n Naj T eč j i slovenski dnevnik ▼ Združenia drŽavah | Velja xs vse leto ... $6.00 | Za pol leta ..... $3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7.00 GLAS mRODA M list: slovenskih idelavcevv Ameriki. r II The largest Slovenian DaOj the United States ibsoed erery day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 76. — ŠTEV. 76. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, st the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of y&rch 3, 1870 TELEFON: CHelsea S—3878 NEW YORK, SATURDAY, APRIL 1, 1933. — SOBOTA, 1. APRILA 1933 VOLUME XT.T, — LETNIK XLL HITLERJEVO BODO DANES IZVEDLI SVOJO PRETNJO VSI ŽIDOVSKI SODNIKI IN ODVETNIKI SO BILI VČERAJ PREGNANI IZ NEMŠKIH SODIŠČ Bojkota proti Židom ni odredila vlada, pač pa vod-stvo narodno-socijalistične stranke. — Trgovine, k! so last tujerodcev, ne bodo bojkotirane. — Nemški uslužbenci naj zahtevajo 9d židovskih gospodarjev plačo za dva meseca naprej. — Nasproti cesarske palače se bo vršilo veliko ljudsko zborovanje. RekrUtacija nezaposlenih se je pričela BERLIN, Nemčija, 31. marca. — Nemški fašisti (narcclni se i alisti) so danes pregnali iz sodišče vse židovske sodnike in odvetnike. Med pregnanimi sodniki je tudi vrhovni sodnik Kurt Soeling. BERLIN, Nemčija, 3 I. marca. — štiriindvajset ur pred določenim časom, ko se bo začel splošen bojkot židovskega blaga in židovske industrije, se po vseh nemških mestih mobilizirajo fašistične u~ darne čete. Posebni akcijski odbori so podali izjave, da bojkot proti Zidom ni vladna odredba, pač pa odredba narodno-socijalistične stranke. V službo je bilo pozvanih na tisoče narodnih so-ci jalistov, ki bodo nastopali v civilnih oblekah, toda z znamenjem rogljatega križa na rokavu. Rogljati križ je simbol nemškega fašizma. Ti ljudje bodo( nadomestili one fašiste, ki so v vladnih službah ter1 se ne smejo udeležiti piketiranja. Izdane so bile tudi natančne odredbe za izvajanje bojkota. Ljudem, ki bodo hoteli kupovati po židovskih trgovinah, se ne bo nič zgodilo; toda pred vsako židovsko trgovino bo par fašistv, ki bodo resno prigovarjali kupcem, naj kupujejo od domačih nemških trgovcev domače nemško blago. Po nekaterih manjših mestih bodo vse one, ki bodo kupovali v židovskih prodajalnah, fotografirali. Fotografije bodo pozneje objavljene v lokalnih časopisih. Od slehernega, ki bo kaj kupil v židovski trgovini, bodo zahtevali piketi ime na naslov. Narodni socijalisti ne bodo vdirali v uredništva in tiskarne židovskih listov. Skušali bodo pa preprečiti prodajo židovskih časopisov in jih bodo trgali, če bodo po ulicah naprodaj. V Berli nu bo jutri na delu trideset tisoč piketov, ki se bodo vsake tri ure vrstili. Piketiranje se bo začelo jutri dopoldne ob pol desetih. Narodni socijalisti bodo nabili na vse židovske prodajalne velike plakate z naznanilom, da se je bojkot začel. Plakati bodo imeli rmene črke na črnem polju. Kombinacija teh dveh barv je staro znamenje zaničevanja. Jutri je v Berlinu dan selitve. Vsi vozovi, ki prevažajo pohištvo, bodo opremljeni s plakati, naznanja jočimi bojkot. Trgovin, ki so lastnina tujerodcev, fašisti ne bodo bojkotirali. Ker je po nemških mestih ogromno število židovskih zdravnikov in odvetnikov, bi ne bilo mogoče piketirati vsakega posameznega urada. Vsledtega ie bilo odrejeno, naj prenehajo prebivalci plačevati Zidom pristojbine, zavarovalnino itd. Zidom naj se ukine vsak vir dohodkov. Pozneje bodo židovske zdravnike pregnali iz bolnišnic in klinik s tem, da jim bodo kancelirali kon-t rak te. Pred sodišči bodo patrulirali narodni socijalisti ter preprečili vstop vsakemu židovskemu advokatu. Posebno značilna je sledeča odredba: Nemci, ki so pri Židih uslužbeni, naj se podajo na delo ob določeni uri. Od gospodarjev naj zahtevajo, plačo za VOJAKI NE BODO SMELI PITI PIVA Senat noče dovoliti prodaje triodstotnega piva v vojaških kantinah. — Tudi v vladnih poslopjih ne bo naprodaj. TORNADO • NA JUGU Tornado je v Texas in Louisiani zahteval štiri- ITALIJANSKI NAČRT IMA ŠEST DOLOČB PODPORA, KI JO DOBIVAJO VETERANI, BO ZNIŽANA . WASHINGTON, D. C., 31 . marca. — Predsed- indvajset človeških živ- Anglija, Francija, Italija Roosevelt je danes podpisal predlogo, ki dolo- Ijenj. _ Nad sto oseb in-Nemčija se morajo ča, naj se rekrutira po mestih dvestopetdeset tisoč ranjenih. ' sporazumeti glede obo- nezaposlenih, ki bodo poslani v posebne kempe, -------------j rožen ja# — Pogodba kjer bodo opravljali razna dela. Poleg vse oskrbe bo naj bo deset let veljav- dobival vsak dolar plače na dan. na. ------ Dallas, Texas, 31. uiarea. — Iz , poročil, ki .so dospela iz raznih Washington, D. C., 31. marca. Predloga, ki se tire kontrole nad prodajo dobregra piva. j** izzvala dan rs ponovili vihar. Senat jo je sprejel z dostavkoni. da se piva ne .sme prodajati v nobenem vladnem poslopju. Istota-ko naj ne bo pivo naprodaj po vojaških kantinah. Predloga bo vrnjena poslanski i zbornici. Trkom debate je rekel senator Sliqppard. oče IS. amendments:, daj je bila že dvajset let pred prohi-bieijo strogo prepovedana v zveznem glavnem mestu prodaja opojnih pijač. nakar je vzkliknil! senator lluey Long, demokrat iz! Louisiane: j — Pomisliti je treba, da pivo ni žganje. Sploh pa .nima senator ; Sheppard o eeli stvari nobenega pojma. mest in okrajev, se da .sklepati, da je zahteval tornado, ki je divjal včeraj po južnih in jugozapadnih Pariz, Francija. 31. marea. državah, najmanj štiriindvajset Danes je bil objavljen r.ačrt itali-človeških žrtev. Nad sto oseb je janskega ministrskega predsedni-bilo več ali manj resno poškodo- ka Mussolini ja. Namen tega, načrtnih. Povzročena škoda je o- »»jamčiti mir v Evropi. NV gromna. i vsebuje šest točk. ki so n Najbolj je bil prizadet vzhodni fl'^n.ie: del države Texas. Velika Britanija, Francija, Ita Tornado je spremljal močan r'ia in Nemčija naj sklenejo med naliv, Keke so v kratkem času i sebojno nenapadalno pogodbo; strahovito narastle. vsled česar .sV mirovne pogodbe je treba revise morali . obrežni prebivalci u- tlirati in -iih prilagoditi današnjim makniti na višje ležeča mesta. j razmeram in zahtevam; Rdeči Križ je poslal v opusto-j Nemčija. Avstrija. Madžarska bodo rekrutira n m šene kraje velike zaloge živil obleke. liolniške strežnice zdravniki so dospeli v aeroplanili. Tornado je inltd centralnem delu Missouri. MANCUKUO ZAPRLA MEJO Japonci zatrjujejo, da so Rusi zaplenili v zadnjem mesecu nad tristo želez-• niških vagonov. Harbin, 31. marca. — Mednarodna. me.ja med Sovjetsko I'ni.o in novo japonsko državo Manču kuo je bila danes zaprta. Japonci dolže K use, da so si po krivici prilastili velike množine železni-1 talija naj v aadeval^ki so . škega materijala. ki je last države tovnega pomena, skupno nasto- Maneukno i in Bolgarija naj ojačijo svojo vo-in -si!