Piitiiu plaaaaa r g»t»riai LJUBLJANA, dne 11. februarja 1925 LETO VU* IV A k Glasilo JamoiloJn« kmetijsko strank« sa ' avenijo", HarofaiBi i t® .................., Din 30«— ............................Din 15-— ?.«_«««•« «.................Diis 7-5fl 'SMtfNki i t t i » f i i • « • • • » Dia 1"— • « S!&££ ■M iss Milil® v državi si sam! IflMrati t SMi? 4a » v«»t...........t Ofg taaereti »4 M patit vr»t naprej.......t Dta Jh«» »»aaJ^K^iMUiH !-*kltme petit w*t« .... k Din rasi' fe ijHiTriltf Mata r Ljubljani, Kolodvorska «H«* 7, t „E&oaoaaM. a®5® Volitve v «*» »i -KO '"'"kili. Nekaj številk SKS glasov iz posameznih volišč. VOLIVNO OKROŽJE MARIBOR - CELJE S PREKMURJEM. Voli 15 poslancev. I. KRANJSKO. $ VoliTBi »kraj 1 © u O « -3 Hartner Pivko S 03 t-O S? N! j Pucelj Makuc Sehauer Ravnik a 3 tH o M Hribar Modern-dorfer Štrbenac Markovič Brežice 2477 1090 15 417 16 647 78 56 36 146 4 59 3 54 Celje 5621 497 19 1223 25 466 88 499 79 614 15 127 7 330 Dolnja Lendava 1668 2054 336 551 26 16 8 21 200 29 98 11 29 94 Konjice 2239 164 9 334 17 78 23 427 11 97 4 13 6 17 Laško 3139 274 15 785 29 126 1107 65 30 204 10 160 9 57 Ljutomer 3723 262 19 561 14 440 27 641 63 24 6 6 4 49 Maribor, desni breg 3636 1437 20 598 30 216 281 436 128 550 63 102 11 156 Maribor, levi breg 7134 1828 29 1299 52 326 207 1033 288 856 18 42 21 687 Mozirje 1836 280 18 217 15 ' 17 — 1 2 13 3 20 _ 64 Murska Sobota 2622 4385 . 1438 948 47 22 25 126 58 79 48 18 74 297 Ormož 2620 250 9 463 12 207 9 34 20 12 1 2 4 18 Pre valje 1156 503 4 188 16 11 71 70 58 642 13 178 5 45 Ptuj 5113. 1453 21 532 21 358 34 399 78 231 58 21 7 69 Vovenji Grada« 3583 718 23 586 21 112 57 428 27 566 13 260 8 157 Šmarje 4138 1197 24 557 29 551 97 111 10 35 1 •31 5 43 Skupno stavilo 52.678 16.392 1999 9239 370 3615 2212 4347 1088 4099 355 1050 193 2137 VOLIVNO OKROŽJE LJUBLJANA - NOVO MESTO. Voli 10 poslancev. Št ► IL It. . >c> si 4'S i ® u N olivni akraj sv T s ss c u >M s. te C ft >N i s SU h cž s s ■ m. *> m © * <6 Cl, Črnomelj 2082 632 478 781 48 72 n 4 18 Kamnik 5390 675 636 111 180 18 .23 15 22 Kočevje 4854 841 580 645 53 22 82 22 28 Kranj 6678 1640 699 380 252 34 121 181 80 Krško 4867 754 1746 998 191 34 48 25 22 Litija 4670 667 560 128 602 65 128 139 44 Ljubljanska ok. 8120 1447 1381 266 748 45 64 301 23 Logatec 2337 1392 29S 315 72 6 119 17 23 Novo mesto 4859 940 1877 460 107 59 72 28 25 Radovljica 3582 1422 462 50 539 31 160 163 248 Skupno število 47.93910.410 8712 4034 2792 386 828 895 715 Zahvala. Navzlic pritisku klerikalcev, demokratov, radikalov, Prepeluha in celokupnega vladnega aparata, navzlic podivjani agitaciji duhoveke in posvetne inteligence proti stanovski kmečki stranki, navzlic podkupovanju, ustrahovanju in obljubam ste zvesto vztrajali tovariši in napredovali celo za nad 27 odstotkov. Od vseh strani je padalo na vas, vi pa ste vztrajali in napredovali. Doprinesli ste sijajen dokaz, da se kmet nikoli več ne bo uklonil in s tem bodo morali računati. Naprej po začrtani poti! Vsem borcem za kmetske pravice pa najlepšo zalivalo! Vel. Lašče, 9-. februarja 1925. Leta 1925 Št. Rupert 261 Št. Jernej 155 Studenec 110 Mokronog 146 Škocijan 194 Tržišče 40 Boštanj 132 Bučka' 68 Št. Janž 71 Mirna 56 Mirna peč 167 Prečna 189 Št. Peter 43 Podgrad 69 Stopiče 43 Valta vas 86 Toplice 105 Trebnje 167 Velika Loka 275 Zagradec 64 Radohova vas 33 Stična 34 Temenica 39 Vače 80 Vel. Gaber 63 Vel. Pece 64 Videm 121 Brezovica 89 Dobrova 45 Medvode 48 Polhov gradeč 35 Št. Jurij p. Gr. 76 Šmarje pri Gr. 64 Šmartno p. Š. g. 43 Vrhnika 53 »■ ... * s Leta 1923 131 65 33 75 67 24 107 31 54 32 116 • 137 20 44 31 64 70 78 156 45 6 6 72 68 as 26 18 30 46 35 32 HiLiJ . i ■ ^lMIM Leta 1928 Leta 1925 Zg. Žiška 64 48 Želimlje • 117 114 Nova vas 65 38 j Stari trg-Iga vas 27 14 j Cerklje (okr. Kranj) 44 32 i Poljane 46 27 i Predoslje 43 28 Selca 53 40 Stara Loka 108 95 | Šenčur 100 44 Trata 38 27 Boh. Bistrica 72 35 Kranjska gora 17 6 Mošnje ' 33 24 Srednja vas 75 62 Ribno 81 — Dob 67 47 Domžale 41 29 . Kamnik 31 23 Komenda 50 42 Moravče 72 65- Špitalič 22 5 Vodice 62 41 Zalog 31 23 Karlovica 38 18 Mala Gora 24 1 ' Mali Videm 90 62 Pri Cerkvi 24 — Rašica 51 29 Rob 37 27 Sodražica 32 20 Stara cerkev 25 2 Stari log 19 T Sv. Gregor 78 49 a račun. Ivan Pucelj. Hvala bogu, da je konec volitev!