konkurzne mase gosp. dr. Horvata likvidacijski narok v konkurznem postopanju Slavenske banke v Zagrebu. Likvidacijskemu naroku, ki se je vršil v blagajniški dvorani Slavenske banke v Zagrebu, so prisostvovali številni upniki in pravni zastopniki upnikov. Razpoloženje med upniki je bilo popolnoma mirno. Narok je otvoril konkurzni komisar gosp. Golubo-vič, ki je uvodoma povdarjal, da se prične s tem dnem najvažnejše delo v konkurznem postopanju. Ker je prispelo preko 9000 prijav, bo likvidacijski narok .trajal najmanj 30 delovnih dni. Terjatve vlagateljev se upoštevajo z obrestmi do 24. septembra 1926. Vsota vseh terjatev znaša približno 130 milijonov Din; od tega odpade na Slovenijo 75 milijonov Din. Predlog, da se terjatve mladoletnih stavijo v prvo kategorijo terjatev, je bil odklonjen, ker nasprotuje zakonu. Ob 11. dopoldne se je pričela likvidacija prijavljenih terjatev ter je bilo prvi dan likvidiranih 100 prijav.
Glede višine kvote in momentov, ki morejo vplivati na višino kvote, je konkurzni komisar sodni svetnik gosp. GolubOvič dal uredniku cJutarnjega lista* naslednje informacije:
Največji del upnikov so vlagatelji. Njihove terjatve so bile preknjižene in pregledane s strani bančnih strokovnjakov. Vse te terjatve z obrestmi do otvoritve predkonkurza so bile priznane za likvidne in bodo uvrščene v drugi razred konkurznih upnikov.
Kakor ostali upniki je tudi dunajska Landerbanka prijavila svojo terjatev ter bo stvar upnikov, kakšno stališče bodo zavzeli glede te terjatve. Temu vpra'šanju in odno-šajem med Landerbanko in Slavensko banko pripisujejo v vrstah upnikov izredno važnost. Znano je, da je imela Landerbanka v času otvoritve predkonkurza napram Sla-venski banki terjatev v znesku 50 milijonov Din. Na drugi strani pa je bila Landerbanka od početka 1. 1926. v posesti ročnega depoja
114.000	delnic Trboveljske premogokopne družbe ter menic v vrednosti 15 milijonov Din. Ta ogromni paket delnic Trboveljske premogokopne družbe predstavlja po borznem tečaju (460—480 Din) vrednost od 55 do 60 milijonov Din.
Na prvi pogled je razvidno, da gre tu za nadzavarovanje. Ker pa je Landerbanka ve-lebanka, ki ima močne zveze z V9emi centri sosednih držav, je gosp. Golubovič mnenja, da 6e bo Landerbanka, če hoče obdržati na višini svoj dober glas velikega in močnega denarnega zavoda, v danem momentu zadovoljila z usodo ostalih upnikov Slavenske banke, da bo z njimi delila dobro in slabo ter bo na ta način našla časten izhod iz te afere.
Če bi konkurzna masa prišla v položaj, da prosto razpolaga z gornjim ročnim depo-jem, tedaj nastane možnost za izplačilo 70 do 80 % kvote, in to za vse terjatve vključno terjatev Landerbanke.
Z druge strani poročajo, da znaša današnja gotovina Slavenske banke okrog 9 milijonov Din. Zagrebška palača se ceni na 10 do 12 milijonov Din, palače v Dubrovniku in Mariboru pa na 4 milijone Din. V primeri, da ne bi bilo mogoče dobiti od LSnderbanke imenovanega depoja, tedaj bi upniki dobili okrog 40 % svojih terjatev.
= Povojna gradbena delavnost v Beogradu. V letih od 1919. do 1927. je bilo v Beogradu zgrajenih 1721 novih hiš z 5640 stanovanji. V ta poslopja investirani kapital znaša 1143 milijonov Din. Največ se je zgradilo leta 1922 (404 hiše) in 1. 1923. (370 hiš).
= Stanje Narodne banke 15. t. m. (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju 8. t. m.) Aktiva: kovinska podlaga
488.1	(— 0.7), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1399.3 (— 17.1), posojila na menice 1141 (4- 31.1), na vrednostne papirje 234.1 (— 1.8). — Pasiva: obtok bankovcev: 5563 (— 26.2), žirovne terjatve 1025.7 (+ 7), državne terjatve 222.9 (+ 45), obveznosti po raznih računih 397.2 (— 15.4); celotni obtok plačanih sred6tev 6811.6 (+ 26.8).
= Izgledi hmeljske kupčije niso najugodnejši. Iz Niirnberga poročajo 20. t.' m.: V preteklem tednu so cene hmelju na nflrn-berakem tržišču nazadovale za 30 mark pri starem centu. Prvovrstni hmelj notira 250 do 280 mark, srednji 170 — 240 mark, slabši pa 120 — 160 mark za stari cent. Letošnji tetnanški hmelj se je pretekli teden trgoval po 280 _ 300 mark za stari cent. — Iz Prage poročajo, da se letošnji pridelek hmelja v žateškem okolišu ceni na 170.000—180.000 starih centov napram 155.000 starim centom v preteklem letu. Ker se tudi v Franciji in Poljski pričakuje večji pridelek, dočim bo v Jugoslaviji in Nemčiji približno enak lanskemu, računajo v krogih čeških pivovarn, da bodo letošnje cene hmelju nižje kakor lani. Lanski hmelj se je koncem preteklega tedna prodajal v Žatcu po 2000 — 2500 Kč za 6tari cent (67 do 84 Din za 1 kg).
= Redni občni zbor Vodne ladrnge v Cerknici se bo vršil v nedeljo, dne 4. septembra 1927 ob 9. dopoldne v hotelu Zumer v Cerknici. Dnevni red je naslednji: L) Čita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo načelstva. 3.) Odobritev računov. 4.) Volitev novega odbora. B.) Sklepanje o nadaljevanju osuševalnih del. 6.) Sklepanje
o najetju posojila od oblastne skupščine ali od države iz melijoracijskega fonda. 7.) Samostojni predlogi. 8.) Slučajnosti.
= Ustanovitev žirovne centrale avstrijskih zadrug. Z ustanovitvijo Žirovne centrale avstrijskih zadrug, ki se je te dni formalno izvršila, se je avstrijskemu zadru&ištvu izpolnila dolgoletna žel£a. Zanimivo je, da je to ustanovitev omogočilo šele sodelovanje finančno močnih zadružnih central iz Nemčije, ki so od delniške glavnice v višini 5 milijonov šilingov prevzele 3 milijone šilingov in povrh tega še obljube izdatno kreditno pomoč. Avstrijske zadružne zveze so prevzele le majhen del delnic (od avstrijske kvote je večino delnic prevzela Bodenkredit-anstalt), vendar pa jim po pravilih pripada polovica članov upravnega odbora. Namen Žirovne centrale je olajšanje denarnega prometa med posameznimi zadružnimi zvezami ter zadrugami, pospeševanje denarnega prometa brez gotovine ter sprejemanje vlog ter dajanje kreditov zadružnim zvezam, ki bodo te kredite po navodilih centrale dajale posameznim zadrugam. Neglede na revizijsko delovanje zvez bo centrala izvrševala revizije ne samo pri zvezah, temveč tudi pri posameznih zadrugah. Centrala bo po nemškem vzorcu uvedla strog poslovni režkn.
= Iiromiki suhih žešpelj in soživja. Neka tvrdka v Franciji želi nakupiti in uvoziti v Francijo večje količine suhih češpelj in so-čivja. Njen natančen naslov je na razpolago v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Borze
22. avgusta.
Na ljubljanski devizni borzi je bilo tudi danes več privatne ponudbe. Narodna banka je intervenirala le v devizah na Curih in London. Deviza na Trst je napram zadnjemu tečaju (v petek) popustila od 3105 na 309.6 in se tako zopet približala začasnemu stabilizacijskemu nivoju.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda pri zelo čvrsti tendenci brez prometa. Denar se je nudil po 353 —- 354, vendar blaga ni bilo pod 354.5. Investicijsko se je trgovalo po 86 — 86.5. Na tržišču bančnih vrednot je bila tendenca mlačna, tržišče industrijskih vrednot pa je bilo popolnoma zanemarjeno. Zaključen je bil edino Gut-mann po 250.
Deriie in valute.
Ljubljana. Berlin 13.51 — 13.54 (13525), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9925 do 8.0225 (8.0075), London 275.® — 276.65 (276.25), Newyork 56.68 — 56.88 (56.78), Praga 168.17 — 168.97 (168.57), Trst 308.6 do 310.6 (809.6).
Zagreb. Amsterdam 22.752 _ 22.812, Dunaj 7.9908 — 8.0208, Berlin 13.515 — 13.545, Italija 308.75 — 310.75, London 275.85 do 276.65, Newyrok 56.65-56.85, Pariz 222.25 do 224.25, Praga 168.17 — 168.97, Curih 1093.5—1096.5; ameriški dolar 56.15—56.35.
Beograd. Pariz 222.1 — 224.1. Newyork 56.676 — 56.876, Milan 308 — 310, Budimpešta 9.93 — 9.96, Bruselj 7.915 — 7.945, Bukarešta 35 — 35.5, Atene 75.25 — 75.75.
Trst. Beograd 32.25 —32.75, Dunaj 253.75 do 253.75, Praga 54.15 — 54.65. Pariz 71.70 do 72.20, London 89.10 — 89.40, Newyorlc 18.28 — 18.38, Curih 351.6250 _ 355.6250.
Črnih. Beograd 9.135, Berlin 123.425, Pariz 20.30, Newyork 518.70, Milan 28.255, Praga 15.38, Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.20, Dunaj 73.075.
Efekti.	...
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0 — 90, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135-0, Stavbna 56-0, šešir 104-0, Kranjska industrijska 375—0, Dušik Ruše 260 — 270.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 85.75 — 86, Vojna škoda 353 — 364, kasa 354 — 354.5, za oktober 357.5 — 359, agrarne 50 — 51; bančne vrednote: Eskomptna 91 — 92, Kreditna 91 — 92, Hip» 55 — 56, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 147—0, Praštediona 850 _ 860, NaTodna 8500—8600, Etno 157 — 186, Ravnagora 80 — 85; industrijski papirji: Dubrovačka 380 — 385.5, Šečerana Osijek 485 — 500, Gutmann 240 do 250, Slaveks 100 — 120, Slavonija 15 — 17.5, Trbovlje 475 — 480, Union 295 — 310, Vagon 35 — 48, Vevče 135 — 142.5.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (22. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 7 vagonov, in to 1 vagon mehkih drv, metrskih, suhih, zdravih, vezanih v butare, fco vagon meja po 18; 1 vagon desk, smreka, jelka, 28 mm, koničnih, monte, fco vagon naklad, postaja po 430; 1 vagon desk, smreka, jelka, monte, lahkokoničnih, fco vagon naklad, postaja po 490, in 4 vagone desk, večina smreka, 24 mm, paralelnih, ostroro-bih, očeljenih, monte, fco vagon naklad, postaja po 420. — Deželni pridelki: Tendenca mirna, turščica je v ceni nekoliko popustila. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (vse slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 78/79 kg, 2 %, promptna po 342.5 — 354.5, za september 345.5 — 347.5; slavonska, 78/79 kg, 2 %, promptna po 330 do 3®; turščica, (promptna, slov. postaja, plač. 30 dni): baška, navadna tarifa 260 do 262.5, mlevska tarifa pa po 255 — 257.5.