°; Nemčija. Anglija, Francija in POVRATEK "MRTVE" SESTRE- Philadelphia, Pa., 31. marca. — Osemnajst let je bila Mrs. Terence Mooney prepričana, da se je njena ; sestra potopila z "Lusitanijo". Si-j noči je pa skoro omedlela, ko je f stopila v njeno sobo sestra Mary. • Povedala ji je. da je res name-J ravala odpotovati z "Lusitanijo", v zadnjem hipu se je pa premislila in ji o tem tudi pisala, toda pismo se je najbrž izgubilo. Med vojno je bila bolniška strežnica. po vojni pa uslužbenka n?-i ke potniške družbe in je neprestano potovala. Za. naslov svoje tukaj bivajoče sestre .je zvedela 1-3 j slučajno, ker se je slednja večkrat preselila. j REV. C0UGHL1N JE ZASTRAŽEN pajo; pogodba med njimi naj bo de-j set let veljavna ; po desetih letih | na j se avtomatično obnovi; pogodbo je treba registrirati pri Li-ri narodov. Preko meje smejo voziti !e ek spresni vlaki, katerim dovoljuje prehod mednarodna pogodba. Japonski železniški uradnik pravijo, da so v zadnjih dveh mesecih zaplenili Rusi tristo vagonov in dvajset lokomotiv. Zaple-# #> wt Rim, Italija, 31. marca. — Fran- nili so tudi vlak. s katerim je po Policija straži dom de-} eoaki poslanik v Italiji, Henry de begnil general Su-Ping-wen v Si troitskega duhovnika.--jouvenel. je danes odpotoval v bi-i m m. « • » i Pariz, kjer se bo posvetoval z mi- _ TT , . r, O atentator JU ni dosedaj . . . . .. _ . Pogramcnaia. Vzhodna Mar W owiuiw. ju ui uv^M Ministrskim predsednikom Daladie-j 0, J ^ p. Še nobenega S.edu. rom in zunanjim ministrom Paul- ^ ™ . .. . . _ T, . , . ,r .. .. si predoru so cetasi iztirili vlak. ; lloncourjem glede Mussolraijeve-;, . . .. . .. , J . ^ - ki je vozil iz \ ladivustoka proti Detroit, Mich., 31. marca. _J ga načrta. ; Harbin u. Več oseb je bilo ranje- i nih. Predvsem na tisti l:ud:e. ki «n ■• en n " >r« r tete prišli z deže!e v velika in t s'a Nekaj časa so dobro služili je bilo pa prosperitete konee. v bil^ izročeni največji be 'v Predsednik up:, la b" dos't ''v li že v prihodnjih tednih dobi*« • le'o Do sre noTrt.:a bo n:i-; število naraslo na dvestotisoč. Predsednik Roosevelt namerava uvesti davek na tonažo onih la dij. ki vozijo ]>o ameriških rekah in prekopih. Davek bo uporabljen za popravo vodnih n"4i T ■ pppra vila stanejo vsako leto '1<-želo nad «estdes"t milijonov d-» larjev. . . Uradniki veteranskih udružer* so prepričani, da bo predsednik v* naikrašem času znatno skrčil podporo, ki :o dobi va in '-eter ni Podpora jim bo niži*vi n-ijbr? nr ,onO*' BUTLEGGERJI SO ZNIŽALI CENE MACDONALD BO OBISKAL PREDSEDNIKA ROOSEVELTA Rev. Charles I. Coughlin. ki že precej časa plaši kapitaliste s svojimi pridigami po radio, je danes opravil kot običajno svoje duhovniške dolžnosti. .Njegov dom, v katerem )e v če-raj eksplodirala bomba, je polici-j Marshfield, Ore., 31. marca. — ja močno zastražila. .Tukajšnji butleggerji vedo. da Casniškim poročevalcem je re- l,m bo kmalu za*ela *s,aba PrestK kel, da ga z bombo niso hoteli u- C'asl< kl so de,ah ogromne dobič- smrtiti, pač pa le oplašiti. ke* se ne bodo veC' vrniU- Tod:1 Romba je bila povsem prepro- butleggerji so v gotovem pogleda sto napravljena, iz česar je skle- "^"fantje. Drink žganja so pro-pati. da niso bili na delu profesi- i daJah dorfaj-po 25 centov, zana- London, Anglija, 31. marca. — Tukajšnje časopisje prerokuje, da se bosta v kratkem sestala v Washington« aimviški ]>redsetl-nik Roosevelt in angleški ministrski predsednik MacDouald. Raz-pravljila bosta o zadevi vojnih dolgov. Politi<"-ni dopisnik Daily !Mail pravi, da je predsednikov odposlanec Norman Davis povabil MacDoualda v Washington in sitter še pred pričet kom svetovne gospodarske konference. ^racDončilda bo spremljal v Washington tudi angleški zunanji minister Sir John Simon. jonalci. Policijski načelnik je dobil p.» p<»«ti in po telefonu nešteto migljajev o atentatorju, toda vsa domnevanja so se izkazala kot neutemeljena. prej -bo po 10 centov. Cena pintn žganja so znižali od na 50 centov. ODVETNIK SE JE OBESIL Danbnry, Conn., 31. marca. — (>3 let stari odvetnik Daniel Murphy se je obesil v svo.iem stanovanju. Svoječasno je bil član za konodaje države Connecticut, po-zftcjc je pa odprl odvetniško p! samo v Brooklymi. V smrt je še! najbrže zaradi neozdravljive bolezni. naj MIŠ JE OBZRLA KAČO Pittsburgh. Pa., 31. marca. — V tuka;šn:em Carnegie mi?e:n c lijo rane sedem čevljev dolgi mehiški kači. Rane ji ;e povzročila miš. M. Graham Netting, ki je ku-rator mazeja. je izja' il • — ^IiŠ smo OM-ti'i v kle+k ' 1 !:** ni bi' • l.ičn i Zgo" na -nio n-iv n'* "š >e ' k če in jo nevarno ob- * '•♦'i in -enn Kači r Vido rr»č da:a'i miši.« FRANCOSKI PRIMANJKLJAJ ZNAŠA DVESTO MILIJONOV NOVO MINISTRSTVO Paris, Francija, 29. marca. — V JUŽNI AFRIKI Proračunski načrt za leto 1933. Ki --. ga je predložila vlada poslan- Pretoria, Južna Afrika, 30. mar-ski zbornici, izkazuje dvestostiri — J. B. M. Hertzog. ministr milijone dolarjev primanjkljaja i pved^dnik Južne Afrike, je Ta primanjkljaj bodo skušali p«, i danes resigniral. takoj nato :e p kriti prihodnje leto, kajti davko ; stvorsl nov narodni kabinet. V no plače vale i so zelo ogorčeni in bi vem kabinetu je tudi par članov ne bilo priporočljivo nalagati jim opozicije, letos nove davke. Precej dohod- — kov -bi prinesel monopol na petrolej, ki ga je vlada puovno predla <-o'ln" vn" v-e jn n-' f> 1 zorst n T-rri V upravnega evofa i vse opozicijsko časopis e a'--(»sta1 T»*rra n«»?Pfien n manjše .uižpo-am^Hškp — »ni>b,:V Predsednik p-i i. bo .i !nri " \-so ne^Kitrebne lira-l" in s tem zelo zmanjšal npr""ne stro noma«ra'rt Ter-''* V-. jll proti Bivši predsednik Ba'taza'* R um, član razpnščen^jr i upr^ne«_-?> s -ta. si je naipre: polska' znvet;»i v samo pri ljudeh, pač pa tudi pri živalih je bilo opažati nekak preporod. Vse nekam bolj živahno, bohotno, življenja željno. Dekletom so zažareli pogledi v fantih je vzklila pomladna koraj-ža. starejšim ljudem se je pa zn-(čela kri hitreje pretakati po žilah. Zelenje in pomladno cvetje ji plača društvo, ki ima dvorano .