« je pač zavzdihnila ogromna večina ljudi, ko se je približal 8. februar. In prav imajo ljudje, kajti tako hudega in mestoma tako ogabnega .volilnega boja v Sloveniji menda še ni bilo, kakor je bil zadnji boj. Napravimo sedaj račun! PRED VSEM PROTESTIRAMO ! Protestiramo pa proti temu, da se pri. nas prepogosto vrše volitve in proti temu, da je za volilni boj določen tako dolg rok, kar cele tri mesece. Šest let šele obstoji Jugoslavija, pa smo imeli že trikrat volitve v na- i i p«vttJe!t i« pračvajaa dobe. S?»ifa! ?.!eiad ?•*!•»*. (Nadaljevanje.) Sedaj je bila Mica še bolj v skrbeh, da bi zahtevala Žabkar in mož od nje kaj takega, v kar ona ne bi mogla privoliti. Ali prepira se je zbala, šla v sobo in sedla. V gostilniški sobi je bil velik hrusč in trušč. Godec je igral na harmoniko in točajka se je vrtela z fosti. Banič je moral skoraj kričati, ko je razlagal svoji ženi: >Posojilo se vendar najme, čeprav svetnik ne da prednostne pravice pred odpravščino obah otrok. >Bomo videli« je kričal nazadnje, »če gava bo obveljala, ali moja, ali županova. Še danes se »aredi pismo, da veš!« Mica je vprašala, na čegavo polovieo naj se delg intabulira. »Na obe, na mojo ia tvojo polovieo seveda!« zakriči Žabkar. »Kaj bo za obresti? Kdaj b® dolg vrniti?« vpraša vnovič žena. »Kaj te to skrbi?« zavpije Banič, da je muzi-kaat kar prenehal in so ljudje k mizi privreli. Žabkarju ni bilo prijetno, da zve toliko ljudi za »jagove stvari. »Ljudje božji! Kaj se boste semkaj silili... Bodite veseli..., pijte! Rezka,« ukaže točajki, »dajte harmonikarju vrček piva na moj račun !« Godec se je zahvalil in hitro zaigral poskočen , ples. Ljudje so odstopili. »Obadva se mi zavežeta, da vrneta na polletno odpoved 2000 kron, plačata po sedem od sto obre- i sti in dasta vsako leto povrhu debelega prašička :.je naglo, pa s povdarkom vsake besede govoril Žabkar Mici v lice. Vroča, po vinu, tobaku in klobasah dišeča sapa ji je pihala v obraz tako zoperno, da se je odmaknila in dejala: Tega pa že ne! Jaz se ne podpišem!« Žabkar se obrne s celim životom proti Baniču. Pa še preden je zinil, že se je zadri Banič: »Kaj ti praviš, da se nečeš podpisati? Čakaj me, jaz ti pokažem trmo!« In tlesknilo je po licu Miee, da se ji je vlila kri iz nosa. Žabkar vstane hitro, plača in odhiti iz sobe. Drugi gostje so obstopili zakonska Baničeva. Eni so vpili nanj, drugi nanjo. Nastal je strašen hrup. i Čez nekaj minut pride policaj v sobo in odvede Martina Baniča k mestnemu uradu. Kmalu za tem je prišel policaj poklical ženo. Na uradu so jo vprašali, če zahteva, da se d£ cela zadeva v roke i sodišča. V tem primeru bi bil Banič kaznovan od sodišča. Mica je bridko ihiela. Od sramu in duševne bolesti niti ni razumela, kaj hočejo od nje. Banič, ki je postal med tem trezen, je prosil ženo, naj mu odpusti, da ... pojdeta domov. ; Uradnik je hudo posvaril Baniča, naj z ženo »Mico bi obiskala!" Dober dan ravna lepše, sicer bo prihodnjič gotovo kaznovan, smem?« Njej pa je prigovarjal, naj se z možem pobota. Ona mu je med solzami dala roko v spravo in oba sta šla po stranskih ulicab domov. Bila je že noč, ko prideta v domačo vas. Pri Žabkarjevi hiši so bili okna v sobi temna. Na vratih je stala Žabkarjeva žena. Ogovorila je Baniča,-kje je njen mož. V hlačah, se je zadri jezno Banič, Mica pa je odgovorila, da ne vesta, kam je odšel iz Balantove gostilne. v IV. Teta Medvedka iz Osredka, je zvedela od sej-marjev, da je Martin Banič svojo ženo v mestu skoraj pobil«, — da je bil aretiran«, — »da bo zaprt ... in se več takega. Seveda je sklenila, da pojde kar na Celino k Mici in pogleda, — če še živi. Četrtek po sejmici je bilo, ko jo je mahnila še pred poldnem iz Bredka na Celino. Opravila je spotoma več obiskov in s polnim košem novic prišla na Baničevino. Pa glej! Komaj jo zavije z vaške ceste na stranpot, vodeč k Baničevi hiši, stopi iz poda, kakih 50 korakov pod hišo, Martin Banič sam. Najrajši bi se mu umaknila — daleč v stran. Ni še pozabila, kako neprijazno se je vedel Banič pri zadnjem slučajnem sestanku. Ali — strašno se je čudila, da se »aretirani« Banič kar meni nič tebi nič nahaja — doma. Zvedavost jo je prevladala. Delala se je, kakor da bi bila z Baničem Bog ve kako dobra prijatelja. Stopila je naprej in rekla: bi ti voščila 1 Saj (Dalje sledi.) rodno skupščino. Koliko denarja se pri tem porabi! Koliko dragocenega časa se potrati! Koliko milijonov se pri takih prilikah po nepotrebnem potroši iz državnih blaganj! In koliko denarja razmečejo razne stranke in industrije, kar gre vse na škodo delovnega ljudstva, v prvi vrsti kmeta in rokodelca kot najštevilnejših delovnih stanov. Poslanci naj delajo predpisano dobo štirih let, pa ne da se veenomer samo prepirajo za korita in povzročajo vedno nove volitve in s tem nove stroške. PRITISK IN PODKUPOVANJE Volitve so se vršile pod silnim pritiskom. S posebno silo so se vrgli na zemljoradnike in na džemijet v Ma-cedoniji. Džemijet je verska turška stranka in je nemogoče, da bi verni muslimani zapustili svojo versko stranko brez pritiska. Razun tega so Pe-Pe-ti potrošili silno veliko denarja za volitve. Prav nič ne pretiravamo ako rečemo, da je samo Žerjavov mandat koštal mnogo, mnogo milijonov! Koliko se je denarja izdalo za podkupovanje drofenikastih duš, koliko za agitatorje, koliko za tisk, bencin itd.! Vse to so sredstva, ki se jih; kulturni človek sramuje, med tem ko Dolfetova kompanija v tem gnoju naravnost uživa. Vsaj tako izgleda? SKS. Naša stranka se je častno držala. Na Kranjskem smo napredovali od skupščinskih volitev 1923, približno za 2500 glasov. Na Štajerskem je Dro-fenikovo izdajalstvo zaneslo trenotno nekaj zmešnjave v naše vrste, toda ob koncu volilnega boja so se zavedali že vsi naši tamošnji pristaši, da je bilo zelo koristno iznebiti se ljudi, ki iščejo pri nas slave in blaga. Vendar se bodo dobre posledice tega čiščenja pokazale šele pri prihodnjih volitvah. Sedanje volitve so torej prinesle na Štajerskem z izključitvijo iftSttfUKMVJIMti* -t* JSS^ Koristi kmečkega ljudstva nesebično zastopa S. K. S. ! fe 2 Vsak pristaš kmečke misli mora biti žlaa »Kmetijsko tiskovne zadruge«! Drofenika in Vošnjaka znatno razbremenitev, v celi Sloveniji pa so pokarale, da se v kmečkem ljudstvu razumevanje za našo stranko in ljubezen do nje vedno bolj poglablja in uivrstuje. — Nadaljujmo! KLERIKALCI. Ta najmočnejša slovenska stranka jo morata vzdrzaii silen boj, ker se je v lastnih vrsian začelo pojavljati vedno večjo nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo bo v bodoče brezdvomno naraščalo še bolj radi tega, ker se •stranka skuša otresti vseh kmečkih poslancev. Klerikalci so napeli vse strune, da bi dosegli število glasov I« 1. 1923., toda so nazadovali tako na Kranjskem, kakor tudi na Štajerskem. Glavni boj proti klerikalcem jo vodila SKS, med tem, ko so se demokratarji najbolj zaganjali ne v klerikalce, nego v našo stranko. Klerikalci nazadujejo in propadajo. Nazadovali in propadali bodo tem hitreje, čim bolj bodo izločevali iz svoje volilne vrste kmeta. DEMOKRATARJI. S pritiskom in podkupovanjem se je demokratarjem posrečilo doseči po en mandat na Kranjskem in Štajerskem. Zastopniki bank, industrije in veletrgovine se vsiljujejo z umazanimi sredstvi podeželskemu ljudstvu za zaupnike. Za vsakega razumnega človeka je jasno, da to ne bo na korist podeželskemu ljudstvu, nego bankam in industriji. V svrho prevare dobi podeželsko ljudstvo drob-tine, pečenko pa dobe banke in fabri-kanti. To je eno. Drugo je sledeče: Pod firmo nacionalizma 6o se demo-kratarji zagnali v klerikalce, bili pa so samo po SKS. Dasiravno dobro vedo, da oni klerikalcem ne morejo odvzeti niti enega pristaša, nego moremo to storiti le mL, vendar se borijo proti klerikalizmu s pobijanjem naše stranke! Ali ste slepi, ali pa ne mislite resno z bojem proti klerikaliz-mu! Če ste slepi, spreglejte in spremenite svojo taktiko. Naše napredovanje Vam naj služi v dokaz, da nas ne boste uničili! tonomisti ali centralisti, monarhisti ali republikanci. Duhovnih mora nadalje govoriti v cerkvi o verskih rečeh