M 53. v Ljubljani, g torek, dne 6. marca 1906. 26-— 13"— 6"50 2-20 Velja po pošti: u* celo leto naprej K aa pol leta „ „ sa četrt leta „ „ m en mesec „ „ V upravništvu: m selo leto naprej K 20"— aa pol leta „ „ 19"-» sa Četrt leta „ m §"—■ sni sin mesec „ m II"?© ga poSllj. na dom 20 i m mesec. Posamezne štev, 10 h, Uredništvo I« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez -■■ dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74, Političen list za slovenski narod Leto xxm Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm)i xa enkrat .... 13 h za dvakrat „ . . „ 11 „ za trikrat . . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsta * 26 h. Pri večkratnem ob-(avljenju primeren popust. Izhaja #sak dan, IzvzemSI nedelje D«« praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -L-- Vsprejema naročnino, inserate In reldamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Drž. in dež posl. Šuhlje pred svojimi voliiti. Na nedeljskem shodu v Ribnici je govoril tudi državni in deželni poslanec gospod dvorni svetnik Š u k f j e , ki je porabil to priliko, da se je zahvaljeval volilcem za možati nastop pri zadnji volitvi in se je v svojem govoru jako zanimivo bavil z novo volilno reformo. Dvorni svetnik Š u k 1 j e , od volilcev srčno pozdravljen, pravi: Srce me žene, toplo, ginjeno zahvalo izrekati vam za junaštvo, s katerim ste ravno pred dvema mesecema dne 4 januarja kvišku dvignili ne-omadeževane zastavo „Slovenske Ljudske Stranke". Ta dan je bil velik, pomenljiv, z napeto pozornostjo je gledal ves slovenski narod na vas. To, za kar se je takrat šlo, je bila veljava, ugled paše stranke, ki ima hvala Bogu spretnega voditelja v osebi dič-nega našega dr. S u s t e r š i č a. (Gromo viti živio klici.) V političnem življenju je treba neke trdne resne volje: če se kaka stvar pravilno sklene, pravilno razglasi, potem se ne sme gledati ne na levo, ne na desno, ker S'cer je bitka izgubljena. D sci-plina mora biti. Dne 4. januarja je bil pomenljiv; kajti ako bi takrat naša stranka propadla, zadelo bi jo to v najvažnejšem trenutku, katerega je naša Avstrija kedaj imela tekom toliko in toliko let. Sedaj se gre za to, da postavimo na pravičnejšo pod-stavo Avstrijo. Predložen je načrt volilnega reda. Stari volilni red je krivičen, prikrajšani so po starem volilnem redu posebno kmečki volilci. Pri državnozbor-skih volitvah obsega po starem volilnem redu vaš volilni okraj šest volilnih okrajev, razteza se od hrvaške meje cd Čubra do Vranskega, šteje 120.000 ljudij, in vsi ti smejo voliti le enega poslanca v mestih in trgih, ki plačujejo veliko manj davka, kot ta okraj, pa pride že na 9000 prebivalcev en poslanec, da ne govorimo o razmerju pri grsščakih. Take protinaravne krivice ne moremo trpeti, zato je pred leti naša stranka razvila boj za splošno in enako volilno pravico. Sprva so se rogali nasprot niki, česar se pred enim letom niti sanjalo ni v nasprotnem taboru, se je zgodilo. Cesar sam se je odločil, za vpeljavo splošne in enake volilne pravice, sam seje izrazil, da je potrebna za državo, in danes že imamo v državnem zboru načrt splošne in enake volilne pravice. (Navdušeni »Živio!') V novi volivni reformi pogrešam jednote, prevečje polovičarska Po okrajih bodo res vsi graščaki imeli ravno tako en glas, kakor zadnji kočar, toda glede posameznih okrajev se mora reči, da se mora stvar izpremeniti drugače in boljše. Mnogo je nasprotnikov volivne reforme. Mnogo je nasprotnikov, ki pravjjo, da so za splošno in enako volivno reformo in da ugovarjajo le načinu kako se je izvedla, Zaje pri teh tiči za drugim grmom. Nemške svobodomiselne stranke pravijo, da so za splošno in enako volivno pravico, pa pra vijo, da so Nemci prikrajšani. Kako? Eno dobro tretinjo avstrijskega prebivalstva tvo rijo Nemci pa pravijo, da so prikrajšani. Naravno je, da tako stališče ne bo smelo obveljati, na nas je, da ohranimo v načrtu določenih 230 poslancev, pa da tudi še več pridobimo. Nemci na Kranjskem izgube svoje poslance iz veleposestva in sedaj upi jejo. Kje pa je dobiti za Nemce volivni okraj na Kranjskem Vsega nemštva naravnega in umeln ga je na Kranjskem 28000, ti pa ne stanujejo vkup, ampak so razneseni po celi deželi. Kočevarjev je 17.000 ki stanujejo v treh glavastvih, ali se hoče za 17 000 Ko čevarjev napraviti en. volivni okraj, da bi bili potem oškodovani drugi okraji, ki štejejo po 50 000 prebivalcev in tudi več davka plačujejo kot Kočevarji. S slovenskega stališča ima vladna predloga volivne reforme dokaj koristi. Nekaj senčnatih strani ima res, nekaj pa ugodnosti. Ko so se pričela prgajanja radi novega volivnega reda, da predloži vlada volivno reformo zbornici, je list v Ljubljani, ki ima glavni namen varati in farbati slovensko ljudstvo pisal, da bo nova volivna reforma »smrtni udarec slovenstvu". Tudi mi še z novo volivno reformo nismo zadovoljni, toda dosedaj smo imeli vsi Slovenci skupaj 15 z velikim trudom izvoljen h poslancev, sedaj jih bomo imeli 23. Pn fltiramo 53%. Vi ste po celi Kranjski znani kot dobri trgovci in tako bodete gotovo rekli, da kupčija, ki prinese 53% dobička ni slaba. Vsi mandati na Kranjskem so slovenskemu narodu osi-gurani, enega poslanca dobe tudi Slovenci v Trstu in enega na Koroškem. Iz vladne predloge se da izvajati, da na Dunaju nekoliko drugače postopajo in nekoliko bolj upoštevajo Slovence kot doslej. Kadar je bila vojska, vedeli so, kje smo doma, v mirnih časih pa so nas prezirali, zapostavljali naše interese nemškim in kar je bilo posebno neumno italijanskim. Na Dunaju pač niso peg»dili, kako velikega pomena smo Slovenci za Avstrijo, da čuvamo mejo proti Italiji, da nas je treba podpirati, ne pa zapostavljati, kot do sedaj. Kar se tiče našega italijanskega sosed?, je nova volivna predloga pravična. Doslej sta bila n a Goriškem 2 slovenska drž. poslanca, Italijani so pa imeli 3 Sedaj bo to ravno narobe. V Trstu nismo imeli nobenega poslanca, Italijani vseh pet, sedaj dobimo v Trstu 1 poslanca V I s t r i je bilo poslancev: 4 Italijani, 1 Slovan, sedaj bedeta 2 Italijana, 3 Slovani. (Zvio klici.) Glede Kranjskega je izginila vraža, da je na Kranjskem nemški živelj tako važen, da ga je treba pred vsem podpirati. To načelo ie zastopal bivši deželni predsednik baron H e i n , o katerem smo vsi veseli, da smo se ga znebili. H e i n o -va politika se ni mogla bolj obsoditi, nego sto predlogo, po kateri dobi Kranjska 11 poslancev, ki bodo vsi slovenske narodnosti. Ima pa nova volivna reforma tudi senčnato stran. Napram Italijanom je dobra, proti Nemcem na Štajerskem in Koroškem pa ne. Ne bi sicer rekel, da smo B g ve kako silno oškodovani, na Štajerskem smo imeli doslej Slovenci 4 mandate, odslej jih bomo imeli 6 varnih; na Koroškem nismo imeli nobenega, sedaj bomo imeli 1, a to je, da volivna reforma v teh krajih ni v pravičnem razmerju. Naši zastopniki v odseku za volivno reformo bodo morali z vso vnemo delati, da se tudi v deželah pravica zgodi Slovencem v