-1 kar sililo božjemu solneu nasproti, najemu. To pot pa je ta inšpektor pripeljal seboj tri ali štiri pomočnike v civilu, ki .so po mnenju navzočih "iskali trubel". Ti pomočniki so izrabili prvo priliko te;* začeli brezobzirno in neusmiljeno z "blaekjaeki" mlatiti po nekaterih fantih. Dokazano je v enem slučaju, da je bil grdo zbit in pretepen neki fant. ki je ravno pri hajal v dvorano" in je bil docela nedolžen. Nadzorni odbor je sklenil, da pošlje na tozadevni mestni urad protest in zahtevo, da s»> sedanje-pa plesnega inšpektorja takoj odstavi. oziroma dri .se pa ne sme več pošiljati v S. N. Dom. Pozneje se bo podvzelo še nadaljnje korake. da se zaščiti ugled in dobro ime S. N. Doma in jiaših tlrušte»\ ki ga lastujeja in rabijo za svoje družabne prireditve. — A. Kot ar pošilji vsem svojim prijateljem pozdrave s počitnic v Michigan. — Naš rojak. Joseph llenich iz Barage. Mich., hi bil te dni skoraj prišel ob življenje radi neprevidnosti njegovih tovarišev. »Jof1 je delal z več drugimi delavci kjer so na nekem kraju razstreljevaH kamenje za cesto. Ko so opoldne južinali. so zanetili -ogenj, ker je ONIM, KI POŠILJAJO DENAR ■ ■ V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brea vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marea odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOR MONEY ORDER / I herewith declare that Money Order No...........................is sent by me for the purpose of -—j--—-- and is not Intended for the purpose of speculation, placing sarins* or making investment in a 'foreign country. I certify that this transaction tax no way contravenes the act of Uarch 0th, 1933, the executive order of March 10th 1033 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na pragu, toda se vedno je čas, da razveselite svoje v domovini s kakim denarnim darilom. m BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO PO&LJATSV METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (TOAlfK Sli NEW I N. T. Taka štimunga je bila. tla bi sovražnik kar v roko segel sovražniku. če bi vedel, da bo žen namesto udarca prijazne besede. (ionpodinje .so pekle, možje so pa cigare in 1'aji'e kadili, pa t nil i otročaj jo bil vseholj dovzeten z.t lepo nauke. Xebo j»> bilo jasno, in solnce jo s tako vnemo metalo svoje rahle žarke v dolino solz kot da bi si :> njimi zares prizadevalo popiti v<«» solz«" in vsi* gor ji*. Stara nasprotstva so bibi poza't-ljeua; nesoglasja, spočeta v dolgih zimskih večerih in nočeh, izbrisana; vsi so bili kakor bralj-v kajti-bližal se velik praznik pre rojenja. Ediuole petelin je bil zamišljen, jezen in žalosten. To jo bila. že tretja njegova pomlad. Bil je torej v najboljših letih in pri najboljši moči ter sploh v vseh ozirih "A, number one". Visoke noge je imel, ostre ost^-ge, dolg vrat, dolg kljvm. na gl.i-vi pa ponosno rdečo rožo. s kakršno se ni mogel postavljali noben tovariš v devetih farah. Oči pa bistre, kakor dve ^kri. bilo mrglo in posedli okrog nje- prav ^ ni ušlo njegovemu pogle-ga. Eden izmed delavcev je vTj*el du v zadnjih dveh letih... pa v ogenj nek zaboj od dinamita. vendar, vendar... za katerega je niLslil, da je pra- Kar naenkrat se je naselila ž.i-zen. toda v njem je bil Še en kos i^t v vroče petelinje *rce. dinamita. llenich se je ravno sklo- j pa da bi bila samo žalost — nil nad ogenj, ko je dinainit elr- daj. daj. spi odiral, in mu vrgel v obraz go-; p^ žalosti so se naselile še reče oglje in polena. Sreča v ne- vse druge pošasti. Najprej je pri-sreči je bila. da ni zadobil nevar- £]0 ogorčenje, za ogorčenjem jeza. nib ran, vendar je bil zelo občut- Zil jezo pa tista strašna zver. ki se no ožgan po obrazu in rokah. i -ji _ ljubosumnost. — Rojak Anton Vukelich iz; ' Ontonagon, Mich., je te dni od-' °dkar ponmi' ,mel na nesel prvenstvo v šahovi igri, ko se je zgraibil s Peter Ilarrie-jeiu iz llancoeka. Ilarrie je že dolgo nračeni dvorišču tri bele kokoške. Tri bele kokoške, tri vdane ljubice. katerih bi ne dal za vse bo-časa bil champion v našem okrož- ^stvo tega sveta, in ki so mu bilju in je pozival na boj vsakoga.- t^ko zveste, da ni nikdar niti ma-kateri se je hotel ž njim kosati'10 P«l1 ° »•1,hovi ™tobi. Tokrat je pa dobil svoj Waterloo. J Idealna družinica je bila: on, Vukelich se je odzval njegovemu neomejen gospodar in vladar in klicu ter se ž njim pograbil - za tri pute-kokodajske. championstvo. Odločeno je bilo. da jutrišnji ljubezni, je peteliu po dvoriSču še malo pokomamliral, nato je pa skočil na vejo, s katere se je -videlo naravnost v kuhinjo. Na mizi v kuhinji je pa zagledal strašen prizor. (V pondeljek vam bo razodeto, kaj je videl petelin). ... .. ~ im« tli.....bi« <.» f r. .v ' . "G LAS NARODA* NEW YORK, SATURDAY; APRIL 1, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. li «£ I tz Jugoslavije. AYKllCESKO; V vojno ministrstvo neke dru. \<- |*i išel nekoč človek s prekanjenim obrazom in je dejal r **Prisiin, pustite me koj k v«kIji zrakoplov-.i"'»a oddelka! Izumi) M»m nekaj važnega na področju /rakoplovstva in lil rad ta izum prodal. .Moj izum ho povzročil v zrakoplovstvu |M'»'\rat in ti.-ta država, ki b«» kupila moj izum — h«» imela velike koristi." 1'ovedli so izumitelja k vojnemu ministru. Vojni minister je hil zelo v*>el in je vprašal izumitelja: "Pravite torej, da *te izumili n" k;i j važnega '' * 'C.»pod minister. skonstrnirr.i sel,) /rak »pov. ki se lahko obdrži ] 0.000 ur v zraku in lahko sprejme ViiM- eel o kompanijo!" Izumitelj je pokazal ministru li^lio in načrte. "Da," je dejfd mi-i.isjer, ko si je ogledal načrte, '"roj j« vprav tisto, kar sino <'-akali. Ko liko zahtevate /a svoj izum'** "" Kin milijardo!" "Prav." je kliknil minister, "tn imate nakazilo za državno banko. IIvida! In če izumete kaj nove. ga. pridite zopet." "(toopod minister." ie dejal izumitelj. "še nekaj za Va». Nekaj bajnega. nekaj senzacionalnega." ** Kaj pa 1' * "Cospod minister, izumil Re»n :op ki / lahkoto in popotno pr«»-• i/imsi jo populi moj zrakoplov v poletu, tako da pade letalo takoj na IZUMI " K no milijardo!" "Vzemite pol milijarde!" "Ne gre, gospod minister! Neka druga država mi ponuja tudi eni» milijardo, ali jaz bi rad z Vami sklenil kupčijo!" "Torej. l»og z Vami! Tu imate ene milijardo. Toda Vi boste se i,-prcpa*tili našo deželo!" "t'ujte. j«' zaklieal minister. — "ali j«- oklopni ovoj res neprodi-ri u j" "(Jotovo." je odgovoril izumitelj, "tako dolgo. dokler ne i Zli mej o 110-\ ih krogel s ^iwliiin razdiralno si- "Pa bodo izumili take krogle?** je vprašal trepeta je minister. "S » jih že izumili!" "Kaj.'.' Kdo pa je izumitelj-" "Jaz. gospod minister." "Vrag Vas vzemi! Zakaj pa ste o tem molčali .''* "Saj ne molčim." je odgovoril skromno izumitel j, "saj pravim, da sem izumil take krogle." Tedaj se je minister zlobno na- tinehnil in dejal: "Tako.... potem pa boste prišli k meni in mi predlagali naj kupim te krogle. Da.' In ko boni kupil krogle, potem se boste ironično nasmehnili in zatrdili, da ste izumili oklop proti tem kroglam." "Oh!" je dejal izumitelj. " Pa nam boste prodali te krogle : a « no milijardo in potem izumili zopet nove krogle.'" "tiotovo. gos|>od minister!" .Minister si je izpulil šop las in je kriknil besno: "Gospod, zavedli st« me v zagato. odktsler ne vem nekod ne kam.... Kilo ste.' Povejte mi svoje ime. da ga bodo ljudje lahko na vseh oglih preklinjali...." Izumitelj je živčno skočil pokom- u : "(-Jospod minister, ne, lw>»n Vam povedal svojega iirena. a če hi logično mislili, hi uvideli, da me m .