in ne o politiki. Cerkev ni nikako politično zborovališče. in mora politiko, ako napadajo in sramotijo politične stranke verske resnice. Tako je na primer pred par leti socialistični »Naprej« razlagal svojim katoliškim čitateljem, da je sv. Rešnje Telo neumnost in sleparija, v katero noben pameten človek ne veruje. Kaj je bolj naravno, nego da se duhovnik dvigne proti takemu sramotenju verskih naukov? Ali ni njegova pravica, da se brani? Kakšen duhovnik bi bil, ko bi ne svaril ljudstva pred takim početjem političnih strank? Toda tudi v tem slučaju mora duhovnik odvračati napade z zgolj verskega stališča. i na svoj račun! Imenovali ste ga o*l« priganjača bankarske gospode. 2li mislite, da je on dobil in prevzel mesto bančno-upravnega svetnika zai«, zborovališče. V cerkvi sme j Zakaj v cerkev spadajo, kakor reče- da bi ljudi od bank odganjal? Žu*a- duhovnik le tedaj omeniti no, verske reči in ne politika.« , nič tudi ni nikdar iskal v Slovenji ako napadajo in sramotijo Se popolnoma stranjamo in samo košček kruha kakor ste rekli, ampak želimo, da bi tako mišljenje kmalu le pečenko. In to mu ie Pašič že lota Tinnnnl/, f,,,!! n« «1----J--1____TYJ -1 (\it , , . zmagalo tudi pri slovenski duhovščini. Potem se ne bo več moglo zgoditi, da politikujoči duhovniki v cerkvi lažejo in sejejo sovraštvo, kar se v Sloveniji osobito o priliki raznih volitev na mnogih krajih tako rado ponavlja. Vrnite cerkev zopet veri in verski službi in ne izkoriščajte je za politiko! Se vinski semenj v Semiču. i Čast možem! Dan težke preizkušnje je za nami. februar je zahteval, da preštejemo vrate svojih neupogljivih borcev, da preizkusimo njih zvestobo do kmetskega stanu in njih ljubezen do rodne grude ter — kar je zelo važno — 4a preizkusimo tudi njihovo značaj-»oat. In danes z radostjo v srcu ugotavljamo, da smo ponosni na svoje borce — junake! Boj, ki smo ga dobojevali, je bil Mud. Nasprotniki naše ideje, prežeti politične strasti pa tudi častihlepja in koristolovstva, vrgli so se na nas, kakor ranjena zver na svojega lovca, šlo se jim je za življenje in smrt, aato niso pri tem izbirali sredstva, da si pribore čimvečje število glasov. Naši možje so morali odbiti od sebe naval za navalom, laž je sledila de-magoškim obljubam, potvorba podlemu obrekovanju, grožnje osebnim ataporom. Nedopustno so vlačili v volilni boj nad njega vzvišeno osebo našega vladarja na eni strani, našemu narodu najsvetejše — cerkev in vero na drugi strani. Ko so videli, da vse to ne more podreti naših sklenjenih vrst, so se poslužili še najpodlej-Siega sredstva, poslužili so se podkupovanja, zanašajoč se na šibkost naših mož in njihov morebitni slab ma-ierijalni položaj. Res je, da se jim je »a ta način posrečilo pridobiti precejšnjo število slabičev, ki so ali v dobri veri nasedli varljivim besedam plačanih agitatorjev ali se pa pola-komnili Judeževih grošev in sramot- no prodali svoje prepričanje. Teh je bilo med nami prav malo in z njimi si bodo naši nasprotniki prav malo koristili. Toda naše vrste, ki tvorijo zdravo jedro našega pokreta, so ostale kljub vsem naporom savražnih nam skupin neomajano trdne in ne samo ostale, temve se celo v izdatni meri pomnožile. In ravno zato, ker je moral vsak naš mož iti skozi ta vroč ogenj preizkušnje, v katerem so odpadli vsi omahljivci, predvsem pa tisti, ki niso spadali v naše poštene kmetske vrste, ravno zato gledamo danes s ponosom na naše prečiščene čete, na našo elitno vojsko, ki je zmagovito izšla iz najhujšega boja, ki se nam more nuditi na našem pohodu do končne zmage kmetske misli. Mislili so, da nas uničijo, a zgodilo se je nasprotno; danes smo močnejši kakor kadarkoli poprej. Kajti v naših vrstah ni več omahljivcev, v naših vrstah ni več neznačajnežev. Naše število je večje Lu v njemu ni več izdajalcev kmečkega stanu. Zato nas naši nasprotniki zavidajo, zato se pred nami tresejo, ker vedo, da je bodočnost naša! Ne smemo pa se vreči sedaj brezdelju v naročje, temveč podvojiti, potrojiti moramo naše stvarno delo, da bomo tem preje slavili končno zmago naše svete ideje. Vam, neupogljivi borci, ki ste odločno zastopali pravice