popolni meri — da dobimo Slovenci še dva mandata na Štajerskem in še enega na Koroškem. Potem bode volivna reforma taka, kakišna bi morala biti. Mogoče je, da bodo vrgli to volilno reformo, mogoče je, da pade ministrstvo, s padcem tega ministrtva pa še ni spravljena volilna reforma s sveta. Splošna volilna pravica ostane na dnevnem redu. Ne bo prej miru v državnem zboru dokler se ne uveljavi splošna volilna pravica, vsaka druga predloga bo pa morala biti nam še bolj pravična. Dosegli bomo, da pravična stvar zmaga! Kar se tiče državnega zbora, se bo moralo izvršiti tudi glede deželnega zbora. Ogromna večina ljudstva na Kranjskem je na strani »Slovenske Ljudske Stranke", a v deželnem zboru še vedno gospoduje manj šina. To se mora predrugačiti in nastopiti boljše upravno dtlovanje. Da ie sedanja ve čina deželnega zbora slabo gospodarila, priča proračun, ki izkazuje za ltto 1906 nedo-statka 600.000 K, ki se bo pa končno povišal na 800.000 K. Kako pokriti to? Davčne priklade, kakor hoče nasprotna stranka, bi bile komodne, a ne izvršljive. Ali naj se sedanje doklade od 42 odstotkov povišajo na 70 odstotkov? Treba bo poiskati drugih virov, da se na ta način pokrije nedostatek. Govornik je končal svoj govor s proslavo kmetskemu stanu. Eksistenca dežele kranjske je zavisca cd tega, kako se godi našemu kmetu, zato hočem« posvetiti vse svoje moči v to, da se sedanje razmere iz-premene in da pride kmečki stan do boljšega, srečnejšega obstanka. (Navdušeno odo bra vanje.) Pred bitko o volivni reformi v državnem zboru. Včeraj popoldne so se posvetovali o volivni reformi razni državnozborski klubi. Vnemški ljudski stranki je prevladaval opozicionalni duh proti volivni reformi. Govorniki, osobito nižjeavstrijski, zgsrnjeavstrijski in šlezijski so izjavljali, da ne soglašajo s porazdelitvijo volivnih okrajev in so napovedali predlogi najodloč nejši boj, ako jo ne izpremene v odseku. Zlasti Volkl je napovedoval najhujša op» zicijo. Izdali so izjavo, v kateri očitajo vladi, da je bila pristranska, samovoljna in je naredila osobito napake na Spodnjem in Zgornjem Avstrijskem, na Solnograškem, Tirolskem, Štajerskem (!) in v Sle-ziji, zahtevajo, da odpravi odsek napake pri razdelitvi volivnih okrožij. Nemška napredna stranka se je izjavila za predlogo, a grajala volilna okrožja in pa, da se prevali po volivni reformi moč od Nemcev na Slovane. Na-glašali so, da ima Dunaj z ozirom na Prago premalo poslancev in da je nesprejemljiva razdelitev volivnih okrožij na Nižje Avstrijskem. Izjavili so se tudi proti nameravani izpremembi poslovnika. Ustavoverno veleposestvo je pa slavilo 701etnico Schweglovo. Klub je imenoval za govornika pri prvem branju o volivni refjimi poslanca Grabmayrja. Poljsko kolo je zborovalo malone celi dan. Razprave so bile dolge in jako ostre. Sprejeli so resolucijo, ki odklanja vladno predlogo. Zvečer je bil vložen kompromisni predlog, ki se izjavlja načeloma za splfišio volivno pravico, a zshteva za Galicjo 110 poslaniških mest. Na Tirolskem je odobrilo volivno društvo mladih katoličanov resolucijo, ki zahteva, naj pri klopijo nemške naselbine v laških Tirolah jušnim nemškim volivnim okrajem. Vlada je pripravljena dati Poljakom še dva mandata, a Poljaki s tem niso zadovoljni. V Krakovem je bil shod, na katerem je več deželnih in državnih psslancev kakor tudi nekf«j vseučilišk h profesorjev in vabljenih oseb sestat ilo načrt za novo stranko, ki se bo imenovala »Ljudski centru m/ Izvolili so vodilni odbor 15 oseb. »Ljudski centrum" se je izjavil za splošno volivno pravico in za pomnožitev galiških državno-zborskih mandatov. Štajerska nemška ljudska stranka je izjavila, da je za splošno in enako volivno pravico, a da zahteva pomnožitev nemških mandatov, osobito zahteva en mandat za kranjske Nemce in pa izpremembo maribor ske ga mestnega volilnega okraja. Z razdelitvijo volilnih okrajev na Koroškem niso nezadovoljni le Slovenci, marveč tudi k r š č a n ski socialci, ker pomenja ta razdelitev nzsilstvo proti krščanskim socialsem in Slovencem. Vajeti na Koroškem so izročene Doberniku in Lemischu, a koroški krščan ski socialci se več ne daio prezirati Pri zadnjih volitvah so imeli 9000 glasov proti 15 000 nemško narodn m volilcem, dasi so se katoliški Slovenci vzdržali volitve. Volilna geometrija je dala dosedaj stari slabotni nemško-narodni večini vso mož v deželi in nova reforma zagotavlja stari stranki po vladni milosti obstoj še za nekaj časa. A krščanski socialci jo bodo sčasom vkljub temu izpodrinili. Ogrska koalicija razpada. — Nemiri v Debrecinu. — Nemški cesar in kriza na Ogrskem. Baron B a n f f y je naznanil Košutu, da izstopi iz koalicije. V pismu navaja, da je upal prej uspeha od boja, ki ga je vprizorila koalicija in od adrese koalicije na kralja, a to upanje mu je podrl Košutov članek, v katerem ta trdi, da ni upati na ugodni konec boja. Bodočnost ogrske države je mogoča le po načelih nagodbe iz 1. 1867, koalicija pa vodi boj za personalno unijo, ki bi bila nevarna evropskemu miru. B a n f f y pravi, da je napravila koalicija taktično napako, ko se ni zvezala s socialisti. Koalicija se bo še pečala z Bmlfy;evim izstopom. V Budimpešti nameravajo prirediti proti Barffyju demonstracijo. Budimpeštanski magistrat je izročil na povelje kraljevega komisarja R u d n a y a 1,300 000 K prostovoljno vplačanih davfcov drž. blagajni. Včeraj so bili veliki nemiri v Debrecinu, ko je do-šel v mesto novi kraljevi komisar Kraljev komisar se je peljal v mesto zastražen od orožništva in huzarjev. Pri ljudskem vrtu je razburjena množica pričela metati kamne na spremstvo kraljevega komisarja. Orožniki so prijeli in odvedli v sodmjske zapore več napadovalcev. Pred sodnjo se je zbrala nato velika množica, ki je hotela oprostiti zaprte napadalce. Množico so razkropili z bajoneti. Ranjenih je bilo več oseb. Kraljevi komisar ni poškodovan. »Budap Hirlap" trdi, da je rekel nemški cesar Viljem ob pogrebu danskega kralja Kristijana nadvojvodi Leopoldu Satvaterju, da je on prigovarjal avstrijskemu cesarju, naj ne izpolni mažarskih vojaških zahtev. List pravi, da dementiji nemškega vladnega brzojava o tej zadevi niso resnični, kar dokazuje pisava nemških vladnih listov, ki obsojajo mažarske zahteve. Danes odpotuje Fejervary zopet na Dunaj, da poroča vladarju o nameravanih izpremembah ogrskega ministrstva. »Magyar Hirlap" trdi, da je podal Kristoffy včeraj svojo odstavko, notranje ministrstvo bo vodil baron F e j e r v a r y. Naslednik pravosodnega mintstra L a n y i j a postane najbrže višji državni pravdrnk Gustav G e g u s. Demonstracija dunajskih Cehov pred drž. zborom. Dunajski Čehi so priredili včeraj zvečer demonstracijo pred državnozborskim poslopjem. Demonstranti so zasedli hodnik pred državnim zborom a mnogoštevilna oo-licija jih je odstranila. Cehi so poizkušali nato priti pred državni zbor od raznih stra-nij, a policija je preprečila vse poizkuse ter zaprla 25 demonstrantov. Spor med Lloydom in vlado. Naša