-;mta zdrava pamet!" Izumitelj je zaloputnil vrata in je ostavil osuplega ministra samega v kabinetu. Samomor hišnega posestnika v Zagreba. V Zagrebu se ;Je obesil hišni po s»*stnik Lazar K vie. .star .">(» let. do-ma iz Novega Sada. Zapustil ni nobenega pisma* in le iz pripovedovanja njegovih sorodnikov se da sklepati, da ga je pognala v smrt težka duševna depresija. V K&rlov&c se je prišel ustrelit. V Karloveu se je ustrelil v hotelu sarajevski velet rgovee Ado if lV»hm. Legel je na divan in si pognal kroglo v senee. V«rok samomora ni znan. ŽENSKE KOSTI V ZGORELI KABINI KLUB SAMCEV "< ujte," je dejal minuter, "ta je pa huda. Tako krasen zrakoplov st. intmili, zdaj pa pridete nenadoma s tem topom proti zrakoplovu n,-i dan!" (JfKpod minister, moj zrakoplov je čudo tehnike, a treba je vendar um variti kak lek z^per strup." Ooto\- te ta iz-i m Potem ne bi imelo zmisla. da m'« kupil Vaš zrakoplov. Koliko -tnue pa top?" " Eno milijardo!" ! Minister je p of rop I jat izumitelja; ;»o ramenu in dejal: "Vi ste vele-1 um* Da iznmite tak top...." " Kaj bi. grosjvxl minister * Ko ste že kupili top. Vam l»om zaupal neko skrivnost :--------- ~ — V začetku januarja se je odigrala na morju grozljiva požarna k,i-rastrnfa francoskega prekomornik.! "LWtlantique", pri kateri je prišlo ob življenje ve," pomorščakov. Preiskava, ki so jo bila uvedla ob-lastva. še vedno ni zaključena, da-si^so podatki v glavnem že zbrani. Šele nedavno so namreč obtožili odgovme častnike na ladji, da ni-o ravnali korektno, zaradi česar so sokrivi nesreče. Zadnje dni pa so razkrili še tragedijo, ki se je na ladji odigrala tik pred uuičenjem. Prekomornik, ki leži zdaj za&i-(irait v Cherbourpu, so ponovno pregledali in zadnje dni so našli v neki kabini, kjer je spal poročnik Even, napol sežgane človeške kosti. Zdravniki so jih kemično pregledali in ugotovili, da so to kost i ženske. Najdba je izzvala takšno senza-< ijo. da no začeli poizvedovati, ka-ko je prišla ženska v kabino za častnike. Položaj ob izbruhu ognja na ladji je bil namreč takšen, da .so I* h ko rešili vse žensko o sob je, kolikor «*!i je bilo na prekomornik u. Preiskovalna komisija je torej sta-, la pred uganko, ki jo ni bilo lahke,« i rešiti. Gospodarska kriza pritiska na pojedince in preko njih na eele družine. Človek ustanovi družino, pa nikoli n«* ve. ali mu bo potem zvezala roke in noge. Postanite član kluba sameev. ne bo vam žal. Tako pravi proglas kluba v High "Wveenijbe v Angliji, ki hoče 7sbrati pod svojim okriljem vse samce in jih utrditi v odporu proti ženitvi tako. da jim ne bo nikoli prišlo na misel zlesti v zakonki jarem. Da bi jih obvaroval vseh izkušnja v. je uvedel klnb občutne kazni. ki se jim morajo podvreči člani, če se pregreše zoper pravila. Tako noben član ne sine zvečer več kot trikrat plesati z damo. sieer ga doleti kazen. Gospode. ki vodijo klub. tudi dobro razumejo, kako nevaren je izpre-liod z tie k let oni v božjo naravo, kjer mladina navadno misli na posvetne stvari. Za vsak tak iz-prehod naloži klub pregrešni ui članom občutno kazen. Razume se. da velja v klubu za greh tudi poljub. >ki bi ga član dobil od dekleta ali dame. Za vsako tako sladkost mora plačati član poseben davek. t"e se član kluba navzlic temu odloči za zakonski jarem, mora j plačati klubu občutno Pritožil se je, pa so ga obsodili na smrt. Lani v maju je bil umorjen v vasi Drenovim blizu Djakoviee premožni trgovce Ahduraman Mu-haemd Leš. Morilec ga je strahovito obdelal s sekiro in mu vzel 3000 Din. Tmora je bil takoj o-sumljen Abduramanov najemnik Met Braim in obsodili so ga na dosmrtno ječo. Mož se j«' pritožil, odrejena je bila ponovna obravnava in obsojen je bil na smrt na vešalih. Pes oglodal otročjo glavo. Tz Temerina poročajo o strahovitem dogodku. Neka deklica je našla v hiši levo roko in glavo o-j tročička. ki jo je baš glodal pes. je treščila s proge tako močno, da i Gre za glavo in roko 8—0 me.se- j se um je razklala lobanja in je eev starega otročička. Oblasti so j obležal mrtev. Mož je moral na-} uvedle preiskavo, da se dožene. vzlie gmotno dobro situiraui rod-l j Čigav je bil Otrok m kako je pri- I bini na stara leta gladovati in to' : šel pes do njegove glavice. j ga je pognalo v smrt Lisice oglodale samomorilčevo truplo. V gozdu blizu Nove Gradiške so našli truplo kmeta Adama Va-lešiča. ki so ga lisic** tako oglodale. da je o*tal samo še okostnjak. Truplo je ležalo v <*ozdu nad tri mesece. Upokojena ne more pokopati svoje hčere. V lleogradn je podlegla le dni jetiki hči upokojenke Košare f'o lic. Mati dobiva !)00 Din mesečne pokojnine in s tem je morala vzdrževati sebe in dva otroka. Za zdravljenje hčerke j»* porabila ves denar in tako -zdaj ni imela niti toliko, da bi hčerko pokopala. Z otrokom skočila v vodo. V Haranoveih pri Banja luki je skočila te dni v reko Vrbas neka mati z otrokom v naročju. Ljudje so jo videli, pa je bila že prepozno, da. bi jo rešili. 80-letni stares skočil pod vlak. Pod beograjski vlak. ki jf vozil skozi Lekenik je skočil KO-let-ni kmet Stjepan Brlekovie. Sedel je na tračnice, da bi mu vlak odrezal glavo; pa je imela lokomotiva spredaj železni nastavek in ira BUKEV POGOLTNILA DIVJEGA LOVCA \ okolici severiutinora vske«ra mesteca Zabreha rase j o veliki •:<>/ »lovi. \ iijili »«•'-« v i so drvarji t«' dni slučajno odkrili izredna deh«*-lo bukev /. globoko duidiuo. Hoteli so jo že nažagati, krtr šine nekemu J v glavo, da bi prej izmerili, kako j globoko je luknja. To so storili in j ugotovili, da sega «vl prvih vej o drvarji še j |>okukaIi v duplino — in glej. od-j krili so strašno najdbo! V fini. ž.* napol strohneli črvojedini drevesne sipe je stal človeški okostnjak, razpadlo človeško truplo! šli so globje in našli pok»g okostnjaka lovsko puško starejšega sistema, dalje m«»-čan nož. krpo obleke in nekaj novcev. V puški je ti<"*al še neizstreljen naboj, ki se je pozneje vžgal, znamenje. da j»i bila puška pripravljena na strel. Orožniki so začeli takoj poizvedovati. kdo bi utegnil biti pokojnik. Pri njem niso našli nobenio izkazil. Š<»le polagoma so prišli do -poznanja, da je mrtvec u»'ki -b"> letni divji lovec, v okolici Zabrelui dobro znana ost-ba. ki so g;j imeli na piki tako lovci kakor orožniki. Kaj jga je napotilo, da je zlezel v du;»-lino in tam žalostno k »nčal. ni jasno. Mogoče je prežal na divjači. :io. kiir bi sklepati iz naj-« denega naboja, Moguče pa je tudi.' da se je samo skril zalezoval »•cm, ki so mu bili za ]»etami. Pri vsto »uj v duplino pa je vsekakor ravnal: tako nerodno, da si je zlomil ile:s-1 no roko. Bukev ga.ie dobese rusko oklo|Uiico "0esarie> | vočuftno umakuil. ko je zaslutil bli- si ni mogel pomagat i ven. Na dnu} drevesne dupline pri koreninah ka-j I mor je padel, je bil izročen na mi- i lest in nemilost smrti. Drevesna' redno podjetnost in iznajdljivost, I Pojedina se mu je najbrž, vsul.. V celem je baje uničil nad 50.000 v Sil^I,,k ')n kllr;^,-11, n;i 'M,,m" in francoske vojne prejel 5000 funtov pr» bij pa." komisija podrobnosti o Ktvari. izumil sem m svoj' i »,..... . ..... . . ... 