Stare pravde, pa čast in hvala! Hvaležni smo g ljubljanske oblasti, da je dal preiskati zadevo radi uporabe državnih podpor za prireditev vinskega sejma v Semiču. Razprava se je vršila dne 22. januarja pri srezkem poglavarju v Semiču ter so bile povabljene vse tri podružnice. Podružnica iz Kota ni poslala svojih zastopnikov z izjavo, da je predsednik bolan, kakor da obstoji podružnica iz samega predsednika. Iz prečitanih računov smo zvedeli res mične stvari. Tako se je n. pr. razdelil preostali čisti dobiček: 1. Podružnici jugoslovanske kmečke zveze v Semiču 9240 K. 2. Orliške-mu krožku v Semiču 800 K kot nagrada za postrežbo. 3. 120 K kaplanu Krašnji za posojilo 12 zastavic. 4. 472 kron kaplanu Krašnji kot izgubo pri siru. 5. 296 K za razbite kozarce in steklenice. Iz izjave, ki jo je podal predsednik (Dopis.) velikemu županu j kmetijske podružnice v Semiču, je bilo razvidno, da se je državna podpora na gornji način uporabila proti njegovi volji. Iz gornjih računov in zadnjih, ki smo jih prinesli v prejšnjih številkah našega »Kmetijskega lista«, je razvidno, da se je državna podpora uporabila b v klerikalne agitacijske svrhe in ne v namen, ki je bila podeljena - namreč v pospeševanje vinograd- j AmerikoVz^to 1QTVQ in lnnarcluo \t no . _ ništva in vinarstva v našem okrožju. Koliko dobrega bi se bilo dalo napraviti v prid napredku našega vinarstva z gornjimi podporami, koliko 1921 serviral na precej čuden naii« za dosedaj še nerazjasnjene uslu§a, kakor za »osvobojenje« Slovenije ia neko delo v Ameriki. »Kmetijski liak je o tem natančno poročal 9. ma»a 1S23. Časi, ko se je v Beogradu mi-slilo, da bo za Županičem drla c«la Slovenija v radikalni tabor, so hitra minili. Toda kadar stopi Niko v pot©, češ da hoče minister ali celo izvolji« poslanec postati, takrat hitro poiščoj« sredstev, da ga pomirijo. In Niko s« da pomiriti, toda ne v svojo škod«. Kaj je mandat, katerega se tako hitra izgubi, navadno pa sploh ne dobi! 2a odškodnino so naredili iz ene muaaj-ske sobe Županičev etnografski muzej, da se Niko lažje svobodno giblj« in hitro avanzira. Da ga ne bi kdaj z uradimi posli kdo motil, so mu dods-lili asistenta. Ker je 1. 1924 Niko svoj« kožo z Markovičem odnesel za fronte, si je po končani vojni pripel svoj« medaljo. Med vojno so begunca odnesle pet v Rim, Pariz, London i* je sedaj zah©- se mu telo po nagradi narodnega borca. Zato bo zopet dobil višji čin v država i službi in bo postal direktor morda Razne politične vesti. Udeležencem shoda v Hrastju. S. februarja sem govoril na javnem »hodu v Hrastju ob Savi tudi o slučaju Stanovnik in Gostinčar. Ob tej priliki mi je ugovarjal klerikalni zaupnik, da nisem dobro poučen in da je gosp. Gostinčar sani odklonil kandidaturo. Jaz sem vztrajal pri svoji trditvi, na kar je izjavil, da je bil osebno navzoč, ko je g. Gostinčar odklonil kandidaturo. Ker so moje in- formacije bile Sz prav zanesljivega vira, sem bil seveda močno začuden. Obljubil sem, da bom še sam osebno vprašal g. Gostinčarja in odgovor sporočil. V soboto dopoldne pa sem slučajno srečal na cesti g. Gostinčarja in ga vprašal, če je res on sam odklonil kandidaturo, na kar mi je odgovoril: »To ni resnično, jaz kandidature nikoli nisem odklonil!« — Ivan Pucelj. Uradi postali agitacijski lokali. K.o se Je pristaš SKS mudil po »pravkih v Ljubljani, se je v neki sadevi oglasil tudi pri šefu prosvetnega oddelka dr. Pestotniku. Komaj je vstopil v ujegovo sobo, je g. šef že zakričal: >Že vera po kaj ste prišli, vi ste tudi eden tistih, ki se je izneveril naši stranki (demokratom) in ste sedaj pri SKS, katera je tudi med seperatistLc Začuden nad takim sprejemom, je dotični razložil dr. Pestotniku, da ga je ravno dr. Žerjav napotil v SKS. Leta 1920. se je dr. Žerjav pripeljal do njega z avtomobilom in ga prosil, naj dela za SKS. Nekaj tednov pozneje, ko je dr. Žerjav uvidel, da je SKS res samostojna in od njega neodvisna, pa je zopet prišel k njemu in mu naročil, da ne sme več delati za SKS, ampak sedaj za JDS. Razjasnil je dr. Žerjavu, da tega ne more storiti, prvič, ker ne more vsak čas menjati svojega prepričanja, drugič pa tudi