vlada je zahtevala že lani spomladi od Ll#yda, naj predloži načrt, kako urediti nezdrave razmere pri Lir ydu. Sledila so nato pogajanja med vlado in zastopniki Lloyda, ki so naglašali, da niso potrebne izpremembe v velikem obsegu. Društvo je pripravljeno, da odkolektije od svoje glavnice 15 milijonov kron in da poviša svojo glavnico na prvotno višino. Lir ydovi zastop niki so zahtevali, naj dd vlada družbi 15 milijonski predujem. Vlada je pa izjavila, da mora odkolekovati Lloyd veliko večjo vsoto. Država ne more dati družbi pred-ujema, ker ne gre, da skrbi država za ustanovno glavnico, družba bi p« ne megla poravnati posojila v petnajstih letih. Tudi o državni letni podpori Llcydu se niso zedi-nili in L'oyd je izjavil , da ne more sprejeti vladnih pogojev. Pogajanja so nato prekinili, dvklcr ut Viada tC dui Z3ut€7ala Ou L1oyda, naj izjavi, če je pripravljena družba urediti razmere pri Lloyiu po pogojih, ki jih ie stavila vlada Iz kapitala, ki bi ga dobila družba po odkolekovanju in povišanju svoje glavnice, naj bi družba zgradila nove ladje in izvedla druge potrebne izpre-membe. Včeraj dopoldne je zaslišal načelnik trg. ministrstva grof Auersperg Lloydovega predsednika Becherja, ki je zahteval, naj zviša vlada svojo letno podpore Lloydu od 4,800 000 na 7.300000 kron za promet na Levanto, v Egipt, Ono morje, v Aleksan drijo in Azijo. Gr»f Auersperg je naznanil Becherju, da so pripravljeni dati industrij ski in finančni krogi državi za povzdigo avstrijske trgovinske mornarice na razpo lago velike vsote, ki bi omogočile, da bi ne b lo treba dati družbi Lloyiu predujema. Končno je tudi naznanil, da ako Lloyd od kloni vladne predloge, prične vlada pogajanja z neko inozemsko družbo. Ruske zmede. Na carjevem dvoru se borita dve stranki, carjeva in ustavna. Pristaši samodržtva groze, da povzročijo nemire v južni Rusiji ter da se dvignejo kajaki, ako zmaga ustavna stranka. Baje je več kazaških poveljnikov sklenilo demonstrirati za samo-držtvo ter celo nastopiti proti dumi, ako se ta brezpogojno ne izreče za samodržtvo. Vojni minister je izjavil, da so to le grožnje. Vlada na vseh straneh izgublja privržence. Ker je reakcionarec Teodorov imenovan za trgovinskega ministra, iz tega sklepajo, da se bo moral Witte umakniti I g n a t i e v u. Minister carjevega dvora, baron F r e -d e r i k s , je odšel na dopust in se več ne vrne na svoje mesto. Naslednik mu bo baje O b o 1 e n s k y. Carski ukaz odreja, da se v 28 guber-nijah vrše volitve v dumo 8. aprila, v 17 gubernijah ob Donu 27. aprila in v 2 gu-beraijah 2. maja. Car je podpisal zakon, s katerim se odpravlia smrtna kazen. V Lodzu so v noči na 5. t m. umorili policijskega nadzornika. Reserviste iz Mandžurije po sibirski že ■ leznici le počasi vozijo domov, ker ni ne vozov, ne strojev. Manjka tudi kuriva, vsled česar se je deloma moral ustaviti osebni, poštni in tovorni promet. Vojake vozijo sedaj domov tudi po morju preko Vladi-vostoka. Nazadovanje socialne demokracije v Nemčiji. Velika je bila ošabnost socialne demokracije, ko so dobili pri državnozborskih volitvah v Nemčiji tri milijone glasov. A zadnje čase sem so postali socialni demo-kratje v Nemčiji nekako bolj tihi. Zado voljni niso nič kaj z uspehi nadomestnih državnozborskih volitev, pri katerih so izgubili v trinajstih volilnih okrajih 14 933 glasov. Dveletna vojaška služba na Japonskem. »Times" poročajo iz Tokia, da je naznanila japonska vlada zbornici, da namerava znižati stalno vojaško službeno dobo na dve leti. Število vojakov se bo tako zvišalo za 33 odstotkov, a stroški bodo le za tri milijone jenov večji, kakor so zdaj. Balkan. V Skopljah so peizvedeli za nekega pod francoskim varstrom živečega Martinova, ki je baje načelnik bolgarske vstaške čete v Skoplju. Izjavil je, da se uda le avstrijskemu častniku. Ko ga je aretiral stotnik Turid je vrgel bombo. Martinova je ranila bomba na nogi, stotnik Turič je pa ostal nepoškodovan. Krvav odpor proti zapiso-sovanju cerkvenega premoženja na Francoskem. Francosko kmečko prebivalstvo v de-partementu Haute Loire je jako razburjeno vsled modernega ropanja cerkvenega premoženja v obliki zloglasne inventure cerkvene oprave. Poročajo, da so skopali kmetje po cestah, ki vodijo v vasi, s smodnikom podsute rove. Kmetje pričakujejo vojake oboroženi s kosami in vilami, ženske pa imajo pripravljen krop, da bi polivale ž njim vojake. Med kmeti so razširjene govorice, da namerava vlada vzeti kmetom njihova stanovanja. V Saugnesu pričakujejo prefekta, ki dojde baje z 1200 vojaki. Nemiri so bili ob inventuri cerkvenega premoženja tudi v departementu Savoice. Poročnik Schmidt obsojen na smrt. Iz Očakova smo včeraj poročali, da je bil poročnik Schmidt radi upora v Črnem morju obsojen na smrt na vešala. Ko mu je bila prečitana obsodba je vzkliknil: .Prosim milosti, da me ustrelite!" Posadka križarja ,Pru t' se jc s p u n t a I a in zahteva,da se poročnika Schmidta ne usmrti. Volitve v brnsko trgovsko in obrtno zbornico sicer niso predrugačile položaja, ker so Cehi zmagali le v 4. obrtnem razredu, ki so ga že imeli odslej. A posrečilo se jim je dpbiti znatno večie število glasov, posebno pa so dobili Cehi v 4. trg. razredu tako veliko glasov, da so Nemci zmagali le z 31 glasovi večine itajersKg nmtt š Sloven. nemška meja na Štajerskem. Kakor se od neke dobro-poučene strani zatrjuje pripravlja se na slo vensko šolo pri Mariji Snežni na V e 1 k i atentat od strani — nemčurjev. — Kraj je popolnoma slovenski, a pripada v craureški okraj. Cmureški nemški neodre-šenci, ter nekateri domači zaslepljenci. hočejo slovenski pouk izbacniti iz šole. Nabirajo se podpisi in stvar baje za nemškuta-rijo dobro kaže Nujno se torej opozarjajo tamkajšnji rodoljubi, da zabranijo to drzno nemčursko namero in ohranijo slovenski Mariji Snežni — slovensko šolo! — Na branik! š Poizkušen samoumor s petrolejem. V Mariboru se je lotela umoriti igralka ondotnega gledišča N e v a 1 d. V ta namen je izpila pol litra petroleja. Seveda ji je bilo po tej pijači precej slabo. — Došli zdravnik pa je izčistil ubogi, s petre lejem namazani želodec Vzroka tega oljnatega samoumora je iskati najbrže v kakem moškem članu mariborskega gledišča. š Obesil se je v Mariboru delavec Jurij P e š e 1 j. Zapušča vdovo s petimi otroci. Vzrok neznan. š Drzen vlom. V stanovanju neke Frančiške Scherbaum v Mariboru se je v četrtek izvršil drzen vlom. Žena je šla od doma in pustila stanovanje nezaklenjeno. Ko se je vrnila, je bilo po sobi vse preme-tano, vlomljene vse omare in zaboji Pokradenih jo je bilo več dragocenih stvari v znesku 4490 K. Tat je moral biti v stanovanju dobro zn»n. š Na polju je zmrznil. V noči od 25. na 26. m. m. je šel leta 1829 v Ra-goznicah rojeni in slaboumni Martin W e -b c r iz hleva, v katerem je spal, v sami srajci na polje ter taval okoli po snegu, dokler naposled ni obnemogel, legel v sneg in zmrznil 100 korakov od hiše. Drugi dan ga je našel njegov nečak mrtvega v snegu. š Obešenega