1 eroemk Kyeu je pri reševalni ak- koplov okloiien ovoj. ki ga n"!,.;;: un-:\ .. • • i • , * * lelji skočil v resi In i coin, iz katerega pa je kakor blazen planil v .. . , .. jrlrtbo. «*c pii nima denarja, ga ru- Sele od nekega o<*ividca ie izve-' i ■ • • ^ i -. . • , J bijo in tako «>e večkrat pripeti, da Marijo", preden je zapuotiia črno-morske ladjedelnice, vojne ladje v Arhaugelsku, ki ho hotele r^lriniti z. ruskimi oddelki na Francosko it . , 1 1 ... ' r» mcah v svojo kabino. To so že ob- uie hočete spraviti ob pamet * Za- • m * . r. . . . ' . . lemtli plameni. Gasilci ro zdiriali ka, nu niste takoj ponudili tega o-- ___- j »• • J 1 za častnikom m ga odnesli iz og- nja. ker so meniti, da se mu je zmi šalo. Se potem, ko so J?a položili v čoJn, pa je Even vpil na ves ela.s: '4Rešite jo, rešite jo!" Nato je od bolečin omahnil in .se se-*edel. Na podlagi te izjave je skušala preiskovalna komisija izvedeti podrobnosti od poročnika Ev ena, ki leži v bolnišnici hudo ranjen in se še vedno bori s smrtjo. Komisija je častnika vprašala, če je bila v trenutku katastrofe v njegovi kabini kakšna oseba, mogoče ženska. Eyen je na te besede samo rahlo prikimal in komuuja se je morala zadovoljiti s to izjavo. Kakor domnevajo, je Even brez vednosti poveljnika ladje skril žensko v svoji kabini. Ko je izbruhnil ogenj, je imel Eyen službo. Z ladijsko posadko si je na vso moč pri Kader al. da, bi otel ladjo in ko so bila reševalna dela končana, se je bele spomuil na žrtev.v svoji kabini ter zdirjal tja, da bi jo re-Hl. Seveda je bilo že prepozno. Kabina je zgorela in ]>oročnik Even je pri poskusni rešitvi dobil takšne ojiekline, da ne bo najbtže nikoii okreval. Poziv! Iid&Jan jg liita je t greti x velikimi itroiki. Mno go jih je, ki to radi bih tanner tako priia-deti, da io naa naprosili, da J0i počakamo, salo naj pa oni, katerim J« roČnino točno. Uprave "O. V. i» si mlada zakonca komaj pripravita toplo domače ognjišče, pa gre pohištvo rakom žvigat. Kljub temu ali pa baš zato se klub lepo razvija. In zanimivo je, da člane največkrat ovajajo dekleta, ki jih premalo vestni člani poljubljajo in vodijo na izlete. Kdor hitro prizna svoj greh, mu polovico kazni odpuste. Večinoma člani tako tudi delajo, ker nima pomena greli skrivati, saj jih itak ovadijo bodisi drugi člani ali pa ženske. Ženske pa tudi nočejo držati rok križem, zlasti zaj ne, ko se začenja doba ljubezni, pa so sklenile ustanoviti klub zapeljivk, ki se bo boril proti klubu sameev. ADVERTISE in "GLAS NARODA' CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (KHOUM UVRtt m# KNJIGARNI -GLAS KAROM* tli West iS* Street lik: briketa, ker je zažvenketala na železni lopati. A dne 27. septembra istega leta je že uničil Fedler oklopnico "Denedctto lirin" s l:i.400 ton in £00 mornarjev. Januarja leta 1016 je napadel novo . v Benetkah zasidrano kriiarko. a ta storil° za/-a" Tekimi zadnjega desetletja j-* za žiga nje mrl i cev na 0'ehoslova-škeni stalno raslo. Število aktivnih krenuitorijev znaša danes 10. V Pragi je bil zgrajen lani nov krerjatorij ki je stal nad 8 milijonov »Vhoslovaških kron. Tekom desetih let je bilo zažganih v Pra-1 umrlih ljudi življenjski jri t20,0(X) mrliče v. V desetih čeh<>- kažejo še danes vse znake življenj-slovaških krema tori j ilr je bilo la- ske zmogljiv»v»ti. ki še danes živijo, i ni zažganih 5441 ljudi. Sedaj gra- Te snovi se imenujejo fermenti ati j dijo dva nova krema torija. Eden encimi in so za življenje še vaz-1 od teh bo stal v Karlovih Var^h nejše nego vitamini. O njihovem NESMRTNI FERMENTI Znanost s - je v zadnjih letih /»■ lo re-no havila z. 'vprašanj«m smrti »►rganizmov in j«- prišla Tu •-•'nzaeitoialnili »nlkritij. Z i i menti j«1 dokazala, da morejo p.)-•-ilini «leli tkiva ali celo organi živeti še ure. dneve in v nekaterih primerih cela desetletja dalj nego t lesa. iz katerih so hili izrezani in ki s'> med tem že popolnoma umrla in razpadla v prah. Najbolj senzacionalno med vsemi odkritji je pa to. da se nahajajo v mumijah, torej v ostankih pred stoletji in tisočletji snovi, ki ter bo sta! en in pol milijona. Kast krematorijev je pravzaprav povojni pojav. Leta 101S je bilo namreč zažganih 83 oseb, toda že le- eev na 5000 oseb. ZGOVORNA VIZITKA 1 V nasprotju s slavnim državni-1 Tako so v reagenčui cevki s pra- 12 cm topovi in 200 mornarji.ii£om Thiersom, ki je imel na svojih iz 2000 ,et STar<'. m/1,nijske plozija je razen tega zahtevala Nitkah samo svoj priimek brez ™«ice. ki so mu dodal, nekaj sve- utegnil je sprožiti samo prvi peklenski stroj. Druge so pravočasno i odkrili in preprečili večjo nesrečo, j Dne 2. avgusta je zletela v zrak i največja, pravkar dograjena itali-> janska oklopniea "Leonardo tla Vinci''. s 22.000 tonami, trinajstimi 1 Eksplozij več sto življenj med pristaniškimi i krstnega imena in brez vseh dru-delavci in na drugih ladjah. | običajnih priveskov, ker je bil ; menda prepričan, da vsak izobra-ltalijani st strogo zastražili voj-lžen človek o njem to itak ve, si je na pristanišča. Fedler je pričel mi-j dal napraviti pred dvema letoma iz-rliti na oporišče blizu Tarenta. kerjvrljeni francoski poslanec F. Besson ie bilo oddaljeno od pristanišča, iraštvo je stanovalo na kopnem. Dvanajstorico zasidranih podmornic je varovala samo maloštevilna *treža. Fedler je kratkomalo poslal iz Pub* v Tarent avstrijsko pod morn ieo z 20 Daliuatinci. Izkrcali so se v temni noči v bližini oporišča, prehoditi bi bili morali še nekaj kilometrov do mesta. A skladiščniki v Puli so «e morali v na*rliei zmotiti, preveč so obtežili mornarje z bombami. Ljndje ho 1>* počasi lezli naprej z oprtanimi na hrbtniki in dospeli do oporišča šele ob svitu. Italijani so jih ujeli, a so .se tako čudili njih pogumu, da je priznalo vojno sodišče vso skupino za avMro-ogr«iko napadalno četo. Na ta način so jim rešili živ-ijpujt'. ker niso imeli vojnih uniform in bi morali sieer biti obešeni j kot vohuni. bistvu pa vemo še man jne«r«> o teh. Vemo pa to, tla pretvarjajo v tele-i su hrano in vdihani zrak v energijo. V novejšem času so raziskali ekstrakte iz mumij škili mišič in so našli, da vsebujejo ti tisočletni o-stanki človeških teles živo beljakovino. Tudi ferment, ki s sokom I trebušne slinavke kemično raz-| denja sladkor v telesu, no tolikšnem i času ni izgitbil svoje učinkovitosti. m ■li ®pljt iifcawil Lujo vizitke po vzorcu temeljitega leksikona. Mož ima na vizitkah navedene vse svoje vojaške čine. vojaška odlikovanja, akademske časti in vse važnejše dogodke iz svojega političnega delovanja. To pa še ni vse. Prvim litanijam sledi še nekaj vrstic, kjer so našteti problemi, ki je o njih Besson kdaj. govoril, tako vojni dolgovi, elektrifikacija železnic, zakon o tuberkulozi živali, o krizi in brezposelnosti. Xa spodnjem robu te originalne vzitke je pa še povedano, da govori gospod poslanec glado angleško. špansko, italijansko, portugalsko in seveda tudi francosko. Francoski listi, ki poročajo o t**m,' pripominjajo, da se bo morda na-j šel tudi poslanec, ki si bo dal naj vizitke natiskati seznam vseh svo*| jih umazanih afer, državnih doba v, j i intervencij v zadevi agrarne rc-is-1 forme in drugi zaslug za državo. I žega soka iz živalske trebušne slinavke, kemično spreminjali grozdni rlatikor. To je isli proces, ki se dogaja z živem telesu in brez katerega dobi človek sladkorno bolezen. Se bolj presenetljiv eksperiment je izvršil dr. Sehrt iz Freiburga. Ta je odkril v 3000 let stari mumiji dihalni ferment, prašek iz mn- mijske mišice je pobarval določene tekočine n. pr. prav modro kakor dele živega telesa. Tako so našli v truplih snovi, o katerih so menili, da bivajo samo v živem telesu. Iz lesa bi morda sledilo, da so fermenti nesmrtni in da premagujejo čas in prostor prav tako kakor neki mikroorganizmi, ki prebijejo po novejših raziskovanjih v drobcih celo mraz vesoljnosti m vročino žarečega meteor« ter pre 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NA SI H PISATELJEV TROHE I N R UPNIK A; PESMI BUKOVINSK EGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANINSKA". S TI <9 iovemc Publishing Company" 216 West 18th Strsot New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! NAPOLEONOV MEČ Xapolenov muzej v p;riškem Domu invalidov je dobil zadnje dni dragocen predmet: meč, katerega je Xapolepn nosil pri zgodovinski bitki pri \Vaterloo-u. Merilna svojo povest. V -leinappesa. kjer so .sovražniki dosegli Francoze na umiku. >o bile zajete Napoleonove kočije. Neki liliicherjev vojak je odnesel meč, katerega je. poslal Napoleon n;s t>«'gu v Pari«. meteornih ,, . . . . 1 M«*;- je spremeni i mnofjo gosp»>- larjev. a končno .se je ustavil pri nekem berlinskem starinarju,- ki našajo morda življenje od zvezde j do zvezde. PREHLADI '^'i0 da PLJUČNICE Preprečite prehlade z rednim čiščenjem svojega črevesja. Odvajali je naj bo redno, odstranite strupene zaostanke! Pijte TUNERJEVO GRENKO VINO a je sedaj prodal pariškemu muzeju za drag denar. .Meč je postavljen v oni odedlek. kj i* se nahajajo tudi «lruiri predmeti, ki s.» nekoč pripadali Napoleonu. Tako klobuk, sivi vojaški plašč, meč j iz Egipta, križ častne leuijc, lii Iga je nosil na otoku sv. Helene in ae nekateri drugi spominki. "GLAS NARODA** HEW YORK, SATURDAY, APRIL 1, 1933 THE LARGEST SLOVI?NT DAILY in U. JUDITINA PRISEGA ■5= ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. KONCENTRACIJA POUSKIH ČET PRED GDANSKIM (X a da I jeva nje. > ^ službi in sem nadzoroval gozd iu bil sem zelo presenečen. ko nenadoma zagledam dve dami. ki .se objemata. Feliee postane že pogumnejša. Sedaj pa borte rflubo mislili «» mojem junaštvu, ki ste ga do i »daj vedno tako hvalili. O. ženska, ki včasih ne izlije svojih solza, ni prava ženska, lil tla .so lule vase solz,- prisrčne, vidim na obleki .svoje matere. Krliee.se um:;i za* nie jat i iu ravno to je hotel Lutz imeti. Seve da je osramočena skušala izbrisati madeže, toda gospa jo prim«- za obe roki. — Samo pustite to; ta s solzami napojena obleka bo prišla vi muzej. T«'h ntad«»žev ne bom izbrisaIn. Feliee ji }>oljubi «.b«» roki in še vedno solzna «e ozre k Lutzu in pravi: — Kako dobro in ljube/njivo mater imate — človek bi vam kar zavidal. — To vem! — pravi Lutz poln ponosa ter objame mater. (ios]»a Wernerjeva .sili Lutza tla bi zopet š»*l za svojim delom, i li.\s zopet zajaha konja, prej pa -ji še poljubi roko in se tudi puffin v i J od Feliee. V prisotnosti svoje mat« re .se je upal izgovoriti nekaj J fjubeznjivil. besed, tako da je Feliee zardela in polna zadrege po- j gleda ir<»|H>j v obraz. Mati in .sin sta to opazila iu v njunem pogledu je brio popolno razumevanje. Lutz še enkrat pozdravi, nato pa naglo odjaše. (imsp« >e nasloni na Felieino roko in vpraša z nasiueliom : — Ali nimam d«d>reg« .sina.' — zelo dober iu zelo ljubeznjiv je. — uide Felieinim ustnicam. toda nadaljuje: Vsi ga imamo zelo radi. s tem j»* 1j..telil .svoje čustvo do njega nekoliko ublažiti. tJinjc-' na stisne gospa njeno roko ter prične govoriti nekaj drugega. V ; veselem razpoloženju iu pofolažena .se Feliee vrne z gospo v grad in j gospa .se takoj nato po si m-i. Feliee ji je morala obljubiti, da jo bo vsa k ikra t. kadar bo prišla v Sehwarzenberg. obiskala, dokler bo še (am OkStalu. Iti Feliee ji je le prerada obljubila. * Tekom svojega nadaljnjega bivanja v Sehwarzenbergu se go-' spa Wernerjeva ni imela pritoževati zaradi dolgega., časa. C^ospa lleinova in Judita sta jo pogosto obiskali, ali pa so šli vsi skupaj na izprehod. Tudi grof Erlau se je večkrat zgla.sil pri njej. Kadar pa je prišla Feliee v šolo, je bila vedno pri njej, kot ji je obljubila.. J'ogosto jo je obdržala pri k os flu, da bi, kot je zatrjevala, imela" družbo, v resni r i pa. da bi jo tem boLj spoznala. In veselilo jo je, di ji je Feliee kazala vedno večje zaupanje. V četrtek je grofica zares odpotovala z Mildred, ne da bi svojima otrokoma privoščila še kako prijazno besedo. Sploh ž njima ni hotela govoriti, ker se je mogoče bala, da bi jo slednjič še pregovorila, da ostane. Strah pred revnim življenjem, ki bi ga morala preživljati brez zlatega MiUlredinega blagoslova, jo je podil iz tega kraja in ni se hotela pokazati mehkužne, ko je vendar enkrat na-kla vzrok, da se je mo^la rešiti svojih otrok. slovo med materjo in otrokoma je bilo Marino. toda Feliee se je pozneje razjokala na bratovih pršili. Takoj po materinem odhodu jo je vzel S seboj v Sehwarzenberg ter jo izročil gospej Ileinovi. Feliee, kajti Ileinovi ni.so zaradi nje imeli posebnih izdatkov. U asp .t j Ileinovi .se je po^reerlo najeti ne eno sobo. katero je ločil od ostalega M< a no vanja hodnik. To sobo je -rospa lleinova uredila za Feilcino spalnico. Pohištvo za sobo je Feliee prinesla iz Erlau in Judita j.' •sobo uredila s pomočjo pofftrežniee. Hans je določil gotovo vsoto za Feliee. kajti Ileinvi niso zaradi nje imeli posebnih izdatkov. Gospa lleinova je i udi sprejela ponudbo, ker