Novosadska blagovna bona (22. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg 295 — 297.5. Turščica: baška 2075 — 217; sremska 210 — 212.5. Moka: baška <0g» in <0gg» 440 — 442.5; baška. <2> 420 — 425; baška <5> 390 — 395; baška <6, 340 —345; baška <7> 275 — 280.
Vremensko poročilo
Meteorološki zarod v Ljubljani 22. avgusta 1927.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Caa
opazovanja
Ljubljana (dvorec) ■■,
Maribor . « . Zagreb • • • • Beograd i • t Sarajevo .»« Skoplje .... Dubrovnik •. Split , • • , t Praha * , * » »
7. 14. 2L
8.
7.
i	b a	s 01 !*
(2	S	
'61-9	145	5
157 9	2 9	48
759-3	209	59
7610	160	88
761-3	17-0	88
761-4	24 0	57
761-2	18 0	66
762-0	22-0	62
7604	220	54
>60*	140	53
759-1	1^-0	—
Smei vetra te brzin« t metrih
ESE 1 W 5 SW 3 W 3 S 2 SE 2
mimo
mirao mirno SSE 1 W 2
o
P
o o o o 10 o o
0 2
1 10
Padavine
Vrst«
meda
* na de Lan
Solnce vzhaja ob 5.8, zahaja ob 18.56, luna vzhaja ob 035, zahaja ob 16.17. Najvišja temperatur* dne* v Ljubljani 26.9, najnižja 10.8.
Dunajska vremenska napoved ia torek: Najprej neizpremenjeno vreme, kasneje bolj
oblačno, toplo vedno močnejši severni vetrovi. Tržaška vremenska napoved sa torek: Razni lahni vetrovi, nebo različno, zjutraj megla; temperatura od 18 do 20 stopinj; morje mirno.
Iz življenja in sveta
Mrzlične priprave v letalskem svetu
Polet Francozov Iz Pariza v Newyork. — «01d GIory» pred startom za Rim. — Rohrbach prehiteva Junkerse. — Koennecke v stalni pripravljenosti. — Projekti za transoceanskl promet s Zeppelini.
Poletje se naglo nagiba h koncu. Nihče ne čuti tega tako natančno kakor letalski svet, ki tako rekoč šteje dneve in ure, ugibajoč o vremenu. Smrt Nun-gesserja in Colija še ni maščevana. Američani so s svoje strani že trikrat preleteli Ooean — Evropejcem sta dva poskusa, francoski in nemški spodletela. Pogum pa ni izgubil prav nič na svoji prožnosti: evropski letalci se slej ko prej pripravljajo na veliko dejanje in Amerika čaka, kdaj se jim podjetje posreči.
Življenje na Le Bourgetu.
Letališče Le Bourget, kjer je srečno pristal zmagoviti Lindbergh, je že od mogel manager «Miss Columbie«, Žid začetka avgusta zelo živahno. K tej živahnosti m baš v neznatni meri pripo-Levine, ki ima neprestano konflikte z Drouhinom; pripomogli so tudi francoski letalci sami, ki se koristijo z izkustvi svojih ameriških tovarišev in pa z nauki dosedanjih ponesrečenih evropskih zračnih ekspedicij. Letalec Coste oprezuje noč in dan in pregleduje vremenska poročila. Hotel je startati takoj po povratku nemških Junkersovih letal «Evropa» in «Bremen«, toda izjave in napovedi meteorologov so ga zadržale, da se še do danes ni dvignil v zrak. Zato pa je stalno v pripravljenosti; oni dan je absolviral zadnji poskusni polet iz Pariza v Cherbourg, ki je izpadel v splošno zadovoljstvo letalca in njegovega spremljevalca. Costejevo letalo je brzelo nekaj časa z nezaslišano brzino 240 km na uro.
«01d Glory.»
Naposled bo dobila tudi fašistična Italija to, česar si toliko želi: letalec Berthaud se pripravlja na pot iz Amerike v Evropo z letalom «01d Glory». Cilj Berthauda je Rim. Leteti hoče čez Halifax in čez št. John najprej v Bor-deaux, od tam pa dalje v fašistovsko deželo. Berthaud si je iz previdnosti izbral zračno črto, ki sledi morski poti prekooceanskih parnikov. Dolžina tega poleta je preračunana na 4300 milj. 2500 milj mora «01d Glory» prevoziti nad morjem. Letalec računa s poletom, ki bo trajal 45 do 50 ur.
Rohrbach Junkers, Koennecke...
Tudi v nemškem letalskem taboru vlada živahen vrvež. Pri Junkersu v Dessauu so menda še vedno slabe volje; boli jih glava radi razbitve «Evrope». Letalo je šlo pri pristajanju na kose, cel je ostal samo še motor. Vodstvo tvornice je kot dober gospodar velelo motor demontirati in opremiti z njim aeroplan D 118, ki je bil sprva določen za tretje konkurenčno Junkersovo letalo pri prekooceanskem poletu. Sedaj so prekrstili D 118 v «Evropo», tako, da ima Junkers zopet dva stroja v pripravljenosti. Poskusni poleti so se izvršili srečno. Junkersova tvorniea pa izjavlja, da noče nikogar prehitevati in da zavisi ponoven polet čez Ocean od ugodnega vremena.
Medtem je Junkers dobil novega tekmeca v družbi Rohrbach v Lipskem. Ta tvrdka je izgotovila nov tip pre-kooceanskega letala. Pilotiral ga bo Herman Steindorf. Letalo ima tri motorje. Steindorf, katerega bo spremljal letalec Ude, pojde čez Atlantik s hidro-planom, ki se bo ustavil dvakrat na poti: prvič na Azorih, drugič na Bermu-dih. Ta polet ne bo, kakor pišejo Nemci, v prvi vrsti športna manifestacija, ampak poskus rešitve tehnično-prometne-ga vprašanja. Direkcija Hamburg-Ame-rika Line pokazuje za Rohrbachove priprave veliko zanimanje.
In slednjič Koennecke. V petek zjutraj je izvedel poskusno vežbo s svojo «Ger-manijo», katero je obtežil s 3770 kg tovora. Vzlet je bil gladek. Preizkušnja se je obnesla. Na letalu se je vozil tudi radiotelegrafist Wall. Koenneckeja
smatrajo Nemci sami za najopasnejše-ga tekmeca med vsemi nemškimi aero-navti, ki hočejo čez Ocean. Izredno je vztrajen in žilav, pa tudi brez primere sposoben. «Germanija« je v pripravljenosti že od sobote; Koennecke je celo pripravil zalogo živil za polet. S seboj namerava vzeti: čokolado, sadje, pečeno meso, jajca, kavo ter ledeno vodo v posebnih steklenicah. Na «Germa-niji» bo tudi rešilni čoln iz gumija.
Eckenerjevi trgovinski načrti.
Vsi letalci in vsa letala, ki smo jih doslej omenili, se bijejo za rekord; in dočim hočejo prodreti «evropsko fronto« nad Atlantikom, dela dr. Eckener v Friedrichshafenu svoje posebne račune. Znan je njegov projekt stalne in redne zračne zveze med Evropo in Ameriko. Promet naj bi se zaenkrat vzdrževal med dvema romanskima deželama, med Španijo in med Južno Ameriko.
Po načrtu inženjerja Eckenerja se gradi sedaj ob Bodenskem jezeru orjaški Zeppelin L 127, zračna ladja s 150 tisoč kubičnih metrov vsebine. Nad 500 delavcev je zaposlenih pri izvrševanju tega ogromnega dela in posamezni deli zračne ladje so že dovršeni.
Inženjerji Zeppelinovih tvornic v Friedrichshafnu zastopajo mnenje, da je za prekooceanski promet mogoč samo Zeppelin. Aeroplani so v primeri z zračnimi ladjami športne igračke. Na zračnih ladjah so mogoča popravila, celo med vožnjo; v letalu je to izključeno. Dr. Eckener ne zasleduje športnih namenov, marveč prometno-trgovinske interese; polet čez Ocean zanj ni več problem, marveč rešeno vprašanje. Po njegovih računih bo vožnja z Zeppelini v Ameriko tudi znatno cenejša kakor vožnja z ladjami.
Vremenske prilike na Oceanu so za polet iz Evrope v Ameriko še vedno zelo neugodne. Nad Irsko vlada močna depresija, z jugozapada pihajo silni vetrovi; ozračje nad Atlantikom je polno električne napetosti.
Ob Curwoodovi smrti
Iz življenja ameriškega pisatelja.
James Olivier Curwood, kojega sloves je že skoro presegel priljubljenost njegovega ameriškega tovariša Jacka Londona — s katerim je v ostalem soroden njegov način pripovedovanja —, je kakor smo že poročali, umrl na svojem posestvu v Owossu (Michigan). Zastrupil si je kri in zdravniki, ki so se z letalom pripeljali iz Detroita, ga vzlic vsem naporom niso mogli ohraniti pri življenju. Poskusili so celo s transfuzijo krvi njegove hčerke, a zaman.
Curwood se je rodil 12. junija 1878. v Owossu. Stric z očetove strani mu je bil angleški kapetan Marryat, ki je napisal mnogo popularnih pustolovskih romanov, po materi pa je bil v rodu z Indijanci: prababica njegove matere je bila namreč rdečekožka, indijanka princesa Mohawk. Po njej je podedoval strast za pustolovine in potovanja, stric pa mu je ostavil bujno pisateljsko fantazijo.
Še kot učenček je mladi James kazal veliko ljubezen do narave, ki pa so jo učitelji razumeli drugače in so ga izključili iz šole. Pozneje je prebil sedem let v Detroitu kot glavni urednik ta-mošnje «News Tribune«, pa se je nato za zmerom odrekel novinarstvu, čutil je, da ga vleče pisateljevanje, hkrati pa so ga mikale neizmerne snežene pustinje ameriškega Northlanda. Lepega dne ga je zmanjkalo; odplul je iz Hudson-skega zaliva na Arktični ocean, od koder je potem blodil po zapuščenih deželah divjega zapada, prepotoval pokrajino ob Athabasci in velikem Medvedjem jezeru tja do britske Kolumbije in Aljaske.
Cunvood je bil sprva neutrudljiv lovec. «Doma imam», je izjavil o priliki, «sedem in dvajset pušk in nobena od njih ne rjavi od brezdelja«. Pozneje pa mu je lovsko strast udušila ljubezen do živali. Kot lovec je imel priliko dovolj za opazovanje divjih zveri v severnih kanadskih šumah, dovolj prilike za.štu-diranje njih navad in običajev. In tako se je porodila v njem tista velika ljubezen do živali, ki so je polni vsi njegovi romani. «Narava», je rekel, «je moj veliki inspirator, ona mi je religija, ki ji bom zvest do smrti.*
James Olivier Curvvood je začel dokaj pozno s pisateljevanjem. Njegov prvi roman «The courage of captain Plum» je izšel leta 1908. Napisal je med drugim «Zlato zasedo«, «Lovce na volkove«, <Volčjaka Kazana«, «Severne nomade«. Dolino tišine« i. dr. Pred leti je «Jutro» objavilo njegov roman »Onstran pragozda«, sedaj pa izhaja v našem listu eno najboljših njegovih del »Preganjana žena«.