so našli v ponedeljek, 5. t. mes. zjutraj nemškega brivca Z w e r e n g a v Gaberju pri Celju. — Pri Zvverengu se je pač vresničil pregovor: Kakoršao življenie, taka smrt. Mož je bil rodom katoliški Hrvat. V Celje došel je najprej zatajil svojo narodnost in se je kot nemškoturški janičar odlikoval posebno ob času češkega obiska. Ko se je začelo proč-odrimsko gibanje, je vedno v denarnih stiskah se nahajajoči Zvvereng seveda iz samega prepričanja prestopil v protestantizem. Ker ga protestantje niso večno mogli vzdrževnti, je končal na vrvi svoje čudno življenje. š Umrl je vsled kapi v Šoštanju k!o-bučar Jože Ravlen. Koroške novice. k Deček-požigalec. Dne 26. fe bruarja okrog poldneva je zgorela pri Bistrici v Rožni dolini hiša barona Helldorfa, v kateri je stanoval tesar Skok z ženo in tremi otročiči. Omenjenega dne je bil Skok od doma in tudi žena je pohitela v bližnjo Bistrico, da nakupi nekaj drobnarij. Otroke pa je pustila same doma, zaklenjene v hiši. Ko se je žena vrnila, je bila hiša že v plamenih in le s težavo so rešili male otročiče. Izpočetka so mislili, da so otroci sami zažgali, a orožništvo je dognalo, da to ni res. — Požigalec je 13Ietni deček Mat. S t r u g a r iz Zavrha. Ze eno leto je nosil v srcu maščevalno misel, ker ga je Skok nekoč radi neke grdobije oklcfutal. Kakšen je ta fant, se vidi iz tega, ker je prihitel iz sko raj 2 uri oddaljenega Zavrha ter po zločinu zopet tekel nazaj. In ne bilo bi se izvedelo za zločinca, ko bi ga ne bil srečal neki voznik, ki se mu je preplašena dečkova zunanjost zdela sumljiva. Deček ne kaže nobenega kesanja. k Za nove volitve se dobro pripravlja na Koroškem že nemška ljudska stranka. Te dni so začeli razpošiljati okrog okrožnico, ki so jo podpisali H o n 1 i n -ger, Dobernik in M e t n i t z , in v kateri prosijo za izdatne denarne prispevke. — zanimivo je, da naznanjajo, da uvedejo strankarski davek na vsako osebo, Torej sovražnik se pripravlja, Slovenci in vsi pošteni elementi na noge! Dnevne novice. Lopovi in izdajalci. Ti dve lastnosti sta nerazdružno spojeni z našimi liberalci. Iz uredništva „S1 Naroda" so poslali sedaj liberalnemu uredništvu ceijske ! .Domovine" zmazilo, katerega je »Domovina" res ponatisnila. „Domovina" piše: »Danes konštatujemo — četudi se bo morda od te ali one strani zanikalo — konštatujemo in trdimo apodiktično, da smo bili prodani od slovenskih poslancev, ki se jim je šlo edino za strankarske koristi, prodani in oropani za naše pravice. Svojo trditev upamo dokazati vsak čas. Žalostno in sramotno je to in se bo na povzročiteljih samih še težko maščevalo." — Tako »Domovina". S tem zmašilom kranjskih liberalcev hoče „Narod" dokazovati svoja obrekovanja, ker se mu je posrečilo to lopovščino spraviti v celjsko »Domovino". Mi se sedaj obračamo d o štajerskih slovenskih državnih poslancev, da nastopijo proti takemu lepovstvu. Njihova moralna dolžnost je to. Mi poznamo nadzornike .Domovine" in bomo te napravili odgovorne za lopovščino »Domovipe", ako takoj ne nastopijo napram takemu nečuve-nemu obrekovanju. Ali naj bo to zahvala za vso pomoč, ki jo slovenski štajerski poslanci v vseh narodnih vprašanjih dobe od naših poslancev? Ali naj .Domovina" krije lopovščino in laži .Narodove"? »Domovina" je s tem vnovič dokazala, da ni nič manj podla, nego »Slovenski Narod" in da radi liberalnih strankarskih koristi ni prenizko posluževati se najgrših laži. S takimi časnikarskimi lopovi je treba korenito obračunati. Zaupni shod liberal. stranke se sklicuje na dan 25. marca. To smo vendar dosegli z vednim opominjanjem, kajti če ne bi bil »Slovenec" vedno drezal, bi bilo vodstvo gotovo pozabilo na svojo obljubo. Zdaj pa je najbolj pereče vprašanje: Kdo so zaupniki in kdo jih imenuje ? Glede volilne reforme bo liberalni zaupni shod seve čisto brez pomena; a važnejše vpra šanje za liberalce je, kdo bo imel .Narod" v rokah in bo delal ž njim osebno politiko. Programa liberalcem treba ni, kakor je dokazal dr. Henrik Tuma, kajti program je le balast za svobodomiselnega moža. Radovedni smo, kdo ima tako malo spoštovanja do samega sebe, da bo prišel na ta shod ! Domžalska afera. Včeraj je kamniško sodišče sodilo nekaj oseb, ki so bile obtožene rali domžalske demonstracije. Obsojeni so, kakor poroča uradni list, gg. Franc Štele iz Kamnika po § 314 na 48 ur in M i h a e 1 Kvas iz Domžal po §411 na 24 ur zapora. Gg. H i n k o S a x iz Kamnika je bil po § 314 obsojen na 10 K in Pavel Štefanovič iz Ljubljane po §§ 311 in 312 na 20 K globe, Ivan L a g a r iz Kamnika in B. P o 1 a k iz Mengša sta bila pa oproščena. Tak je bil »materijal" celoletne preiskave. Kakor rečeno, uradni list poroča zgoraj imenovane obsodbe, Uradni list je pa ob priliki demonstracij podal popolnoma napačne in izmišljene obdolžitve o gosp. S e d e j u in g. Haas je. spravil dotične obdolžitve tudi potom korespondenčnega urada v javnost. Takrat se je obljubilo, da se bo stvar po končani obravnavi pojasnila. Zakaj sedaj uradni list in gosp. Haas ne prekliče v uradnem listu in potom korespondenčnega urada neresnice o g. Sedeju, ki je bil potom .Laibacher Zeitung" kruto žaljen, a se je pred tedni proti njemu vsako sodnijsko postopanje ustavilo. Naj takoj pride preklic na dan, sicer bo treba napeti druge strune! — Dvojni samoumor. V Trstu sta se zastrupila 25tetni Emilij Men-delo, agent v trgovini z oblekami in 21 letna Marija Rustia. Našli so jo gozdiču pri lovcu. Rustija je v bolnici umrla, Mondel se pa bori s smrtjo. — Razdružilo se je pevsko društvo »Stefanjavas". — V Žabnici, okraj KraDj, so ustanovili .Slovensko bralno društvo". — Občinske volitve v Trstu. Tržaški Slovenci kandidirajo v III. okraju g. dr. Gustava Gregorina. — Pozor na socialno-demo-kraške spletke. Lažnjivi pisuni v Rdečem praporu" kvasajo nekaj o zvezi kršč. soc. delavcev s kapitalisti v Vevčah in na Jesenicah. List zopet pogreva staro laž, da so končali soc. dem. z uspehom stavko v Vevčah. Mi smo že pred leti rdeč-karjem dokazali, da so izdaii v tej stavki delavstvo. Mimogrede pripomnimo, da niso dali v vevški stavki rdeči delavski izdajalci niti beliča podpore stavkujočemu delavstvu. Nadalje pa pisari ta časnikarski lažnjivec o nekaki zvezi med župniščem in tovarno. Naravnost smešno! Kršč. soc. delavstvo v Vevčah posreduje le po svojih zaupnikih v delavskih stvareh s tovarniškim vodstvom in to je popolnoma prav in v tem tiči vsa .zveza" med kršč. soc. delavstvom in pa med tovarno Tudi o Jesenicah kvasi rdečkar, da so izrabili »klerikalci" štrajk tako, da so začeli letati okoli ravnateljstva tvornice, sklenili prijateljstvo ž njim in danes marši-rajo s tvorniškim vodstvom ne le pri obč. volitvah, nego tudi sicer. Jeseniško delavstvo ima svoje nestrankarsko strok, društvo, in to se res jako uspešno bori za delavske pravice. Soc. dem. voditelja Breskvar in H i I a r i pa sta bila ona, ki sta zahtevala ob jeseniški stavki, naj gre delavstvo brezpogojno na delo. Predno sta še govorila z delavci, sta