bi bila Hans in Feliee drugače užaljena, pa tudi njeni dohodki so bili tako pičli, da je morala izdatke zelo omejiti, ako je hotela izhajati . Teta Ana in Judita sta prisrčno sprejeli Feliee, ki je veselo vzkliknila, ko je stopila v svojo sobo. Vsa srečna se ovije Juditi o-koli vratu. Podnevi je bila Feliee navadno v stanovanju tete Ane, kadar pa je morala pisati naloge, je šla v Juditino sobo. kjer ji je drage volje odločila poseben prostor. In v tej sobi .sta obe marljivo delali in Feliee se je kmalu privadila na majhne sobe in je* prvič imela občutek da živi v prijaznem stanovanju. Prvo no«* se je seveda še enkrat zjokala v spanec. Ločitev od matere jo je v«*ljala srčno kri. Toda nato je neizogibnim razmeram pogumno zrla v oči in ni bila deležna samo ljubezni tete Ane iu ,Ju-dite. temveč tudi gospa Wernerjeva jo je vedno bolj globoko zapirala v srce. Prihodnji večer je g<*pa Wernerjeva povabila teto Ana. Judi-to. Felice iu grofa Krlau na večerjo v hotel iu poleg je bil sevedi tudi Lutz Werner. Obhajali s«. Feliein "k«»rak v samostojnost" in imeli so na njo take nagovore, da je bila vedno med smehom in jokom. In vpričo tvoje matere je mofel biti Lutz mnogo predrzuejši in ji je mogel razo« let i svoja rinila. ne da bi .se mu bilo treba bati. da bo užaljena. Kako plaho pa ji je pri tem Utripalo njeno .sree. o tem ni imel lliti pojma. Kazala -se je popolnoma mirno — samo v of-eb je bilo včasih liekaj vprašanj, kadar ga je pogledala in tedaj .se je moral Lutz žejo premagovati, da ni skočil k njej in jo pri vil na svoje prsi. In z veliko skrbjo se je vpraševal, kako se bo mogel še dalje tako premagovati. mogo.-e ef!a leta. In pri teh misli vzdihne. Ivo Feliee sliii ta vzdih, ga nemirno po-rleda. Lutz ji prikima kot staree. ]w»lii skrbi, in reče t Da. da — *>krbi — še sive lase je mogoče dobiti od te«^a. Feliee se mora zasmejati in zasmeje se tudi Lutz. Tako je potekel večer v veselem razpoloženju, kajti tudi ostali. *«> tuli pri na/boljši volji. Jlans je v svoje veliko veselje dobil odka-zan prostor poleg Judite in je govoril ž njo o svojem delu in svojih Bačrt. Komercijalnema svetniku Wernerju je sporočil, da je Erlau prašen in da sta a Feliee vslel njegovega dovoljenja vzela nekaj pohištva. Komereijalni svetnik je tudi na pismeno prošnjo svoj* žene dovolil, da sta smela vzeti s seboj tudi sliko svojega očeta. na mu je tudi v pismih vse natančno poročila, kaj se godi na Erlau in v Sehwarzenhergu, samo želje svojega sina mu je zamolčala. To ladi-vo je hotela toliko časa zamolčati, da bo prej vse drugo pripravila. Sliko avojega očeta je Ifans obesil v svoji dHovni sobi. Najel si je iiitanovanje t dvema sobama in kuhinjo. Postrežjiiea gospe Heino-ve je tudi pospravljala in urejevala njegovo stanovanje. In na svo-ie majhno stanovanje je ravno tako naglo privadil kot njegova •estra. Ob veferih je bil navadno pri Heinovih, razun če ga je zali ržavalo delo. Od Eelatia bi bila zanj ločitev mnogo težja, ako mu ne bi bi! komereijalni svetnik Werner sporočil, da bo popravilo gradu navzlic temu odloženo do 1. maja prihodnjega leta, ko bo Ilans postal •antofttojen. To je bilo za Hansa zelo prijetno zagotovilo in ker se komercijalnemu svetniku ni mogel osebno za to zahvaliti, sta to opravila Lote in njegova mati. {Dalje prihodnjič.) li^ 'l,l'',b'r''8' ' .....■ XarodnoKOeiaIistična revolucija v ; stalno biva v (JdaiLskeni. je od Polj-NV niči j i je popolnoma spremenila j ske zahteval, da svoje čete takoj z mednarodni položaj. Dokler Hitler| Westerplatte odpokliče, čemur pa! kot državni kancler še ni začel tak«» | Poljska še ni ugodila. Dr. Ziehm' zvane "o<"-iš«'evalne akcije, ki na j. meni. da je avtoriteta Zveze naro-j uniči v Nemčiji demokracijo do taljdov in njenega komisarja v C.dan-I se je vznemirila radi Hitlerjeve skem hudo ogrožena, ako nebi šči- j zmage samo Francija, d očim so Angleži ostali optimisti iu so menili, da si bo Hitlerjevo gibanje v Nemčiji po parlamentarni zmagi gibalo v okvjrju ustave, t lovor ministra tila statuta svobodnega in est a Odanskega. ki je aranžiran od vseh držav, katere so članice Zveze narodov. Izkrcanje poljskih čet t<*r strojnih pušk in topov na Wester- doc ringa pa je uničil te iluziV d-» ».hitte. ki je, kakor trdi dr. Ziehm. I raja. tako s.- vodilni kr >«ri j pdand-brutalnega nastopa u«»veira režima |,H-no za to. da se poljska ga mizi j a zi atno padle. Tudi v angleške po- na Wetfterplatte tak »j otlpokliče. Mitične kroge čedalje bolj prodira j Angl i ji je seveda za to, da bi Polj-.-t al išče Francije. da ie sporazumno i ska ne dala s kakšnim nepremišlj^-delovanje Evrope, kakor ga dolo-j,,;,,, korakom ]>ovoda. da bi Nemči-« ajo smernice in pravila Zveze na- jji,. rvdov. ]K»stalo nemogoče, kakor hitro se je v Nemčiji polastil obla-si i skrajni nacionalizem. Tudi v Angliji so začeli resno razmišljati, ali ni pravilna teza. ki jo danes zagovarja skoro ž«4 vse franeosko časopisje. da je ua m re«" treba uapra- temi viti k'>uee iluziji o sporazumu narodov s ] m on« h* 'o žt^nevskega aero-paga. ki ga je itak že JaponsKa temeljito kompromitirala, in se vrniti k sistemu aliaue. kakor so bi!e pred vojno. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite nam _*L in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. Af/jVf/in sjiff 'f mit: "GLAS NARODA" 21 6 W. 18th Street New York, N. Y. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FHASK SAKSER) 216 WEST 18Ih STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE flBT SHIPPING NEWS 'ej ali njenim zaveznikom mo- nčitati kakšno kršitev medna-,,>u,> puške, ako si r tur rov je poljskih ret in otožja v gdanskt m pristanišču. «rla očitati kakšno kršitev meolnonia izmišljeno. I»a-',,eba «nl stališča, da se nmra Fran-.}«* j«- Poljska tudi ž«* pripravljena |eija razorožiti na i.sti nivo. na ka-st var prijateljski* p«»ravuati. K ljub j k^b rem stoji danes Nemčija, ali p^ ta incident jasno kaže. kako J-«* mora Nemčiji dovoliti z«'lo je mednarodni položaj napet. 5. aprila: A«iuitiuiia v Cherbourg Hamliurg v lluitibui« 7. aprila: Kurupu v Bremen 8. aprila: Ctmte Ui Savoia v Genoa 12. aprila: Deutscliland v Hamburg 14.aprila: .st;iit-nUa in v Iloulosnn Saturniu v Trat LVr..«- Ui S;I vola v Genoa 26. maja: .Maj v ChTltonrg Mituifl.iiika v Havre W*-ndarn v lioul .gne 27. maja: H*- «1«- Kranc* v Havre Saturr.ia v Trst 30 maja: Kur-•!•:■. v lirrmen 31. maja: Mijiu«-tania v Cherhourp Hutu burs v ChiTbourg ITes. lUtOHeveU v Havre Koma. v (kOoa 2. Jun ja: * »lyni|e, danes sliši od Nemčije ofieielna trditev. da s«« čuti oirroženo od Francije. Poljske iu Češkoslovaške. 