za to ne, ker se s programom JDS ne strinja, pač pa s programom SKS. Dr. Žerjav se je še trudil dokazovati, da SKS nima kmetijskega programa, nato je dobil odgovor, da je program SKS gotovo bolj kmetijski kot JDS. Po tem razgovoru je naš pristaš prišel do tega, da je dr. Pestotniku razložil po kaj je prišel. Odgovor je bil: Imam strog nalog iz Beograda vse separatiste, tudi Samostojne, preganjati. Začel je razjas-njevati, kako lepo bi bilo, če bi Samostojni dali glasove za Narodni blok. Razjasnilo se je dr. Pestotniku, da tega ne moremo storiti, ker hočemo za vsako ceno ostati zvesti kmetski ideji. Odgovor na to je bil: »Pa pojte vsi v klerikalce, samostojni kmetje morajo zginiti! Pucelj itak ne bo več izvoljen!« Ko se mu je ponudila stava, da je Pucljeva izvolitev popolnoma gotova, je demokratar umaknil svojo besedo. Zapustivši g. šefa prosvete, je dobil naš pristaš vtis, da to ni šef prosvete, ampak agitator JDS in njegov urad agitacijski lokal dr. Žerjava. Duhovnik in politika. Pod gornjim naslovom piše »Goriška Straža«, ki je list klerikalne stranke, dne 31. januarja 1925, z ozirom na volilni boj v Jugoslaviji dobesedno sledeče: »Naše mnenje v tej stvari je nastopno: duhovnik je dušni pastir vseh ka- toličanov, naj spadajo h kakršnikoli stranki. On ni postavljen za to, da skrbi samo za katoličane, ki so pristaši Slovenske ljudske stranke. Brigati se mora za vse katoliške vernike ) enako, naj bodo demokrati, socialisti, ali samostojni kmetje, naj bodo av- IZID VOLITEV V CELI DRŽAVI. Z silnim nasiljem in denarjem se je posrečilo narodnemu bloku dobiti baje 162 poslancev od 315, torej mlalo več kakor polovico. Seveda še ne vemo, koliko radikalnih disiden-tov so vračunali tu sem. Pribičevič (samostojni demokrati) je dobil samo tri poslance več, kakor jih je imel poprej. Pričakovali so 50 poslancev in so radi neuspeha zelo poparjeni. Radič je obdržal, kar je imel. Klerikalci so nazadovali Za pet, Davidovič je pridobil pet fiiandatov. Zemljorad-niki so štiri izgubili, ker so se radikali in samostojni demokratje zakleli uničiti sploh vse kmečke kandidate. Zato so, n. pr. v Ljubljani demokratje v nedeljo in pondeljek bili zelo poparjeni radi krasnega uspeha naše stranke v Sloveniji. V Macedoniji so volitve bile »macedonske«'. POGLEJTE, KLERIKALNI KMETJE! Na Kranjskem izven Ljubljane so klerikalci dobili osem poslancev, in sicer štiri duhovnike, enega profesorja, enega inženirja in dva kmeta. Doslej ste imeli štiri kmete poslance. Še ene volitve pa za kmeta v klerikalni stranki ne bo več prostora. LJUBLJANSKI MANDAT so dobili klerikalci. Seveda sami tega nikdar ne bi mogli doseči. Pomagali so iim Nemci, komunisti in deloma socialisti. Klerikalci sami bi spravili skupaj kakih 1800 in ne 4300 glasov. Pomagali pa so jim tudi Jutrov-ski mladini. Ta nesrečna skupina ni držala besede pri skupščinskih volitvah 1923. leta. Takrat se je bila vezala z dr. Ravniharjem in je bilo dogovorjeno, da bo prof. Reisner posla- predavanj, koliko kletarskega navad- Ste^avTS^ J v 1° b° ^S*1 nega orodja bi se bilo lahJnakupilo j g*" ™g ^S ISTZ& m razdehlo med nase vinogradarje. ; fronti ki ž ig tako j « V imenu pravice m poštenja pro- ; kakor je ko? nekdanjemu lajtn?nJ£ tirno-g. velikega župana, da zahteva ugajalaJpo smodnikuJ dišefa Jsrbsha . * podružnice povrnitev vojna fro^ta. škod da g0 naše ^ državne podpore, ki naj .se potem ; lidske d tak(; majhne 2 uporab, v namen, za kateri je bila da- j bi gotovo v Beogradu dokazal, da mu na. Zgražamo se in protestiramo proti tudi ista pripada, ker so ga leta 1907 odklonili za službo pri dunajskem hofmuzeju. Niko je talent svoje vrste | in ve, kje je boljši del! i Škofjeloška okolica. Marsikomu s« nec do sprejetja uradniškega zakona, ; bo izvil vzdih: »Hvala Bogu, da jo ta a nato da odstopi na korist dr. Ravni- i predvolitvena gonja pri kraju!