Iz krajevnih skupnosti KS DRAVLJE
Z novo obvoznico, ki deli KS Dravlje na dva dela, so se pričeli tudi novi problemi. Povečal se je pro-met, s tem pa hrup in stopnja onesnaženosti. Tudi krajani niso ravno navdušeni, saj je sedaj njihova pot do doma veliko daljša. Nove soseske s ploščadjo pa terjajo nov način urejanja komunalnih zadev. Par-kirni prostori so sicer urejeni, vendar niso postavljeni neposredno pred stanovanjskim blokom. Nedvo-mno je kratek sprehod do jeklenega konjička pred ali po službi prijeten in zdravju koristen, vendar pa ta način ureditve parkirnih prostorov ne ustreza za do-stop intervencijskih vozil, ki jim je tako otežkočeno hitro posredovanje v nujnih primerih.
Z infrastrukturo so zadovoljni. V svoji KS se lahko pohvalijo s trgovskim centrom Emone, pošto, banko, bencinsko črpalko in še čim. Veseli so tudi plodnega sodelovanja s hišnimi sveti, osnovno šolo Milana Mravljeta, predvsem pa uspešnega delovanja kra-jevnega odbora Rdečega križa in gasilske enote. Slednja veliko pozornosti posveča svojemu pod-mladku, tako dase lahko pohvalijo z velikim številom cicibanov in pionirjev v svojih vrstah. Na splošno pa nad vključevanjem mladih v KS niso ravno navdu-šeni. Večinoma se pojavijo le s prošnjami za ples, zabave in daige dejavnosti, pri katerih pridejo do izraza predvsem pravice, na dolžnosti pa kar preradi pozabljajo. Podobno se obnašajo tudi delovne or-ganizacije, ki se večinoma oglasijo takrat, ko potre-bujejo kakšno dovoljenje ali soglasje. Tudi z domom ostarelih Marije Draksler-Marjane so imeli nekaj težav, vendar drugačne vrste — finančne namreč. Toda te so ustrezno rešili in uspešno prebrodili.
V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi na njihovem območju zrasla poslovalnica Ljubljanske banke, za popolno rešitev komunalnega problema pa jim ostane še asfaltiranje treh cest.
KS MILAN MAJCEN
je izredno »stara« KS, saj je povprečna starost kra-janov kar70 let. Tu pa se pričnejotežave. V vseh or-ganih in svetih delujejo pretežno starejši Ijudje, njihova aktivnost je nizka, metode dela pa ne ravno sodobne. Mladih je le malo, saj se večinoma odse-Ijujejo, kajti možnosti za gradnjo novih stanovanjskih zgradb spričo strnjenosti naselja ni. Od okoli 70 mla-dincev jih je le 10 aktivnih, tako daZSM deluje le ob-časno in nekontinuirano. Tudi hišni sveti niso zaži-
veli. Od 44 jih uspešno deluje le 12, ostali pa so pod prisilno upravo stanovanjskega podjetjaStaninvest. Pretežno industrijski značaj KS nam ponazarja obstoj nekaterih velikih delovnih organizacij na nje-nem območju. Med njimi so verjetno najbolj znane tiste, ki se ukvarjajo s proizvodnjo alkoholnih in bre-zalkoholnih pijač. To so Slovin, Union in Fructal-Alko. Sodelovanje z njimi je zelo dobro; njihovi pred-stavniki so aktivni v samoupravnih organih krajevne skupnosti, s skupnimi močmi pa organizirajo tudi proslave ob republiških, državnih in krajevnem prazniku. Zadnje čase jih pesti skupni problem — onesnaženost. Le-ta nastopa zaradi načina proi-zvodnje in zaradi gostega prometa vozil, ki odvažajo končne proizvode. Čistilne naprave so drage in težko dosegljive, saj jih je treba uvažati, zato reše-vanje tega problema poteka počasi.
KS KOSEZE
Samokritična, zato pa tudi prizadevna in polna energije pri iskanju in reševanju problemov, ki jo pe-stijo. Teh pa ni malo; skoraj vsi so povezani s struk-turo novozgrajenih terasastih blokov. Koridorji med bloki so ozki in nedostopni za vozila, parkirni prostori pa niso urejeni. Tako marsikateri avtomobil prenoči na zelenici, posredovanje organov javne varnosti pa je neučinkovito. Tudi z ogrevanjem so nezadovoljni. Cena centralnega ogrevanja na plin je zelo visoka, temperatura v stanovanjih pa nizka.
Nekoliko bolj so zadpvoljni s tem, da imajo v ne-posredni bližini Emona center, pošto, cvetličamo, frizerja. Še vedno pogrešajo nekatere storitvene de-javnosti, vendar žal zanje sploh nimajo kandrdatov.
Koseško naselje je izrazito spaino naselje, saj se vsako jutro na delo v daiga območja odpravi okoli 3000 zaposlenih. Zato večino svojih opravkov nare-dijo v glavnem kar v centru. Odtod, pa verjetno tudi iz spoznanja, da so nemočni, opažajo v KS veliko apa-tičnost Ijudi za reševanje skupnih problemov. Neko-liko aktivnejši so le, kadar so sami prizadeti. Drugi vzrok za slabo delovanje hišne samouprave je tudi različna struktura stanovanj. Del je namreč družbe-nih, del lastninskih, del pajih pripada Jugoslovanski Ijudski armadi. V takem primeru pa je soglasje med stanovalci zelo težko dosegljivo.
Vrsta problemov, s katerimi se srečujejo v Kra-jevni skupnosti Koseze, s tem še ni izčrpana. Že to pa je dovolj velik dokaz, da naslednjemu »moštvu«, ki se bo po volitvah vselilo v neustrezne prostore KS (ki domuje v dvosobnem stanovanju), dela ne bo zmanjkalo.
Tea Miška Mile Jovanovič