Mis Mildred Doran
mlada, jedva 22Ietna študentka michigan« ske univerze (USA), je strastna letalka. Udeležila se je tudi nedavnega poleta iz San Francisca na Honolulu (4000 km) in v Ameriki vlada velika bojazen, ker še ni pri« šla na cilj in se je bati, da sc je drzna letalka na viharnem morju ponesrečila.

Rtič Dramond
na francoski Rivijeri, kjer je izbruhnil ve« likanski gozdni požar.
Iz življenja šestletnega kralja
Najmlajšega kralja v* Evropi in sploh na svetu ima dandanes Rumunija. Po Ferdinandovi smrti je bil proklamiran za vladarja države jedva šestletni urim, Mihajlo, sinček grške princese in bivšega prestolonaslednika Karla, ki živi, ločen od svojecevin dvora, z gospo
H. J. Magog:
Ček
Sluga je natihoma odprl vrata pisarne, kjer je delala tajnica, in se ji je približal s šepetajočim glasom:
»Gospodična Odeta, nekdo bi rad govoril z vami!«
Bil je previden, zakai poleg sobe gospodične tajnice je bila ravnateljeva sprejemnica. Vhod vanjo je bil odprt.
Odeta je jedva zadušila vzklik izne-nadenja in hipne zmedenosti. Na hodniku je ugledala ljubljenega Roberta, v katerem je slutila svojega bodočega zaročenca.
Seznanila sta se bila slučajno pred osmimi dnevi. Kratek rok za liudi, ki se prvič srečajo, a dovolj dolg za dva, ki se ljubita.
Njeno znanje z Robertom ie bilo zelo površno. A vendar je sanjala samo o njem! Toda Bože, kako ie bil ta mladec nepreviden! Prosila ga je. na jo čaka pri izhodu in naj je ne moti med uradnimi urami v pisarni. A kaj je storil on? Ni malo ni upošteval njenega navodila in je prišel naravnost k nji v urad!
Kljub temu pa ie bilo Odeti toplo pri sicu. Zakaj v tem neprikladnem, navidez vznemirjajočem jo posetu ie videla znak Robertove nestrpnosti, ki ga žene nenehoma k nji. To ji je bil dokaz, da jo resnično ljubi. Odeta mu je namignila, naj jo počaka na hodniku. V tem
pa se je zaslišal ravnateljev glas iz sprejemnice:
»Gospodična Odeta...«
Pomignila je Robertu, nai potrpi, in je odskakljala k predstojniku.
»Oddali boste ta pisma«, ie govoril ravnatelj. »Vzemite tudi ta ček. ki sem ga že podpisal, ter ga vnovčite. Denar mi boste izročili popoldne.«
Odeta se je vrnila ria svoie mesto. Našla je Roberta v sobi. Videvši, da nosi sveženj papirjev in da se ne more braniti, jo je viharno objel in poljubil. Odeta pa je bila spretnejša. Naglo je vrgla pisma na mizo in se ie spretno umaknila.
»Ne počenjajte vendar budalosti!« ga je prekinila. »Izginite pri priči! Ce vas vidi ravnatelj, jih bom slišala jaz!«
Robert je bil nekoliko razočaran in je užaljeno odvrnil:
»Nu, bodi, če že zahtevate, pa grem— A vedite, da sem prišel k vam samo zato, da vas povabim na obed«
»Prišli ste ob nepravem času... Le poglejte, koliko pošte moram še odpraviti. V obče ne vem, kdaj bom utegnila h kosilu.«
»O, saj se ne mudi tako hudo! Napravite zdaj samo nekaj, ostalo pa prihranite za pozneje.«
»Hvala za nasvet.«
Iz sprejemnice se je zopet oglasil ravnatelj:
»Gospodična Odeta...«
Tajnica se je iztrgala iz Robertovih rok in je izginila v sprejemnico.
»Gospodična, še to-le prepišite na stroj. Prosim, stopite bliže, da vam natančneje razložim...«
Morala je ubogati in potrpežljivo čakati ter vdano požirati opazke in navodila ravnatelja, dasi je komai skrivala razburjenje. Bala se je za Roberta.
Ko se je vrnila v svoio sobo, je bil Robert že izginil. Mesto njega je ležal na mizi listek z besedami: »Končajte čimpreje in pridite za menoj. Čakal vas bom pri vhodu v podzemno železnico.«
Odeta se je nasmehnila in se je hotela lotiti dela. Toda mahoma ji je šinilo v glavo:
»Kje pa je ček? Kje je?.Kam je izginil?«
Odprla ie miznico — čeka ni bilo nikjer. Prišlo ji je na misel, da ga je moral nekdo vzeti... vkrasti...
Nekdo? se je vprašala. Edini Robert je bil v sobi za njene odsotnosti. Robert, Robert... On? Nemogoče. A vendar! Saj ga je poznala le površno... Vedela je jedva. kako se Diše. Vse drugo ji je bilo neznano. In začela ie razmišljati: Kdo je pravzaprav ta mladec? Kaj neki dela, od česa živi? Kdo ve, če jo sploh ljubi? Znabiti ie čisto navaden pustolovec, ki mu ie liubezen zgolj pretveza za temne ukane. V Odeti je dozorel sum, da je Robert odnesel ček...
Lupescu v Parizu.
Kralj Mihajlo govori že sedaj dva jezika, rumunski in angleški. Vzgaja ga Angležinja. Prihodnje leto pojde v šolo. oziroma dobi inštruktorje. Njegova okolica pripoveduje, da ga najbolj zanimajo mehanične igrače: vlaki, avtomobili, aeroplani in slično. Svojo mater, princeso Heleno, ima kralj Mihael v velikih časteh; povsod je ž njo in je ne zapusti nikoli.
Šestletni suveren je izredno krepkega zdravja: doslej ni bil še nikoli resno bolan. Zelo rad se giblje, skače, telovadi in vozi. Posebno naklonjenost kaže do lahke atletike. Kakor kaže, se bo v tem oziru vrgel po svojem stricu, princu Nikolaju, s katerim se dobro razume. Drage so mu tudi živali in cvetje in najraje se igra z dvema psičkoma ter z malim konjičkom.
X Papirnate ladje. Svoje dni smo se kot otroci igrali ž njimi, danes pa že hočejo
Italija v
c. d. — Milan, 18. avgusta.
»Meje, ki so jih dale Albaniji pogodbe za mir, tako imenovani »\vilso-nijanski« mir, so metternichijanska krivica in kriče v civilizirani svet po pravici. Albanska republika ima samo osemstotisoč prebivalcev, toda nad 1 milijon Albancev živi pod jarmom srb« skega imperijalizma. Srbija je dobila Bar, Ulčinj, Djakovico, Prizren, Prišti= no, Kosovo, Debar in Ohrid, čisto al« banska okrožja. Ali se more govoriti o pravici, ko je en milijon Albancev žrtvovanih beograjskemu imperijaliz« mu? Samo nevednost naših parlamen« tarcev, slabost naše stare diplomacije in desorganiziranje našega demokrat« sko«liberalnega režima je mogla prine« sti tak volčji mir. Posrečilo pa se je vendar zajeziti pohlepnost venizelov-ske megalomanije po Korči, Sancti Quaranti, Delviiu, Argirokastru, Te-peleniju in Premetiju, drugače bi bili Venizelosovi zobje prišli do valonske* ga okrožja. Srbi pa s svoje strani še ni« so zadovoljni s svojim obsežnim ple« nom, temveč še dalje hlepe po Skadru in Draču. Če danes obstoji Albanija, majhna in pohabljena ali neodvisna, je. to zasluga Italije, ki je v resnici edina z absolutno nesebičnostjo in težkimi žrtvami branila svobodo tega naro« da . . .«
Tako piše danes v nekem svojem dopisu iz Tirane glavno glasilo faši« stičnega režima, tukajšnji »II Popolo d' Italia«, ki se je pač debelo zlagal, kar se tiče italijanske nesebičnosti, a je povedal resnico, govoreč o težkih žrtvah, ker so bile italijanske žrtve res težke tedaj, ko so jih Arnavti vrgli iz Valons, kamor pa niso morda prišli »nesebično« branit svobodo albanske« ga naroda, temveč osvajat njegovo zemljo!
»Popolov« dopisnik pripoveduje po« tem, kako je celo tudi še danes vedno treba zelo paziti, da se sproti prepre« čujejo balkanski naklepi, ki gredo za tem, da bi se Albanija razkosala in bi jo požrli drugi.
Albanci so, pravi »Popolov« dopis« nik, razumen in zlasti v gorskih kra* jih tudi delaven (?!) narod, toda raz« voj dežele je zaostal zaradi dolgega turškega gospostva, ko so Albanci sa; mo plačevali davke (?!) in dajali vo« jake in niso mogli nič storiti za svojo deželo. Marsikateri predel bi mogla biti bogata žitnica, pa je večinoma za« puščen in malaričen.
Nato našteva, kaj vse so storili Ita* lijani v Albaniji.
Italijani so zgradili v Valoni carinar« nico, mestno bolnišnico in mestno hi« šo, potem cesto iz Valone v Santo Quaranto, iz Valone v Fieri, iz Valone v Tepeleni in Klisuro, iz Klisure v Berat, iz Klisure v Perat, iz Santi Qua« ranta v Korčo. »Italijansko vojaštvo (!!) je tu povzelo delo starih rimskih legijonarjev!«
Trgovina z Italijo je živahna. Bari, Trst in Milan so največja dobavna središča. Italijanska kultura je precej razširjena, ali treba bi bilo poslati v Albanijo večje število učiteljev in pro« fesorjev, Francozi so poslali v licej v
Ne da bi vprašanje nestanka čeka razčistila do konca, se je izgovorila, da mora po opravkih in je pred časom zapustila pisarno. Na postaji Dodzemne železnice ni bilo Roberta Saj se ji je zdelo, da ga ne bo, a iskala ga je vendarle. Njegova odsotnost jo ie samo potrdila v domnevi, da je Robert res izvršil tatvino.
Stopila je zopet na prosto, zavila v samotno ulico ter začela razmišljati, kaj naj stori. Na misel ji je prišlo, da bi šla v banko, a strah pred nestankom čeka jo je odvrnil od tega.
Opoldne ie nastal na ulicah silen trušč in vrvež. Vse je vrelo iz trgovin in pisarn, restavracije so se polnile. Odeta se je izogibala ljudi in ie krenila vsa objokana po stranskih notih, da bi ostala sama s seboj.
Premišljala je: Ali naj prizna dejansko stanje? Ali naj gre na Dolicijo in-naj naznani Roberta? Bože. Bože, kakšno sramoto je morala doživeti! Kako bolestna je zanio ta zavest! A vendar — nekaj treba ukreniti. Vsaj v banki hoče povprašati.
Vsakič, ko je vstala s kloDice, da bi šla k telefonu, je nanovo zaiokala in se vnovič spustila na sedež. Ni se mogla odločiti za usodepolni korak. Bolelo jo je in skelelo, ko je videla, da ljubi Roberta globlje nego je mislila in da nima moči. da bi storila kaj proti niemu.
izdelovati iz papirja prave pravcate ladje za plovbo na rekah in po morju. Čitamo namreč, da je neki dunajski inženjer zgra« dii jahto iz samega papirja. Vsa ladja z mostičem, jambori, jadri in krmilom vred je izdelana zgolj iz papirja. Pravijo, da si« jajno plava na vodi in inženjer nima nik«» kega strahu, da bi se mu utegnila potopiti.