pa bila pri ravnateljstvu! Pripomnimo, da ni dala soc. demokracija ob jeseniški stavki niti solda za stavkujoče delavstvo, dasi so stavkali tudi soc. demckraški delavci. In tudi zdaj se ne zmenijo ti delavski izkoriščevalci za po požaru brezposelne jeseniške delavke. Tako je in nič drugače. Poznamo namene rdečega korporalstva v Ljubljani, ki hoče motiti delavsko slogo v Vevčah in na Jesenicah, zato pa lažejo, da se vse kadi. — Iz Dolenjske. Po oddaljenih vaseh se klatijo trije moški, ki baje nabirajo podpise za civilni zakon. Vjeli so baje v Šiški cela dva podpisa. V dežel je zadnji čas prišlo precej evangelijev angleške družbe — iz Ljubljane. Pozor ! — Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Podružnica priredi v torek, dne 20 t. m. ob 5. popoldne v mestni dvorani izvanreden občni z b o r z naslednjim dnevnim redom: Volitev odbornika na mesto umrlega gospoda dr. Adolf Schafferja. — Koj po občnem zboru vrši se odborova seja. — Pri merjenju obleke ne bodo krojači več jemali mere s centimetrom, ampak postavili odjemalca pred za-stor, kjer bodo zaznamovani centimetri na dolžino in širino, in odjemalca z zastorom vred fotografirali. Pravijo, da je to dosti bolj praktično in gotovo. — Iz umetniških krogov. Slikar Grohar je sliko postojnske jame za londonsko razstavo dovršil in se je včeraj vrnil v Ljubljano. Berneker je odpotoval danes na Dunaj. Grohar bo sedaj slikal Triglav in Ljubljano z Gradom. — Živnostenska banka. V seji upravnega sveta Živnostenske banke dne 1. marcija so predložili in odobrili bilanco za leto 1905. Ta izkazuje odštevši režijne troške, davke i. t. d. K 1,654 065 11 čistega dobička Pravilna dotacija rezervnega fonda znaša K 90 614 36. Upravni svet je sklenil, da predlaga na občnem zboru dne 18 marcija, da se ed čistega dobička izplača 6 odstotna dividenda t. j. K 12 za delnico, kakor v prejšnjem letu. lj Javno predavanje. Danes točne točno ob pol 8. uri zvečer predava v »Sloven. kršč. soc. zvezi", Frančiškanske ulice, g. d r. L e s k o v a r. lj »Leonova družba«. Jutri, v sredo, ©b pol osmih zvečer bo predaval gospod knezoškofijski tajnik Jo s. Dostal o renesančni umetnosti in bo pojasno-val predavanje s skioptičnimi slikami. lj Nevarno je obolel bivši last. Hafnerjeve pivovarne sedanji restavrater v Vevčah g Hafner star. Zadela ga je kap. £ rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico. lj Razpisana je služba mestnega fizika. lj Vojaška vaja tukajšnje garnizije se vrši danes na prostoru La-verca-Šmarje. Strankama poveljujeta generalna majorja Seibt in Bonjean, vodja vaje je fml. R u d o 1 f pl. C h a v a n ne. Čete so se vrnile v Ljubljano okoli 4. ure popoldne: li Slovenske postne pridige v Ljubljani. V stolnici vsak četrtek ob V,7. uri zvečer. Predmet: Zaačaj Kristusov. Govori dr. Krek. V stolnici vsako nedeljo ob 4. uri popoldne. Predmet: Sedem žalostnih skrivnosti na gori Golgati. G»vori dr. Jos. Jerše. Pri sv. Jakobu vsako nedeljo ob 2. uri popoldne. Predmet : Križev pot (od 9 postaje naprej). Govori prelat Rozman. Pri čč. oo. frančiškanih vsak torek ob 6 uri zvečer. Predmet: Prijatelji križa Kristusovega G»vori P. Regalat. Pri sv. Petru vsako nedeljo ob 2. uri popoldne. Predmet: O nekaterih velikih vprašanjih življenja. Govori dr. Mihael Opeka, V Trnovem vsako nedeljo ob 2. uri popoldne. Predmet: Nekateri prizori iz Kristusovega trplj«nja. Govori g. Viktor Koehler. li O pekovskem mojstru g. Bizjaku se nam poroča, da mu je danes bdo bolie. V bolnici so mnenja, da vsled rane, katero si je včeraj prizadejal, ne bo umrl, pač pa je prvotna njegova bolezen skoro neozdravljiva. Na g. Bizjaku se je že dilje časa opazovalo, da se mu je vsled bolezni omračil dub, zato so mu skrili revolver. Včeraj je zagrabil staro puško v katero je zabasal nove patrone in strel sprožil »ase lj Umrl je v Koprivi tehnik g. Andrei Zega. lj Potresno tresenje. Na tukajšnji potresni opazovaln ci so včeraj toza devne priprave zabeležile 200 kra. oddaljeno potresno gibanje. lj Konoert v »Unionu« Jutri zvečer koncertuie oddelek društvene godbe v kleti hotela .Union". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. li Občni zbor podružnice državnega društva državnih pomožnih uradnikov za Kranjsko se je vršil včeraj popoldne v salonu pri „Levu". Ker sta odstopila predsednik in podpredsednik društva je bil za predsed nika zborovanja izvoljen g. Starovašnik iz Litije. G Stegnarje poročal o de lovanju društva. Društvo je s;cer zadnje 2 leti večinoma spalo, a nekaj je le storilo. Državni poslanci dr. Susteršič, P o v -š e in dr. Z 11 n i k so obljubiti, da bodo podpirali zahteve pomožnih uradnikov. Te so : Izprememba naslova ; odprava IV. razreda akt. doklad; dovolitev stanovanjskih doklad; ustanovitev osmih razredov službene dobe; bolniška doba naj se razširi od 6 messcev na 1 leto; popolna plača naj se izplača pri orožnih vajah in pri osemte-denski službi; dovoli naj se 14dnevni do pust vsako leto; uredi naj se paragraf o odpovedi; sistematizirajo naj se mesta za višje kvalfikovane; dovoli naj se jim legitimacija, kakor državnim uradnikom in slugam ; uredi naj se penzijski zavod ; dovolijo naj se potni doneski; dovoli un forma ; ustanove provizorična kancelijska mesta, kakor je to pri davkariji; odpravijo naj se volunterji, mladeniči, stari 14—16 let, ki se komaj dovršili ljudsko šalo. Izmed vseh pomožnih uradnikov na Kranjskem, ki jih je okrog 200, jih je bilo pri društvu okrog 100. G. B i s c h o f poroča, da je blagajna imela 145 53 K dohodkov in 117.97 K stroškov. Pravila so se izpremeuila v toliko, da se poleg 5 odbornikov volij® še 3 namestniki. Članarina se je v bodoče določila na letnih 2 K. Pri volitvi odbora je bil izvoljen za predsednika g. S t e g n a r ; za odbornike ozir. namestnice pa gg. Sta-rovašnik, Bischof, Briifach, Kuštrin, Sabec, Juh, Logar, Bavdek, Rus, Robida. G. Loga r zahteva naj bi se društvo zavzel«, da bi se pri diurnistih odpravili penzijonisti. Ker se ta mesec vrši na Dunaju demon strativni shod, se je sklenilo, da se pošlje gori delegata. G Starovašnik bo šel' zastopat društvo na svoje stroške, zakar se mu je izrekla zahvala. Književnost In umetnost. * Slovensko gledališče. Ne deljska popoldanska predstava tretjič uprizorjene igre „ M a 1 i lord" dosegla je običajen uspeh baš zato, ker je igra resna, torej se ne more neumno igrati. Navzlic krasnemu vremenu je bilo gledališče dobro obiskano ter je občinstvo zadovoljne sledilo dejanju, osobito dražestnemu igranju gospe K r e i s o v e. Tudi ostalim igralcem in damam, posebno gdč. Spurnovi, ne smemo odrekati zasluženega priznanja. — Zvečer se je ponavljala prvič opereta .Don Cezar', Dosegla je popoln uspeh, ker so odpadli vsi nedostatki prve uprizoritve. Občinstvo je odlikovalo igralce z živahnim ploskanjem, ki se je ponavljalo tudi ob edprti sceni. G. O r ž e 1 s k i je bil pri posebno dobrem glasu ter je pel »Don Cezarja" boljše kot prvič s pravim temperamentom in dosegel popoln uspeh — Ga. S k a 1 o v a bila je izvrstna, istotak® gdč. R i n d o v a. Posebno je slednja ugajala v d treh solospevih (2. in 3. dej.) ter v duetu z g. Z a c h o m (3. dej.) G. L i e r je vzbujal s svojo dobro komiko mnog® smeha. Prava Ksantipa je bila gdč. R o -novska. Gg. Betetto, Rdnek, Bukšek in Dragutin®vič zaslužijo seveda vso pohvalo. Tudi zboroma ne moremo tokrat ničesar oporekati. Gledališče je bilo polno; predstavo je posetil tudi dež. glavar O. pl. D e t e I a. Iz slovanskega sveta. sl Polioija v Moskvi. Pomnožili bodo mestno policijo v Moskvi na 600 oseb. — Število nočnih policajev povišajo na 2000 oseb. sl Jadranska banka v Trstu je sklenila povišati glavnico na 3 milijone kron in razširiti svoj delokrog tudi na Besno. sl Strajk glediščnih kritikov imajo v Varšavi. Pričel se je zato, ker ni dala uprava gledišča dvem kritikom prostih vstopnic sl Maksim Gorki je pobegnil preko FmsKe, Stokholma in Hamburga v Berolin iz strahu pred svojimi prijatelji, ki so nanj ogorčeni, ker je izdajal in urejeval neki revolucionarni list in živel preko mere razkošno. Tudi pravij®, da ni bilo z denarjem, ki ga je sprejel za revolucijo vse v redu. V Rusiji je ostavil ženo in otroke in jim zapustil rento od 15 000 rubljev. Sam živi zdaj z gledališko igralko Andrejevno, pobeglo žen® nekega ravnatelja železnic. — Pravijo, da se je za časa revolucije zel® zadolžil V Berolinu se mudi sicer inkognito, a nrsli biti navzoč pri predstavi svoje drame .Na dnu življenja". Gorki misli prirediti v Berolinu več javnih predavanj. Te dni je imel z njim, s pomočjo tolmača, ker Gorki govori samo ruski - neki berolinski novinar razgovor, v katerem je Gorki izjavil, da revolucija na Ruskem še ni udušena, marveč da na spomlad izbruhne nanovo. Vlada je sedaj dosegla le delne uspehe, ker mase da so že preveč napredovale in da jih zata ni možno zaustaviti sl Spo menik Kumičiču. »Hrvatsko Pravo" prinaša poziv za nabiranje doneskov za spomenik Kumič cev. sl Umrl je v Zagrebu odličen hrvaški igralec in operetni pevec g. Z v o n i m i r Freudenreich, brat DragotinaFreu-denreichs. Rijen je bil 1 1865 v Zagrebu. si Stadler ni pomiloščen. Po drugih novinah smo prmašdi vest, da je po cesarski radosti nadškof Stadler oproščen od globe 500 kron vs'ed krščenja mohame-danca Sinanoviča. .Hrv. Dnevnik" pa javlja, da je nadškofu pri plači utrganih pet st® kron in njegovemu tajniku Buljanu 40 kron. Nadškof Stadler se je proti takemu pošto'-panju odločno pritožil. (Občni zbor slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec".) V soboto se je vršil imenovani občni zbor v društvenih prostorih po določenem vsporedu. Predsednik je med drugim poudarjal: „Slavec" je navzlic raz nim oviram rešd svojo čast; poglejmo Ie maskarado v hotelu „Union", ki dela društvu vso čast in ki mu je donesla tudi ma terijelen uspeh, medtem ko smo pri dosedanjih prireditvah v »Narodnem domu" morali navadno trpeti dtfict. Ker je pri zadnjem občnem zboru izvoljeni tajnik gosp. Poženel med letom odšel v Abacijo, prevzel in vodil je njegove posle g. S e I a k ; ta prečita tajniško poročilo. Omenja raznih nastopov pevskega zbora ter graja, da se ravno važnega koncerta zveze slov. psvskih društev v .Svicariji" ni udeležilo mnogo pevcev. Društvu je pristopilo veliko število novih članov, podpornih in ustanovnih. Se daj šteje 7 častnih, 22 ustanovnih, čez 300 podpornih in 48 izvršujočih članov. Poročilo se z odobravanjem vzame na znanje ter tajniku izreče zahvala obč, zbora. O denarnem stanju poročal je blagajnik g. I, Vehar Društvo je imalo 1. 1905: dohod kov 4193 K 55 v. in troškov 3757 K 39 v., toraj prebitka 436 K 16 v. Skupni denarni promet znašal je 7950 K 94 v. V primeri z 1. 1904 je denarni uspeh 1. 1905 za okro-g 1 i h 500 K boljši. Nato se je vršila volitev novega odbora, ki je dala povod daljšim debatam. Odpovedal se je med drugimi izvolitvi predsednik Dražil. Končno se je vendar dal pregovoriti, da je iznova vsprejel enoglasno izvolitev predsednikom, kar je občni zbor med burnim navdušenjem vzel na veselo znanje. Brez Dražila se »Slavec" niti misliti ne more! Tudi podpredsednik g Kopitar se je hotel krhati, no pa je vendar ostal in obednem postal ustanovni član. V odbor so bili potem določeni gg. : predsednik I. Dražil, podpredsednik Val. Kopitar, tajnik Drag. S e 1 a k , blagajnik I. Vehar; odborniki Jos. Pleško, Iv. Kocjan, Teod®r S a r t o r i , Avg. L e b a r in Mat. Oblak; revizorja Fr. K r i s t a n in Fil. Kranj c. Konečno se je stavilo več predlogov, med drugimi, naj se že sedaj prične z delom in predpripravami za 2 5 -1 e t n i c o »S 1 a v c a", ki se ima vršiti čez dve leti. K temu pri pominja g. Dražil, da bi kazal® ustanoviti (agitscijski) odsek za pridobivanje pevcev. Na opazko g. Kocjana, da je med raznimi delavci vseh strok mnogo takih, ki bi bili radi pevci in imajo tudi sposobnost, a se boje »Ndrodnega doma", češ, da se sme tja le v cilindrih in frakih, pripomnijg. Dražil da stoji »Slavec" na strogo demokratičnem stališču. Razne stvari. Najnovejše. Otoki so se potopili pri potresu v Kolumbiji. Nastal® je več vulkanov, ki bruhajo iz sebe lavo, v morju je pretr-ganih 5 kabljev, vsled česar se je vest o potresu kasnejše razširila. Vsekakor se je dogodila v notranjosti zemlje katastrofa. Vsi svetovni učenjaki se bavijo zdaj s tem vprašanjem. Velika katastrofa v Italiji. Na spodnji del kraja Tavernola ob jezeru Jolo se je podsula gora in ga razdejala. Lekarna in poštni urad sta izginila v valovih. Clovelkih žrtev ni. Požar, ki je trajal 48 let, so pogasili te dni. Gorelo je v Zedinjenih državah v nekem rudniku od kta 1857 naprej. Odložil je svoj državn® zborski mandat dverni svetnik pri upravnem sodišču dr. Pantuček. Silna burja v Norveški. Na Atlantski obali N®rveške je vladala te dni silna burja. Zalotila je na morju mnogo ribičev in jih zanesla na odprto m®rje. Ne kateri so se srečn® vrnili, o mnogih pa ni nikakšnega sledu. Pogrešane ribiče išče troje parobrodov. Reka Rena je že silno narastla in še vedne narašča. Spodnji del mesta Kolina je poplavila. Vsa obrežna dela na desnem bregu so ustavljena. Telefonska In brzalma poroči. Dunaj, 6. marca. V današnji seji drž. zbora je vlada predložila zakon o psablas-tilu glede doneskov Avstrije k skupnim izdatkom z 1. 