« — Pa takim zlorabam državnih podpor. harja, ki je od namestnik kandidata. Te?a dogovora pa se mladini niso držali in je razumljivo, da g. dr. Ravni-har ni mogel več skupno nastopiti z Jutrovci. Tudi nri tej priliki bi *>e mogla zapeti pesem o cekinu. KMET PLAČAJ! V Bohinj je prišel za volivnega komisarja odvetnik dr. Olip iz Beograda. Kajpada to nič ne košta, medtem ko bi n. pr. učitelj iz domačega kraja ko-štal najmanje 20 tisoč, kaj ne? Tudi v Trbovlje je prišel komisar iz samega Beograda. — Če bo pa treba kake- kako tudi ne; najnizkotnejša in naj-podlejša sredstva niso bila našim na-I sprotnikom preumazana za njihov« j svete ideje. Najbolj se pa odlikuje pri tem poslu krščansko misleča mladina : starološke občine. Res groza, kar človek vse sliši. Ko se taka pijana banda ; te svete vojske podi od gostilne do | gostilne in kliče: »Auf p .... madona. f če mi danes pride v roke N., ga m-' že m na drobne kosce!« Torej nož, t« je vaše sveto geslo, katero vam bo^ podelilo zmago za svete ideje in celo nad sivolasim starčkom bi se skor« spozabili radi negovega in sinovega mu kmetijskemu društvu malo pod- i kmetskega prepričanja. Vi bi mesarili T, ----1___„1______ * tistft Ifi niti nav7ni>l niar, L-/-» pore, n. pr. za nakup plemenske živine, tam pa čisto gotovo ne bo denarja. DROFENIK. Izdajalci kmečkega pokreta na Šta- i jerskem so trdili, da morejo kmetje { priti do poslanca le v narodnem | bloku. Drofenik se je radi tega pri- t družil Žerjavovcem, med tem ko so S kranjski kmetje, združeni v SKS, to \ odločno odklonili. In vendar kranjski ;. kmetje imajo svojega poslanca, šta- i jerski ga pa po Drofenikovi zaslugi < nimajo. ŽERJAV DROFENIKU. V svoji zahvali »naprednim volil-cem pravi Žerjav: »Ako se je našlo nekaj zahrbtnih izdajic, ki iz zavisti in bedne onemoglosti raje ubijajo, kot da se podredijo disciplini, je to le dokaz, da ni velikega pokreta, ki bi ne imel svojih Iškarijotov.« Saj pravimo, da je nehvaležnost plačilo sveta. Dopisi. KRANJSKO. Velike Lašče. Pri nas so zavladale čudne razmere. Par tukajšnjih žerja-vovcev se kuha v jezi, ker smo trdna SKS postojanka. — Najbolj pa se jezi vpokojeni orožnik. Hodi potrt in žalosten ker je zgrešil pravo pot. Naša stranka ne bo dopustila, da bi se mešali v njo hinavci. Pri nas se je zgodilo, da je mož, ki je svoj čas bil celo načelnik naše krajevne organizacije, izjavil, da nikdar ni bil pristaš naše stranke. G. P., kaj pravite k temu? Kdaj je dotičnik govoril resnico: Takrat, ko je bil načelnik naše krajevne organizacije ali pozneje, ko je dal iz- volitvah se je že skril pod Žerjavov plašč.Posledica je bila, da je SKS dobila sama absolutno večino proti P. in proti SLS. P. je takrat dobil 24 glasov in govoril, da bo pri prihodnjih volitvah še enkrat toliko. — No, prihodnje volitve, t. j. 8. februarja, so mu privoščile mesto 48 le še 15 glasov. Iskreno želimo g. P. tudi v bodoče tako napredovanje! Bo vsaj bolj lahko kot mlad in zdrav človek užival penzijon, ki mu ga mi plačujemo! Vse to v odgovor preprijaznemu > Jutru d Iz Bele Krajine. Dr. Županičevemu rojaku iz Bele Krajine se je zadnjič v »Kmetijskem listuc bivši kandidat že javo, da nikdar ni bil naš pristaš? Na ) zelo smilil, češ, da ga je Žerjav grdo i 1 •■»_ ____* *__•__________ • --- X« i n I n Mllrn takih možeh žerjavovcem iskreno če- \ stitamo! P. je s pomočjo naše stranke svoj čas prišel v občinski odbor. Že takrat se je izrazil napram nekemu našemu pristašu, da ima sedaj vse v redu in bo kmalu lahko prevzel županstvo. Ker ni bil izvoljen, je začel jezo kuhati in pri naslednjih občinskih ofrnažil s kandidaturo in da Niko sploh dela samo kuluk za Žerjava. To pa ni tako. Naš Niko je večji talent, kakor si mislite. Njegova politična stvar redno falira, a sam pa vsakokrat odleti na mehko. Sploh pa ni bil za svojo osebo nikdar prijatelj kuluka in če dela, on že ve zakaj; bo prišel tiste, ki niti navzoči niso, ko vas raa-grajače mečejo iz političnih shodov, ter bi se krvavo maščevali nad onim, ki se ga stvar nič ne tiče. Kje ste, vi oznanjevalci krščanske ljubezni, da poučite svojo podivjano mladino vaaj delno o naukih sv. vere in jim razložite, da naša krščanska cerkev tv ozadju) ni hlev, v kateri se med slua-bo božjo slišijo najogabnejše opazke teh krščanskih orličev. Kje je tiste ) kultura, katero se ravno med vami ; sliši največkrat naglašati in zaničljivo | gledati na naš Balkan. A največ j« j teh med vami, ki niti ne vedo kje «t \ .Balkan nahaja.» Jaz pa smelo trdim, da imamo ta Balkan pri nas. Prepričan sem, da ko se na Balkanu odpravljajo rekruti v vojaško službovanj«, ne razbijajo stekla železniških vagonov, kakor se to godi pri nas. Kd® je prvi navzoč pri tem poslu, pač tudi tu ne zaostane ta »cvet« naše mladin«, ki je vzgojena v najlepšem duhu kie-rikalizma. Gotovo se tudi tu bori aa krščanska načela. Obžalovati mora človek, ko gleda to nahujskano kmetsko maso, kako globoko se ona potaplja v nemoralnost. Težko postan« človeku pri srcu, ko gleda to podlost. Ali ni tudi tebi, kmetska mladina, dano priti do spoznanja in da se zav»-meš za strokovno in srčno izobrazb«? Kje ste oni, ki trdite, da je kmetaka mladina vaša? Zakaj ji ne podaate strokovne in srčne izobrazbe in ji me pokažete poti v lepšo bodočnost? — Nam bo zasijala jutranja zarja napredka šele tedaj, ko bo odpadla te surovost in bomo lahko rekli, da sm« kulturen narod. Mirno bo narod gledal v svojo bodočnost in na svojo mlajšo generacijo ter bo užival uglod med svetom. Dokler pa ni tega, »o« prepričan, da je ravno pri nas tiati Balkan. — Kmetski sin. Zg. Šiška. »Jutrov« dopisnik nas je dne 7. t. m. zopet počastil, ker smo ni upali na svečnico na zaupnem sestaa-ku radi ponovno zabranjenega protestnega shoda pojasniti občanom, taka] smo dobili slavno gerentstvo v občini Zg. Šiška. Boli ga, ker vidi, da ne pride iz gnojnice, v katero je sa-bredel, pa če tudi si je kposloval s«- Vsak pristaš kmečke misli mora biti aarožaik »KMETIJSKEGA. LISTA« i» »GRUDE«! Jgg^ Kšrisd kmečkega ljudstva lesebične zastopa S. K. S.! "3BC 3 renstvo občin«. Ker je videl veliko udeležbo, nas je v strahu za predvidene občinske volitve nahrulil po svoji stari navadi, zato prosimo dopisnika naj nam odgovori na stavljena mu vprašanja: 1. Če je res, da župan ne polaga letnih občinskih računov, kakor to zahteva § 66. obč. reda; 2. če jih polaga, pri katerih sejah so bili sprejeti za L 1921, 1922 in 1923; 3. če je res, da izdaja župan precej velike vsote za razna dela brez Bkle-pov obč. odbora in brez polaganja konkurenčnih ponudb?; 4. če je vse ta res, kar smo vprašali, zakaj je imel potem odbor?; 5. kako je zastopal občino pri komisiji na predkolodvoru v Dravljah jeseni leta 1924, ko se je šlo za prelaze? Če sam ni imel časa, zakaj ni pooblastil koga drugega?; «k%.. v*a trgovsk* t« tiradr« H*fcav.ba* Std. v eni 5r v »» »Ssa&nn vloge » odpsvMtatai ro*oca »breatujf «a4i vižje po dogowL « proH perv&vv ta proti lastmi. odpremlja potnike t svojimi sirom gret« pomanimi velikimi, briimi. udobnimi in najmodernejšimi, i varnostnimi uredbami preskrbljenimi pota. parobrodi ii obljubljene luke Kremen Priporočile trrdke m isdel*]e t wseh ilmeiudjafe i« U*r«*k. Največje vrtnarsko podjetje t Jagoslaviji „yRT", Džamonja in drugovl, družba z omef. zav., Maribor. Najvešji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dre ves (čepov) ▼ najplemenitejših vrstah in v rsoh oblikah. Plemenite rinake trte na amerikanskih pedlogah, kaker tmdi eepe in podloge istih. Bense zelenjave, cvetja ia gospodarskih rastlin. Gretje ▼ loncih in rame nkrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte cenike! cele iete. Zahtevajte cenikel traži posjednlk vinograda od 2 jutra, lijep stan n vinogradu. New York, Kanado, južno Ameriko, Argentinifo, Uruguai m Brazilijo """Vxhodno~A35Sy Igu brmplačno: »Split« d. ti, a* e»«e«*S IPertkad, Lja&tfaMS, ? Nudimo najboljšo ^^apoir - j tfj W franko ESutoljana, proti takojšnji I ■ ii i- ll p H M P 1$ ll IL P H % P I i mesec in to o zs ozirom na aselo 1 i'j l'i I b m ugodno ceno kmalu razprodana- V r-1. -■. ^inii.i.n• n -mn, uvin m—11 ■ni-fmiir- —........... I IIIIIIHIII«.............................................ml Tlim imilillM'111..........' ........ ........................................"""" "*"................«l«ll■■•■■•••■»■■■■■■»»■•■I'li ■ osrednja gosp. aiadr. liani. Kolodvorska ulica 7 Natisnila tiskarna ^Merkur«, trg.-ind. d. d. v Ljubljani. Vrednik: MILAN MRAVLJE 90000202000110020200000002020100020002000253000248535300000002020202000102015301