X Vihar na Vrbskem jezeru. Koncem prošlega tedna je divjal na Vrbskem jezeru pri Celovcu silen vihar, kakršnega ne pom« ni ondotno prebivalstvo že leta in leta. Pljuskanje valov je bilo tako neugnano, da se je voda zlivala kar čez mostove. Med viharjem je na jezeru utonila neka jadrm« ca. V ladji je bilo več ljudi, ki so se rešili samo po srečnem naključju. Popadali so v vodo in valovi so jih gnali vedno bolj na odprto. To je opazil ravnatelj ladjeplov« nega prometa na Vrbskem jezeru, Loffler, in je poslal ponesrečencem na pomoč lad« jo »Neptun«. Rešilni manever je trajal ce« lih 10 minut in ni bil brez opasnosti za res sevalce. Sele po daljšem manevriranju so bili ponesrečenci, ena dama in dva gospo« da, rešeni ter prepeljani v pristanišče.
Albaniji
Korčo deset profesorjev, Italijani pa niti enega. Neki francoski arheolog potuje neprestano po Albaniji in prireja predavanja, Italijani pa so samo izdali neko arheološko knjigo, ki stane 150 lir in se nihče ne briga zanjo. Vendar pa poznajo italijanščino po vsej Alabaniji in laški listi se čitajo po vseh mestih. Knjigarne italijanske ni niti ene, Francozi pa jih imajo nekoliko.
Italijanska zasebna zrakoplovna družba «Adria Aero Lloyd» s sedežem v Tirani obratuje proge Tirana-Korča, Tirana-Skadar in Tirana-Valona v zvezi s pomorskimi progami za Bari in Brindisi. Neka druga laška družba je pričela z deli za izkoriščanje bakrenih rudnikov v Puki. Italijani in Angleži imajo podjetje za izkoriščanje petrolei-skega področja v srednji Albaniji. S pomočjo italijanskega kapitala se je ustanovila Albanska narodna banka, albanski emisijski zavod. Neka tržaška tvrdka je zgradila veličastni most čez reko Mati, s šestimi oboki v armiranem cementu, ki veže severno Albanijo s srednjo. Ista tvrdka zgradi luko v Draču. Arhitekt Brasini je napravil monu-mentalen načrt za novo vladno mesto v Tirani s palačami za mestno občino, Albansko banko, ministrstva, prefektu-ro, višje sodišče, vojašnice, senat, poslansko zbornico, a v ozadju, pod gričevjem palačo za predsednika republike. Tudi nekak »forum« bo tamkaj. List pravi, da ie Brasini genijalen arhitekt, ki bi bil vreden nekdanjih zlatih časov kakega velikega papeža ali cesarja, toda današnji časi da so stiskaški in «AI-baniia nima velikih pridobitnih virov, vsaj sedaj v tej prvi dobi ne.« Tako se je Brasini moral omejiti na minimalen program, ki zahteva samo nekolikokrat po deset milijonov. Zamislil je nekak «italijansko-albanski» slog — pač kakor Avstrija svoječasno svoj »bosanski« — v spominu na Rim, kajti pomniti je treba, da je Albanija dežela, kjer je prišlo do prvih spopadov med Cezarjem in Pompejem in odkoder se je dvignil v zmagovito bitko pri Farsalu.
Tako torej dela Italija nesebično v Albaniji, edinole v obrambo neodvisnosti in svobode delavnega arnavtskega naroda! In bilo je treba kar nekakega novega Bramanteja ali Michelangela, ki naj pretvori ali Arnavtluk ali pa vsaj ono arnavtsko gnezdo, Tirano, v nekak papeški Rim s sijajnimi palačami in drugimi takimi stavbami, seveda pa ne na italijanske, temveč arnavtske stroške. Toda «est modus in rebus«! Gospod arhitekt Brasini se je menda že prepričal, da Arnavt ne daje, temveč le jemlje, in bo pač še malo bolj moral skrčiti tudi svoj minimalni program. Ceste, te pač, ker jih Italijani sami potrebujejo, ali vse drugo? Jok! Naj se le za kratek čas ustavi dotok cvenka iz Italije, pa bodo videli Lahi, kako hitro se bo ohladila arnavtska ljubezen do njih in* njihove civilizacije, kako bodo delavni (!) Arnavti zopet rezali njihove nosove in glave in kako bodo oni sami zopet frčali iz Albanije, kakor so frčali pred kratkimi leti, z vsemi svojimi «žrtvami» iu z vso svojo »nesebičnostjo«!
Minil je že davno čas obeda, ko se je odločila, da povpraša telefonično pri banki, ali je kdo vnovčil ček. Dobila je porazen odgovor: ček je bil vnovčen že predpoldne. Zdaj ni bilo zanjo več dvoma, da se je Robert res omadeževal in okoristil z denarjem, ki ni bil njena last. Napotila se je v urad in je skesano stopila v ravnateljevo sobo. Mislila je: Piiznala mu bom vse in potem pojdem ter izvršim samomor.
Pred ravnateljem je jecljala zmedeno. Med opravičevanjem, ki ga je bilo težko razumeti, so ji navrele solze na oči. Predstojnik ni razumel zveze in jo je urekinil:
»Kaj govoričite? Jaz sam sem vnovčil ček... Vzel sem ga iz vaše miznice. Počemu se obtožujete, kp je vse v redu?«
Občutek nepričakovane sreče in sproščenosti se je razlil po njenih žilah. Veselo je vzkliknila: »Oh. sai ne vem. kako je bilo... Oprostite... Mislila
sem---- Nekdo si je dovolil z menoj
grdo šalo... Zaprl je v miznico pisma in ček...«
Nato je zapustila ravnatelievo sobo. Ko je stopila čez prag, ii je bilo, kakor da sveti nova luč. kakor da se začenja novo življenje. Nekaj težkega, mračnega se je premaknilo s Dota. do katerem je hodila. Pomirila se je z življenjem in je spoznala, da je ljubezen najlepše, kar je človeku dano na svetu.
Začetek Šolskega leta
Držama deška in dekliška meščanska SoU ■a Jesenicah. Razni ispiti se bodo vršili od 25. do 31. avgusta. Vpisovanje bo 1. septembra, in sicer v 1. razred od 8. do 12., v 2., 3. in 4. razred pa od 14. do 16. Natančnejši spored je razviden iz oglasa na deski poleg pisarne ravnateljstva.
>*a državni realki v Ljubljani (Vegova ulica) se bodo vršili razredni, dopolnilni in privatni izpiti v dneh od 24. do 31. avgusta. — Vpisovanje za I. razr. bo 1. sept. od 8. do 12. ure; k vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list, ki izkazuje, da dovrši učenec v tekočem letu 10. do 13. leto starosti. Sprejemni izpit za I. razred je odpravljen. — Vpisovanje domačih učencev v II. do VII. razred bo 2. sept. toono ob osmih v razredih, v katere spadajo, učfencev z drugih šol pa istega dne od 9. do 10. v ravnate-Ijevi pisarni. Pismeni višji tečajni izpit se začne 1. sept. ob osmih ziuttaj.
Državna gimnazija v Mariboru. Začetek šolskega leta 1927./28. Dne 26. avgusta po-navljalni izpiti iz matematike, dne 27. avgusta iz latinščine, dne 29. avgusta iz ostalih predmetov, vsak dan od 8. ure dalje, po razporedu, ki je razglašen v gimnaziji. — Vpisovanje novincev v I. razred dne 1. in 2. septembra; vpisuje se brez sprejemnega izpita. Lanski dijaki in repetenti se vpišejo dne 3. septembra ob 10. dopoldne; tega dne ob 11. dopoldne se vse vpisovanje zaključi. Dne o. septembra ob 8. zjutraj začetek pouka v vseh razredi!.
Na I. deški meščanski šali v Ljubljani (Prule) bo vpisovanje učencev za prihodnje šol. leto dne 1. in 2 septembra, vsakokrat od 8. do 12. V I. razred se sprejemajo učenci, ki so uspešno dovršili najmanj četrto šolsko leto. Ti naj prineso s seboj zadnje šolsko spričevalo in krstni list. _ Ponavljalni in drugi izpiti se priSho v petek 26. avgusta. Ponavljalni izpiti so dovoljeni vsem učencem, ki so prosili za dovoljenje.
Začetek šolskega leta 1927/28 na drž. gimnaziji v Novem mestu. V dneh od 25. do 31. avgusta razredni in privatni izpiti; L septembra vpisovanje v I. razred, 2. in 3. septemba za ostale razrede. F¥i vpisu mora vsak dijak predložiti izpričevali prejšnjega leta, za vpis v I. razred pa tudi Še rojstni (krstni) list! Natančnejši podatki na uradni deski.
Na državni meščanski soli v Ormožu bo vpisovanje dne 1. septembra.
Državna realna gimnazijah Kočevju. Šolsko leto 1927./28. se začne dne 1. septembra 1927. Vpisovanje učencev za I. razred bo v četrtek 1. septembra od 10. dopoldne dalje. Učenci prvega razreda ne smejo biti stari nad 13 let. Vpisovanje zunanjih učencev za višje razrede (II.—VIII.) bo v petek 2. septembra od 10. do 12. dopoldne. Dijaki, ki hočejo vstopiti v V. razred, ne smejo biti stari 17 let; o izjemah odloča prosvetni oddelek. Vpisovanje učencev s tukajšnjega zavoda v višje razrede se bo vršilo v soboto 3. septembra od 8. do 12. dopoldne in po potrebi še popoldne od 2. dalje, Vsak dijak naj k vpisovanju prinese zadnje šolsko izpričevalo in kolkovano prijavo. Redni pouk se prične v pondeljek 5. septembra Ob 8. Ponavljalni in naknadni izpiti se bodo vršili med 24. in 31. avgustom, po sporedu, ki je nabit na uradni deski. Ponavljalni izpiti za višji tečajni izpit se bodo vršili v prvi polovici septembra t. 1., o čemer se bodo prizadeti kandidati pismeno obvestili.
Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču se prično zasebni in razredni izpiti v ponedeljek dne 29. avgusta po redu, ki je objavljen na oglasni deski v veži. Vpis sovanje je za vse učence v soboto 3. sept. v ravnateljevi pisarni. V ponedeljek 5. sept. je šolska sv. maša, v torek 6. septembra pa redni pouk. Oddaljeni učenci imajo na razpolago šolarsko kuhinjo, kjer dobe za dnevno šest dinarjev prehrano opoldne in zvečer, stanovanja se lahko dobe. Ravnateljstvo.
UpraTa špecijalne kmetijske šole v Št. Jiir-ju pri Celju javlja, da morajo prosilci za prosta mesta na zavodu za leto 1927/28, ki se začne 3. oktobra, po novejši odredbi ministrstva vložiti 9voje prošnje, oziroma se osebno javiti pri srezkem poglavarstvu s potrebnimi dokumenti že do 1. septembra. Plačujoči pa morajo vložiti prošnje na upravo zavoda vsaj do 10. septembra, ker mora uprava v poslati ministrstvu seznam vseh sprejetih gojencev že 15. septembra.
Šola »Glasbene Matice» v Ljubljani. Ravnateljstvo šole Glasbene Matice v Ljubljani razglaša, da se vrši vpisovanje v glasbeno šolo dne 1., 2. in 3. sept od 9—12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici S/I. Gojenci naj se zglase v spremstvu starišev odnosno njih namestnikov. Pri vpisu morajo predložiti rojstni list in zadnje spričevalo šole Glasbene Matico, ravnotako morajo plačati 35 Din vpisnine ln prispevka za učila ter ukovino za mesec september. Mesečna ukovina znaša: za klavir ali gosli po "8 Din, za solopetje 160 Din in za pouk viole, čela, kontrabasa, flavte, oboe, klarineta, fagota, roga, trobente ali pozavne 90 Din. Teoretični predmeti, kot samostojni glavni predmeti po 90 Din, kot stranski predmeti po 25 Din. Mladinsko in zbo-rovo petje po 25 Din. Redno delovanje za vse predmete in oddelke se prične v ponedeljek dne 5. septembra 1927. V interesu rednega delovanja je. da se vsi učenci pravočasno vpišejo in to v dneh L, 2. in 3. sept. Zakasneli morajo plačati zvišano vpisnino 50 Din.
Državni konservatorij v Ljubljani Ravnateljstvo konservatorija razglaša, da se vrši vpisovanje za vstop na konservatorij v dneh 1.. 2. in 3. sept. t. 1. od 9—12. in od 15—17. ure v konservatorijski sobi št 17 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici, pritličje desno. Kdor želi biti sprejet v konservatorij, mora pred vpi som natančno izpolniti uradno prijavo, ki se dobi od 29. avgusta dalje pri slugi konservatorija za 2 Din. Pri vpisovanju mori predložiti poleg natančno izpolnjene prija-
ve rojstni list; zadaje šolsko spričevalo in dokaze o glasbeni predizobrazbi. Sprejem se izvrši na podlagi komisijonelnega sprejemnega izpita, za katerega je plačati pri vpisu 30 Din izpitne takse za vsak glavni predmet. Stari gojenci konservatorija morajo poleg prijave predložiti tudi letno spričevalo konservatorija. Prednost glede sprejema imajo priglašenci. ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred šole Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisnina in prispevek za učila znaša 40 Din. Poučujejo se sledeči predmeti: solopetje, klavir, gosli, violi2 čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna, orgle, zborovo petje; glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt, kompozicija, nauk o instrumentih, instru-mentacija, oblikoslovje, glasbena zgodovina, fizijologija in fonetika, metodika itd. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo odnosno pisarna konservatorija.
Na državni gimnaziji v Kranju se bodo vršili razredni izpiti v času od 25. do 31. avgusta po programu, ki je nabit na črni deski. Dne 1. septembra bo vpisovanje v I. razred od 8. do 12. dopoldne. Učenci (učenke) imajo priti v spremstvu staršev ter predložiti izpričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne šole in krstni list. Vpisovanje v ostale razrede bo 2. in 3. septembra od 9. do 12. dopoldne.
Začetek šolskega leta 1927/1928 na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani in na z njo združenih oddelkih. Mestna ženska realna gimnazija. Vpisovanje za gojenke, ki žele vstopiti v I. razred, se veši v četrtek od 9. do ll.ure. S seboj je^ prinest; zadnje izpričevalo in krstni list Iz krstnega lista mora biti razvidno, da dovrši gojenka v tekočem letu 10 do 13 let Gojetike iz drugih zavodov se bodo vpisovale v petek 2. sept. od 9 do 11. — Razredni izpiti se vrše 25. in 26. avgusta, vsakokrat ob 8. uri in po razporedu, k? je lav. Ijen na deski v veži. Dopolnilni izpiti se vrše 27. avgusta ob 8. uri. Enoletni trgovski težaj. Vpisovanje je določeno na petek, 16. septembra od 9. do 11 ure. Sprejemni izpit je v soboto, 17. sept. ob 8. uri. Pouk se prične v ponedeljek, 19. sept. ob 8. uri. — Enoletna gospodinjska šola. Vpisovanje se vrši 29 in 30. sept. ob 9. Uri zjutraj v poslopju Mladike Pouk se prične
1.	oktobra ob 8. uri,
Na državni meščanski šoli r Slov. Bistrici se vršijo privatni izpiti dne 29., razredni izpiti 30. in 31. avgusta. Vpisovanje v 1. in v ostale razrede bo 1. septembra.
Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Sprejemni in ponavljalni izpiti se pričnejo v pondeljek, dne 29. avgusta ob 8. zjutraj. Vpisovanje v letnike in vse razrede vadni-ce bo v soboto 3. septembra od 9. do 12. dopoldne.
Na državni deški meščanski Šoli v Celju se bodo pričeli razredni izpiti v pondeljek, dne 29. t. m. ob 8> zjutraj. Prošnje naslovljene na ravnateljstvo šole je vlagati do 25. t. m. Isto velja glede privatnih izpitov. Zavrženi (končni) izpiti se bodo pa vršili v torek, dne 30. avgusta. Pričetek ob 8. zjutraj. Vpisovanje v I. razred in v ostale razrede bo 1. septembra od 8. do 12. dopoldne. Dne
2.	septembra bo služba božja, 3. septembra se pa prične redni pouk.
Šah
Šahovski turnir v Karlovcu
VI.	kolo dne 20. avgusta. V VI. kolu je dr. Singerju uspelo otresti se Jonkeja, ki je imel samo pol točke manj. Zagrešiti favorit je bil edini, ki je od vodilne grupe ednesel zmago. Otvoril je kot črni proti Cirilu Vid. marju Aljehinko in je prišel kmalu v prednost. cCirilček> se je branil'z vsemi močmi, vendar je moral po lepi in zelo napeti igri predati partijo. Ačimovič, ki je korakal z Singerjem v isti črti, je otvoril proti Abrahamu močno pozicijo. V hudem ognju bitke pa je pregledal nastavljeno past in je podlegel. Bošan se je zopet izkazal mojstrom v končnici in je kmalu stri odpor Jonkeja. 'Eden doli, drugi gorb sta si mislila Pire in Agapjejev, ki sta pozabila to priliko in prehitela Jonkeja in Ačimoviča. Rupnik je bil napram solidni igri Pirca brez moči in je zgubil. Agapjejev je v holandski partiji naravnost pogazil Filipčiča. Sigurno sta zmagala Nedeljkovič proti ing. Fritzu in Toth proti Grenčarskemu, medtem ko sta Židovec in Kurdjukov prekinila partijo v boljši poziciji za Židovca. Popoldne se je nadaljevala prekinjena igra Abraham - Jonke in končala remis.
VII.	kolo 21. avgusta. Dr. Singer je bil
prost, igral pa je za VIII. kolo b ing. Fritzom in dobil ter ei s tem utrdil vodstvo. Pire zada Grenčarskemu in se opasno bliža Singerju. Tretji iz vodilne grupe, Agapjejev, je hodil v otvoritvi zopet svoja pota in Kobil proti Tothu. Bošan je v solidni igri premagal Ačimoviča, Jonke pa je v nervoznosti predal R upniku partijo, ki je stala na remis! Kurdjukov je kot črni nasedel pasti Vidmarja in zgubil. Remis sta končali partiji Nedeljkovič - Filipčič in Abraham - Ži-dovec. Zadnja dva sta potolkla rekord s tem, da sta že po tretji potezi ponavljala poteze in s tem kot prva zaključila partijo. Prekinjeno partijo Židovec - Kurdjukov je prvi dobil.
Vin. kolo 22. avgusta. Pred pričetkom turnirja je bila prečitana brzojavka dvorne pisarne, v kateri se Nj. Vel. kralj Aleksander iskreno zahvaljuje kongresistom za poslane vdanostne pozdrave. Takoj nato je začel boj. Največ zanimanja je vzbudila partija Agapjejev - Pire. Prvi je po svoji navadi igral otvoritev po svoje, — napravil napako in zgubil. Jonke je v dobrem stilu v 25. po-teži prisilil Grenčarskega h kapitulaciji. Partije Bošan-Abrahamov, ing. Fritz , Kurdjukov in Nedeljkovič . Toth so končale i zmago prvoimenovanih. Benjamin turnirja, Rupnik, je kot Črni potolkel Ačimoviča. Re-misirala 6ta Filipčič - dr. Singer, dočim sta prekinila partijo Židovec - Vidmar v enaki poziciji.
Stanje po VIII. kolu: Pire, dr. Singer <5; Bošan, Nedeljkovič 5; Jonke 4y,\ Agapjejev, Toth in Filipčič 4; Vidmar, Židovec 3J4 (1 prekinjena); ing. Fritz, Ačimovič 3'/; Abraham, Rupnik 3; Kurdjukov 2%-. Grenčar-ski 2.
Narocda, uu tu» dopis*. UčoctsJB. malih' opuufob, j* pojlah> jkz» Oglasni od, ddtk *!kdrar\J&MjaJuu. Vr%štnuma,4. TtL It.	Mali vtjlasi		Ust, pristojbin.« jt, vparlas ti obenem, t naročilom,, efrt+vgiasi,«* pnabcuo. čekovu. mcun. po JU*, »m-dibiic* [jablana, št. 11S41.
JLalL oglasi, h* služijo v posredovala* in, tOajaJ, rit, ricuruuvt, obcisuloa,. vsaka, basada, par*.—Maj' masysi rsLosalt, Vin, 5--, Pristojbina, za, šifro Vin, j-.		tatulut,, dopisovanja, ui, oglasu brgorjskt&a, alt, rdtlanuMga. znaca/afi vsaha ba*da/$in, r«-. — Haj~ rruuijsi zAAStk. Vin, to'—. Pristojbina, za> šifro J/in, 5V	
Vulkaniziram
vse Trate avtogume. kakor tudi
galoše io snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa ln mo-torje. P. Škafar. Ljubljana, Rinska šesta U.
Atelier «Omnia»
Ljubljana VU — (vodja H. Smrekar) izvršuje breziz-jemno vsevrstna umetno-slikarska in risarska dela najboljše kvalitete. — Tel. št. 2C58.	24074
Tesarska in zidar, stavbna podjetja!
Dostavljam stavbni les: trajne in deske po n&nižji ceni ni lice mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
24094
Gospo aH gdč.
starejžo, resno, neodvisno, z lastnimi dohodki, zanesljivo, brezpogojno pošteno, katera bi opravljala službo prodajalke v trafiki v Ljubljani kot postranski zaslužek, sprejmem. Osebna predstava. Naslov in čas oglasitve v oglasnem oddelku »Jutra* pod št. 047.
24047
Kartonažna tovarna
Vesna v Kamniku sprejme takoj pomočnika-priretoval-
Brivskega
pomočnika
mlajšega sprejme takoj Dragan Lieac v Hrastniku.
24087
Blagajničarka
vestna in priznano točna ter dobra pisarniška pomočnica. ki bi event. tudi pomagala v trgovini in je kot taka tudi izvežbana, želi primerne službe. Ponudbena oglasni oddelek »Jutra* pod thačko »Strankam prijetna«.