18. aprila: J1aj«?jiti<- v Cherbourg I'a ris v Havre 19. aprila: Manila t lan New York Havre Hamburg Nihče, t udi ne ve. kai bo z name-tavano konferenco petih veh>.il, zaradi katere sta MaeDonald in Si-j r»on odpotovala v Ženevo. Macl><»-.naltl in Simon sta imela takoj kon-Zdi se, da je prva država, ki je IVrehco z italijanskim delegatom, n< mške dogodke prav razumela, l-aronom Aloisijem. O rezultatih te Poljska. Te dni sta dospela v (Jdi- konference se ni zvedelo ničesar, njo dva poljska vojaška transporta vendar pa članki italijanskih listov, /. ltlanei, kateremu je potem .sledil ki so izšli po tem razgovoru, jasno Z en vojaški transport s pehoto, kažejo, da se ni našla nobena reši- prancija ne ./oiVm]U k;tk;ni d 0 Lajc so nadaljnji transporti dos,^. tev. Glasila Mussolinija pišejo da- voH y ^^ dfw,aanjih slil it pozneje. Obenem so pristali polj-, ne.-, čisto odkrito m naravnost, da se ski parniki z municijo na tako zva-1 razorožit vena konferenca nahaja na ni Westerplatte, na kateri je Polj- mrtvaški postelji in da so prišli od- dca nameravala i.kreati svoje vo- lični zastopniki velesil v* Ženevo {V i^u^d koinaj^čja jaške transporte. Treba je vedeti, samo zato. da bi mrtvec S'l° | blama/.a. Angleži misijo tudi na to. cbi tisti ki je gospodar tako zvane.cobno končal svoje neslavno zivlje- la se k(mfert.nea 0dgodila, da bi Naloga MaeDonalda v Ženevi b > torej jako težka. Nemogoče se zdi Angležem, da bi se konferenca razšla brez vsakega rezultata in d;>«r«>-vora, ker bi se potem začelo vprav j blazno oboroževanje vseh držav, kar bi moralo nujno privesti d<> vo:ske. Lahko l»i se seveda sklenili tudi slučaju, če bi se Nemčija in Frai vt»ri v razor »ž i t vene kon ferenc«* o humaui-ziranju bodoče vojne; toda ta rezultat bi bil pač tako smešen in u- VVesterplatte, nima samo kontrole ' i»:e. :iad gdaiLskim pristaniščem, ampak je tudi gospodar vsega mesta tedenskega. t'e bi pohske čete ostale na Wester] dat te. bi bil Odaferfs In v resnici je popolnoma izključeno, da bi razorožitvena kon-ferenea po štirinajstih mesecih posvetovanj rodila kakšen rezultat. se pa za dobo treh ali petih let sklenilo. da nobena država ne sme za te dobe svoje vojske bodisi kvantitativno bodisi kvalitativno povečati. 'ud: odrezan od odprtega morja, ker si stojita nasproti dve tezi, ki Nihče tudi ne veruje, da bi se Predsednik svobodnega m est a si nasprotujeta v bistvu: Francija dosegel kakšen boljši rezultat, če bi Gi j-sk dr. Ziehm je tak >j cnergič- izjavlja, da ne bo zmanjšala svoje'se konferenca petih velesil v Že- no protestiral pri Zvezi narodov in tn«li komisar Zveze narodov, ki armade niti za enega moža in da ne neve preložila v Stresso, zato da 1h> postavila nazaj v skladišče nitt bi ji mogel prisostvovati Mussolim. I ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŠE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: AQUITANIA preko Cherbourga, 6. APRILA — Velikonočni Izlet Potem še dva izleta — 10. maja in 5. julija Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 CHAMPLAIN prek^ Havre---iT" APRILA — Velikonočni Izlet Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 91.73 za tja in nazaj pa samo..........$ 171.50 Potem pa dva izleta s parnikom "lie de France" 18. apr. in 27. maja Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 SATURNIA preko Trsta----------31. MARCA Cena vožnji: iz New Yoika do Ljubljane........$ 97.50 za tja in nazaj pa samo..........$ 171.50 BREMEN preko Cherbourga------30. MARCA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljano........$ 104.84 za tja in nazaj pa samo..........$ 185.50 S parnikom COLUMBUS-------22. APRILA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 100.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 178.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Metropolitan Travel Bureau (Frank Sakscr) 216 West 18th Street New York, N. Y. S* 21. aprila: ply mi tU* v Clierlxiuaf k Mauielunia v Cherbourg 22. aprila: Cft;ini|>lairi v Havre ltmiiu v (!en»ii 25. aprila: l.eviutliun v Cherbourg Kuropa v l.remen 26. apriTa: Beivtigujin v Cherbourg Albert Ha I lin v Hamburg Veemhirii v iiuulugne 2. maja: i:ifun n v 3. maja: ■ 1 ii i r nia I l:inibiirg 4. ma|a: Col Me
  • 5. maja: M.ijtsii«- t WeSlet li'it Vo|.-|lli.l||l 5. maja: l.al;i \ i-tle Vuliuuia \ III i-llien V Clierhourg V Cllel'botirg a \ ni:» v < Ief|o:i Cherbourg I«l v Havre v i'-iiulnciie v Havre Trst 10. maja: Mauteiafiia v Cherbourg I »eutschlaini v Cbei bour^ 12. maja: t'lyinpir v Havre Miiint-waska v lliLvre Uglier dam v Houlugrie 13. maja: Chiimplain v Havre iJex v Henna Kuropa v bremen 16. maja: l.eviatlian v Cherbourg 17. maja: Herenjraria v Cherbourg New York v Cherbourg 19. maja: Statrnilam v Doulogne Paris v Havre 20. maja: Come f:r;in>le v Oenoa Bremen v Kremeti Georeic v Cubli 24. maja: Manhattan v Havre -Albert Hal lin v Cherbourg Aquitunia v Clierhourg V JUGOSLAVIJO Preko Hivrt Ha Hitrem Ekspresnem Parni to PARIS 18. APRII.A 10. Maja — 10. Jutri a CHAMPLAIN Aprila — /•>. Maja ILE DE FRANCE 29. A I> HI LA — 27. MAJA NIZKE CENE DO VSEB DELO*/ J L G OSLA VI JE Za pojisnila in potna iiata vpra- tajta na&« pooblaičene agant« , Sfroteh. «&na 19 STATE STREET. NEW YORK 7. junija: I »euty<-hlai)ri v Cherbourg ltei eiigai iii v Cherbourg 8. Junija: l-itaveile v Havre Augustiifi v Hetica Kremen v l'.rniun 9. Junija: Statentlam v ISoulogr.a Miniievv a.ska v Cherbourg tO. junija: Paris \ Havre 14. Junija: 1'res ll.irdifig v Havre M a jest i<- v Cherbourg Neiv York v Cherbourg Aquitania v Cherbourg J 15. junija: Coute »t i Savoia v flenoa 16. junija: Kuropa v Ptfmen IVnnland v Havre Kot lerdani v Kuulogne 17. Junija: Krila n ie v Cobh lie »le K ranic v Havre 20. junija: He Crasse v Havre 21. junija: Vuh-ama v Trst Mauretania v Cherbourg Albert Kallin v Cherbourg Maniiattan v Havre 23. Junija: Olympic v Cherhourg M i ne tolik a v Havre Veendam v Kuult.gne 24. junija: Champiain v Havre K«-x v <;«iiitn Bremen v Hrcmen 27. junija: J.eviaihan v Cherbourg 28. Junija: ISereiigaria v Cherbourg: I Uml-urK v l*herl»ourg 29. Junija: Conle Hranile v Cenra 30. Junija: Majestic v Cherbourg Statelulani v Uouiuene 1- julija: I'a ris v IIa\Te I^ifayetta v Havre 3. julija: Kuropa v Bremen 5. julija: i-aturnia v Trst Aqultana v Cherbourg I»eiitsc hJand v Cherbourg 7. Julija: He d»- France v Havre Votendam v B->ulogne 8. julija: Con te <1i Savoia v Genoa 11. julija: Kremen v Bremen , 12. julija: j Miiairt-tania v Cherbourg N.-w York v Cherbourg Olympic v Cherbourg 15. Julija: Champlain v Havre Kt-x v Heiioa 18. julija: Leviathan v Cherbourg 19. julija: Kerengaria v Cherbourg Manhattan v Havre Albert Kallin v Cherboure 20. Julija: Maiestir v Cherbourg 21. Julija: Car i s v Havre Kuropa v Kremen stat.nOam v Boulogne 26. julija: I-afayette v Havre .\