1906. Predsednik Vetter je otvo-ril sejo ob 11. uri 5 min. dop. Med došlimi vlogami je vloga deželnega sodišča v Ljubljani, ki naznanja, da je dr. Tavčar odstopil od tožbe proti dr. Žitniku. Radi krvavih dogodkov v Galiciji so vloženi trije nujni predlogi, zbornica razpravlja te nujne predloge. Poljske govornike socialni demo-kratje motijo s silnim vriščem tako, da je vprašanje, ako bode zbornica že danes mogla končati to debato in pričeti z rešitvijo zakona e avskultantih ter jutri pričela z debato o volilni reformi. Govorila sta tudi Rusin Wassilko in baren Morsey. — Grof Sternberg je imel vroč spopad s socialnimi demokrati. Na Ssitza je vpil, da ga je treba vreči iz dvorane. Socialni demokratje so napravili velik škandal. Dunaj, 6 aprila. V nemški ljudski stranki je mnogo razburjenja radi razdelitve mandatov na Nižjeavstrijskem, češ, da vse dobe kršč. socialci. Luegerja dolže, da je kot zastopnik odbora nemške četvorice kon-feriral z Gautschem ne v interesu nemških skupnih koristi, ampak le v interesu svojih strankarskih koristi. Dunaj, 6. marca. Lujiza Koburška toži grofa Festetiča zaradi oderuštva, ker je morala na posojilo 55 000 frankov vrniti 100.000 frankov. Dunaj, 6. marca, Fejervary je danes došel na Dunaj, da izroči cesarju predloge o rekonstrukciji ministrstva. Trst, 6. marca. »Piccolo" pravi, da bo nasprotje med vlado in Lloydom kmalu poravnano. Torej se je najbrž Lleyd udal grožnji, da sicer vlada stopi v zvezo z inozemsko družbo, najbrže s severonemškim L\eydom. Budimpešta, 6. marca. Govori se o nadaljnih razdorih v koaliciji. Izvrševalni odbor koalicijskih strank ima danes sejo. Lvov, 6. marca. Pomožno osebje v tiskarnah je pričelo štrajkati. Listi niso vsled tega danes izišli. Beigrad, 6. marca. Na včerajšnji seji skupščine sta med glasovanjem o neki koncesiji dva vladna poslanca šla iz dvorane, vsled česar je skupščina postala nesklepčna. Pariz, 6. marca. Vlada namerava v cerkvenem sporu sodelovanje vojaštva nadomestiti z drugimi sredstvi. Odvzeti namerava škofom škofijske palače in »menso episeopalis" odtegniti. Cerkve namerava dati republikanskim obč. zastopom v poljubno uporabo in župnikom dovoljene penzije preklicati^ Pariz, 6. marca. Včeraj je »kolu 200 mladih ljudij korakalo proti Elizeju, da demonstrira proti Falieresu. Policija je demonstracijo preprečila. Peterburg, 6. marca. Čuje se, da bodo sklenjene večje svobodščine katoliški veri na Ruskem. Dovoljene bodo procesije in duhovniki bodo imeli v izvrševanju svojega poklica večjo svobod®. Odesa, 6. marca. V prodajalnico na Aleksandrovem prospektu, iz katere so nedavno policisti opazovali dva anarhista, je bila danes vržena bomba. Lastnik in neki trg. pomočnik sta nevarn® ranjena. Harkov, 6. marca. Na pestaji Jan-čevo je skočil vlak s tira. Osem voz je razbitih, 4 osebe mrtve. Tiflis, 6. marca. Neki kontrolni uradnik, ki je nesel iz državne banke 7000 rubljev, je bil ustreljen in denar oropan. Dva napadalca je policija izsledila. Tuceochio, (Toskana) 6 marca. V neki hiši, v kateri so obhajali domači praznike, je pričel goreti hlev pod plesno dvorano. Kmalu je bilo vse v ognju. Dosedaj so izpod razvalin izvlekli 16 mrličev, najbrž so pod razvalinami še druge žrtve. San Franoisoo, 6. marca. Pri zadnjih viharjih na Družinskih otokih je izgubilo življenje desettisoč oseb. Več otokov je izginilo, mnogo vasij je voda odnesla. Tokio, 6 marca. Japonska vlada je vnovič posvarila kitajsko vlado, naj napravi kenec vsakim nemirom. Iz Tokia od-pl®ve na kitajsko obrežje ena japonska križarica. Kitajska cesarica je naročila vojnemu ministru, naj uduši vse nemire proti misijonarjem, sicer bo kaznovan. Neresnična je vest, da bi bila kitajska cesarica obolela ali umrla. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 7S6'0 mm a a O Č«> OpN- novaiija Htanje barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrori Hobo hi ■S 3 g A • rt 0. P, 5 9. zveč. 7464 5 0 brezvetr. jasno 6 7. zjutr. 747 4 -08 sl. svzh. jasno 0-0 2. pop 746 5 142 9 n Srednja včerajšnja tamp. 5 2\ norm. l*9». „Proti Sokolu". V Ljubljani se snuje telovadno društvo, ki naj se p« nasvetu nekaterih imenuje .Orel«. .Slov. Narod" pa pravi v svoji včerajšnji notici pod naslovom »Proti Sokolu", da se bo imenovalo to novo telovadno društvo »Osel". Lahko je, da ve „Narod" bolje, ali kolikor je meni znan«, se o imenu novega telovadnega društva ni še razpravljalo. Razpravljalo se je pač o telovadnici in kakor je upati, se zgodi res kmalu, da dobimo v Ljubljani novo telovadno društvo, ki naj bo po mojem mnenju v prvi vrsti namenjeno našim kmečkim fantom. Ne razumem, zakaj ne bi smeli ti mladeniči imeti svojih telovadnih krožkov. Saj je telovadba nekaj tako blažilnega in tako koristnega. Stvar o tel®vadnem društvu se vleče že delj časa, kakor je meni znano, že nekaj let sem. Dobila je konkretnejšo obliko v zadnjem čusu, ko se je dobil, ozir. se bo menda dobil prostor za telovadnico. S tem telovadnim društvom se že nekaj časa sem v krogu mojih znancev spravlja neznatna moja oseba v zelo ozko stiko. Odkrito izjavljam, da pozdravljam to novo društvo z veseljem in da bom po skromnih svojih me-čeh tisto k®likor mogoče podpiral. Merodajna pa ni neznatnost moja pri tem prav nič ali pa samo čisto malo. V nedeljo sem predaval (čital sem svoje predavanje !) ® telovadbi v „Slov. kršč. soc. zvezi". Ker ljubim telovadbo, govorim tudi rad o nji in najsibo to kjerkoli. »Sl. Narod" je blagovolil omeniti to predavanje : »Proti Sokolu". Ne v obrambo mojo, temveč v pojasnilo mojim prijateljem naj služi to pojasnilo. Ideja sok®lska, kater® je usejal geni-jalni Tyrš med češki narod in iz katere je vsklila mogočna organizacija češkega Sekol-stva, se mi je zdela vedno nekaj tako vzvišenega, tako lepega, da sem imel vedno, kadar se je vlačilo Sokolstvo v politične, strankarske boje, občutek, kakor bi videl, da se ometuje lep narodov spomenik s cestnim blatom . . . Kolikor poznam jaz Tyrša, ne stoji nikjer zapisano, da more razširjati njegove ideje in misli samo taka in taka politična stranka. Tyrš ni bil politik, temveč fin estetik in idealno navdahnen narodni organizator, ki je skušal na p®dlagi dosledne logičnih svojih sestavov organizirati svoj narod v duševn® in telesno krepko narodno armado. Temelj tej organizaciji je postavil v telovadbi in na tem temelju se je tudi razvilo češko Sokolstvo v tako mogočno organizacijo kot je dandanes. In samo na tem temelju, katerega niso nikdar omajali strankarski boji, katerih valovje se je zaganjalo gotovo tudi vanj. Ponosno je plavala ladji slovens k e g a Sokolstra začasa narodnega probujenja in vstajenja, mirno gnana od valov narodnega navdušenja in vzbujajoče se narodne zavesti. Bili so lepi časi ko je slovenski Sokel ponosno in neustrašeno nosil v boj za narodna prava čisto svojo trobojnico. Ti časi se zde sedaj nam mladim tako čudovito ide- alni. Dati je bil vsled razmer, ki s» vladale tedaj tu pri nas, slovenski Sokol dokaj «d-daljen od svcje prave naloge, namreč telovadbe, vendar je uspešno izvrševal prvo svojo nalogo: klic k narodni zavesti in odločnosti! Časi so se izpremenili, slovenski Sokol se je reorganiziral, približal se je vedno bolj sv®ji glavni zadači: telovadbi. Objed-nem pa je tudi njegova ladja priplula v pristanišče politične stranke, ki je zavzela njeno posest in razobesila na nji svoj prapor. —■ Ttga ne t«ji nihče in o tem pričajo tudi vedno se ponavljajoče notranje krize v ljubljanskem Sokolu. Človeku drugega političnega prepričania je bilo spl«h težko biti aktiven član sokolstva. Kako je z neaktivnimi ne vem. Najbslj tesno mi je bilo pri srcu za časa mojega .sokolovanja", če so prišli ob priliki večjih