Avtomobili
B. S. A. motocikli, «ve tovno ttant. n tare
TATRA AVTOMOBILI aa v kvaliteti ta za slabe ceste brezkonkurenčni
VSI REZERVNI DELI ta tgorajSnja vozila nt ta-
logi.
DELAVNICE za vsa motorna vozila, strokov-njaško delo in solidne cene.
GARAŽE vedno na razpolago.
BENCIN iz sesalke, tudi ponoči, po konkureptni dnevni ceni.
JUGO AVTO d. • O. i,
Ljubljana, Dunajska o. 36.
Telefon 2236. 178
Motorno kolo
dobro ohranjeno — boljše znamke, 5 HP, kupim. Ponudbe z natančnim opisom stanja in z navedbo cene na podružnico »Jutra* v Celju pod »Motorno kolov 2:3942
Motorno kolo
dobro ohranjeno, eventuel-no s prikolico kupim. Natančne ponudbe s točnim opisom in navedeno ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod »"VVeckehd*. 23570
Za lesno industrijo
in trgovino sprejmem ia-štopstvo » Splitu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zastopnik v Splitu*.
24016
Mamice!
30 otroških vozičkov raznih vzorcev prav poceni napo* daj v tovarni Tribuna, Ljubljana, Karlovska B. 4.
159
Zidne opeke
kakih 250.000 komadov takoj prodam, tudi v manjših količinah, proti takojšnjemu plačilu, franko vagon Ljubljana. Oferte pod »Opeka 1927» na oglasni oddelek »Jutra*. 23987
Več lončenih peči
dobro ohranjenih, prodam po ugodni ceni. Na ogled lahko vsak dan popoldne od 3.-6. ure v Gregorčičev! ulici 30.	23780
Motor za sesalni plin
80—100 HP. malo rabljen, brez zračne generator sesalke in zračnega kotla, kupim. Ponudbe s točnim opisom na naslov: Arpad B e r g e r. Vel. Bečkerek, Gunduličeva ulica štev. 7.
'23727
Na Jadranu
takoj zraven prUtaifiiča prodam hišo, ki je pripravna za vsako obrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
23854
Registr. omaro
amerikansko ter ainerikan. pisalno mizo z rolo, iz na-vadnega hrasta, kupim. — Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 85.	£4108ml
Stoječo otavo
odda na Ižanski cesti Janko Predovič, Ljubljana — Ambrožev trg 7. 23957
Jedilnico
črno politirano. prodam pO ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku cJutra*. 23848
Cirkularna žaga
dobro ohranjena, z elektromotorjem naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 23940
Dvosedežni avto
močan motor, elektr. razsvetljava, pripraven za trgovsko potovanje ali za preureditev v lahki tovorni vofc, takoj 'ugodno prodam ali zamenjam za manufak-turno blago. Ponudbe pod »Avto 16 HP* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 24110



Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zglase v berou Ekonomija. Beograd, Visana 11 23506
Več čevljarskih pomočnikov
sprejme takoj Andrej Koželj, Primskovo pri Kranju
Prodajalko in učenko
sprejmem v delikatesno trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »JMra* pod šifro »Delikatesa*.	23932
Učenca
ki j« dovršil vsaj 2 ratreda meščanske Sole, sprejmem v manufakturno trgovino v Mariboru. Naslov v oglas, oddelku cJutra*. 23874
Prvo sobarico
dobro izvežbano in kavcije imotno sprejme hotel Štrukelj.	-----
-f
Spretno tnodistko
samostojno in prvovrstno, z večletno prakso, sprejmem v razširjeni modni salon f 1. septembrom alt Mtnej« pod ugodnimi pogoji. Hrana ln stanovanje, event. p< dogovoru. Pismene ponudi« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Spretna modlstka*. , 238*0
Trg. pomočnika
vojaščine prostega, dobrega manufakturista, možnega
tudi drugih strok trgovine
z mešanim blagom, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Sifrc »C 175».	23783
2 čevljar, pomočnika
za boljša zbita dela sprejme Grcar Andrej, Rakek 43 24078
Trg. pomočnika
mešane strofcc. vojaščine prostega, sprejmem takoj Prednost ima manufaktu-rist. Ponudbe pod značko »Zvestost» na oglasni oddelek »Jutra*.	24056
Vajenca
poštenega, za kleparsko obrt. z oskrbo sprejme Fr. Gradišar, kleparski mojster na Rimski cesti 14. 24065
Boljšo gospodično
ki ima veselje do otrok in zrni tudi šivati, aprejme takoj boljša trgovska družina Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok* na podružnico Jutra ' v Mariboru.	24112
Bukovo oglje
prvovrstno vilano, prodam vsake vagonske množine. — Dopise na naslov: št. Peter v SaV. doliai, pošti predal St. 4.	23245-a
Postranski zaslužek
nudim vsakemu. Pišite s prilogo znamke za 2 Din na naslov: J. 0 t r i n, Rovte-Logatec.	33856
Plačilna natakarica
večletno prakso, želi premeriti službo. — Nastopi lahko takoj. Cenjene po-fiudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* p4d »načko »Plačilna*	23878
Pošten trgovec
Seli stalno službo poslovodje. trg. potnika, skladiščnika ali gre v detajlno tr-
Sovino Špecerijske stroke, e dober, starejši delavec, Isurjen vsake obrti in pisarniških poslov ter zmoten kavcije — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Zanesljiv 1902».
23794
Službo iščem
pri boljši družini. Vajena Sem vseh hišnih del, kuha-: nja in finega ročnega dela. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »V bližini Tržiča*.	24081
Krojaški pomočnik
išče službe. Naslov v ogl. Oddelku »Jutra*. 24071
Modistinja
samostojna in dobro izur-jena. želi stalno- in dobro službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Spretnti 51».	24051
Absolvent trg. šole
dobrimi spričevali, išče primerne službe kot lacet-nik. Cenj. dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro Začetnik 59*.	24059
Mlado dekle
ki zna nekaj kuhati in vsa hišna dela. išče službo pri boljši družini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».
Dekle
želi službe pri boljši družini v kuhinji ali kot sobarica. Več pismeno ali ust-meno. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra«. 24101
Mlajšo učiteljico
želim za pouk nemščine. — Dopise lia oglksni oddelek »Jutra* pod šifro »1JB4*.
24068

Kolesarji!
Bukovih in gabrovih drv
20 vagonov suhih, nudi za takojšnjo dobavo Drago H a d 1, Novo mesto. 24082
Konj in kočija
naprodaj na Sv. Petra 0. št. 7.	24076
Pisalni stroj
Erika*, dobro ohranjen, por-eni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
2104S
Žensko kolo
dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*.	24077
Pisalni stroj
»Mignon* in decimaJka za
1OO0 kg poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	2406S
Bencin-motor
4 H k. 8.. kovaški meh. Škarje z* pločevino, kmečki
vOz. kočijo in razne druge predmete prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
24093
Črnega kamna
za terase, vsako množino proda Franc Kucler, Drenov grič pr Vrhniki. TM0ŠS
Šivalni stroj
moški »Singer*. z okroglim čolničkom. vporaben za kro-jafa ali čevljarja, in eno
moško in dam. kolo
vse v najboljšem stanju poceni prodam. — Ogleda se lahko vsaki dan pri Antonu Mlkuš, opekarna stavbne drulbe, d. d., Vič 114 pri Ljubljani.	24099
Spalnica
dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24108
Čevljarski stroj
za gornjo dele, malo rabljen. prodam radi opustitve obrti po lelo nizki cent. — Naslov v oglasnem oddelku 'Jutra*.	24104
Štajerskih jabolk
lepih, namiznih prodam vsako množino po nizki ceni. Poizve v gostilni pri Polšaku na Martinovi cesti.
23673
Dvokolesa v ceni selo padla Pneumatike Michelin. Dun-lop Ceniki franko Prodaja na obroke F BatjeL Ljubljana. Karlovska cesta 4.
1«
Drva
hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Scaguettt — Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom.	36
Razno blago
Prodam 400 m1, bukovih desk, paralelnih 27, 38, 40, 50, 60 monte Din 800 freo. Sušak, lOOOm ' bukovih suhih drv l In II, Din 20 freo. vagon 100 kg, tudi za oglje žgati pripravnih, ali v gozdu cenejše 3 % v svoji režiji. Jabolka, kumare, 3 in 2 Din kg stalno odpošiljam. varščina 200 Din, več vagonov jabolk, sliv za žganjekubo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Belokrajtaa*. 23622
Kupim
Vsakovrstno elato
ktpuje 00 najvišja tonah
Černe — juvellr
Ljubljana. Wol!ova nL J.
88
Srebrne krone
kupuje Is plača dobro * Čuden. Ljubljana, nova ulic* L
Peči
malo rabljene, najraje male Lutzove, za sobo, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Peči 3».
24025
Motor za sesani plin
(Saugasntotor) dobro ohranjen, 16—18 HP, kupi Franjo Kosmina, trg., Banja
VVertheim blagajno
kupim. Ponudbe t navedbo notranjih mer in cene na: HraniUica in posojilnica v Beli cerkvi, Dolenjsko.
24061
Vinskih sodov
cca. 6 rabljenih, hrastovih! a cca 50 hI, v dobrem stanju. kupim. — Ponudbe na naslov: Josln Krek, Ribja ulica 4.	24075

2 pisarniški sobi
event, s predsobo, v sredini mesta, v pritličju ali v višjih nadstropjih želim ta takoj I. Knez, Ljubljana,
Gosposvetska 3. 23797
. Lokal
ulični ali dvoriščni, tudi lahko t prvem nadstr., v sredini Ljubljanf, za tiho Obrt, iSČem za takoj ali po dogovoru. Ponudbe na naslov: Ivan Kokalj, Bled, Ribenška cesta 76. £3771
Za pisarne
feli druge obratne namene nudim 2—3 lokale ob cesti sredi Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
24105
Mlinar
ozenjeii, vzame umetni ali navadni mlin v najem ali na polovični zaslužek. — Ivan Ivanusa, Mali vrh — Brežice.	23532
Trgovsko hišo
vsemi pritiklinami, zahtevo tudi z zemljo, na najlepšem kraju blizu cerkve in šole v večjem trgru Slovenije (Gorenjsko) oa-dam ta!koj v najem, event. prodam po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod cRedka prilika št. 156».	23807
Gostilno
na prometnem kraju želi ta
takoj ali pozneje v najem ali na račun kavcije zmožen gostilničar. Ponudbe na ogl. oddelek «Jntra» pod šifro cDobro idoča gostilna*.
22632

Vodno moč
z mlinskim posestvom, pripravno za tovarno, takoj prodam, oziroma dam v najem v okolici Ptuja, Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23882
..Posest"
Realitetna pisarna
družba z o. t.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
HISO, visokopritlično, novo-zidano, 100 m= Vrta, Tr novo. 68.000 Din: '/e TRGOVSKE HISE, dvo-nadstropne, v mestu — 160.000 Din; HIŠO, pritlično. 3 sobe, pri tikline, le>p vrt, Dravlje. 45.000 Din; HIŠO, pritlično, 4 sobe — 2000 m! vrta. pri Karlov-skem mostu, 80.000 Din; HIŠO, novozidano, visokopritlično. 500 m3 vrta — Zg. Šiška. 80.000 Din; HISO, pritlično. 1 oral vrta in zemljišča, pri Dolenjskem kolodvoru. Din 110.000; HlšO, visokopritlično. lOOO m2 vrta. lepa lega, Rosna dolina, 120.000 Din; HIŠO, pritlično, novozidano Vič, 1000 m2, vrta. Din 45.000:
HIŠO, pritlično, blizu klav niče, 500 m2 vrta, trgovski lokal, ob prometni cesti — 105.000 Din; HIŠO, eonadstr., trg. lokal, vrt. Rožna dolina. Din 110.000; HISO, enonadstr.. lep vrt, Rožna dolina, 100.000 Din HISO, pred par leti novozidano, 1300 m2 vrta, tri četrt ure od Ljubljane. — 60.000 Din: HISO, pritlično, 1300 m2 vrta, Trnovo, 100.000 Din 24091
Hiša naprodaj
V neposredni bližini Celja, o minut od kolodvora, Je naprodaj lopa enodružinska hiša a velikim krasnim vrtom ta 80.000 Di«. Stanovanje takoj na razpolago. Pojasnila daje 1» prtjaano-stl »Informacijska pisarna* v Celju, poštni predal 48.
21052
Zračno sobo
oddam gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23895
Hišo z vrtom
v dobrem stanju, blizu* postaje in farne cerkve kupim Cena do 25.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Plačam takoj 46».	24046
Prazno sobo
s posebnim vhodom, parke-tirano, z električno razsvetljavo, z vso oskrbo ali souporabo knhinje oddam proti plačilu, ža 4 leta naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24980
Stanovanje
2 sob, event. tudi brez kuhinje, želi zakonski par brez otrok. Plača event. za nekaj časa naprej. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod »Solidna stranka 2».
23964
Stanovanje
na deželi, 10 minut od postaje, z elektriko, telefonom, suhe in zračne sobe, obilo polja, drva - odpadki tastonj, oddam za 75—160 Din po izberi. Gorup, posestvo Krupa, postaja Gra-dac, poŠta Semič. 23622-a
Stanovanje
3—4 sob. kuhinje in priti-klin iščem v centru mesta za takoj ali s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Solnčno 1888».	23677
1000—2000 Din
dam nagrade tistemu, ki mi zamenja stanovanje 2 sob s pritiklinami, par minut od šole na Viča. za stanovanje v bližini Miklošičeve ali Rimske ceste. Ivanka Šan-car. Rožna dolina (Nova vas), Cesta na Brdo St. 12.
24095
Dijaško stanovanje
3 dijake
nižjih razredov sprejmem v čisto solnčno sobo in dobro hrano na Sv. Jakoba trgu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	24028
Dijakinje v Celju
sprejme uradniška vdova v solnčno sobo in vestno oskrbo. — Naslov: G. R., Cankarjeva 9.	24026
2 gdč. dijakinji
sprejme uradniška obitelj na snažno In zdravo stanovanje in dobro hrano bližini učiteljišča. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 24024
3 dijake
sprejmem v popolno oskrbo v bližini realke in obrtne šole. Hrana dobra, soba velika in svetla. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
23908
Več dijakov
sprejmem na dobro hrano in popolno oskrbo v bližini gimnazije. Pojasnila daje Jerica Kreuzmajer, Kočevje, Rožna ulica štev. 267, 23891
Dijakinjo
mlajšo, ki se želi temeljito naučiti nemščine, spejme v najboljšo prehrano in zelo strogo nadzorstvo profesorska rodbina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24049
Dva dijaka
sprejmem na dobro hrano in stanovanje z električno razsvetljavo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24070
1 ali 2 dijaka
sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje izven mesta, na zračnem kraju. Strogo nadzorstvo. Cena nizka. Naslov pove oglasni Oddelek »Jutra.. 24067
3 dijake
sprejmem v centru inesta veliko separinuio sobo in na hrano. Naslov v ogla: oddelku »Jutra*. 24083
Profesor
vzame v dobro oskrbo dijaka nižjih razredov. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24097
Lepo posestvo
naprodaj v Rogaški Slatin!, 10 minut od kolodvora. Leži na lepi solnčoati legi tik glavne ceste. Poleg posestva gospodarsko poslopje, njive in travnik. Cena Din 200.000 Cenjena vprašanja s prilogo znamke ta 1 Din na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hita 15».	24057
Lepo sobo
s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	840SO
Prazno, zračno sobo
oddam takoj v bližini Sv. Jakoba.	24064
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsveUjavo oddam takoj solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	24063
Sobo
pritličju v Knafljevi ul. vso oskrbo oddam 2 gospodoma, ozir. srednješolcema. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24060
Pri Starejši gospe
išče pratno ali opremljeno sobo, event. s hrano gospodična (uradnica). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirno stanovanje*.
24066
Opremljeno sobo
majhno, išče poduradnik. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod »Sobica 96«.
24096
Zračno sobo
z lepim razgledom na vrt, elektriko, eventuelno t vso oskrbo takoj poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24092
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
£4107

Kot družabnica
s 30.000 Din želi vstopiti v kako dobro idoče podjetje, trgovino ali obrt, trgovsko in gostilniško izvežbana, podjetna in agilna gospa srednjih let. Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Družabnica 40*.
24024
Kavcija
Hčerka tvovca, s 23.000 Din kavcije in večletno prakso, želi službe v mestu Rli na deželi. Dopise na oglasni odelek »Jutra* pod »Kavcija 58*. 24058
Dppifi
Gospod
28 let star, akademsko na-obražen, rezervni oficir, ki poseduje rentabilno privatno trgovsko podjetje, želi damo, ki bi mu pomagala s kapitalom kvišku. Event. soudeležba, odnosno proda. Le resne, neanonimne ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro Delo je denar*.	23746
Ola^bci
Tambur. godala
še dobro ohranjena poceni proda Sokol v Ribnici na Dolenjskem.	23770
Dva dijaka
nižješolca želita stanovanje f vso oakrbo v Ljubljani, proti plačilu po 600 Din. Event. gresta tudi vsak posebej. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 24098
Dijakinjo
boljših staršev sprejmem na stanovanje in hrano. Pojasnilo iz prijaznosti v trgovini Frančiškanska, ulica 21, Maribor.	i 24111
'Jfl
Stanovanje s hrano
želi uradnik, ki bi rad v hiši inštruiral srednješolce v matematiki in fiziki — proti pri Ponodbe
irimerni
na oglH. oddeli »Jutra* pod »Uradnik 9».
23968
Opremljeno sobo
v centru, s hrano in vso Oskrbo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jotra*.	2S816
Klavir
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod šifro cGlasba*.	24100
SivtUi
Pes
nemški ovčar, zelo dober čuvj^j. po nizki ceni naprodaj: Moste-Zelena jama. Tovarniška ulica 130. 24084
Izgubiti*
Zgubilo se je na potu iz Bohinja do Ljubljane v nedeljo popoldne kompletno rezervno
kolo od avtomobila
montirano na železnem obroču. Pošten najditelj naj pa proti honorarju odda pri tvrdki A. Lampret, Ljubljana, Dunajska cestaštev. 22.
24088
Zapestno uro
žensko, sem našel 15. maja 1927 na cesti Paka—Velenje — Leopold Sotinek, Paka, p. Velenje.	24103
KyfMuser-Tehnika
Frankenhausen
(Nemčija) Ini. Soli ta strojno in avtomobilsko gradnjo — poseben elektrotehnični oddelek ta polzedelstvo' ia aarotahniko. 66
J. O. Curwood:
42
preganjana žena
Roman.
»Za Boga, stari,« je poprosil, »ne recite in ne storite ničesar sumljivega! Doslej — samo upam...«
Blackton je pokimal. Njegove dobrodušne oči so izražale neomejeno umevanje.
»Pridite, kakor hitro opravita z Mac Donaldom,« je dejal. »Zdaj stopim noter, da prigotovim, kar treba za drevišnji umetni ogenj.«
Aldousu je sililo na jezik vprašanje, toda beseda se mu je upirala. Rad bi bil zvedel kaj o Quadu in Culverju Rannu.
»Blackton je dober dečko, a časih tako smešno izpozabljiv, da ga nočem prestrašiti,« je rekel Mac Donaldu, ko sta odjahala. »Lahko bi kaj izdal Jani in svoji ženi Razloge imam — zelo važne razloge, Mac — da kar najpopolneje utajim ta dogodek. Sama do-ženeva, kaj sta ukrenila Rann in Ouade.«
Mac Donald je pognal svojega konja bliže k njemu.
»Daj, Johnny, dečko — povej mi, kaj ti teži srce?«
Aldous se je ozrl v njegov starikavi obraz. Pogled starega lovca ga je spomnil njegovega očeta.
»Saj veste, Mac.«
Old Donald je pokimal.
»Menda, Johnny,< je rekel tiho. »Na Miss Jano mislite — kakor sem jaz mislil — na svojo. Stavim kaj, da vem. Toda — kaj hočete napraviti?«
Aldous je stresel glavo. Prvič v teku tistega popoldneva je
dobilo njegovo obličje nemiren in turoben izraz.
»Ne vem, Mac. Ni me sram, da govorim z vami od srca. Rad jo imam. Ako bi jutri izginila iz mojega življenja, bi si želel nečesa, kar je bilo njena last, in njena duša bi živela zame v tisti stvari prav do smrti. To je tisto, po čemer koprnim. A poznam jo šele tako malo časa. Ne morem ji še povedati tega. Bilo bi nepristojno. Vse-kako pa ne ostane več dolgo v Tete Jaune. Njeno poslanstvo je končano. In če bi — če bi šla odtod, ji vendar ne morem kar tako slediti, Mac, jelite da ne?«
Stari Donald je nekaj časa molčal. Nato ie izpregovoril:
»Ali merite s tem name, Johnny, in na to, kar sva se dogovorila?«
»Deloma.«
»Tedaj nikarite. Ostati hočem pri vas in oba skupa^ostaneva pri njej. Samo —«
»Kaj?«
»Če bi mogli pridobiti Peggy Blacktonovo, da bi vam pomagala —«
»Mislite —« je željno začel Aldous.
»Ce bi jo Peggy Blacktonova pripravila do tega, da bi ostala teden dni — ali morda celo deset dni — pri njej v gosteh, razumete — tedaj morda ne bi bilo napak, če bi ji to povedali — kaj menite, johnny?«
»fih, to se zna, da ne bi bilo!«
»Tudi jaz pravim —«
»Da —«
»Star človek sem in opažam stvari, ki se vi ne menite zanje —«
»Da —«
»Pravim, da vas ne ii zavrnila, Johnny.«
Aldousu se je zdelo, da mu je srce nenadoma poskočilo v prsih. To razodetje ga je kar porazilo. In med tem, ko je osuplo gledal
predse, je stari Donald nadaljeval.
»Videl sem to nekdaj, v dvojici prav takih oči, kakor jih ima ona, Johnny — nežnih in odkritih kakor sinje nebo nad nami, kadar solnce najlepše sije na njem. Opazil sem to, ko sva jahala drug za drugim in je ona neprestano zrla naprej — na vas... Videl sem to. Videl sem kakor nekdanje dni. In mislim si —«
Aldous je čakal. Srce mu je pokalo od napetosti.
»In mislim si, da vas ima zelo rada, Johnny.«
Aldous se je sklonil in je ujel Mac Donalda za roko.
»Bog vam povrni, Donald! Ostaniva pri njej! VzHc Quadu in Culverju Rannu —«
»Mislil sem na ta dva,« mu je segel Mac Donald v besedo. »Vašega časa ni na prebitek, da bi ga tratili z njima, Johnny. Pustite ju meni. Ostanite pri njej, čeprav samo teden dni delj. Kaj delata Ouade in Culver Rann in kaj kanita, se bo dognalo. Uganil sem načrt. Ali hočete, da jaz opravim z njima?«
Aldous je pritrdil, obenem pa je povedal Mac Donaldu, da ga je Peggy Blacktonova povabila. Stari lovec se je srčno zasmejal. Ustavil je svojega konja in tudi Aldous je obstal.
»Ali, Johnny, po tem takem je stvar imenitno napeljana!« je vzkliknil. »Nič delj vam ni treba iti z menoj. Razumeva se in v ogradi ni prav nikakega posla, ki bi zahteval vaše prisotnosti. Skočite s konja in vrnite se. Če bi vas potreboval, pridem k Black-tonovim ali pa vam pošljem sporočilo, in če bi vi potrebovali mene, bom v ogradi ali pa v svojem taboru. Skočite s konja, Johnny!«
Brez nadaljnega oklevanja je Aldous zlezel s konja. Stisnila sta si roke in Mac Donald je krenil s konji in mezgom naprej. In ko se je Aldous obrnil proti bungalowu, je stari Donald tiho zamrmral v brado: »Bog mi odpusti greh... Storil sem to zaradi nje in zaradi Johnnyja — zaradi nje in zaradi Johnnyja!«
Fly-Tox Flaj-Tox
—— Čuvajte se imitacij!
Matere Suvajte svojo <leco pred muhami in komarji, ki prenašajo razne nalezljive bolezni, opaano malarijo tu barsko groznico.
Flaj T os je najpopolnejše in edino zanesljivo sredstvo za uničenje mah. komarjev, stenic, živalskih parasitov in žuželk. Preizkušen v Pasteurjevem zavodu, institutu v Parizu in veterinarske šole v Alloru. Prospekt na zahtevo brezplačno. Dobiva se v vseh drogerijah in pri zastopništvu
T. Subašiča i Komp.
Beograd. Knez Mihajlova ul. 25.
ISIS d. d., Ljubljana
Komenskega ulica št. 7
tn deogerija SaNITAS, Prešernova ulica 5.
Oglas.
Kragujevački Oficirski dom
potrebuje dobrega
restavraterja
z 10. januarjem prihodnjega leta, eventualno tudi takoj. Pogoji se poizvedo vsak dan v domu.
UPRAVA
Kragujevačkog Oficirskog doma.
Pov 1. Br 80y - 19 >7 god.
Konkurs
za gradjevinskog inžinjera.
Komandi Kosovske D.viziske Oblasti u Prištini, potreban je jedan gradjevinski inžinir.
Za ovo mesto mogu konkurisati naši državljani sa di-plomom koje visoke škole ili univerziteta u zemlji ili na strani sa stiučnom praksom u državnoj ili privatnoj službi, čiji prijem ne stoji u opreti sa čl. 4. Zakona o činovnicima gradjanskog reda.
Molbe snaodevene propisnom taksom, treba poslati naj kasnije do 20. septembra 1927 godine Komandantu Kosovske Diviziske Oblasti (Inžinjersko Odelenje).
Molbi treba priložiti: krsni list, domovinski, uverenje o odsiuženom obaveznom roku odnosno o regulisaniu vojne oiavtze, original ili p veren prepis inžinjerske diplome, uve-renie o inžin erskoj praksi u dosadašnoj službi, kratak život ipis lekarsko uveren;e o fizičkoj sposobnosti za službu inžinjera i uveienje o dobrom vladanju i političkoj nepo-ročnosti izdane od strane poiiciske vlasti.
l/aorani kand dat biče primljen ukazom za vojnog inžinjera činovnika grad anskog rtda u svemu po Zakonu o Usirojsivu Voi-ke i Mornarice za osoblje gradjanskog reda na s utbi u Vo s i i Mornarici.
Plata i ostale prinadležnosti sledovanje mu po Zakonu o ciaovnicima i ostalim službenitima gradjanskog reda.
Iz Marije štaba Komande Me diviziske oblasti
19. avgusta 1927. god. u Prištini.
Uganka!
Kaj je tisto česar nihče ne more
v v v • • •
•uiq c-g ubz3a 'gfr poAZt UBJt§o.ig •gi jj3Z3AZ '.Bijnf" eo|uzi[u>i
j bouoij op psi J d IS onpajd Rizojpo vS ni
^BJSAB^ Bftnzadej"
nnmoj i^sniAopoSz i^jio RO^Z
IVAN ZAKOTNIH
MESTNI TESARSKI MOJSTER
Teleton it 379
ii «
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, •strelja za palače, bite, vile, tovarne, cerkve ia maike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pari> Uool, verande, lesene ograje Ltd. Gradka lesenih aostev. ježev ia mlinov.
«< Tovarna furnir)«.
Tvrdka
Desider Lederer. Somnor
kupuješ
seno krompir drva stavbni les prazne solne vreče prazne vreče od moka in prosi ponudbe. 8920
2-3 izvežbanih vijalcev
za popravilo transformatorjev, motorjev in električnih strojev ter
1 delavskega mojstra
d je zmožen voditi obrat, za popravilo električnih strojev, gradnje stikali ih aparatov ter nadzirati približno 20 delavcev, sprejmemo proti dobremu plačilu. Neo-ženjeni imajo prednost. Stanovanje je na razpolago. Ponudbe pod »Zagreb na oglasni oddelek Jutra.
Objava.
Na osnovu odluke Upravnog Odbora Sa-mostalne Monopolske Uprave M. Br. 10.932 od 30. juna 1927 god. i rešenja Gospodina Ministra Finansija Kom. Broj 201 od 8. ju-la 1927. god. Uprava Državnih Monopola održače na dan 15. septembra 1927 godine prvu ofertalnu licitaciju za cabavku mašina radilica (Werkzeugmaschine) za Upravine Fabrike Duvana.
Svaki ponudjač je dužan položit; kavciju u Depozitnoi blagajni Uprave Državnih Monopola najdailie do 10 časova dana od-redjenog za licitaciju. Kavcija Iznosi za državljane SHS 5%, za strance 10% od potrudi ene cene.
Uslovi. kao i sva ostala obaveštenja mogu se dobiti svakog radnog dana od 8—12 časova u kancelariji Mašinskog Odseka In-dustrijskog odelenja Uprave Državnih Monopola.
Iz kancetarije Industrij skog odelenja Uprave Državnih Monopola I. ®M. Br. 9186 od 30. jula 1927. god.
M
tipski velesejem
OD 28. AVGUSTA DO 3. SEPTEMBRA 1927.
je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evro> pri. Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok, ter nad 10.000 razstavljalcev. Znižane vozne cene, brez* plačni vizum. Pojasnila daje: častno zastopstvo: STEGU, Ljubljana, Gledališka ulica 8. telefon 2925.
Vino tršhoqorca
okrog 30 hI
starine, lasten pridelek od žlahtnih trt prodam po ugodni ceni iz hrama na Trški gori pri Novem mestu skujno al v količinah po najmanj 6 hI. Pismena in ustmena pojasnila pri: F. STEGNAR, Ljubljana. Kersnikova ulita 7
flajboljša
svinjska mast
znamke — L P. — znamke
lastni Izdelek tvrdke E. POPOVIČ - LJUBLJANA
se razpošilja v ročkah po 20 io 50 kg ter sodih po 50. 100 in 200 kg.
Točna postrežba! Cene nalnlžiel

Zobni atelje
V. S T U Z ZI
Domžale zopet ves dan otvorjen.
Pohištvo
elegantna fino. cenevrednc do lastnih in danih načrtit
A. AMANN, Ljubljane
Dvorni trs št 1
j ii muuin n u n»»a w»i ijulujlii a uuuut
Javna zahvala.
Povodom nenadne smrti mojega nepozabnega soproga
Marka Manisodiča
iand. ppukovnika
izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem mnogobrojnim znancem in prijateljem, ki so mi v teh težkih časih dokazali svoje iskreno sočutje.
Osobito se srčno zahvaljujem gg. ppukovniku Miadjenoviču, blagajniku, kai. Tonkoviču, adjutantu kap. Stefanuviču, in majorju DeKvalu z njihovimi gospemi, ki so mi z največjo požrtvovalnosti prihiteli na porroč. Zahvaljujem se takisto gg. kaoetanu Čižmanu, poročniku Cvetkoviču in vsem ostalim častnikom, osobito vojaškemu zdravniku g. dr. Jemcu za brzo oomoč ki ie na žalost ostala brezuspešna, dalje obiteljl Korsika zat veliko postrežljivcst, ki so mi jo Izkazali o priliki pogreba.
Vsem znancem in prijateljem ki so pokojnika spremili na večni počitek, ter darovalcem mnogobiojnih vencev najtuple.ša hvala.
Vera Manisodič
si 5 a	vdova žand. ppukovn.
Kinematografske tilme, najlepše spomine na svojce, prijatelje, potovanja in doživljaje lahko
snemate in nato pro-jecirate lfi sami
z amatersko pripravo
Pathč Baby-
Snemalni aparat stane samo Din 1250'—, projekcijski pa Din 1300«—.
Projekcijski aparat se lahko kupi in rabi tudi sam, ker se dobe že dogotovljeni filmi po Din 5'— vselej na posodo.
Velika izbira filmov, poučni, humoristični, naravoslovni, drame itd.
Zaloga drogerija SANITAS, Prešernova 5
Cenik na zahtevo franko.
8184
»Moja kuhinja je nabifopolna vseh zlih možnosti pisanih ali govorjenih besed."
S" ČURK1 su negnusno umazani. Uničujte jih s FLIT-om.
FLIT uničuje Murke, stenice in mravlje On prodre v odprtine in razpoke kjersemrčes skriva in redi, in uničuje insekte I njihova jajca FLIT je čist in se sigurno in lak o vpotreblja Poprašite obleko s FLIT-om. FLIT ubija mole, ki razjedajo obleke. Mnogi poskusi su pokazali da FLIT ne škodi niti najnežnejšim blagu.
Znanstveno preizkušeno sredstvo za pobijanje insektov
FLIT je sad mnogoletnih poskusov znanih raziskovalevcev žuželk in kemikov. On človeškemu zdravju nikakor ne škoduje. FLIT ]e izpodrinil stare metode, ker naglo in sigurno uničuje žuželke vseh vrst
Kupite ie danes en zavoj FLIT-a in prskalico. Dobiva se povsod.
Prodaje v Jugoslaviji jedino:
Standard Oil Company of Jugoslavia
uniiuj»
muh«, kom are, tnale. mNvjt, stenice, i6irk«
f s rftt i
Kdor oglašuje, ta napreduje!
• e
Prodamo večjo množino
kitnr
kilogram 4'— Din.
Več se izve v upravi .JUTRA".
♦ ♦
:
: »
♦
: : :
: ♦
i l !
Urejuje dr. Jo«p Bine. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribniku. Za Narodno tiskamo dd. kot tiskarnarja Fran Jczeršek. Za IsserataJ del je odgovoren Alojzij Novak. V« v Ljubljani.