sokolskih slavnosti ali izletov sekolskih telovadcev — ki so jedro in duša vsake sokolske organizacije — ljudje, ki nimajo nobenih drugih zaslug za sokolsko stvar nego to, da oblečejo o priliki parade sokolsko un formo. Ideje sokolske ti ljudje ali ne razumejo ali napačno razumejo In često se je zgodilo, da so prav ti „Sokoli" prekr li jedro sokolsko in še globočje usidrali ladjo sokolsko v pesek strankarstva. Za časa svojega aktivnega sokolovanja" sem vedno in ob vsaki priliki na to opozarjal. — Imel sem napako, da sem bil navdušen Sokol in obenem — „ k 1 e r i -kalni uslužbenec". Na t» dvoje nisem prav nič pazil in prezrl sem s po-četka vse tiste nizkotne poglede, ki so videli v meni — klerikalnega ovaduha. Opozorilo se me je tudi na te. pa se dolgo nisem zmenil za to, temveč mi je celo moja navdušenost za lepo stvar potisnila pero v roke, da sem napisal nekaj člankov, ki so izšli pred par leti v „Sloven. Narodu* pod naslovom „ Nekaj misli o ciljih in delu sokolske m". Te članke podpišem še danes z veseljem in ne bojim se jih priznati niti danes, ko sem v službi „Katel. tiskarne", kot se jih msem bal priznati tedaj, ko sem jih napisal in bil v službi „Ljudske posojilnice". Stvar je šla lepo naprej in z veseljem smo se pripravljali na vsesokolski izlet v Ljubljani. Ko pa je bil izlet končan, sem čul, da se podtikajo meni notice, priobčene v »Slovencu*. Ponavljajoča se nezaupnost od tega ali onega brata „Sa kola", skoraj nemogoče mi opravičevanje, mi je mojo navdušenost tako ohladilo, da sem pepustil prifcaj/,7. zast. pisma gal. d. hip. b. . 100 35 101 35 4 V/, pešt. kom' k- z l0*/. Pr- 106 35 107 35 41/,'/. zast. pisma Innerst. hr. 100 50 101 50 4 1;»7. » > ogr. cen. dež. hr. 100 — 10010 4V/. „ n » hip- banke 100 — 100 50 4*/,•/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 9950 10050 4*/»•/, obl. češke ind. banke . . 100-50 101-50 4•/. prior. Trst-Poreč lok. . . 99 90 4*/. prior. dol. žel...... 9950 100-- B'/. . Juž. žel. kup. »/i1/, • 31625 318 25 4Vi*/. avstr. pos. za že!, p. o. 100 80 101 80 Breike. Srečke od 1. 1860'/...... 195 £0 197 59 , „ „ 1864 ...... 289 - 290-— „ tizske....... 168 50 160-50 zem. kreditne I. emisije . 291 25 301 25 293 25 303 25 , ogr. hip. banke .... 261 — 269 50 „ srbske i. frs. 100— . . 100- 108" — „ turške....... 160 45 150 45 Basilika srečke . . . 24-50 26 50 Kreditne , ... 474 — 484 — Inomoške , ... 78- 84- — Krakovske , ... 91- 99-- Ljubljanske „ ... 60 — 66- Avstr. rud. križa , ... 51 30 63 30 Ogr. . . ... 82 2 > 34 25 Rudolfove , ... 57-50 63-50 Salcburške , ... 71-50 77 50 Dunajske kom. , ... 529 50 639 50 D e 1 nt o e. Južne železnice....... 125 60 126 60 Državne železnice...... 675 50 67650 Avstr, ogrske bančne delnico 1634 — 1643 - Avstr. kreditne banke .... B70 — 671 — Ogrske „ . .... 7^9 50 790 50 Zivnostenske , .... 24 -75 2i6 26 Premogokop v Mostu (Brttx) . 660-— 668 — Alpinske montan...... 538-75 539-75 Praške žel. indr. družbe . . . 2646 — 2656 - Rima-Murdnyi....... 538 - 539 — Trbovljske premog, družbo . . 270 — 271 50 Avstr. orožne tovr. družbe . . 666'— 671 - Češke sladkorne družbe . . . 156-60 158-— V a 1 n t e. C. kr. cekin........ 11-35 11-39 20 franki......... 1910 19-12 23-50 23-55 i 23 96 24-04 I 117 325 117 625 95 65 95-85 251 25 252-~ 4 84 6.- Veliko Izbero raznovrstnih priporoča 499 3-1 Peter Keršič v tovarna vozov, Spodnja Šiška. Naročila se izvršujejo v najkrajšem času. Ceniki na zahtevo brezplačno. Zahtevajte zastonj In franko mo| veliki, bogato ilustrovan glavni cenik z nad IUU slikami vseh vrst nlkeln.Ntih, srebrnih in zlatih ur z znamko Kuskonf, llahn, Omvga, SrhafCh.uitrn, tilasliiittp kakor tudi vseb vrst solidnih r.latuin in Krebrnln po Ir,Tirnih tovarniških cenah. Nikel. remont, ura......K 3*— vlst. Roskopf patent ura . ... w 4- — . , črna |ekl. rem. ura , 4' — Svic Izvir. Roskopf pat. ura . . B 5*— Ooldin rem. ura .L una" kolesje , 7 50 srebr. » . .Olorla" . . 7-60 . . dvojni plašč . , I -50 . oklep, verižica z rinčico na pero In karab., <5 gr. leika , 2 50 ruska I uia nlkel. rem. ura 8 sidro z »Luna* kolesjem , 9 50 nra a kukovico K 8-50, budilka K 1 90, kuhinjska ura K 3'— svarcvaldska ura K 2' — , Za iNako aro 3letno plaiueno JaniAtrol >'lkak rlitlkol Zamena dovoljena, aH denar na/aj I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Briix) št. 843, Češko. 100—69 Išče se za 496 2—a lekarniškega slugo (laboranta) inteligenten, pripraven in soliden mlad mož, kateri je odslužil vojake. Oni, ki je dovršil jeden ali dva razreda kake srednje šole imajo prednost. Prosilec naj se oglasi v lekarni deželne bolnice. Išče se deklica poštenih starišev kot učenka trgovine z mešanim blagom, vešča slovenskega jezika in pisave, posebno pa računstva, v starosti od 15—16 let. 459 4_s Koncipijentn sprejme takoj eventuvalno tudi čez nekaj mesecev odvetniška pisarna Dr. Krisper in dr. Tominšek v Ljubljani. 447 5—4 LEKARNARJA Piccoli -ja v Ljubi j an i i ESEEaiEšSEč: mmm Polliterska steklenica velja 2 kroni in se vnanjr 2371 naročila točno izvršujejo. II 3 Štev. 3253. Razpis 477 3-2 Podpisani deželni odbor razpisuje službe okrožnih zdravnikov 1. v Grosupljem, 2 v Senožečah in 3. na Trati. Z vsako teh služb je združena plača 1600 K in aktivitetna dokada 200 K. Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do I. aprila 1906 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo Ie na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 1. marca 1906. Naznanilo in priporočilo. Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril nožarsko delavnico iti trgovino z vsakovrstnimi noži, škarjami in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami. Poprave in vsakovrstna brusaška dela se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja. Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča 36 19 ANTON LEBEN, nožar, Stari trg 15. Prva ljubljanska veležgalnica za kavo z električnim obratom. Ysle(l direktnega uvoza kakor tudi zaradi velike razpečave lahko dobavljam povsod za izvrstno priznano, s strojem in racionalno žgano kavo, ki je vsak dan sveža, torej zelo aromatiena, najfinejše kakovosti in najbolj poceni. Pozor velecenjene gospodinje! Prodajam pa posamezne vrste kakor tudi najbolj preizkušene zmesi. Prednosti s Strojem Žgane kave pred navadnim praženjem so splošno priznane; o tem se lahko vsakdo prepriča z malo poskušnjo. Z odličnim spoštovanjem 1194 68 KAREL PLANINŠEK nti Dunajski cesti. (Postajališč električne cestne železnice.) ^ M91 80 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000 Zamenjava In ekskomptnje Daje predujmu mi vrednotne papirje. Izžrebana vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srefcke proti kurznS zapale kupone. izgubi. Vlnkuiuje In devlnkuluje vojaško ženltnlnske kavcije. J6S" Eakompt in Inkaano mnnlo. 'It 11 JfcS" Borsna uaroilla. >£A Podružnioa v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižico proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami.