PRimvsriSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ., ...... Abo. postale 1 gruppo („eiia 5UU 1JT Leto XXXIX. Št. 20 (11.436) TRST, sreda, 26. januarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TAJNIK KPI OCENJUJE SPORAZUM KOT NAJMANJŠE MOŽNO ZLO Enrico Berlinguer zavrnil triumfalistične tone sindikata o doseženem sporazumu Poudarjena prvenstvena vloga partije pred sindikatom * V Rimu govorijo o novih odnosih znotraj komunistične partije RIM — Razprava o stroških za delovno silo in njenih političnih rezultatih je še vedno v ospredju pozornosti političnih opazovalcev. Včeraj popoldne se je sestalo vsedržavno vodstvo krščanske demokracije, T teku razprave so ugotovili, da so s tem sporazumom vzpostavili obdobje n«vih industrijskih odnosov in še več, novih družbenih odnosov. V Rimu govorijo tudi o težavah in nesoglasjih znotraj organizacije delodajalcev Confindustrie. ki je baje sklenila, tla odloži na prve dni februarja zasedanje svojega odbora. Politično pa je vsekakor najbolj značilen poseg generalnega tajnika k Pl Berlinguerja v to razpravo z uvodnikom, ki ga objavlja današnje glasilo partije l’Unita. Berlinguer Izrecno poziva delavce, naj se s tem sporazumom sprijaznijo, istočasno Pa naj sprožijo vrsto drugih pobud ®a političnem področju. Nekdo je to Rerlinguerjevo pobudo primerjal z Njegovim nastopom pred vrati tu- Tokrat naposled pocenitev bencina? RIM — Spet so dozoreli pogoji za pocenitev bencina za 20 lir pri litru, ker so v ostalih državah EGS cene nižje za 16.86 lire (brez davka IVA). 9 pocenitvi bo odločal bržkone jutri medministrski odbor za cene. razen če ne bo ponovno sklenil, da pospravi nadaljnjih 300 milijard lir s tem, da o-stane cena nespremenjena (1.165 lir liter) in ustrezno poviša davek. Hkrati bo odbor odločal tudi o podražitvi avtomobilskih zavarovalnin, ki naj bi ne presegla 13 odstotkov ter o novih cenah za cement, ki se bodo Povišale baje za 10.6 odstotka, za avtomobilski metan, ki naj bi se podražil za 30 lir pri kubičnem metru (od 530 na 610) In za nekatere vrste zdravil. notranji odnosi v vodilni skupini KPI, ne samo v zvezi s splošno predkongresno razpravo. R. G. Štirje mrtvi v plinovodu CASSINO — V SanCApollinaru pri Cassinu je prišlo pri polaganju plinovoda, po katerem bodo pretekali alžirski metan, do hude nesreče. Pokvaril se je namreč stroj, s katerim so od znotraj varili cevi in zvarke fotografsko nadzorovali. Stroj so radijsko vodili od zunaj, ker pa se je pokvaril, ga je skušal delovodja leč v cev, ker pa je bencinski motor stroja še vedno deloval, se je cev napolnila z ogljikovim oksidom in možakar je omagal. Trije delavci so niu hoteli pomagati, vendar so prišli le 150 m daleč v cev, kjer so se zadušili. Na delovišču so nesrečo opazili šele kasno zvečer in ker niti reševalci niso mogli do trupel, so morali cevi na več mestih razrezati. Oblasti so uvedle preiskavo. očitno popraviti. Zlezel je 300 m da- žba. RIM — Ministrski predsednik Fan-fani se bo danes sestal s predsedniki deželnih uprav, da razpravlja z njimi o finančnem zakonu, o izvajanju zdravstvene reforme, o preu-stroju deželnih financ in o vsedržavnem skladu za javne prevoze. Vlada bo zlasti pritiskala, je dejal minister za odnose z deželami Fabbri, za preureditev delovanja krajevnih zdravstvenih enot, da se obrzdajo naraščajoči izdatki in izboljša slu- ORGANIZIRANI KRIMINAL KRČEVITO BRANI SVOJE INTERESE V Valdericeju padel pod mafijskimi streli sodnik iz Trapanija Giangiacomo Montaldo Vodil je vse pomembnejše procese proti mafiji v Trapaniju - Kot prvi je sprožil sodni postopek zaradi škandala v Dolini Belice - Dosledno je stopal na prste tudi nekaterim političnim predstavnikom, ki so bili vpleteni v mafijske interese Prerešetani Montaldov avto v Valdericeju (Telefoto AP) MED URADNIMA DELEGACIJAMA ZDRUŽENIH DRŽAV IN SOVJETSKE ZVEZE Jutri se bo začel v Ženevi četrti krog pogajanj o zmanjšanju jedrske oborožitve V stališčih ameriške delegacije je opaziti določeno pripravljenost za kompromisne rešitve, SZ pa postavlja za osnovo predloge Andropova finskega Fiata. Z njegovo izjavo je stališče komunistov v razpravi o sporazunm glede stroškov za delov-J10 silo postalo bolj jasno in nekoliko različno od stališč, ki jih je bi-*° slišati zadnje dni. Danes popnl-se bo sestalo vodstvo komunistične partije, ki bo razpravljalo ne samo o sobotnem sporazumu med družbenimi silami, temveč tudi o stališču KPI do skorajšnjih parlamentarnih obveznosti (glasovanje o gospodarskih ukrepih in finančni za-®otl- področje, na katerem je parti-3® že dalj časa napovedala svojo odtočno opozicijo). V svojem uvodnem članku Berlin-giier raje obravnava splosni politič-m Pomen sporazuma med sindikati, t-onfuidustiio in vlado tei se ne hstavlja pri detajlih sporazuma. ^l'e za pravi delni uspeh sindikal-nega gibanja, za rezultat bitke, ki Jo imela obrambni značaj, v bistvu ^ tli popoln poraz, temveč je u-6,Jebe treba ocenjevati v vidiku proti-o^lavske kampanje, ki so jo neka "tri sprožil' v zadnjih mesecih. V lem smislu je treba sporazum vrednotiti ne kot zmago, temveč kot najmanjše možno zlo. S tem je Berlin-guer odgovoril, čeprav ne izrecno, n® celo vrsto triumfalističnih tolma-tenJ. ki jih te dni dajejo predvsem Roditelji C1SL in UT L, ki celo go-Ofijo o «novem obdobju v industrij-*' b odnosih*. t^edaj pa .je treba, in morda je b>'av v tej misli naigloblji pompn -J'linguer jevega uvodnika, zame-h.ati teren, na katerem bodo po mkali nadaljnji boji. Treba je n®mieč preiti s terena splošnega , . -i® na teren t>olitičnega boja. da . osredotočili pobudo delavskega j“ban’a na splošna vprašanja go *modarske in finančne politike, kar domeni, da je treba v vsej drža l' okrepiti boj za povečanje pro "■v°dn;e in zaposlenosti ter za vzpo-8 avitev novega, različnega gospo-dfrskega in družbenega razvoja. Predlog je kot vidimo izredno ®mbieiozen. Tanik komunistične P®fi'je Berlinguer zagovarja spon* ;®ne demonstracije v tovarnah, do ®®terih je prišlo prejšnji teden, ter trdi. da se prav komunisti lahko bonaša.io, da so dali pobudo za ®so obliko protesta in boia. Ko-jmmistična partija se bo torej bo 1-1 ® ne samo zato. da bi pozorno jmdzorovala konkreten način, kako Mo sjjorazum izvajali (še zlasti i®1* zadeva obramljo realne plače delavcev), temveč bo tudi sprožila dravo politično in družbeno ofenz.i-? v vsej državi in tudi pri nai-fisjih inštitucijah. Berlinguer ni iz-9?cno kritiziral delovanja sindikat ■ Sjo konfederacij in same CGTL. J®.mik KPI je postavil zelo ostro modnost, ki jo stranka mora imeti med sindikalnim gibaniem Gre /a neposreden poziv vsem delav-Cem. ki so in to tamik KPI ve, dezadovolini. gre za predlog za od dfi.ie obdobia političnega boja: mor-'® gre tudi za nreobrat v raznra-Ji1 znotraj komunistične partije. u°slei je namreč prevladqva'o *Jm®n.ie, da bo notranjo bitko v prid "p''jvc«m in niihovim zahtevam MU Armando Cossutta. Z dannš-mim uvodrvkom na komunističnem glasilu se bodo najbrž spremenili ŽENEVA — Glavna pogajalca na pogajanjih za zmanjšanje taktične jedrske oborožitve sta včeraj prispela v Ženevo, kjer bo prišlo jutri do prvih p-ko načela novim družbenim razmeram, ne da bi pri tem oškodovali tradicijo cerkvene ga prava. Rezultat teh prizadevanj je po obsegu znat no bolj «prebavljiv*, po vsebini pa mnogo manj tog kodeks z omejenim številom primerov izobčenja, s primernejšim obravnavanjem pravic in dolžnosti laikov, z norim pojmova njem poslanstva poroke in vloge ženske, predvsem pa z uvedbo široke decentralizacije, ki pušča posameznim škofom mnogo več avtonomije Nov kodeks kanonskega prava je razde Ijen na sedem knjig, členov pa je 1752. Med najzanimivejšimi novostmi sodi prav gotovo zmanjšanje števila primerov, zaradi katerih je izobčenje avtomotično. Teh je sedaj samo sedem in siceh: heresija, apostazija, razkol (ki jih kodeks obravnava skupaj), splav, skrunitev evharistije, nasilje proti papežu, kriva odveza za hude grehe, kršitev spovedne mol-čednosti in nezakonita posvetitev škofa. Izobčenje je predvideno tudi za posameznike tn organizacije ali sekte, ki rovarijo proti cerkvi, a pri tem niso več omenjeni prostozidarji in komunisti, ki so bili še do pred nedavnim najnevarnejši sovražniki katoliške veroizpovedi. cBožjemu ljudstvu* posveča nov kodeks celo kniigo. Ta določa popolno enakopravnost med moškimi in ženskami. Slednjim je še naprej zabranjen vstop v duhovniški stan, a smejo poslati sodnik cerkvenih sodišč m lahko tudi, na izrecno dovoljenje škofa, darujejo obhajilo, čie duhovnika ni, pravi nov kodeks, sme žuonijo voditi tudi ženska. Zaupano jim le tudi opravljanje poročnih in-, pogrebnih obredov, branje evangelija med mašo in učenje verouka, Veliko pozornost namenja nov kodeks tudi poroki. Ljubezen med zalconcema je v bistvu izenačena s poslanstvom razmnoževanja, ki je bilo doslej primarnega pomena. Po novem so dovoljene mešane poroke med katoličani in pripadniki drugih veroizpovedi, a je za to potrebno izrecno dovoljenje škofa. Bratranci prve stopnje se med sabo še naprej ne sme jo poročiti, pač pa je zakonska zveza odslej dovoljena bratrancem druge stopnje. Vdovec bo odslej smel poročiti svakinjo. Katoliške poroke ni sposoben sklepati, kdor ni dovolj zrel, da bi lahko ocenil pravice in dolžnosti poroke, komur primanjkuje razsodnost in kdor zaradi mholoških težav ne more sprejeti bremen poroke. Nov kodeks je naletel na ugoden odmev tudi med laičnimi poznavalci kanonskega prava. Iz njihovih izjav izhaja, da kodeks potrjuje utrditev obnovljenih načel drugega vatikanskega ekumenskega koncila tn primernejše vrednoti človekove pravice. znašla Jugoslavija, niso začasne in bodo zahtevale izjemna lastna prizadevanja, pa tudi ustrezno mednarodno sodelovanje, ki je potrebno za razumevanje jugoslovanske gospodarske politike, katere poudarki so na povečanju izvoza blaga in storitev ter razvoju turizma. Smole je pojasnil, da Jugoslavija zavrača misel o reprogramiranju svojih dolgov, ker bi s tem samo preložila probleme, ki so nastali, poleg tega Jugoslavija izpolnjuje svoje finančne obveznosti do tujine hkrati pa izvaja pomembne notranje ukrepe, da bi odpravila težave. Jugoslavija je že dobi a podporo 15 zahodnih vlad, Kuvajta, mednarodnih ustanov in bank. Smole je povedal, da Jugos!avija zdaj dolguje pri njih 19.1 milija.de do'arjev, medtem ko so letošnje obveznosti 4 milijarde in pol. Direktor oddelka GECD za ekonomske raziskave Anderson je povedal, da razprava ni bita omejena na tekoče gospodarske in finančne razmere. ampak so obravnavali tudi vprašanje ^pripravljanja* v gospodarstvu žarišče intlacije, razmerju med cenami in zaslužki, zunanjetrgovinski in devizni, politiki ter strukturalnemu prilagajanju,' torej problemom, s katerimi se spopadajo tudi vse države članice OECD. Ta organizacija je podprla jugoslovansko gospodarsko politiko in njene cilje, obenem pa je izrazila zadržanost glede uresničitve načrtov o občutnem povečanju izvoza in ob tem opozorila na razmere v svetovnem gospodarstvu in trgovini, ko si v kriznih razmerah vsi za glavni cilj postavljajo izvoz, (dd) KAIRO — Egiptovski predsednik Mubarak bo danes prispel v \Va-shington na uradni obisk z ZDA, kjer se bo med drugim sestal c ameriškim. predsednikom Ronaldom Reaganom. Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Ponovno sklicevanje na pristojnosti vlade ko gre za pravice narodnostne skupnosti , V prvih dneh avgusta lani je glavna skupščina goriške krajevne zdravstvene enote odobrila .pravilnik o delovanju svojih institucionalnih organov. člen 15, ki je .bil soglasno sprejet, je predvideval, da pripadniki slovenske narodnostne skupnosti lahko uporabljajo materin jezik, tako ustno kot pismeno, pri opravljanju svojega dela. Proti koncu meseca septembra pa je goriški pokrajinski nadzorni odbor razveljavil ta sklep glavne skupščine goriške KZE, sklicujoč se, da je to vprašanje v sedanjem trenutku pristojnost dr žavnega zakonodajalca. Problem je priromal tudi v deželni svet, saj so komunistični svetovalci Bratina. Battello in Iskra ter predstavnik SSk Štoka vložili dve interpelaciji, da bi jim pristojni odbornik razložil zakaj je do tega prišlo. Odgovoril jim je na včerajšnji seji skupščine, pred posegom odbornika Tripanija pa je svetovalec Bratina orisal interpelacijo KPI; potem ko je govoril o razvoju dogodkov se je predstavnik KPI vprašal, kako je mogoče, da pokrajinski nadzorni organ lahko izvršuje oblast v negativnem smislu (s tem da prekliče neki sklep), ko pa je nima v pozitivnem: državni organi so namreč tisti, ki kujejo zakonodajo na tem področju, pokrajinski nadzorni odbori pa so le emanacija deželnih uprav. Bratina je tudi dejal, da smo z zadovoljstvom pozdravili dejstvo, ko je KD vložila svoj zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine; od takrat pa se dogaja dvoje stvari, je pristavil: diskusija v senatu o tem vprašanju se nikakor noče premakniti naprej, v na ši deželi pa se, ne samo KD ampak tudi nekatere stranke večine obnašajo tako, kot da bi bil zakonski osnutek KD že odobren. Obstaja torej upravičen sum, da je med temi strankami deželne večine prišlo do nekakšnega sporazuma. V svojem posegu pa je svetovalec Štoka (SSk) dejal, da se z razliko nekaterih političnih ocen v glavnem strinja s tem, kar je pred njim povedal komunistični predstavnik. V odgovoru na obe interpelaciji je odbornik Tripani uvodoma ponovil že neštetokrat slišane besede, da jezikovne manjšine ščitijo 3. in 6. člen ustave ter 3. člen deželnega statuta, še posebej je citiral 6. člen ustave, ki pravi, da »republika ščiti jezikovne manjšine s posebnimi normami*, kar je po njegovem v bistvu edini mehanizem posegov za globalno in splošno zaščito manjšin. Uporaba jezika neke manjšine v okviru javnih organov ni torej v pristojnosti deželne uprave; poleg tega pa ni v sedanjem trenutku v izvoljenih skupščinah FJK predvidena in urejena uporaba nekega jezika. ki je drugačen od uradnega. Po drugi strani pa niso niti osimski sporazumi prinesli nobene inovacije glede slovenske manjšine — je še dejal Tripani — saj je treba za konkretno izvajanje 8. člena odobriti izvršilne norme, ki pa še niso bi>e sprejete. Odbornik Tripani se je nadalje v svojem odgovoru skliceval na o-kvirni zakon o zaščiti manjših jezikov in kultur in ni sploh omenil zakonov, ki se specifično nanašajo na globalno zaščito slovenske narod- nostne skupnosti. Vsekakor pa je se dejal, da je deželni odbor, kot je bilo tudi potrjeno v programskih izjavah, vedno sledil problemu zaščite slovenske manjšine in namerava o-krepiti vsako možno pobudo za valorizacijo krajevnih kultur in jezikov. S takim odgovorom je bil svetovalec Bratina skrajno nezadovoljen in odborniku dejal, da je halo njegovo izvajanje nekako iz trte zvit odgovor. Ponovno je poudaril, da po njegovem pokrajinski nadzorni organ nima takih pristojnosti in ne more sprejemati take restriktivne u-krepe. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče je to — je dejal Bratina — da se je odbornik skliceval na zakon o zaščiti jezikovnih manjšin; tudi sama KD je predložila zakonski osnutek o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, zaradi česar bi bilo pričakovati, da bi ga tudi zagovarjala; nasprotno pa Tripani po- trjuje — je še dejal Bratina — da KD preprečuje, da bi se razpravljalo o zakonskih osnutkih, ki se specifično dotikajo globalne zaščite Slovencev in se ta vprašanja skušajo reševati v okviru zaščite vseh manjšin iz dežele. Tudi svetovalca Štoko ni zadovoljil odbornikov odgovor; nasprotno: dejal je, da ga je razočaral. Tudi on se je vprašal, če ima pokrajinski nadzorni odbor sploh pravico vmešavanja v probleme ustavnega značaja, saj je le tehnični organ. Po njegovem bo morala goriška zdravstvena enota nastopiti pri sodnih organih tudi zato. da bi se v prihodnje ne zgodilo, da bi šli tudi drugi pokrajinski nadzorni odbori po tej poti. Predstavnik SSk se je tudi vprašal, kako je moč sploh govoriti o kulturni rasti, ko pa se prepoveduje uporaba slovenskega jezika. KAJ g SKRIVA ZA NEPRIČAKOVANIM SKLEPOM? Snamprogetti je ustavila načrt premogovne luke Služba za medicino dela končala študijo, ki kaže, da družba podcenjuje nevarnosti premogovega prahu V sejni dvorani pokrajinskega sveta se je včeraj sešel tehnični odbor za obveščanje javnosti o poteku na črta za izgradnjo premogovne luke. Odbor, ki mu predseduje milj-ski župan Bordon, je nastal maja lani v Miljah; v njem so poleg za stopnikov tamkajšnje občinske u-prave še predstavniki tržaške občine in pokrajine, enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, zainteresiranih rajonskih sosvetov in raznih z izstrelki študije, ki jo je izpeljalo osebje službe za medicino deia, da bi ugotovilo, kakšne in kolikšne učinke bi utegnila imeti uresničitev terminala na okolje in na človeka še posebej. Pokazalo se je, da je analiza, ki so jo izvršili izvedenci družbe Snamprogetti in na njeni osnovi i-zoblikovali načrt o premogovni lu- VČERAJ OHROMLJEN POUK NA ŠOLAH VSEH VRST IN STOPENJ Slovenski šolniki ob včerajšnji stavki napovedali zaostritev sindikalnega boja Na tržaških šolah vseh vrst in stopenj je bil včeraj pouk močno okrnjen, ponekod pa je docela odpadel, zaradi vsedržavne stavke šolnikov, ki so jo oklicali šolski sindikati CGIL, CISL in UIL. Podatki o udeležbi pri stavki bodo dokončno znam šele danes, že ser daj pa lahko ugotovimo, da je bil odstotek stavkajočih različen od šo; le do šole. Posebno na italijanskih šolah so bile razlike znatne, saj avtonomni sindikati, ki imajo v šolah z italijanskim učnim jezikom veliko privržencev, niso pristopili k stavki, pač pa so se odločili za drugačne oblike protesta proti vladni politiki na šolskem področju. Večja je bila udeležba na slovenskih šolah, saj je Sindikat slovenske šole podprl stavkovno akcijo tudi z utemeljitvijo, da znani vlad ni ukrepi prinašajo slovenski šoli še dodatno škodo. Vendar tudi na slovenskih šolah so bile razlike: ce se omejimo samo na dva primera slovenskih višjih šol, je na učiteljišču pouk odpadel, na trgovskem zavodu Žiga Zois pa so imeli tri ure pouka. Slovenski šolniki so se v jutranjih «ahrZbrati na sindikalni skupščini na svetoivanski šoli Oton Župančič, kjer se je na. osnovi uvodnega po ročila tajnika SSŠ prof. Škrinjarja razvila dokaj živahna razprava o učinkovitosti dosedanjih protestnih akcij in o morebitnih novih oblikah sindikalnega boja, še posebno za reševanja najbolj perečega problema suplentov, ki že nekaj mesecev ne prejemajo plače. Na sestanku so tudi sprejeli dva tiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHitiMMuiiiiuiiiiiiMiMiliiiiiiiiiiiiiiHiiiHUimiliiiiiiililHiiN V petek in soboto v Trstu deželna konferenca o energiji Udeležil se je bo tudi podtajnik Franco Rebecchini Organski okvir ciljev in izbir, ki .jih bo morala dežela Furlanija -Julijska krajina sprejeti na energetskem področju v bližnji bodočnosti, bo predmet obširne razprave na »konferenci o energiji*, ki bo prihodnji petek in soboto v našem mestu na pobudo deželnega ravna teljstva za načrtovanje in proračun. Zasedanja, ki bo v tržaškem Avditoriju, se bodo udeležili upra vitelji in izvedenci javnih in zaseb nih ustanov, ki se na našem teritoriju ukvarjajo z energetskimi problemi. pa tudi odgovorni za energetsko politiko na vsedržavni in krajevni ravni. Govor bo o bodo čem programu in smernicah dela, tudi ob upoštevanju deželnega razvojnega načrta 1983 - 85. vsedržavnega energetskega plana (odobrili so ga decembra 1981) in nedavnega zakona o ohran.jevanju e-nergije in o uporabi obnovljivih virov. Konferenca se bo začela v petek ob 9.30 s pozdravom predsednika deželnega odbora Comellija in s poročili deželnih odbornikov Miz-zaua. De Carlija in Biasuttija Popoldne bo družba Snamprogetti predstavila št udi to o »deželnem e nergetskem obračunu*, sledila pa bo debata, ki bo trajala do sobote okrog poldne, ko bo zasedanje sklenil predstavnik vlade, podtajnik v ministrstvu za industrijo posl. Franco Rebecchini. Sfslanek KPI v Dolini Včeraj se je sestala svetovalska skupina in izvršni odbor sekcije KPI občine Dolina. Člani so obravnavali aktualne probleme, ki zadevajo živ- Any in Gorazda Vidmarja je osrečilo rojstvo MATIJE Staršema čestitajo. Matiji pa želijo srečno in dolgo živ Ijenjsko pot domači. ljenje, razvoj in zaposlitev v občini Dolina. Tako je bil govor o zakonu 828 in finansiranju produktivnih dejavnosti, predvsem na področju obrtništva; nadalje o protokolu med deželo F—JK, občinami in KGS v zvezi z gradnjo hitre ceste ter o kriznem položaju industrijskih obratov, ki zaposlujejo dolinske občane. Strokovna služba pri Kmečki zvezi V tem tednu je pri Kmečki zvezi, v Ul. Cicerone 9. začela delovati strokovna služba. Ob torkih, četrtkih in petkih, od 8.30 do 10.30, je namreč v njenih uradih na razpolago strokovnjak, ki je na voljo kmetom in drugim za vse tehnične probleme kmetijskih sektorjev. Strokovna služba pa bo predvsem razbremenila kmete pri raznih postopkih, ki so nujni za razne njihove potrebe pri javnih upravah; služba, ki bo delovala tudi na terenu, bo torej nekak vezni člen med kmetom in javnimi tehnični organizacijami. Neznani tatovi so v prejšnji noči vdrli v bar 57-letnega Romana In-driga v Ul. Vergerio 12 in odnesli sto tisoč lir v bankovcih. Tatovi so lokal morali poznati zelo dobro, saj so vedeli, da je Indrigo spravljal denar v kozarec znotraj neke orna- ___________... r______... _ ____________ rice. V poslopje so vdrli skozi okna | bo strogo držalo postopkov in pred stranišča. • pisov pri pripravi in izpolnjevanju važna sklepa, ki jih tiskovno poročilo SSŠ takole opredeljuje; L Profesorji se bodo vzdrževali ocenjevalnih sej ob zaključku polletja in se bodo omejili le na o-pravljanje 18 ur dela v razredu; učiteljstvo osnovnih šol bo podprlo zadržanje profesorjev s tem, da se PO PRVIH OCCHAH VIDEMSKIH PREISKOVALCEV LUANA GIANP0RCAR0 VERJETNO ŽRTEV SPOLNEGA IZTIRJENCA Med obdukcijo trupla 22-letne Lu-ane Gianporcaro so videmski izvedenci za sodno medicino včeraj u-gotovili, da je okrutni morilec nesrečnemu dekletu najprej prerezal vrat, šele po smrti pa naj bi jo z ostrim in tenkim rezilom (verjetno je uporabil kirurški nož) prerezal od prsi do spolovila. Gianporca-rova, ki je bila poznana v krogih videmske prostitucije, ni imela na telesu udarcev ali drugih ran, zato policija domneva, da se je nad njo zverinsko znesel neuravnovešen moški, potem ko je imel z njo spolni odnos. Do zločina je prišlo v noči med nedeljo in ponedeljkom, ver letno med 3.30 in 5. uro. Ob 3.30 je na mreč nekdo videl Gianporcarovo, ko se je sprehajala pred železniško postajo. Njeno truplo je ob 7.50 odkril 43-letni uradnik Alessandro Mori, ki se je peljal na delo. Ležalo je popolnoma golo na nekem travniku, nedaleč od ceste. Zdravnik je takoj po odkritju ugotovil, da je do umora prišlo tri ure prej. Kar je še posebno izostrilo preplah videmskega prebivalstva in še posebno krog prostitutk, pa je dejstvo, da verjetno prav ista morilska roka na isti način februarja 1980 je ubila 19-letno prostitutko Mario Carlo Bellone iz Vidma. V teh treh letih policiji namreč ni u-spelo odkriti njenega morilca, tako kot so ostali nerazčiščeni tudi štirje podobni umori, ki so se zvrstili v videmski pokrajini v zadnjem desetletju. Pri umoru Bellonejeve so preiskovalci domnevali, da gre morda tudi za obračunavanje med raznimi tolpami, ki so vpletene v krog razpečevanja mamil in prostitucije. To bi morda veljalo tudi v primeru zadnjega umora, čeprav Gianpor carova ni bila narkomanka. Rodila se je kot nezakonska, nekaj let je kot sirota preživela v raznih zavodih, menjala je kar tri priimke, saj so jo razni »očetje* sproti pohče-rili in nato ne priznali več kot ta ko. Njen pogreb bo v četrtek. osebnih listov učencev. Akcija bo trajala, dokler ne bo konkretnih zagotovil za redno plačan je mezd. 2. Odbor sindikata koordinira pravni postopek, ki ga sprožijo prizadeti suplenti brez plače, proti prosvetnemu ministru. Odbor bo naknadttd sporočil dan in uro srečanja -z odvetnikom. Poročilo SSŠ se zaključuje s pozivom vsem šolnikom, naj se enotno pridružijo protestni akciji. Na sliki: šolniki med včerajšnjim zborovanjem na šoli Oton Župančič. V krožku za politične in družbene študije Che Guevara, v Ul. Ma-donnina 19, bo jutri, ob 18. uri, srečanje z avtorji in igralci radijske satire Le Balcon. Prisotni bodo Aleksander Vodopivec, Noemi Cal-zolari. Lilla Cepak, Boris Kobal in Sergij Verč. ki, pomanjkljiva in ne odraža torej stvarnih nevarnosti, katerim bi ta-ko narava kot človek bila podvržena zaradi premogovega prahu pa še marsičesa drugega. V našem listu smo nedavno priobčili dolg članek o zlih učinkih črnega prahu, in to na podlagi primerjave analize Snamprogetti s študijami, ki so jin izpeljali v Zvezni republiki Nemčiji in drugod na tujem ob že delujočih terminalih. Razlike so bile mestoma velike. No, tehnika službe za medicino dela sta se omejila in za svojo študijo uporabila iste vire, ki so jih za svojo analizo izkoristili izvedenci Snamprogetti. Sadovi študije dokazujejo, kot je sklepno naglasil Bordon, da načrta Snampro- Resolucija tržaškega občinskega sveta o zakonu štev. 828 Tržaški občinski svet je sinoči izglasoval resolucijo, ki vsebuje predloge te javne uprave za porazdelitev finančnih sredstev državnega zakona št. 828. Dokument bodo sedaj posredovali pokrajini, ki je neposredni zagovornik deželne u-prave za uresničitev omenjenega zakona. O seji, ki se je zavlekla pozno v noč, bomo podrobneje poročali jutri. getti, takšnega kakršen je, ni mogoče sprejeti. Družba naj pripravi nov načrt, ki naj upošteva rezultate tukajšnje študije. Toda načrt Snamprogetti je bil že itak ustavljen: to je prav sinoči povedal predsednik Krajevne zdravstvene enote Segati, ki ga je družba o tem obvestila pismeno. Sklep utemeljuje s tehničnimi razlogi, a nekdo se je v razpravi vprašal, če ne gre morda za izsiljevanje, čes, ali sprejmete naš načrt in dobite potem tudi termocentralo na premog v devinsko - nabrežinski občini ali pa nič centrale. Prevladalo je mnenje, da bo treba od družbe zahtevati pojasnila in da bo tudi sicer še naprej potrebno trezno razmišljati o izvedljivosti premogovne luke. Nobenega aprio-rističnega da ali ne, ampak soočanje in posvetovanje z vsemi sestavinami skupnosti na Tržaškem. Drugače bo o tem govor tudi na petkovi in sobotni deželni konferenci o energiji, pa tudi na vsedčžaidščiB zasedanju o premogovnih 'terminalih, ki bo v Brindisiju in katerega st udeležita tudi predstavnika KZE in milj-ske občine. Na včerajšnjem sestanku ni bilo videti zastopnikov tržaške občine in tudi drugih javnih organizmov, ki so sicer zainteresirana za to vprašanje. In vendar sodi formalno problem premogovne luke v pristojnosti tržaške občine. • Danes ob 19. uri se bo sestala glavna skupščina Konzorcialnega podjetja za prevoze, ki bo morala odločati o vrsti upravnih zadev. Danes na tržaškem vseučilišču Okrogla miza o letalskih nesrečah Sodeloval bo tudi prof. Janez Milčinski z ljubljanske univerze V okviru italijansko - jugoslovanskih kulturnih izmenjav organizira danes tržaška univerza okroglo mizo na temo «Letalske nesreče*. Razpravo, ki se bo začela ob 18. uri na sedežu univerze na Trgu Europa št. 1, bo vodil predsednik italijanskega društva sodne medicine prof. Mauro Barni, glavna poročila pa bodo imeli ravnatelj inštituta sodne medicine na ljubljanski univerzi prof. Janez Milčinski, docent trgovinskega prava in bivši rektor tržaške univerze prof. Giampaolo de Ferra ter docent pomorskega prava na tržaški univerzi prof. Alessandro Querci. Sledila bo razprava. Tržaški šolski skrbnik ni več dr. Carmine Catalano, ki je bil premeščen v drugo pokrajino, posle skrbnika vodi sedaj dr. De Rosa. Na deželnem šolskem skrbništvu pa vodi posle skrbnika dr. Camil-lo Imbriani, ki nadomestuje bivšega skrbnika dr. Angiolettija. V PONEDELJEK ZA KONCERTNO DRUŠTVO Sveže, dognano in plemenito muziciranje «Tria di Milano» Na sporedu Haydn, Šostakovič in Dvorak, v dodatku še Brahms KTrio di Milano», ki ga sestavlja jo pianist Bruno Canino, čelist Roc-co Filippini in violinist Angelo V. Stefanato (ta je od l. 1981 zamenjal umrlega Cesar a Ferraresija) se je tudi v novi sestavi predstavil v Tržaškem koncertnem društvu kot vrhunski interpret komorne glasbe. Sestavljajo ga trije odlični inštru-mentalisti,. ki so si enakovredni po muzikaličnem navdihu in tehničnih dognanostih, nič manj pa tudi po smislu za komorno muziciranje v tenkočutnem medsebojnem ravnovesju in zvočni plemenitosti. Pri vsem tem pa kot osebnost vendarle izstopa pianist Canino, oblikovalec finega posluha za vsebinsko interpretiranje partitur. V uvodnem Hapdnovem Triu v e-molu HOB XV. št. 2 še nekoliko zadržan, čeprav zvočno in v soigri ubran, je v šostakovičevem Triu v e-molu op. 67, tej po mnenju mno- Pismo uredništvu Še enkrat o strešicah v telefonskem imeniku Primorski dnevnik je konec lanskega avgusta, če me spomin ne vara, objavil kakih pet pisem uredništvu o istem argumentu, in sicer o strešicah na slovenskih imenih in priimkih v telefonskem imeniku. Takrat me je začudilo, da je toliko ljudi poprijelo za pero in se javno oglasilo (saj vemo, s kakšno težavo se ljudje običajno odločajo za takšno obliko javnega nastopanja) o vprašanju, ki navsezadnje, vsaj na prvi pogled ni ravno najpomembnejše vprašanje naše narodnostne skupnosti. Očitno pa je prav ta nenavaden odziv piscev uredništvu dokaj zgovoren pokazatelj občutljivosti do nekega vprašanja, ki je vendarle tako pomembno, da se velja ob njem zamisliti. Tedaj je prav gotovo marsikdo pobrskal po telefonskem imeniku in preverjal, v kakšni meri se naši ljudje in tudi naše organizacije poslužujejo svoje pravice, da objavijo imena in priimke v pravi slovenski obliki, ki v marsikaterem primeru zahteva strešice na šumnikih. Prav gotovo se je tedaj marsikdo tudi vprašal, zakaj je še vedno toliko naših ljudi, ki še niso poskrbeli, da bi svoje pod fašizmom poitalijančene priimke spremenili v izvirno obliko (postopek v večini primerov navsezadnje ni tako zapleten in zahteven). Vendar to je drugo vprašanje, na katero bi se bilo treba še marsikdaj povrniti Kar zadeva specifično strešice na slovenskih imenih. . v telefonskem imeniku, o katerih je bilo izrečenih toliko besed, pa bemo ob objavi prihodnjega imenika SEP za razdobje 1983 1984 videli, koliko so takratne besede zalegle. Ker marsikda, radi pozabljamo, kar je bilo rečeno pred nekaj meseci, se mi je zdelo koristno in potrebno, da osvežim spomin vsem tistim posameznikom in organizacijam, ki še niso poskrbele za strešice. Kot vemo, je dovolj le to, da posamezniki, ustanove, združenja in podjetja pred stavijo na upravi SEP (Oberdankov miimiiliiiiiiifiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiMMc-MiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHmitiiitiiMiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii,,,, OB ZASEDBI MIUSKE POSVETOVALNICE Kljub prizadevanju žensk, nerešena vprašanja družinskih posvetovalnic Ko bi iskali najustreznejšo definicijo za družinske posvetovalnice na Tržaškem, bi se morali odločiti za nerazveseljivo oznako »stalno nerešeni problem*. Od svojega nastanka dalje so namreč v nenehnih hudih težavah, ki hromijo njihovo redno delovanje in seveda ne dopuščajo, da bi se razvile v službo, kakršno so si zamišljale njihove glavne pobudnice in kasnejše uporabnice - ženske. Ko so se končno posvetovalnice le začele izoblikovati, pa so ženske prevzele še nehvaležno vlogo, da stalno bedijo nad njimi. Tako so spet ženske, uporabnice ali članice u-pravnih odborov tržaških posvetovalnic, opozorile javnost na zadnji primer iz dolge serije neizpolnjenih obveznosti. Na tiskovni konferenci, ki so jo priredile v »zasedeni* miljski posvetovalnici, so še enkrat predočile neodgovorno zadržanje krajevne zdravstvene enote. S prvim januarjem je namreč vso skrb za osebje prevzela KZE, kar pomeni tudi, da v posvetovalnicah ne delajo več socialne delavke, ki sodijo pod pokrajinsko upravo. Tako je šest družinskih posvetovalnic brez ključnega osebja in KZE se vse do danes še ni izrekla, kaj namerava storiti. Drugi problem, ki je tudi akutno pereč zadeva ginekologe: odbori posvetovalnic se zavzemajo, da bi prišlo do tesnega sodelovanja med bolnicami, konkretno med porodnišnico Burio Garofolo, in posvetovalnicami, preko KZE seveda. Trenutno so namreč ginekologi vezani na posvetovalnice kot posamezniki. Ko bi prodrl predlog odborov posvetovalnic, bi namreč vključili posvetovalnice v sklop javnih zdrav stvenih služb in jih ne obravnavali kot nadležnega nebodigatreba, ki odžira osebje, ki ga že itak primanjkuje. > Se bolj pereče pa je vprašanje osebja, to je vseh strokovnih profilov, ki jih zahteva delovanje družinske posvetovalnice, in pa operaterjev, ki bi poznali slovenski je- zik. Predstavnica odborov posvetovalnic je nakazala možnost potujoče slovenske ekipe, ki bi se selila iz ene posvetovalnice v drugo. Ob takih zelo otipljivih težavah je seveda težko govoriti o uresničevanju vloge, ki bi jo morale imeti posvetovalnice. O tem se premalo govori, tudi v tisku, do široke akcije obveščanja javnosti ni prišlo, na deželni ravni tudi ne do obljubljenih strokovnih in izpopolnjevalnih tečajev, tudi ustrezne literature primanjkuje. Vendar pa povpraševanje po takšni službi raste: zato so miljske ženske tudi zasedle posvetovalnico, ki je tako lahko odprta, (bip) Dva koncerta pianista Ciuseppa Massag/ie V petek bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert mladega pianista Giuseppa Massaglie Svojo koncertno dejavnost vrši v Italiji in Evropi. Koncert bo pričel ob 20.30. V soboto bo prav tako ob 20.30 Massaglia nastopil v domu Al berta Sirka v Križu. Koncerta prirejata SKD Tabor in KD Vesna. TRIJE MLADOLETNI IZ DOLINSKI OBČINI VOZILI SO SE Z UKRADENIMI AVTI IN VDIRALI V ŠOLSKA POSLOPJA Po nekaj mesečni preiskavi so karabinjerji prijavili sodstvu tri mladoletne tatiče iz dolinske občine, ki so obtoženi sodelovanja pri večkratnih tatvinah v obtežil-nih okoliščinah in vožnje brez vozniškega dovoljenja. Kot so ugota vili karabinjerji in kot so 17-letni A, P., 16-letni R. Z. ter 15-letni M. G. priznali, so se fantalini že od lanskega poletja predajali po sebni »zabavi*: vdirali so v Dar kirane avtomobile tako v Trstu kot v dolinski občini in se z ukradenim vozilom vozili po gmajnah ter po poljskih poteh. Včasih so vozilo ponovno parkirali, k.jer so ga u-kradli. včasih — ko .jim je zmanjkalo goriva — pa so ga kar pustili na polju. Nemalokrat je bil avtomobil tudi hudo poškodovan. Te tatvine bi jih preiskovalci lahko razumeli kot nedovoljena, a konec koncev otroška dejanja če se ne bi trojica poskusila tudi v vdorih v italijansko nižjo srednjo šolo pri Domju, v slovensko nižjo srednjo šolo v Dolini, M. G. še v slovensko osnovno šolo v Boljuncu. Tatiči so vdrli v poslopja ponoči, potem ko so razbili ali pa spretno izrezali okensko šipo. V šoli pri Domju so ukradli magnetofon in nekaj drobiža, v preostalih dveh pa so naredili precej materialne škode in nereda, odnesli pa niso nič. saj niso našli ničesar, ki bi vzbudilo njihovo zanimanje. Pri tem dogodku, ki osvetljuje nekatere plati mladega kriminala, se moramo obvezno vprašati, če so vsi družbeni dejavniki in socialne službe storile vse, da bi mladim pomagali iz začaranega kroga. Prelahko je namreč trditi, da sloni krivda le na njihovih ramenih in to še toliko bolj. ko ugotavljamo, da slovenska mladina ni »naravno* cepljena pred negativnimi pojavi, kot so mali kriminal, mamila, itd. in ki postaiajo vedno bolj značilni kot zaskrbljujoč a-spekt razvoja neke družbe. trg štev. 5) oseben veljaven doku ment, ali vsaj fotokopijo in. zapro sijo, da SEP v naslednji izdaji svojega imenika popravi napako. s.m d \ out hu da na 1o opozorim tudi zato, ker bo SIP -• *>:; ,*be;a 7a nov-' izda jo in je zato na razpolago še malo časa. Upajmo, da v prihodnje ne bomo spet ugotavljali starih napak in pomanjkljivosti. Tudi v teh drobnih stvareh namreč izkazujemo svojo voljo po popolnejši narodnostni uv ritvi. Včasih je tudi od nas s. i odvisno (in to dokazuje tudi primer strešic), v kakšni meri se izpolnjujejo naše pravice. (Sledi podpis) JUTRI NA CGIL Razprava o problemih slovenskih žensk Jutri, 27. januarja, ob 16. uri bo v dvorani deželnega sedeža CGIL v Ul. Vidali 1, srečanje in razprava o problematiki slovenske ženske v okviru manjšinske skupnosti tržaške pokrajine, ki ga prireja Z2I - UDI. Uvodne besede bodo podale Liliana Cebulec, Tatiana Tarčo, Breda Pahor, Nadja Pahor in Nerina Švab. f Čestitke Danes praznuje rojstni dan ZURAN SANCIN. Vse najboljše mu želijo papa, brat Primož, Elena in ostali. Danes praznuje 45. rojstni dan naš dragi ZORAN. Vse, kar si sam zaželi ter korajžno naprej mu kličejo Vlajda, Tatjana, Mitja, Lojzka in vsi, ki ga Imajo radi. Draga METKA, včeraj si praznovala rojstni dan. Da bi bila vedno pridna in vesela, ti želijo Erika, mama, tata in nona Roza ka. Včeraj je v Križu praznovala naša draga teta MARIJA ČERNE por. KOŠUTA (Kuharjeva) 90. rojstni dan. Vse najboljše in mnogo zdravja ji želita Eta in Mirko iz Zagreba. Poslednje slovo od Lipovčcve mame Na proseškem pokopališču so včeraj položili k večnemu počitku Marijo Španger to je, mamo bivšega dolgoletnega ravnatelja našega založniškega podjetja Sergija Lipovca in sestro Vekoslava Špan-gerja, ki je bil na prvem tržaškem procesu skupaj z bazoviškimi žrtvami obsojen na smrt in nato pomi-loščen. Njenega pogreba se je udeležilo precejšnje število vaščanov in ljudi iz drugih krajev r predstavnikov raznih organizacij in ustanov Pred odprtim grobom ji je v slovo zapel proseški cerkveni zbor. Marija Lipovec je po dolgi bolezni omagala pred dnevi v izolski bolnišnici. Njena velika želja pa je bila, da bi lahko počivala v domači proseški grudi. Ta želja se ji je izpolnila. gih glasbenih ocenjevalcev eni največjih komornih mojstrovin tega sovjetskega skladatelja, sprostil vso svojo bogato interpretacijsko mno-goplaslnost in izvajalski zanos. Trio je tako lahko zaživel v vsej svoji lirični spevnosti, v bogastvu čustev ih tesnobnih intimnih občutij, ki so prišla plemenito do izraza v mojstrskem dialogiranju, godal. Redko zvočno ubranost in lepoto smo lahko še posebej občudovali v Largu, ki kontrastno umirja evforični Scherzo (Allegro non troppo) v drugem stavku. V drugem delu je »Trio di Milano» izvedel popularni Dvorakov Dumky trio v e-molu op. 90. Melodika in ritmika ukrajinskih ljudskih pesmi, preinterpretirana v mojstrskih kompozicijskih zasnovah Anto-nina, Dvoraka, je zaživela v vsej svežini in rapsodični razsežnosti v prepletanju melanholičnih in razposajenih motivov, v mavrični pestrosti barvnih odtenkov in menjajočih se tonalitetah. Bila je to izvedba polna fantazije in sugestivnosti. Navdušenim aplavzom se je «Trio di Milano» oddolžil še s Scherzorit iz Brahmsovega Tria op. 8. Občni zbor KD V. Vodnik Drevi bo v prostorih KD Valentin Vodnik v Dolini občni zbor društva. Zadnja skupščina je bila 28. januarja 1981. Po dveh letih se bosta torej ponovno soočili vaška skupnost in društveni odbor in «pretehtala» dejavnost društva v minulih dveh sezonah. O vsebini občnega zbora bomo seveda poročali naknadno, naj pa že takoj povemo, da se v društvu obetajo korenite spremembe. Zato si odborniki želijo, da bi se zbora u-deležilo čimvečje število Dolinčanov, da bi se skupno dogovorili o bodočnosti KD Valentin Vodnik. Naj ob koncu povemo še, da je letošnje leto 105. povrsti, odkar društvo obstaja. Jutri v Nabrežini sestanek SSk o varianti regulacijskega načrta Devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti bo jutri ob 20.30 v dvorani Igo Gruden priredila že četrto javno srečanje o vprašanjih v zveji z varianto občinskega regulacijskega načrta. Doslej so bili laki sestanki že v Križu, v Šempolaju in v Mavhinjah, predviden pa- je še Sestanek s prebivalci spodnjega dela občine. Jutrišnje srečanje je namenjeno predvsem prebivalcem Nabrežine in Slivnega. V petek se bo sestal dolinski občinski svet, ki ima na dnevnem redu vrsto važnih vprašanj. Med njimi naj omenimo samo resolucijo o perspektivah čistilnice Aqui-la, zgraditev mostu v Frankovcu in razpravo o okvirnem sporazumu. ki je bil dosežen med deželo. Kraško gorsko skupnostjo in občinskim: upravami v zvezi t gradnjo hitre ceste. Razna obvestila Sekcija Zveze borcev - ANPI Bo-ljunec priredi 5. febr. v Lipici v hotelu Maestoso družabni večer, po-sveten 40. obletnici prisilnega izgnanstva slovenskih mladincev v posebni bataljoR. Vpisovanje na vaških sekcijah in na sedežu ANPI v Trstu. V Boljuncu pa v baru pri Mariji in v mlekarni Laura. Zabavali vas bodo Veseli godci. Alpinistični odsea SPDT in odborniki SPDT izrekajo iskreno sožnlje svojemu članu Angelu Kermecu ob boleči izgubi mame Katerine. Ob smrti dragega očeta Romana Rapotca izrekajo delovni kolegi sinu Mariju in družini iskreno sožalje. Preminil je naš dragi ROMAN RAP0TEC Pogreb pokojnika bo danes, 26. t.m., ob 14.30 iz hiše žalosti, Boršt 131. Žalujoči: hči Zorka, sinovi Karlo, Emil, Marij, neveste, vnuki ter drugo sorodstvo Boršt. 26. januarja 1983 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) 25. 1. 1982 V SPOMIN 25. 1. 1983 Minilo je leto, odkar si odšla od nas draga žena in mati FRANKA RUDENŠEK Z žalostnim srcem in ljubeznijo se te spominjava mož Dragotin in hčerka Vida Spomin na tebe bo ostal vedno živ. čas beži, pa ne izbriše bolečin. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke ter molite zanjo. Celje, Ljubljana, 25. januarja 1983 GORIŠKI DNEVNIK SLOVENSKO *GLEDAUŠČE V TRSTU Gostovanje Mladinskega gle-Ušča iz Ljubljane v Kulturnem domu Fridrich Karl Waechter ŠOLA ZA KLOVNE mladinska igra danes, 26. januarja, ob 9. in 11. uri jutri, 27. januarja, ob 9.30, 11.30 in ob 14.30 v petek, 28. januarja, ob 9. in 11. uri. Kino Koncerti Gledališča Slovensko stalno gledališče v Trstu. Titus Maccius Plautus, Hvalisavi vojak - 26., 27., 28., 29., 30. in 31. januarja ter 1. februarja v Drami SNG v Ljubljani. verdi Danes ob 20. uri četrta predstava «Dinorah» G. Meyerbeera. Red H/C. Dirigent Baldo Podic, režija: Alberto Fassini. ROSSETT1 Danes, 26. januarja, enkratna predstava: «Zadeva Danton* Stanislave "rzybyszewske. Režija Maciej Kar-Pmski. Igrajo Mario Maranzana in Vittorio Franceschi. V abonmaju odrezek št. 1. Abonenti brez prvega Odrezka imajo 50-odst. popust. primorsko dramsko gledališče - NOVA GORIC V Do vključno 29. januarja bo na sporedu festival malih odrov. Danes, 26. t.m., ob 17.30: I. Brešan - «Hudič na filozofski fakulteto*- Mestno gledališče Ljubljana, Solkan in ob 20.30: I. Štok: »Bosanska komedija*, Kulturni dom, Gorica. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Sprejemna dvorana Še jutri, 27. t.m., XVII. razstava - »Mednarodni slikarski tedni v Avstriji,. Mala dvorana V petek, 28. t.m., ob 19.30: Z 12. Soriškega srečanja malih odrov «0 Ušeh in igralcih*, Barcelona. Srednja dvorana V petek, 28. t.m., ob 19.30: Jugoslovanska folklorna skupina Triglav, Buenos Aires. Včeraj-danes Danes, SREDA, 26. januarja PAVLA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 1' 01 _ Dolžina dneva 9.27 — Lu-Pa vzide ob 14.11 in zatone ob 5.11. Jutri, ČETRTEK, 27. januarja JANEZ Vreme včeraj: najvišja temperatu-ra 8,4 stopinje, najnižja 5,3, stopi-Pje, ob 18. uri 7,5 stopinje, zračni ~ak 1036,5 mb rahlo raste, brezve-“je, vlaga 68-odstotna, nebo skoraj Jasno, morje mimo, temperatura toorja 8,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI .RODILI SO SE: Antares Visinti-to. Giulia Cavallari, Aria Alessia Kutiglianoil, Elisa Mattioli, Davide r. rancolla, Eriča Colbasso, Sara Kus, Lorenza Romanese. UMRLI SO: 58-letni Tullio Barto-76-letna Angelina Micol vd. Marsu 69-letna Maria Mrakitsch, 68-let-P> Mario Ballori, 56 letni Luciano Bollanz. 62-letni Alessandro Hrovačo. 55-letni Nereo Zorzet, 62-letna vittoria Trevisan por. Pezzot, 93-totna Gemma Cremese vd. Ossueri, ®/ letna Maria Katnic por. Filiput-»'■ 79-letna Oliva Pasian vd. Goglia, ®° letna Elsa Brocca vd. Profili, 86-totni Giuseppe Raggini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN „ (od 8.30 do 20.30) .Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. Ul. “ei. Soncini 179, UL Revoltella 41. Upicina. Muggia (Viale Mazzini 1). tod 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) ^Tjg S. Giovanni 5, Trg sv. Jako- NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 dalje) , Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba *• Opčine, Milje (Viale Mazzini 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 1 24: Bazovica: tol 226 165; Opčine: tel. 211-001: frnsek: tel. 225 141: Božje polie Jgonik; tel 225 596: Nabrežina tel Seshan: tel. 209 197: Cappella Underground Zaprto. Ariston Dvorana rezervirana za italijansko - ameriško združenje. Eden Danes zaprto. Jutri ob 15.30 «Amici miei atto n*. U. Tognazzi. Nazionale 16.30 «Bagliori di guerra*. Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre*. Film za vsakogar. Fenice 15.30 «Sogni mostruosamente proibiti*. P. Villaggio. Mignon 16.30 «Kramer contro Kramer*. Film za vsakogar. Filodrammatico 15.00 »Čarne selvag-gia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.15 «Hannie*. Za vsakogar. Capitol 16.00 «Testa o croce*. R. Poz-zetto. N. Manfredi. Cristallo 16.00 «fl bacio della pan-tera*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 17.00 «W la foca*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 «Caldo profumo di ver-gine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Qualcuno volo sul nido del cuculo*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.30 «L’ultima follia di Mel Brooks*. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Jože Rapotec - Prebeneg vabi jutri, 27. t.m., na predvajanje filmov Oskarja Kraljiča o prireditvah v naših krajih. SKD Igo Giuden - ŠD Sokol Nabrežina vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v društveni dvorani v Nabrežini v petek, 4. februarja. ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Odbor. KD Rovte - Kolonkovec vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v soboto, 29. t.m., ob 19.30 v prvem sklicanju, ob 20. uri pa v drugem, na sedežu društva, Ul. Monte Semio 27. Dnevni red: otvoritev in pozdravi, poročilo odbora, razprava, izvolitev novega odbora, razno. KD Ivan Cankar vabi v petek, 28. januarja, ob 20. uri na predstavitev knjige Maria Magajne »Trst v čmo-belem*. ki bo v Cankarjevi dvorani v Ul. Montecchi 6/IV. Ob navzočnosti avtorja bo spregovoril Marko Kravos. Sodeloval bo Tržaški oktet. KD F. Venturini vabi -na ogled filma «Sreča na vrvici* v soboto, 29. januarja, ob 20.30 v gostilni Sonja pri Domju. SKD Tabor sklicuje redni občni zbor danes, 26. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. KD Rdeča zvezda Salež priredi v soboto, 29. t.m., ob 20.30 v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu «Vinski koncert* moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Dirigent Ignacij Ota, sodelujeta humorista Vanek in Drejček ter Miran Klun in Edvin Križmančič, ki je o-benem avtor veznega teksta. Režija Sergij Verč. toge BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA . . • / S. P. A. ' TRST - LILIpA C -ILZl IQ. - T? 61-AAS 24. 1. 1983 Ameriški dolar 1.395.— Kanadski dolar 1.130.— Švicarski frank 698.— Danska krona 162.— Norveška krona 194.— Švedska krona 186.— Holandski florint 521- Francoski frank 201.— Belgijski frank 26,- Funt šterling 2.140.— Irski šterling 1.900.— Nemška marka 572.50 Avstrijski šiling 81,40 Portugalski escudo 13,- Pezeta 10,- Jen 5,— Avstralski dolar 1.270.— Drahma 14,— Debeli dinar 17,75 Srednii dinar 16.75 MENJALNICA vseh tujih valut V foyerju doma A. Sirka v Križu razstavlja Klavdij Clari. Razstava je na ogled danes med 18. in 20. uro, v soboto med 11. in 12. ter v večernih urah in v nedeljo od 11. do 12. in od 15. do 17. ure. IZ RAZPRAVE V OBČINSKEM SVETU SKD Tabor - Opčine priredi v petek, 28. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu koncert pianista Giuseppa Massaglie. Na sporedu Schubert, Liszt, Gershwin. Ponovitev v domu Alberta Sirka v Križu v soboto, 29. t.m.. ob 20.30. Šolske vesti Mentorji bralnih značk posameznih šol so naprošeni, da do 31. januarja pismeno sporočijo naslednje: L število in vrsto bralne značke; 2. če želite ustvarjalca iz matične domovine in koga. Sporočila pošljite na naslov: Draga Lupine, šola F. Bevk - Opčine. Izleti Trgovina Start šport organizira 30. t.m. smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje v trgovini Start šport — Opčine — telefon 213193. Razstave Prispevki Vesela družba daruje 5.000 lir za KD Vesna. V spomin na Tiberija Rukina darujeta Elena in Silva 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob 3. obletnici smrti mame Francke daruje sin Rudi z družino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. KD VALENTIN VODNIK sklicuje REDNI OBČNI ZBOR danes, 26. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v društveni dvorani v Dolini. Dnevni red: izvolitev delovnega predsedstva; poročila; pozdrav gostov; diskusija; poročilo nadzornega odbora in volitve novega odbora POTOVALNI URAD « A U R O R A » vabi od 1. do 7. maja 1983 na križarjenje OB DALMATINSKI OBALI Cene od,-, 295.000 do 670.000 lir Na razpolago so tudi programi za pustovanje v Opatiji, potovanje v Egipt in za veliko noč v Atene. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA* — Ul. Cicerone 4 — tel. 60-261 Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštltnta sklicuje na podlagi 6. člena pravil 9. REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri. 27. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gtegorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega odbora 2. obračun in predračun 3. poročilo nadzornega odbora 4. sprejemanje novih članov 5. razno. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 2 do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od P do 21. ure in prazničn, oo 8. do 20. Informacije SIP uporabnikom PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA Družba SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 1. trimesečje 1983. S tem oglasom opozarja vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik. SIPsocieta Italiana per lEsercizioTelefonicc ler\ja Ul. sv. Frančiška 20 Vabimo vas jutri, 27. t.m., ob 18. uri na otvoritev razstave BOGDAN BORČIČ grafike od 1970 do 1982 Sredstva zakona 828 naj zares pomagajo goriškemu gospodarstvu ■sr Žgoča polemika o delitvi enosobnih stanovanj starčkom - Slovenski vrtec na Livadi naj bi postal državen Nekaj minut po polnoči se je zaključili razprava v goriškem občinskem svetu s soglasnim sprejetjem resolucije o izvajanju zakona štev. 828 na goriškem območju. Od strank sedanje večinske koalicije predstavljeno resolucijo v zvezi s tem vprašanjem so, po dolgi razpravi, v katero so segli liberalec Fomasir, demokristjan Fornasir, socialdemokrata Tacchinardi in Bianconi, socialist Brunello, komunista Chiarion in Lamberti. Bratuž od Slovenske skupnosti ter še drugi. načelniki skupin prvotno besedilo izpopolnili. Resolucija je bila soglasno sprejeta. V njej je izražena zahteva* da ne smejo biti sredstva iz zakona štev. 828 namenjena Gorici le nadomestilo za že prej določene prispevke. Seja se je zavlekla v noč kajti več kot dve uri so župan in odborniki odgovarjali na interpelacije, ki so jih že na prejšnji seji dali svetovalci. Največ je bilo govora o načinu podelitve petih enosobnih stanovanj v Ulici Faidutti, kjer ni odbor upošteval prednostne lestvice. ki so jo sestavile, upoštevajoč potrebe prosilcev, socialne asistentke in ki jo .je potrdila svetovalska komisija. Nekateri svetovalci so ožigosali tako ravnanje cdbora, drugi pa so to odločitev cdbora zagovarjali. Ker so potem socialne asistentke poslale svetovalcem protestno pismo in je ta pisma, na katerih so bili naslovi svetovalcev, dal odbor odstraniti z miz v občinskem svetu, se je razvila še okrog tega živahna debata, kdo da daje županu in odboru pravico cenzurirati njim namenjeno korespon denco. Občinski svet je tudi odobril prošnjo stanovanjske zadruge «Mondo-operaio*. ki bo zgradila sto zadružnih stanovanj na zemHišču uršulin-skega samostana v Ulici Palladio. Prav tako so svetovalci odobrili prošnjo, da bi država prevzela v svoje breme tudi slovenski otroški vrtec v Ulici CamDi. ki je sedaj občinski. Tako prošnie. bila ie tudi uslišana, so poslali že lani za slovenski občinski vrtec v Ulici Vittorio Veneto. Odobren je bil tudi. letos že v drugo, občinski davek 10 lir na vsako kilovatno uro električne energije. Gre za skoro obvezen davek, kajti denar, ki ga občina dobi iz te°a naslova država občini nikakor ne nadomesti. ^Vzdržali so se komunisti, proti pa sq glasovali misovci: Deželni prispevki za kulturno delovanje Pokrajinska uprava obvešča vsa društva in organizacije, ki nameravajo zaprositi za deželni prispevek za podporo kulturnemu delovanju. da morajo ustrezne prošnje vložiti najkasneje do ponedeljka, 31. t.m. Prošnjo na kolkovanem papirju mora podpisati zakoniti predstavnik društva, priložiti pa je treba še sledeče dokumente: poročilo o delovanju v letu 1982 z obračunom in morebitnimi prispevki drugih ustanov, program delovanja za leto 1983 s proračunom in morebitnim; prošnjami za podpore pri drugih ustanovah, dokumentacijo o pravni naravi društva (štatut, ustanovni akt itd.) ter seznam odbornikov. Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko pozanimajo na pokrajinskem odbor-ništvu za kulturo vsak dan od 8. do 14. ure. V petek občinski svet v Sovodnjah Prva seja občinskega sveta v Sovodnjah v novem letu bo v petek, 28. t.m. Do konca meseca je treba namreč rešiti vrsto vprašanj, ki so časovno vezana na 31. januar. Tako bo tekla razprava o povišku tarif električne energije, v zvezi z določili finančnega zakona, o predložitvi prošenj za različne posege na deželo itd. Občinski svet naj bi o-dobril nadalje poveritev del za pre ureditev županstva ter izvršilni načrt ureditve obrtniške cone v Sovodnjah. Predvidoma bodo razpravljali tudi o predlogu prepovedi lova na ptice ter sprejeli ustrezno resolucijo. Seja bo ob 19. uri. Gozdna steklina je še zmeraj prisotna tudi na področju goriške občine, kjer so prvi primer okužbe ugotovili približno pred enim letom. Na veterinarskem institutu v Padovi so 11. t.m. ugotovili, da je bila z nevarno boleznijo okužena tudi lisica, ki so jo ustrelili 4. januarja v Buži, na področju štma-vra. V zvezi s tem je goriški župan včeraj izdal ukaz o prepovedi prostega kroženja psov, za dobo 60 dni. Živali ne smejo biti spuščene niti če so opremljene z nagobčnikom in če so bile cepljene. Jože Zupan med goriškimi dijaki Jože Zupan je že bil v prejšnjih letih gost na slovenskih srednjih šolah v Gorici z raznimi recitali. V dijakih in profesorjih je pustil neizbrisen vtis. V prejšnjih dneh je Jože Zupan bil spet gost v Gorici in nastopil v raznih srednjih šolan. Tokrat je imel v programu Platonov Sokratov zagovor. Dijaki in profesorji so ga očarano poslušali. To je veljalo še zlasti za licejce, ki imajo Platonova dela v učnem programu, in ki so bili očarani tako zaradi nastopa kot zaradi odličnega Sovretovega prevoda. Na vseh šolah se je po recitalu, ki je bil koristno dopolnilo pouku, razvila raz- MOBILIZACIJA ZA REŠITEV TOVARNE Občinski svet v Krminu že sinoči zbran na izrednem zasedanja Mobilizacija bo trajala do 10. februarja, ko se bodo preselili v hale podjetja Tec-Sogetec • Včeraj skupščina v podjetju • 3. februarja manifestacija v Gorici Po nepričakovani novici, da mora podjetje Sogetec do 10. februarja izprazniti prostore bivše tovarne Tee Friuli, se je v Krminu pričela splošna mobilizacija delavcev, u .ravite-ljev in predstavnikov političnih strank, ki so odločeni postaviti se po robu do zdaj najbolj nevarnemu poskusu za dokončno zaprtje največ, jega podjetja na Krminskem. Včeraj zjutraj je bila v tovarni skupščina delavcev, na kateri so ocenili novonastali položaj, takoj zatem pa je bil na krminskem županstvu sestanek med delegacijo tovarniškega sveta, predstavnikov enotne sindikalne federacije, člani odbora in načelniki svetovalskih skupin.-.. Član vodstva enotne sindikalne federacije Giuliano Bon -je~udeležence seznanil z nevarnostjo, ki jo predstavlja ukrep stečajnega skrbnika, ki ne ščiti niti interesov upnikov saj bi z odstranitvijo Sogete-ca, oziroma prekinitvijo proizvodnje odpadla tudi možnost prodaje objekta kot celote. Sindikalni predstavniki se bodo v V ZVEZI S PONEDELJKOVIM DOGODKOM NA MEJI Komu je bila namenjena pošiljka 1215 g heroina? Posebpi oddelki so včeraj opravili vrsto preiskav v raznih krajih severne Italije - O uspehu preiskave, ki še traja zaenkrat ni drugih podatkov - V zaporu 35-letni Ahdalah Agaj, 33-letni Abdul Fattah Mohammed in 31-Ietni Hugo Megeidin prihodnjih dneh sestali tudi z upniki. Krminski upravitelji pa so se že včeraj odločili za svojstveno obliko protestne akcije. Že sinoči se je sestal občihski svet, ki bo stalno zasedal do 10. februarja, ko se bo iz občinske palače preselil v tovarniške hale v industrijski coni. 3. februarja bodo delavci na manifestaciji v Gorici, kjer nameravajo svoje razpoloženje med drugim povedati tudi pred sodiščem. Kako se oo zadeva razvijala dalje, je težko napovedati. Pozitivno je le dejstvo, da se podjetnik Co-stamagna, kljub velikemu razočaranju, zaenkratše ne , namerava umakniti iz igre >.. - -«j -** \H* x , ^Spoznavajmo svet in domovino» v Novi Gorici V soboto. 29. januarja, ob 16.45 bo v Kulturnem domu v Novi Gorici javna radijska oddaja o temi Spoznavajmo svet in domovino. Pripravlja jo občinska organizacija Zveze mladine. Tekmovali bosta e-kipi Turnišča pri Lendavi, mešana ekipa Nove Gorice in naših krajev v zamejstvu. Pripravljajo tudi zabavni program s sodelovanjem instrumentalnega ansambla Predme st je in humorista Žarka Petana. Sodelovali bodp nadalje znani pri morski športniki, med niimi smučarski prvak Jure Franko. Oddajo bosta vodila Radovan Kozmos in Monika Glavič. Vstop na tekmovanje bo prost. Danes zvečer, in sicer ob 20.30 se bo v prostorih zavoda Lenassi * Ul. Vittorio-. Veneto Bestal rajonski svet za Podturn in Sv. Ano. Na-dnevnem redu je težavno stanje v zvezi z oskrbo vode pri Sv. Ani, zahteva po odprt,ju lekarne v istem mestnem predelu ter izdelava smernic za uporabo denarnega -klada, s katerim razpolaga rajonski svet. Na seji bi morala biti prisotna tudi predsednik in ravnatelj občinskega podjetja za vodo. Komu je bila namenjena pošiljka 1215 gramov heroina, ki so ga v ponedeljek popoldne zaplenili na mednarodnem mejnem prehodu pri štandrežu? Zaenkrat še ni odgovora na to vprašanje, kajti preiskava, ki se odvija tudi v raznih krajih severne Italije, še ni zaključena. Poseben oddelek finančne straže za boj proti razpečevalcem mamil, je menda že opravil vrsto hišnih preiskav in kontrol in to na osnovi podatkov, ki so jih našli pri treh kurirjih, dva sta libanonska državljana, tretji pa Argentinec. O izsledkih preiskav žal nd zaenkrat nobenih vesti, kar je tudi povsem razumljivo, saj gre za zadevo, ki še ni zaključena. Včeraj zjutraj smo v pogovu s kapetanom finančne straže Raffae-lom Romanom izvedeli, kako je prišlo do odkritja mamila, zaplembe vozila in seveda do aretacije tihotapcev. Izgleda, da tokrat pristojni organi niso prejeli nobenega sporočila oziroma opozorila o prihodu sumlji v ega vozila. Odkritje naj bi bilo torej sad stalnega in poostrenega nadzorstva, ki ga organi carinske službe izvajajo nad potniki in vozili, ki prihajajo iz nekaterih držav obi čajnih proizvajalk mamil. Tudi tokrat je bila uspešna akcija plod sodelovanja med finančnimi stražniki in posebej izšolanimi psi. Razdreti avtomobil, ne da bi našel blaga, ki ga iščeš, je namreč lahko hudo nerodna zadeva. Tokrat pa je bilo drugače in pes se ni zmotil. Že po prvem pregledu na mejnem prehodu so med bencinskim rezervoarjem odkrili skrbno spravljen paket heroina, za dobrega pol kilograma, preostala količina pa je bila sprav Ijena v jeklenki, kjer je običajno pe na za gašenje požara. Po prvi kon-roli na mejnem prehodu so avto-nobil prepeljali v specializirano delavnico, kjer bodo skušali odkriti, i kolikor obstajajo, še druga skrivališča. Tolikšno količino heroina na mej nih prehodih na Goriškem doslej še niso zaplenili. Kaj je tihotapce napotilo, da so se namesto preko Sežane in Fernetičev, kjer je promet večji in kontrola strožja, usme- ril preko Gorice? Mogoče so se pri nas čutili varnejše, ali pa obstajajo drugi razlogi. Tudi s tem se ukvarjajo preiskovalci. Včeraj popoldne so s poveljstva finančne straže v Gorici sporočili tudi imena aretiranih oseb. V goriškem zaporu se nahajajo 35-letni Abdaluh Agaj, 33-letni Abdul Fattah Mohammed in 31-letni Jorge Hugo Megeidin. Prva dva sta libanonska državljana, zadnji, pa ima argentinski potni List. Po priimku sodeč, pa je najbrž arabskega porekla. Razna obvestila Faktor M predstavlja kabaret Maura i adigne »GNOCCHETTI*. v petek, 28. t.m., ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dijaki učiteljišča »S. Gregorčič*, v sodelovanju z Mladinskim krožkom priredijo v soboto, 29. t.m., ob 20.30‘dijaški ples, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Na sedežu planinskega društva v Gorici je v teku vpisovanje za Planinski ples, ki bo 12. februarja. Prijave sprejemajo vsak dan od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. Pohitite z vpisom, ker je število mest omejeno! Sindikat slovenske šole - Tajništvo Gorica obvešča zainteresirane, da sta na razpolago goriškim šolnikom dve štipendiji za udeležbo na XIX. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 16. julija 1983. Kdor bi nameraval sodelovati na seminarju naj se javi pri odbornikih sindikata čimprej. prava med dijaki in gledališkim u-metnikom. Nastope je priredilo Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Na naši sliki je Jože Zupan med dijaki tehničnega zavoda Žiga Zois r Gorici. V kratkem nova številka revije «11 Territorio» Po daljšem premoru bo v prihodnjih dneh spet izšla revija II Ter-ritorio, ki jo izdaja javni večnamenski kulturni center v Ronkah. Tokrat bo na razpolago že sedmi zvezek revije. SLOVENSKO STALNO |2' GLEDALIŠČE ZP V TRSTU DANIEL L. COBURN PARTIJA REMIJA tragikomedija Jutri, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu «A. Budal* v štandrežu v petek, 28. januarja, ob 20.30 na sedežu društva »Kras* v Dolu v soboto, 29. januarja ob 20.30 na sedežu društva «Briški grič* na Bukovju v Štever-janu v nedeljo, 30. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah v ponedeljek. 31. januarja, ob 20.30 na sedežu društva »Naš prapor* v Pevmi Gostovanje Mladinskega gledališča U Ljubljane Fridrich Karl Waechter ' ŠOLA ZA KLOVNE mladinska igra v soboto, 29. januarja, ob 9. uri in ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici. MHIIIItlllllllllimillHIIHIIItlltlUIIIIIIIIHIIIIimilMIlIttllllllUIIIIIIIHIIBMIIIIIHIIIIIimnilMIIIIIIIIIUItllllllttB PRIREJAJO JO V PODTURNU HimtiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiittitiiiitiiitniitiiniiiMfNMiiMHHiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SREČANJE MALIH ODROV 1983 «Božanska komedija» drevi v Kulturnem domu Nastopa Lutkovno gledališče iz Ljubljane V Kulturnem domu v Gorici bo danes tretja goriška predstava Srečanja malih odrov 1983, ki ga prireja Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Predstava bo ob 20.30. Tokrat pride v goste Lutkovno gledališče Ljubljana, ki ga dijaki naših srednjih šol in učenci osnovnih ie poznajo, saj se je večkrat prikazalo v njih sredini. Tokrat pa je predstava namenjena odraslemu gledalcu m ni prav nič mani zanimiva kot druge predstave, čeprav gre za lutkovno predstavo. Na odru bo igra ruskega avtorja Izidorja Vladimiroviča Štoka ^Božanska komedija». Gre za avtorjevo videnje zgodbe o nastanku sveta. Štokovo delo nosi namreč pod naslov tPodrobna zgodba o stvarjenju sveta, narave in človeka, o izvirnem grehu, izgonu iz raja in po sledicah*. Delo je režiral Zlatko Bcurek, glasba je Adamičeva. Nastopajo nam in še posehei Sovndenjcem znan Lati Cigoj, Božo Vovk, Iztok Jereb, Nadja Vidmar, Lučka Drolc pe še drugi igralci in animatorji. V Novi Gorici, v gledališki dvorani v Solkanu, pa bo danes, ob 17.30, Mestno gledališče iz Ljubljane prikazalo 1. Brešana delo *Hudič na filozofski fakulteti». un, Danes občinski svet v Doberdobu Za danes popoldne ob 15. je sklican tudi občinski svet v Doberdobu. Razpravljal in sklepal bo o nekaterih ukrepih, ki jih je treba odobriti do konca januarja, med drugimi tudi sklep o povišku cene električne energije, v smislu finančnega zakona. Občinski svet bo sklepal tudi o spremembi vin-kulativnih norm, ki veljajo za zidavo v neposredni bližini pokopališč. Takoimenovani varovalni pas bodo skrčili. Rajoni se pripravljajo na parado pustnih vozov Pustni vozovi in skupine mask bodo na pustno nedeljo «zasedli» mestno središče - Zmagovalcem gre prehodna trofeja goriških rajonov Tudi letos se v Podturnu že pripravljajo na pustne prireditve, ki bodo dosegle višek v nedeljo, 13. februarja, s parado pustnih ma-k in vozov po ulicah mestnega središča. Pobudo za letošnji »Carnevale giovane 83». kot so imenovali prireditev. ki bo tokrat že petič po vrsti, je dala mladina iz podtum-ske skupnosti, sodeloval Da je tudi Center za ohranjevanje ljudskih tradicij v Podturnu. V čem se bo karakteriziral letošnji pust? Sami prireditelji ugotavljajo, da .ie v teh težkih časih vedno teže ironizirati, se vsaj za ne kaj časa počutiti kot šejki ali kot milijarderji, ko pa se moramo vsak dan soočati z davčno šibo. Toda namen pustnih prireditev je nrav v tem, da za trenutek pozabimo na vsakdanje težave, da vsaj za hip pogledamo v svet z drugačnimi očmi. Da je to mogoče tudi brez najneumnejših žal in brez bolj ali manj prikritih oblik nasilja, v katerih vse prevečkrat prihaja do sprostitve napetosti, ki jo nabira mo dan za dnem, dokazuje uspeh podobnih pustnih prireditev iz prejšnjih let. Tudi letos se bodo okinčani vozovi zbrali na stadionu Baiamonti, odkoder bodo v pustnem sprevodu krenili po Ul. Lantieri, Trgu sv. Antona, ulicah Marconi, Crispi, Roma in Oberdan do Korza. Pisana parada se bo nadaljevala po Kor-zu do Ul. 24 Maggio, po kateri se bo sprevod vrnil proti Ul. Vittorio Veneto in spet na stadion Baiamonti. kjer bodo nagradili najlepše vozove in skupine mask. Po na grajevanju se bodo vsi sodeluioči zavrteli ob zvokih zabavne rlasbe. Omenili smo nagrajevanje nai-lepših vozov. Kot že v prejšnjih letih bodo namreč tudi tokrat Dodelili prehodno trofejo mestnih rajonov. Na tekmovanju za to trofejo lahko sodelujejo samo vozovi ali skupine mask (vsaka skupina mora imeti vsaj 8 članov), ki predstavljajo kako mestno društvo, krožek, šolo oz. katerokoli drugo ustanovo. Vsi ostali nastopa ioči bodo sodelovali na tekmovanju za najboljši voz 1983 Prve tri uvrščene ekipe tako v snlošnem tokmovaniu za najboljši voz kot v konkurenci za trofejo mestnih rajonov, bodo poleg pokalov prejele tudi zelo dobrodošle nagrade, ki so izražene v metrih klobas in steklenicah vina. Pustni sprevod bo v nedeljo. 13. februarja, ob 13. uri. Vpisovanje se zaključi teden prej, v nedelp. 8. februarja, ob 19. uri. Ob vpisu mora vsr.ka skupina priložiti skico voza in izjavo tehnika (geometra, inženirja ali arhitekta), da vozilo ni nevarno za ljudi in da lahko kroži po ulicah. Prijave sprejemajo na sedežu organizacijskega odbora v Ul. Veniero 1 (tel. 83-418) V P/vThirnn Razstave V Kulturnem domu je odprta razstava kiparskih del goriškega umetnika Roberta Nanuta. V palači Attems je odprta razstava grafik beneških mojstrov iz 18. stoletja. Kino G or i en VERDI 18.00-22.00 »La febbre del successo*. N. Diamond in L. Oliver. CORSO 18.00-22.00 «11 colpo della metropolitana*. W. Matthau. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 »Desiderio e-rotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Brivido*. PRINCIPE 18.00-22.00 «C!asse 1984». Moni Horiru in okolica SOČA 18.00 »Maratonci tečejo častni krog*. Jugoslovanska komedija. 20.00 «Ali je mesto za ljubezen*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Ali je mesto za ljubezen*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Angeli iz pekla*. Ameriški film. DEŽURNA I.F.KMINA V GORICI Bassi Rita. Ul. Don Bosco 175, telefon 32-551. V TURINU SO VLOŽILI VELIKA SREDSTVA V RAZVOJ ZADNJEGA MODELA ZA VSE TISTE, KI NIMAJO PREPLITVIH IN PREGLOBOKIH ŽEPOV Uno naj bi omogočil Fiatu Mala družinska jadrnica «comet 700» izhod iz dolgotrajne krize Varčnost največji adut zadnjega turinskega novorojenčka Ko smo poročali s predstavitve zadnjega Fiatovega modela na Floridi, smo obljubili, da se bomo še vrnili k temu, ta čas najbrž najzanimivejšemu italijanskemu avtu. Fiat polaga veliko u-panje v uspeh svojega novorojenčka in poudarja predvsem varčnost modela «uno», še zlasti različice ES. Pri tem pa je že marsikdo ugotovil, da je uno nekoliko drag, nikakor namreč ni mogoče reči, da je cenejši od svojih tekmecev, v najboljšem primeru je cena približno enaka. Ostaja sicer dejstvo, da je kasneje vzdrževanje italijanskih avtov nekoliko ceneje, nadomestni deli pa, v normalnih okoliščinah, niso problem. Tokrat bi se ustavili pri tistem modelu uno, ki porabi manj od ostalih in sicer uno ES. Avto ima 900 kubičnih centimetrov, štirivaljni prečni, vodno hlajeni motor, vžig uravnava elektronika po sistemu digiples, vplinjač soles pa ima vgrajeno napravo, ki prekine dotok goriva, ko voznik ne pritiska na pedal za plin. Zmogljivosti so iste kot pri manj varčni različici uno 45, kljub temu da je poraba zelo nizka: 4,3 litra za 100 km ob stalni hitrosti 90 km. poprečna poraba ECE pa ne presega 5,5 litra za 100 km. Vožnja ne predstavlja nobenega problema. Voznik obvlada vozilo v vsaki okoliščini, zavore so brezhibne, čeprav brez servooja-čtvalca, ki je predviden samo za močnejše različice. Čeprav dosega uno ES najvišjo hitrost 140 km na uro, je to hitrost, ki jo doseže v četrti prestavi. Peta prestava je sicer serijska, prispeva pa k varčni vožnji, saj je zelo dolga. Razmerje v peti prestavi je 0,78:1, tako da je včasih zelo zoprno, ko avto v peti prestavi občutno izgubi na hitrosti. Zunanja oblika je najbrž mnbgo bolj posrečena pri modelih s trojimi vrati, medtem ko je pri modelu s peterimi najbrž nekoliko težja. Gre sicer za osebne vtise, zanimivo pa je, da pri Fiatu predvidevajo mnogo večji uspeh, vsaj v tujini za model s petero vrati. Prostora je v unu dovolj za štiri osebe pa še za nekaj prtljage, če pa sta v avtu samo voznik in en potnik, dosega prtljažnik skoraj kubični meter prostornine, seveda s preklopljenimi naslonjali zadnjih sedežev, kar je danes v takih kombilimuzinah skoraj že norma. Kako bo tržišče odgovorilo na veliki finančni napor, ki ga je Fiat vložil v razvoj modela uno, za sedaj še ni znano. Najbrž bodo kupci prisiljeni odločiti se za uno, ker 127, razen modela z motorjem dizel, zelo verjetno ne bodo več prodajali, tako da bo uno nekako obvezna izbira za tiste, ki jim je panda premalo, ritmo pa preveč. Gomme MARCELLO Prodaja gum: znamke CEAT — PIRELLI MICHELIN in druge - Predelava in tehnična pomoč TRST — Trg Foraggi 8 — Tel. 724-276 bbbb GRGIČ PADRICE — TRST — TEL. 226-161 — KAROSERIJA — MEHANIČNA DELAVNICA — CESTNA POMOČ POVERJENI PREDSTAVNIK IN MEHANIČNA DELAVNICA PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV - ^RVIS Krov osrednje kajute lahko med postanki dvignemo, da zvišamo višino dnevnega prostora Obrata Comar iz Forlija ni treba predstavljati našim bralcem, saj .je z dolgoletnim uspešnim poslovanjem postal sinonim italijanskega koncepta družinskega jadranja: dobre plovne sposobnosti brez regatnih ambicij, še boljše pa bivalno udobje med plovbo in med postanki. To v glavnem velja tudi za najmanjšo jadrnico «comet 700», pri kateri seveda ne moremo pričakovati tistega romarjevega udobja, ki smo ga na vajeni na večjih jadrnicah. Mirne duše pa lahko trdimo, da je «co-met 700» ena redkih jadrnic takih razsežnosti, kjer so res poskrbeli za vse. V glavnem je to neke vrste plavajoča počitniška prikolica, ali bolje rečeno, plavajoči kamper, saj so načrtovalci izkoristili prav koncepte teh po čitniških vozil, da so uredili notranjost «cometa 700». Izraba prostora .je kratkomalo izredna. V komaj 7 metrih dolžine je kar 5 ležišč. S tem pa nočemo trditi, da so poskrbeli za udobje 5 odraslih oseb. Pri takih razsežnostih je križarjenje izved l.jivo le, če je na krovu ena družina. ne pa dve, kar bi bilo navsezadnje izvedljivo tudi s «co-metom 700». Pa preidimo kar na opis notranjosti. Iz prostornega kokpita vstopimo v osredno kajuto, kjer je na levi postelja, ki sega globoko v kokpit. Takoj po »dežurni postelji» je ladijski kuhalnik, sledi umivalnik in zložljiva delovna mizica Nasproti kuhinjskega seta .je dnevni prostor s preklopno mizo, kjer lahko u-dobno sedijo štiri osebe, ponoči pa ta prostor spremenimo v dvojno ležišče. V osrednjem salonu je višina te 1.55 metra, kar je med plovbo kar dovolj, saj smo predvsem v kokpitu Med postanki pa lahko dvignemo streho kajute, da je višina v dnevnem prostoru 1,90 metra. Tako rešitev so s pridom uvedb tudi drugi obra ti in se je doseda.j dobro obnesla. Med plovbo nam je sedenje v dnevnem prostoru čisto dovolj, vzravnali se bomo samo med postanki. Po kuhin'skem setu je prostorna omara, za njo pa stena, ki loči osrednji dnevni prostor od nočnega v premcu, kjer je zakonska postelja, v tako 'menova- ni V - kajuti. Tu je v sredini pod žimnicami vgrajeno kemično stranišče. Za marsikoga bo prav t.o glavna hiba, saj si želi sanitarije v ločenem prostoru. Z nekoliko prilagodljivosti pa se lahke tudi ta omejitev premosti. Kot vse Čolnarjeve palube je tudi na «cometu 700» nadkrovje lepo, čisto in pregledno. Upravljanje z jadri .je pri standardni opremi nezahtevno, da vse manevre izvedemo iz kokpita. Precejšnja prednost in za Čolnarjeve jadrnice tudi novost je jambor. ki ga lahko brez večiih težav snamemo, če moramo zapluti pod prenizki most. Po vsem tem še neka' tehničnih podatkov: dolžina 7.08 m, vodna linija 6 m, širina 2.45 m, teža s premično kobilico 1.090 kg, vgrez pa od 0,65 do 1.08 m. Največja površina jader je 27.80 kv. m brez pomožnega 6-koniskega notranjega motorja je ceria 19 milijonov 234.000 lir, z motorjem pa se cena povzpne na 25 milijonov 122.000 lir (pri obeh zneskih je vključen tudi davek IVA). glavne oblike vseh večjih . vrstnic .............,1,111,,,,,,,i,ii,iim,MliHim,iiim.uiHiiiuuiliiiliil>iiiii|miniiiiuiijntna^,,MW'NVl«f'n>JOll^>l<,Mi”yiii>,u>t|>>|,l,t,<>iiil"i,inii,li,,i,i,,li",iii,,,illM^i|iLjui1,>l,iii,ini,lliiiiiniiiiliiiiiiliiilii><,i>Miiiliiiin..............iiimiui..............................................nuiiiiiiiimnii*ii||w*mhona — Real Madrid ZAGREB — V okviru finalne *hupine košarkarskega pokala prvakov bo danes Cibona v Zagrebu Ifraia proti madridskemu moštvu Reala. Billy iz Milana in Ford iz Cantu-8 Pa bosta igrala jutri. Milančani , Jo gostovali v Tel Avivu, košar-‘arii iz Cantuja pa v Moskvi. t! POKAL POKALNIH PRVAKOV Poraz Olimpije Asvel _ Olimpija 119:95 (57:«) OLIMPIJA LJUBLJANA: Blaznik, “vodnik 6 (2:4), Planec 27 (5:6), Su-J?tie 26 (2:2), Todorovič, Vilfan 14 (2:2), šantelj 4 (2:5), Mičunovič. VILLEURBANNE - Ljubljanska Olimpija je sinoči v gosteh zaslužno izgubila proti francoskemu mo *»u Asvela, v katerem sta bila baječ najboljša Američana Batts točk) in Boston (26). ..Kljub temu porazu pa se je ljub-jjansko moštvo praktično že uvrsti-10 v polfinale. igralca Forda iz Cantuja Jamesa Brewerja s prepovedjo igranja e-nega kola zaradi prekomernega o-porekanja sodnikoma. AVTOMOBILIZEM RALLY MONTECARLO Rohrl v vodstvu MONTE CARLO - Zahodni ne-mec Walter Rohrl je po treh posebnih vožnjah v vodstvu rallyja Monte Carlo. Rohrl, ki tekmuje na avtomobilu lancia rallyy, ima minuto in sekundo naskoka pred francoskim pilotom Guyom Freque-linom (Opel Ascona). Rohrl je prevzel vodstvo že v prvi posebni vožnji, ko je zmagal francfiski pilot Jean Claude An-druet (lancia rally)), in okrepil svoj vodilni položaj z zmago v drugi in tretji vožnji. Omeniti je treba tudi spektakularen incident, ki k sreči ni imel večjih posledic za francoskega pilota Clauda Yvera in navigatorko Catherine Renaud. S svojo citroen viso so v prvi posebni vožnji zleteli iz ceste v globok prepad. Oba sta imela zvrhano mero sreče, saj sta nepoškodovana. 1. Rohrl - Geistdorfer (lancia rally 2.6’46” 2. Frecquelin - Fauchille (opel ascona) 2.07’'47 3. Andruet - »Biche* (lancia rally) 2.07'55" 4. Blonquist - Cederberg (audi) 2.08’03” 5. AUen - Kivimaki (lancia rally) 2.08’19” 6. Toivonen - Gallagher (opel ascona) 2.09'45” 7. Mikkola - Hertz (audi) 2. iO’39” 8. Mouton - Pons (audi) 2.10’39" 9. Vatanen - Harryman (opel ascona) 2.H’29” Univerzlada v Sofiji SOFIJA — Kar 800 atletov iz 30 držav se bo udeležilo letošnje zimske univerziade v Sofiji, ki bo na sporedu od 18. do 27 februarja. Avstrijci in Kanadčani tudi včeraj najhitrejši Včeraj so opravili dva poskusna spusta pred jutrišnjim smukom za svetovno prvenstvo V Sarajevu sta bila včeraj dva treninga pred jutrišnjim moškim smukom za svetovni pokal. Podobno kot predvčerajšnjim, so bili tudi tokrat v ospredju Avstrijci, čeprav jim ni šlo tako dobro kot v ponedeljek, ko so uvrstili svoje tekmovalce na prva tri mesta, pridružili pa so se jim tudi Kanadčani. V prvi včerajšnji vožnji je najboljši čas dosegel Hoflehner (Avs.), ki je progo prevozil v 1’54”82. Na drugo mesto se je uvrstil Kanadčan Read (1’55”21), sledijo pa: 3. Wim-sberger (Avs.) 1’55”66; 4. Stock (Avs.) 1’55”67; 5. Niedeser (Avs.) 1'55”68; 6. Cathomen (švi.) 1'55”70; 7. Miiller (Švi.) 1’55”77; 8. Meli (Švi.) 1'55”78; 9. Weirather (Avs.) 1’55”93. Najboljši med Jugoslovani je bil Pleteršek, ki je bil 36. s časom 1’58”10. V drugi preizkušnji pa je bil vrst- NiiiifiiiiniitiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimfHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiig Z občnega zbora TPK Sirena Bfewer Izključen RIM — Disciplinska komisija *csarkarske zveze je kaznovala ni red naslednji: 1. Read (Kan.) 153”93; 2. Hoflehner (Avs.) 1’54”40; 3. Brooker (Kan.) 1’54”43; 4. Flash-berger (Avs.) 1’54”70; 5. Miiller (švi.) 1’54”79: 6. Podborski (Kan.) 1'54”96: 7. Weirather (Avs.) 1'55'T3; 8. Stock (Avs.) 1'55”29; 9. Klam-mer (Avs.) 1’55”62. Tudi tokrat se je med Jugoslovani še najboljše o- V nedeljo, ob 9.30 na Idrijo 6. februarja 1983, Črnem vrhu nad 8. TRNOVSKI MARATON (42, 25, 8 km) Prijave sprejemata ZSŠDI Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 76-73-04 in Gorica, Ul. Malta 2, tel. (0481) 33-029 drezal Pleteršek. ki je sicer vozil nekoliko počasneje kot v prvem spustu (1’58"39), vendar je kljub temu zasedel 30. mesto. • Na sobotnem občnem zboru TPK Sirena so prikazali tudi načrte za ne*, večji in prtmernejši društveni sedež. Sirena se lahko že sedaj pohvali in pokaže, kaj je z lastnimi močmi naredila na društvenem prostoru ob morju v Barkovljah, prav gotovo pa bo izpeljava tega načrta terjala še veliko več vneme In truda itak požrtvovalnih članov in odbornikov. Na sliki: predsedstvo'Občnčga zbora Anja Zavadlal prva v ZRN V Samerbergu v Zahodni Nemčiji je bil včeraj ženski slalom za FIS točke, katerega je osvojila Jugoslovanka Anja Zavadlal (87”32) pred domačinko Epplerjevo (87”57). Na tretje mesto se je uvrstila Avstrijka Buderjeva (88”12). Izmed ostalih Jugoslovank je Leskovškova zasedla deveto mesto (89”17), Mavce-va pa je bila enajsta (91”03). ATLETIKA . ,> Zabala umrl BUENOS AIRES - V starosti 71 let .je umrl Juan Carlbš'"Za7>ala, zmagovalec v maratonskem teku na olimpiadi v Los AogfilfttfHfcta 1932. *w 'j ■■ -wa ~ •• ^ ??v v - v% | IZ ŠPORTNEGA ZIVUENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • PROMOCIJSKO PRVENSTVO Turriaco — Valnatisone 1:1 (1:0) VALNATISONE: Beuzer. Fran- zolini, Jussa, Mesaglio, Nolfo. Zil-li. Stulin II., Stulin I.. Miano (Pittaro), Cencig. Birtig. STRELEC: v 67. min. Jussa. Valnatisone .je pretrgal vrsto zaporednih porazov z remijem na gostovanju proti zadnjeuvrščenemu Turriacu. Kljub temu pa je zdrknil na predzadnje mesto na lestvici skupno s Ponziano in Tolmezzom. 2. AMATERSKA LIGA Savognese — Azzurra 2:1 (1:0) SAVOGNESE: Predan, Meo, Co-lombo. De Sabata, Podoriezac, Stulin. Cernioa, Miani, Bordon, Rot, Bussdin. Balus. STRELCA: v 20. min. Miani, v 75. min. Cernoja (11-metrovka). Savognese .je v nedeljo na domačem igrišču premagala solidno ekipo Azzurre in se tako s 16 točkami povzpela na 9. mesto na lestvici. Audace — Buttrlo 0:0 AUDACE: D. Andrea. Tomaset-tig, Jussa, Pilatto, Chiabai I., Vo-grig, Chiadg, Buonasera, Para-van (Stulin). Carbonaro, Ipnotico (Chiabai H.). 3. AMATERSKA LIGA Pulfero — Linea Zeta 1:3 (0:1) PULFERO: Guion, Jussa, R. Bordon, Chiatic, Zamperi, Martinic, M. Busolini, Vogrič (V. Busolini), Manzini (Cedermaz), Jusich, Cos-san. STRELEC za Pulfero: Jusich. Proti prvouvrščeni ekipi Linea Zeta so nogometaši Pulfera zasluženo izgubili. Po tem porazu so na šestem mestu lestvice z enajstimi točkami. Mladinske igre v smučanju in tekili Pokrajinska komisija letošnjih mladinskih iger bo priredila 31. januarja pokrajinsko tekmovanje v smučanju in smučarskih tekih, veljavno za mladinske igre 1983. Tekmovanja bodo potekala v Trbižu (veleslalom) in Žabnicah (smučarski tek). Na igrah lahko sodelujejo otroci rojeni v letih 1972 in 1973. Vpisovanja sprejema urad za telesno vzgojo in šport pri tržaškem šolskem skrbništvu v Ul. S. Caterina 5 (telefon 62-760) še danes, 26. t.m., do 12. ure. OBVESTILA 1 feapiiiiiSSssSis isiiiiii MM m ~m SK Devin obvešča, da se nadaljuje splošna telovadba v nabrežinski telovadnici ob četrtkih od 17.30 do 19. ure. ŠD Kontovel obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 28. t.m., ob 20.30 v dvorani na Kontovelu. ŠD Polet organizira v nedeljo, 30. t.m. L zlet na Nevcjsko sedlo. Odhod avtobusa bo izpied prosvetnega doma na Opčinah ob 7.30. Cena prevoza je 7.500 lir na osebo, «ski -pass» in dve uri tečaja z učiteljem je 12.500 lir. Za izlet je na razpolago še nekaj prostorov. Interesente tudi obveščamo, da bodo organizirali še tri izlete, kot tudi prevozi na tekmovanja, ki jih prirejajo naša zamejska športna društva. Vpisovanje na sedežu ŠD Polet, pri zavarovalni agenciji #Ita-lia», v Ul. Cicerone 8, in v trgovini čevljev Malalan na Opčinah. ŠZ Jadran obvešča, da je v avtobusu za Bologno, kjer bo v nedeljo 30. t.m. prvenstvena tekma AS Castiglione - Jadran na razpolago nekaj prostorov za navijače. Interesenti se lahko prijavijo v trgovini čevljev Malalan na Opčinah ali v cvetličarni Nadja na Proseku do petka, 28. t.m. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiimtiiiiiiia Naše peterke v mladinskih ligah MLADINCI Polet — Inter Milje 63:65 (38:39) POLETI: Tavčar 12. Grainer 3 (1:3), Kuk 25 (5:12), Fabi 9 (1:4), Malalan 10 (0:3), Košuta 4, Sardoč. Po zelo izenačeni tekmi so pole-tovci izgubili proti solidnemu mili-skemu Inter ju. Openci so tokrat povsem zadovoljili, še zlasti pa se je izkazal Kuk. IZIDI 7. KOLA Stella Azzurra - Inter 1904 46:113; Saba - Bor 60:41: Alabarda - Scoglietto 120:69; Polet - Inter Milje 63:65. LESTVICA Inter 1904 14, Ferroviario in Al a barda 8. Inter Milje. Stella Azzurra 6, Scoglietto in Saba 4, Bor 2, Polet 0. PRIHODNJE KOLO: Alabarda -Stella Azzurra, Ferroviario - Polet (30. 1. ob 11.00). Bor - Scoglietto (30. 1. ob 11.30). Inter 1904 - Inter Milje. KADETI Kontovel — Scoglietto 77:96 (35:42) KONTOVEL: Grilanc 2, Terč;č 2, Caharija 19 (3:8), Daneu 2 (0:2T,’ Škabar 8 (2:3), Piras, Starc 36 10:16), Košuta, Emili; : Kljub izvrstni igri Damira Starca niso zmogli več proti Sco-gliettu od častnega poraza. IZIDI 7. KOLA Ferroviario A - Ferroviario B 66:51; Kontovel - Scoglietto 77:96: Barcolana - Inter Milje 62.89; Bor B - Bor A 65:87; Libertas -'Stella Azzurra 105:79. LESTVICA Ferroviario A, Libertas 14, Inter Milje 12, Scoglietto in Bor A 8, Ferroviario 6, Stella Azzurra, Barcolana in Sokol 4, Bor B in Kontovel 2. PRIHODNJE KOLO: Sokol - Bor B (29. 1. ob 15.30). Inter Milje - Kontovel (30. 1. ob 8.30), Libertas - Ferroviario A, Bor A -Barcolana (29. L ob 15.30), Scoglietto - Stella Azzurra. DEČKI Bor — Kontovel A 88:55 (49:39) BOR: Kovačič 4 (0:2), Mosetti 8. Žetko 11 (5:7), Lippohs 16 (4:7), Uršič 10, Barini 9 (1:3), Carbo-nara 12 (6:9), Pertot 10 (4:5). Rudolf 2, Cappellini 6 (2'3). KONTOVEL A: Kompare 4 (2:7). Cingerla 14 (6:8), Dolhar 2 (0:5), Pertot 2 (2:6), Gruden 4. Terčon tt^S^vVenier 7 (3:10). Ban, Šker lavaj. Borovci so zasluženo osvojili slovenski derbi proti Kontovelctm. saj 80:48 ‘""■■iiniimMnmnmnut,lunin..........................................»iimtmiMn..........................m nminnii ............................................................................................. ~ V PRIJATELJSKI TEKMI nogomet Mladinci iz SRS zanesljivo boljši Včeraj so v Bazovici visoko premagali reprezentanco ZSŠDI M'ad. reprez. ZSŠDI — Mlad. reprez. Slovenije 0:7 (0:2) - STRELCI: v 37 min. Zulič, v s min. Jerina, v 51. min. Tripar, ®L min. Zulič, v 74. min. Sboja-ovič, v 84 min. Petrovski, v 89. 01ln- Petrovski. ..^ladinska reprezentanca a §Dl: Dario Racman (Zarja), Pa-Tognetti (Zarja). Robert Purič J primor je), David Ciacchi (Breg). ,2®r Tul (Breg), Damjan Fonda l,,lrja). Miloš Tul (Breg), Gabrijel vdrtim (Breg). Egon Fonda (Zarij, ■• Massimo Celea (Primorje), tjteo Pečar (Gaja). V drugem pol-so igrali še: Sergio Zettin yrt'e), Giorgio Borut (Breg). Mau-ŠHajn (Breg), Valter Olenik vili tehnično in predvsem telesno premoč ter zanesljivo zmagali, (bi) V nedeljo v Sežani Tabor-SAK Celovec V nedeljo se bosta v Sežani ob 14.30, v prijateljski nogometni tekmi spoprijeli članski moštvi sežanskega Tatova in SAK iz Celovca. /a ljubitelje nogometa se obeta dokaj lepa in zanimiva nogometna predstava. NOGOMET DREVI v «SUPER POKALU* Povratno srečanje Aston Villa-Barcelona BIRMINGHAM — Drevi se bosta Aston ViUa in Barcelona pomerila v povratni finalni tekmi »Super pokala:*. V prvem srečanju v Barceloni so domačini zmagali z 1:0. Posnetek tekme bo prenašala tudi italijanska televizija na prvi mreži z začetkom ob 22.40. p,°feg). Robi Križm-nčič (Gaja), to fabian Kraljič (Breg), Rado Mil-°v*č (Primorec). -Mladinska reprezentanca ?-OVENIJE' Boris Horvat, Dare ?,°janovič, Gorazd Šket, Sašo »arčinko, Damir Zulič, Emil Na-, C' Andrej Jerina. Rudi škedelj I?*} 34. min. Igor Bric), Gregor .j, ,an, Blagoje Petrovski. Andrej i.‘1Par. v drugem polčasu so igra-' še: Marko Štampfel. Dare Pleniti, Valter Orehek, Bogdan Jc*pek. SODNIK: Krašovec. V včerajšnji prijateljski nogomet-tekmi v Bazovici je mladinska ,ePrezentanca Slovenije po priča-„°,vanju in visoko premagala selek-C|k ZSŠDI. Naši nogometaši so zdržali tem-gostov le do sredine prvega P°lČasa. nakar so varovanci trenerji Bečejca (bivšega nogometaša ,L8rtizana, Olimpije in kolumbijska moštva iz Santa Fe) uvel ja P. Sala obsojen GENOVA — Nogometaš Fiorenti-ne Patrizio Sala je bil obsojen pogojno na pet mesecev zapora zaradi žalitve javnega funkcionarja. Lansko leto, ko je igral pri Samp-dorii, .je žalil v Genovi mestnega redarja, ki mu .je dosodil globo zaradi parkiranja avta na nedovoljenem mestu. V 1. AMATERSKI LIGI Neapelj: streljanje tudi na igrišču NEAPELJ — Potem ko je sodnik na nogometni tekmi prve amaterske kategorije med Realom SanfAnno in Posillipom razveljavil zaradi off-sida gol nogometašev Reala, je prišlo na uibunah do streljanja. Eden od navijačev »prizadetega* moštva je s pištolo večkrat ustrelil v množico in ranil v nogo dve osebi (13-!elnega Danieleja Postiglio-neja in 30-letnega Gennara Aveto), ki sta jo na srečo skupila z lažjima poškodbama. Policija je že ugotovila istovetnost razboritega strelca. Njegov »poseg* ni kdove kaj pomagal »ljubljenemu* klubu: Real je namreč tekmo s Posillipom izgubil. ODBOJKA V POKRAJINSKEM DELU PRVENSTVA DF.K1.IC Borovke premočno osvojile prvo mesto Povsem zadovoljiva uvrstitev tudi ostalih treh slovenskih predstavnikov - Deželni finale v Trstu V znamenju absolutne premoči Bora se je prejšnji teden končal pokrajinski del prvenstva deklic, tj. igralk rojenih leta 1956 ip mlaj ših. Članice slovenskega mestnega društva se bodo tako 26. in 27. marca potegovale za naslov deželnih prvakinj. Zmago slovenskega društva dopolnjujeta še tretje mesto Sokola in četrto mesto Kontovela Electro nic Shop, kar potrjuje tradicionalno premoč naših društev na Trla škem. Brežanke. ki so nastopile z izbrano vrsto «under 15». so se morale zadovoljiti s predzadnjim me stom. a njihova šesterka je h'la povprečno vsaj za dve leti mlajša od vseh ostalih, kar je pri tej starosti odločilnega pomena. Mimo splošnega uspeha naših e-kip, ki resnici na ljubo ne Drese-neča, pa je treba obravnavati še drugo plat medalje. Ob velikem številu društev, ki se v Trstu ukvarja z odbojko, je samo sedmim uspelo vpisati ekipo v tej konkurenci, povrhu pa je bila tudi kakovost udeleženk precej nizka. Razen Bora in OMA ni namreč nobe- na ekipa pokazala takšne igre, ki jo v sodobni odbojki konec koncev smemo pričakovati tudi od šest-najstletnic, za katere prav gotovo velja, da niso več začetnice. Pa še komentar trenerjev naših ekip. MOŽE (Bor): «Bili smo za razred boljši od ostalih, še posebej, ker sesiri Klem še nimata na tej ravni enakovrednih nasprotnic, prvenstvo pa ni bilo kdove kaj kakovostno. Za deželni finale upam, da bomo znali iz koristiti prednost domačega igrišča (igralo se bo v Trstu) in proti bolj kotiranim nasprotnikom poskrbeli za presenečenje.» Končna lestvica Bor 12 12 0 36: 2 24 Oma 01ympic 12 10 2 31:11 20 Sokol 12 7 5 22:20 14 Kontovel Elec. Shop 12 6 6 22; 23 12 CUS 12 4 8 17:28 8 Breg 12 3 9 14:30 6 Club Altura 12 0 12 6:36 0 UŠAJ (Sokol): *Tretje mesto je za nas lep uspeh. Bor in OMA sta bila premočna. da kaj več res ne bi mogli doseči. Na sploh so vse slovenske ekipe zadovoljile.» » MILIČ (Kontovel Elec. Shop): «Startali smo z na boljšo postavo, a po porazih z B-irom in OMA smo uvideli, da nimamo možnosti za visoko uvrstitev. V nadal eva nju so zato igrale tudi rezerve. Kljub temu bi bil lahko obračun boljši, čeprav to še ne pomeni, da nisem zadovoljen. Svoj načrt smo izpolnili približno 70-odstotno.» JURKIČ (Breg): «Glavni cilj je bil za nas ta, da bi igralkam nudili možnost, da čimveč igrajo. Obračun je torej pozitiven, saj je bil napredek viden, čeprav bi na končni lestvici lahko imeli tudi kakšno točko reč.* A. K. PRIJATELJSKA TEKMA Košana — Jamlje 3:2 JAMLJE: M. in P. Bagon, G. ih M. Ferfolja, Oretti. Soban. Jameljska odbojkarska ekipa, ki nastopa v prvenstvu D lige, je konec tedna odigrala prijateljsko tekmo proti ekipi iz Košane pri Pivki, ki nastopa v medobčinski trim ligi. Srečanje, ki se je zaključilo po 5. setu, so osvojili domačini, čeprav je treba Doudariti, da je bila igra precej enakovredna in sta obe ekipi pokazali dobro odbojko, Ob koncu povejmo še, da bodo odbojkarji iz Košane prve dni februarja vrnili obisk Jameljcem. PRIJATELJSKA TEKMA Jamlje — Naš prapor 2:1 ' (16:18, 16:14, 16:14) NAŠ PRAPOR: S. Gravner, D. Grinover, M. Bevčar, P. Klanjšček, V. Mikluš, M. Sošol, I. Pahor, F. Sošol in I. Komel. JAMLJE: I. Devetak, B. Cotič, R. Antonič, P. Kobal, M. Bagon, P. Bagon. B. Retti, M. Ferfolja, R. Gergolet, B. Soban in B. Legiša. Prijateljska tekma med Jamlja-mi in Našim praporom (Pevma, Oslavje in Št. Maver) je ekipama v glavnem služila kot priprava na nadaljnje prvenstvene nastope so imeli na razpolago več enakovrednih meniav. IZIDI 6. KOLA Ricreatori - Ginnastica 70:83; Bor - Kontovel A 88:55: Don Bos-co - Kontovel B 170:14; Ricreatori - Grandi Motori 21:24; Saba • Servolana 53:56. LESTVICA Servolana, Don Bosco 10. Saba in Ginnastica 8, Grandi Motori 6, Bor 4, Kontovel A 2, Ricreatori in Kontovel B 0. PRIHODNJE KOI.O: Grandi Motori A (29. t.m. ob 17.00). Ginnastica - Don Bosco. Saba - Kontovel B (30. 1. ob 9.00), Servolana -Bor (30. 1. ob 9.00). (PROPAGANDA* A skupina Don Bosco B — Polet (34:13) POLET: Koman 7 (1:3), Prelec. Renar, Poldini 2 (2:3). Andolšek, Ciani 5 (3:5), čebulec 20 (2:8), Škerk 14 (0:7). Proti močnemu Don Boscu so bili poletovoi brez moči, čeprav si za požrtvovalnost zaslužijo pohvalo. IZIDI 1. KOLA Grandi Motori - Ricreatori 60:33; Inter Milje - SGT 35:50; Don Bosco B - Polet 80:48. _ LESTVICA Don Bosco B. Grandi Motori in Ginnastica 2, En*e Porto. Inter Milje, Ricreatori. Polet 0. B skupina IZIDI 1. KOLA Servolana - Bor 58:21; Libertas - Don Bosco A 51:110, LESTVICA Don Bosco A in Servolana 2, Stella Azzurra, Inter 1904, Ferroviario, Bor in Libertas 0. PRIHODNJE KOLO: Grandi Motori - Dcn Bosco B, Inter Mitje -Po'et (29. 1. ob 18.15); SGT -Ent.e Porto, Ferroviario - Servolana. Don Bosco - Inter Mitje, Stella AzzUrra - Libertas, Bor počiva. MINIBASKET IZIDI Ferroviario A - Kraški zidar 39:42; Libertas A Don Bosco B 49:44; Don Bosco A - Servo'ana A 55:38; Ginnastica - Servolana B 31:35. PRIHODNJE KOLO: Inter 1904 - Kraški zidar (29. 1. ob 17.30); Inter Milje - Sokol (jutri, 27. t.m. ob 18. uri) Bor - Alabarda (29. 1. ob 18.30). (M R.) i 1 KVOTE Zaradi velikega števila dobitnikov se je pregledovanje stavnih listkov Totocalcla zelo zavleklo, zato včeraj objavljene kvote, kot smo tudi povedali, niso bile dokončne. Uradne kvote nedeljskega stolpca so naslednje: 13 ( 12.058 dobitnikov) 607 C00 lir 12 ( 211.267 dobitnikov) 34.000 lir ..............................................................................................................................................................................................................imiiimiiiitiiiiiiiiiHiiii.niiiMHimiimiiiiiiiiiiiimi iMUHPir v NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NASI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NARAŠČAJNIKI DEŽELNO PRVENSTVO Ponzlana — Breg 0:0 ZSŠDI in Društvo slovenskih zdravnikov Priredita danes, 26 januarja, 9b 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu *rečanje s predstavniki športnih društev iz tržaške pokrajine Govor bo o ustanovitvi šport-nega medicinskega centra. BREG: Degrassi, De Bortoli, Štrajn, Astore, Milkovič, Tul, Olenik, Ciacchi, De Martin, Luče, Ba-rut. Breg je dosegel drugo točko v letošnjem prvenstvu proti solidni ekipi Ponziane. Veliko zaslug za ta u-speh ima obramba, predvsem pa o-dlični Miloš Tul, ki je bil gotovo najboljši med Brežani. Povedati je treba, da je Breg ravno na koncu srečanja zamudil izredno priložnost, da bi pospravil prvo zmago, saj je Astore zgrešil 11-metrovko v zadnji minuti srečanja. (A.B.) IZIDI: Giarizzole - Monfalcone 0:5; Real Udine - Domio 2:1; Udi-nese - Chiarbola 3:0; Ponziana -Breg -0:0; CGS - S. Giovanni 1:3; Supercaffč - Itala 4:3. LESTVICA: Udinese 27; S. Giovanni 25; Supercaffč 23; Monfalcone 20; Real Udine 16; Chiarbola 13: S. Mareo 12; CGS 11: Ponziana 9; Domio 5; Giarizzole 3; Breg 2. POKRAJINSKO PRVENSTVO Primorje — Trlestlne 0:10 (0:4) PRIMORJE: Zetin. Doljak, Nabergoj, šuc, Purič, Zankolič, Zidarič, Simat, Castellani, Marcuzzi in Corsi. Iz samega izida je razvidno, da proseško Primorje ni bilo kos mnogo boljši ekipi Triestine, ki je premagala domačine kar z desetimi goli razlike. Tržačani so brez večjih težav že v prvem polčasu štirikrat premagali Zetina, v nadaljevanju so še pospešili ritem in visoko zaokrožili svojo zmago. (H.W.) IZIDI: Zaule - Muggesana 1:2; Roianese - S. Andrea 1:1; Čampa nelle . S. Vito 6:2; Montebello - O-limpia 0:0; Blue Star - Chiarbola 0:0; Primorje - Triestina 0:1C. LESTVICA: Triestina 23; Montebello, S. Andrea 21; Roianese 20; Fortitudo 19; Campanelle 18; Muggesana 13: Olimpia, Chiarbola 12; S. Vito 10; Zaule, Blue Sta.' 9; Primorje 2. NAJMLAJŠI B SKUPINA Primorec — S. Andrea 0:4 (0:1) PRIMOREC: Fonda, Della Fontana, Grgič, Maks Kralj, Canziani, Fulvio Čuk, Špehar, Pavel Kralj, Škabar, Ferluga, Luxa, 13 Dragani, 14 Kokoravec, 15 Damon Čuk. Rezultat nas ne sme varati, saj je S. Andrea kar tri gole dosegel prav v zadnjih desetih minutah, medtem ko so bili Trebenci skozi vse srečanje boljši nasprotnik. Primorec je tako tudi proti prvouvr-ščeni enajsterici dokazal, da je letos veliko napredoval in izboljšal svojo igro, kar se bo gotovo obrestovalo v prihodnjem prvenstvu. Žal tega napredka tokrat ni znal izkoristiti v konici napada, kjer bo treba še kaj izpiliti in popraviti. Zarja — Op. Supercaffš 1:4 (1:2) ZARJA: Cocevari, M. Kalc. Ba-bich. R. Kalc, Leban. Cicotti, Fonda. Ke''stich, Zeugna, Žagar, Paulina, Oliva, Stein. Tokrat Zarji ni uspel podvig proti solidni ekipi Opicina Supercaffe, predvsem zaradi netočnosti. Tekma ni zadovoljila, ker sta obe ekipi i-grali zelo nervozno in nepovezano. Že v začetku prvega polčasa so gostje kar dvakrat premagali še zaspano Zarjino obrambo. Drugi polčas pa se je začel v premoči Ba-zovcev, ki so si zapravili nekaj lepih priložnosti. Na drugi strani pa so gostje s hitrim protinapadom dosegli tretji zadetek, ki je praktično odločil tekmo. Tokrat zaslužijo negativno oceno vsi zarjani. ki se morajo bolj držati trenerjevih navodil, če hočejo izboljšati svojo igro. CGS — Vesna 3:1 (0:0) VESNA: Bogateč, Alessio, Zarot-ti, Sedmak, Soavi, Švab I., Mondo (v d.p. Švab II.), Kuzma, Bembi, Marinčič (v d.p. Tence), Sulli. STRELEC za Vesno: Bembi v 27. min. d.p. Proti tržaškemu CGS je Vesna le pokazala nekoliko boljšo igro kot v prejšnjih tekmah. V p.p. so bili «plavi» popolnoma enakovredni nasprotniku in remi je bil najpravič-nejši dokaz razmerja moči na igri- -.. .v.-.v.-.■:.: . . šču. Kriški nogometaši so ustvarili tudi nekaj priložnosti za gol, toda manjka jim napadalec, ki bi znal konkretizirati igro tovarišev. V d.p. pa, kot se je to že večkrat zgodilo, so fantje znatno popustili in nasprotnik je brez težav prišel do zadetkov. V obrambo Križanov pa dodajmo, da je bil nasprotnik telesno močnejši in to se je poznalo predvsem v drugem delu igre, ko se je pojavila utrujenost. (Fabio) IZIDI: Olimpia - Chiarbola 4:0; Primorec - S. Andrea 0:4; CGS -Vesna 3:1; Zarja - Supercaffe 1:4; Opicina - S. T uigi 0:4; Campanelle - Roianese 0:1. LESTVICA: S. Andrea 27; Supercaffe 23; Olimpia 21; S. Luigi 19; Camnanelle 18: CGS 17; Chiarbola 12; Roianese 11; Opicina, Zarja 8; Vesna 2; Primorec 1. ZAČETNIKI A SKUPINA San Giovanni — Breg 1:1 (0:0) STRELEC za Breg: Švara BREG: Turco. Vodopivec, Ražem, Kozina, Bevk, Mačinič, Sancin (Kra- šovec), Kraljič, Slavec, Prašelj, Švara (Cottar, Pintus). Po zelo lepi in kakovostni tekmi so Brežani proti vodilnemu San Gio-vanniju povsem zasluženo osvojili točko. Nogometaši San Giovannija so sicer pokazali boljšo tehnično pripravo, naši pa so se enakovredno borili in bili posebno nevarni s protinapadi. Brežani so v prvem polčasu i-meli dve lepi priložnosti za zadetek in so tudi zadeli vratnico. V nadaljevanju je domače moštvo prvo povedlo, Brežani pa so zasluženo izenačili z Alanom Švaro. Tokrat gre pohvala prav vsem Bregovim nogometašem, ki so pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in tudi kakovosten nogomet. (M.Š.) IZIDI: Portuale - S. Vito 2:1; Gia rizzole - Fortitudo 3:0; Muggesana - Zaule 2:0; Libertas - CGS 0:3; S. Giovanni - Breg 1:1. LESTVICA: Ponziana, S. Giovanni. Portuale 17; S. Luigi, Muggesana 16: Giarizzole 15: CGS 14: Domio 13: Chiarbola 12: Breg 11; Zaule 9; S. Vito, Fortitudo 4; Liber tas 1. B SKUPINA Inter S. Sergio — Kras 4:0 (2:0) KRAS: Marino Tavčar, Taglia-ferri, Umek, Grmek, Lucijan Škabar. Mesar. Erik Žagar (Mozetič). Marucelli (Frasinelli), Grgič, AJan Škabar in Anton Tavčar. Mladi krasovci so slabo začeli leto. V zaostali tekmi jih je visoko premagala poprečna ekipa Inter San Sergio. Po enomesečnem premoru so zaradi poškodb in bolezni nastopili z zelo okrnjeno postavo. V prvi postavi je tako igralo več neizkušenih igralcev. Robert Mozetič pa je prvič oblekel Krasovo majico. Prepričani smo, da se bodo naši nogometaši oddolžili za pekoč poraz v povratnem kolu. (R.B.) IZIDI: Don Bosco - Soncini 0:4; Chiarbola - S. Andrea 1:1; Inter S. Sergio - Kras 4:0; Opicina - CGS 1:1; S. Luigi - Campanelle 0:0. LESTVICA: Soncini 24; Supercaffe, Chiarbola 20; Montebello 14; Olimpia, S. Luigi. Inter S. Sergio 13; Don Bosco 12; Costalunga 9; Kras, Opicma 7; Campanelle, S. Andrea 6; CGS 3, Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 9.000 lir — celoletno 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140.00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 2ir0 račun 50101-603-45361 ADI7 — DZS 61000 L|ubi|an» Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglosnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , . i i___ Član italijanske!! W ^ZTT zveze Časopisnih | 26. januarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska I založnikov FJEG ZA KRITIKAMI SOVJETSKEGA VODSTVA DOMAČEMU TISKU ŠIROKA KAMPANJA ZA OKREPITEV DISCIPLINE IN DELAVNOSTI V SZ Partijsko glasilo «Pravda» postavlja s tem v zvezi pred časnikarje nove naloge in povečane zahteve TRČENJE PRI VERONI (Od dopisnika Dela . za Primorski dnevnik) MOSKVA — 25. januarja — Zahteve po «večji delovni in družbeni disciplini*, ki so v sovjetski družbi prerasle v široko ofenzivo na vseh področjih, so v zadnjih dneh posegle tudi na področje javnih informativnih sredstev. Vse več je namreč pripomb, da je sovjetski tisk premalo prisoten v novi kampanji. v katero so že vključene partijske vrste, družbene organizacije, pa zelo intenzivno tudi varnostni organi. Prvi znak, da vrh sovjetske partije ni zadovoljen s tiskom, je prišel pred nekaj meseci, ko je centralni komite sovjetske partije kritiziral sindikalno glasilo Trud, zdaj pa Pravda nekatere takratne pripombe ponavlja in kritiko, kar «počrez», razširja tudi na ves ostali sovjetski tisk. V uvodniku Pravde je rečeno, da zaključki zadnjega partijskega plenuma, kjer se je — kol je znano — sovjetska partija zavzela za »učinkovito proizvodnjo, boljšo organizacijo dela. disciplino, odgovornost in nadaljnji razvoj socialistične demokracije*, pred časnikarje postavlja »nove naloge in povečane zahteve*. Ker so očitki in pripombe precej posplošeni, mnogim v tem trenutku ni povsem jasno, kaj se dejansko skriva za kritikami sovjetskega tiska. Po eni strani se namreč govori o potrebi, da se mora tisk s podporo partijskih organizacij »kompetentno in kritično* lotevati vseh problemov. ki danes težijo delovnega človeka. po drugi strani pa so zelo ostro postavljene tudi njegove propagandne naloge, češ da morajo biti informacije »razumljive, usmerjene in tesno povezane s partijo*. Vsa stvar je za večino ljudi še toliko bolj zapletena, ker je v zadnjih tednih prišlo na notranjepolitičnem področju do vrste protislovnih dejanj. Najprej so pri vseh ljudeh vzbudile pozornost nenadna obvestila o rednem, četrtkovem delu politbiroja CK KPSZ. ki jih je začel objavljati tisk in ki jih je večina razumela kot željo sovjetskega vod stva, da v večji meri seznanja javnost s svojim delom. Mnogi so v tem v ideli celo znake prve, prepotrebne »demokratizacije* partijskega dela in državnih struktur Povsem slučajno, kot je vidno zdaj, je bil to tudi čas precej živahnih razprav o gospodarskih re-fu. mali. ki naj bi prispevale svoje k rešitvi vse bolj zaostrenih sovjetskih ekonomskih problemov v deželi. Zaradi vsega tega ni bilo praktično nikogar, ki ga ne bi presenetila odločnost in ostrina, s katero je novo sovjetsko vodstvo kmalu zatem začelo ofenzivo proti »neredu in ne delavnosti* v deželi. Čeprav to ni neposredno poseglo v »reformna gibanja* v sovjetski družni, je vsem postalo jasno, da misli vsai zn sedaj sovjetska partija nadaljevali pri zadevanja za gospodarsko in držav no učinkovitost s tistim, kar ima pri roki — z krepitvijo discioline. Tisk je vsaj na prvi pog'e:l zelo hitro sprejel novo zapoved di.eva. vendar pa po najnovejših sodeč »ne dovolj temeljito*. Časopisne strani je napolnila beseda disciplina* in ostrili očitkov .je deležno vse, kar naj bi po mnenju najvišjih partijskih teles zaviralo sovjetski gospodarski napredek. Kot je moč razbrati iz tiska, televizije in življenja na ulicah, se je v podjetjih začel pravi lov na vse ti ste, ki ne prihajajo na delo ki zamujajo. ki se skrivajo jo obratih namesto da bi delali, ki se ukvarja-i jo s svojimi problemi, ne na s tem. za kar so plačani, itd. Vendar pa, kot kaže kritika negativnih pojavov ne more bili vsesplošna. marveč mora tudi opoza rjati na »konstruktivni duh novih rešitev in na vodilno vlogo partijskih organizacij v delovnih kolektivih*. Po navodilih Pravde naj bi tisk tako v prihodnje bolj populariziral primere dobrega dela in na konkretnih primerih pokazal, češ. da v politiki KPSZ «ni drugih interesov razen interesov sovjetskih ljudi, njiliovega bogastva in razvoja*. DANILO SLIVNIK kritikah narodni tabor za mir*. 24-letnega Bernarda Pineaua obtožujejo vohunstva. Zaplenili so mu namreč listič s tlorisom vojaškega objekta, ki ga je bil pravkar izrisal. Zaradi tega prekrška lahko sodišče obsodi tudi na deset let zariora. Njegovi tovariši, ki že nekaj mesecev živijo v šotorih pred bivšim letališčem v Comisu. so izdali dokument. v katerem obsojajo »represivni poseg* oblasti. Pacifist pa tak COMISO — Karabinjerji so v bližini gradbišča za namestitev evro izstrelkov aretirali nekega mlade-jga francoskega državljana, pripadnika pacifističnega gibanja «med Čeprav je sirota sc mu ne godi slabo PEKING — V šanghajskem zoološkem vrtu se je skotil mali panda. a mati mu je kmalu umrla. »Mesec in zvezda*, kot se imenuje novorojenček, je tako ostal sam in to je zelo prestrašilo uslužbence vrta. saj se ni še nikoli zgodilo, da bi panda preživel sirotništvu. In vendar se sedaj »mesec in zvezda* počuti prav dobro, pravzaprav odlično, saj mu je v naročju bolničark pediatričega oddelka glavne bolnišnice, kamor so ga pripeljali prav prijetno, da je v petih mesecih pridobil osem kilogramov teže. Malček je eden izmed 13 pand. ki so se od leta 1963 rodili v živalskem vrtu. Doslej jih je preživelo samo devet. Dva prizora s kraja tragičnega verižnega trčenja, ki ga je pri Veroni povzročila gosta megla in v katerem je zgubilo življenje devet oseb, več desetin pa je bilo hudo ranjenih (Telefoto AP) VEČINA AFRIŠKIH DRŽAV ZAVRAČA OBNOVITE« DIPLOMATSKIH STIKOV Z IZRAELOM Vojaški sporazum med Izraelom in Zairom povzroča zaostritev napetosti v Ulriki Izraelski inštruktorji bodo izurili predsednikovo brigado in elitno divizijo «Kamanyola» (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Potem ko sta 15. maja lani znova po devetih letih vzpostavila diplomatske stike, sta Izrael in Zaire zdaj sklenila še petletni sporazum o vojaškem sodelovanju. Sporazum je podpisal izraelski obrambni minister, general Ariel Ša ron, ko je prejšnji teden obiskal Zaire, o podrobnostih pa se bo pogovarjal zairski viceadmiral Lom-poda Wa Botende, ko bo prihodnji teden obiskal Tel Aviv. Šaronovi pogovori v Kinšasi so pa tekali za zaprtimi vrati in so zbudili številne govorice, med drugim ludi to. da se je skrivaj sestal s predstavniki nekaterih drugih afriških držav, kot Toga, Gabona. Kenije in Nigerije, kar pa je sam, o-sebno zanikal, čeprav je izrazil vso pripravljenost za tovrstne stike. Novembra predlani je general Šaron skrivaj obiskal vrsto afriških držav, med njimi Zaire, Gabon, Gano in Slonokoščeno obalo ter se pogovarjal o možnostih za ponovno vzpostavitev diplomatskih stikov z Izraelom. Toda le Zaire se je maja lani odločil za ta korak, ld je zbudil ostro nasprotovanje drugod po Črni celini, zlasti še med afriškimi arabskimi državami. Konec novembra lani je Zaire obiskal izraelski zunanji minister Jieak šamir in se dogovarjal o okrepitvi dvostranskega sodelovanja, tudi na vojaškem področju. Tedaj so omenjali, da je Šamir ponudil maršalu Mobutuju zastonj sirsko in palestinsko orožje, zaplenjeno med izraelsko agresijo na Libanon, a zairski predsednik je to zavrnil. Podrobneje pa se je prišel o vojaškem sodelovanju pogovarjat obrambni minister Šaron. ki je na koncu sklenil dva sporazuma. Po pr vem naj bi izraelski vojaški inštruktorji v dveh letih izurili predsednikovo brigado, ki naj bi se povečala na divizijo. Po drugem pa naj bi v petih letih reorganizirali zairsko vojsko, zlasti pa opremili in izurili divizijo «Kamanyola» v jugovzhodni pokrajini šabi, nekdanji Katangi. Ta rudno bogata pokrajina je v letih 1977 in 1978 doživela vdor bivših katanških žandar-jev, ki so se proglasili za nacionalno fronto za osvoboditev Konga*. FNLC. Ker se je Mobutujeva vojska izkazala za nemočno, so morali priskočiti na pomoč francoski, belgijski in maroški vojaki, da so odbili napadalce ditelje FNLC poslala v Gvinejo -Bissau, toda nevarnost novega napada od zunaj še ni docela odstranjena, za povili pa narašča tudi notranje nezadovoljstvo z režimom. Zaire je namreč v hudih gospodarskih škripcih, saj pozna stoodstotno inllacijo, tujini pa dolguje nad 5,2 milijarde dolarjev, kar je enako vrednosti njegovega štiriletnega izvoza. Toda zaradi vojaškega sodelovanja z Izraelom utegne Mobutujev režim doživeti nove obsodbe v vrsti Kot pričakujejo, naj bi se zdaj aflf kih dlžav- k.' °P<*ayjajo, da fc-belgijskim, francoskim in kitajskim ,at fika vo«ka sp zmeiom okumra zairsko vojsko, pridružilo še večje število izraelskih, vrhu tega pa . naj bi Tel Aviv opremil različne zair- raelska vojska še zmerom okupira Libanon, vrhu tega pa še več let razvija tesno sodelovanje z rasistično Južno Afriko. Po nekaterih oce-, . ...... -l- 11 ah naj bi bilo ta čas v Južni Afriki SCzaP-^i kakih 5 tisoč izraelskih vojaških tono 65 tisoč občutno povečala, Po zadnjem vdoru v šabo je maršal Mobutu sicer sklenil sporazum z Angolo, ki je vo- OB 12. TRADICIONALNEM SREČANJU MALIH ODROV Novogoriška prireditev prešla v drugi del svojega programa V ponedeljek je v Solkanu nastopilo tudi Slovensko stalna gledališče iz Trsta PDG gostovalo v Gorici s Skopuhom - Presunljiv nastop gledališčnikov iz Skopja . v v, . , jKaiun o usoe lzraeisKin vojasiun m- se zairska vojska, ki zdaj šteje skup- štniktoriev ooleg večiesa števila no 65 tisoč mož. od tega kakih 35 ^agajo Su v Pre zandarjev, z izraelsko pomočjo torji postav,jati na noge Jsdrske kapacitete. v zameno za obogateni u- | PRIMORSKE VESTI V sežanski občini zopet raste število prebivalcev Vedno manj je pa kmetov, upada tudi število živine, vedno več je pa radijskih in TV sprejemnikov SEŽANA — Statistika je sicer mnogim tuja. nezanimiva zadeva. Toda, če jo kdo «bere» najde v njej mnogo zanimivosti. Tako je bilo s statističnim biltenom, ki so ga v koprski občini izdali lani in tako je z biltenom, ki so ga v sežanski občini izdali prve dni tega leta. Koliko jih je. kaj imajo, kje ima jo . . .? Na vsa ta m še druga vprašanja odgovarja statistični bilten, ponujen sicer samo za »interno rabo*. toda. ker so ga »ustvarjali* občani je lahko tudi javen. Po letu 1953, ko je sežanska občina štela še 24.666 prebivalcev, se je po letu 1981 prvič zgodilo, da število prebivalcev ni upadlo, pač pa naraslo in tako je bilo lani v občini 23 536 prebivalcev, približno 400 več kot ob popisu 1971. leta. Za nnniv je podatek, da je leta 1953 bila polovica prebivalstva kmečkega. po zadnjem popisu pa so med kmete šteli le še 4 odstotke prebivalcev. Pri tem statistiki opozarjajo. da obstoji med popisom metodološka razlika, ki sicer nekoliko pači dejansko podolio, toda zmaličiti je ne more. Dejstvo je, da število kmetov naglo upada. Med 172 na selji v občini je seveda največja Sežana s 4.825 prebivalci, v pri merjavi z letom 1961 pa jih ima kar 2.530 ve.č. Sicer pa je v občini samo 21 krajev, kjer je število prebivalcev (v primerjavi z letom 1961) tudi naraslo. Največji prirastek so zabeležili v Danah. Divači. Hrpeljah . Kozini. Komnu in še nekate rih drugih krajih, ki so polni novo gradenj. Gre tako za zasebne hiše kot za stanovanjske bloke. Med kraje. od koder se je izselilo največ ljudi, sodijo na primer Pliskovica (97), Podgorje (85) in Tatre (86). Brez prebivalcev je (uradno) naselje Rasa. Tu je leta 1961 živelo 7 ljudi, leta 1971 še 5. predlani pa nihče več. Lani je bilo v sežanski občini zaposlenih 8.477 delavcev, od tega v negospodarstvu 1156. Kar 3260 delavcev je delalo v industriji, kjer beležijo tudi največji porast zaposlenih (z 2.369 na 3.260); zanimivo pa je, da je od 1976 leta število zaposlenih v kmetijstvu padlo s 158 na 58. Sicer pa se v sežanski občini zelo hitro zmanjšuje tudi število glav živine. Leta 1971 je bilo v občini 337 konj, predlani le še 163, imeli so 9.418 glav goveda, lani le še 6.868 glav, leta 1971 so redili 2.937 prašičev, predlani pa le še 2.113. Razen tega, da pada stalež živine, pa pada tudi pridelek pšenice, ovsa. koruze in krompirja, le pridelek grozdja se je skoraj podvojil in sicer z 12.661 stotov na 22.136 stotov. Pridelek polj ščin zelo varira, saj je zelo odvisen od vremena, suše in toče. ki pogosto beli glavo Kraševcem. Ob koncu pa še to: od leta 1976 je število radijskih in TV naročnikov v sežanski ob čini poraslo s 6 626 na 6.847 oziroma s 5.230 na 6.647. Število učencev v osnovnih šolah je od 1973. leta z 2.411 padlo na 2.371, bistvenih sprememb pa ni niti pri učencih srednjih, višjih in visokih šol. Pri obeh skupinah se število vrti od 230 do 250. DUŠAN GRČA «Zeleni vlak» naj bi vozil tudi iz Kopra v Ljubljano Obalno območje je eno redkih, ki nima hitre železniške zveze z republiškim središčem pCOPER — Železniška transportna organizacija iz Postojne je ^obalnemu izvršnemu svetu in vsem o-balnim občinam predlagala, da bi tudi iz Kopra uvedli »zeleni vlak* proti Postojni in LjubljaniJ Obalno območje .je menda eno redkih, ki z republiškim središčem nima hitre železniške povezave. jTa poslovni vlak naj bi imel vse tiste prednosti,, ki jih imajo drugi zeleni vlaki v SlovenijiJlmel naj bi 92 sedežev prvega razreda,/ s primernim ozvočenjem, potnikom bi bilo na voljo dnevno časopisje, stevardese bi delile malice in vse potrebne informacije v zvezi z vožnjo vlaka. Ta naj bi vozil vse delavnike. vendar ie v primeru, če bi uspeli prodati delovnim organizacijam obalne#* območja vsaj 50 letnih vozovnici/Za letno vozovnico naj bi delovne' organizacije odštele 72.605) dinarjev, posluževal pa bi se je lahko vsakokrat drugi potnik. Za deset enosmernih vozovnic naj bi odšteli 1.648 dinarjev, za povratno vozovnico 363 dinarjev, e-nosmerna. vozovnica pa ‘706 di narjev.\Vlak naj bi odhajal iz Ko pra ob 6.20, v Ljubljano pa naj bi prispel ob 8.40. Vračal pa bi se iz Ljubljane med 15. in 16. uro ter prispel v Koper med 17. in 18. uro. Ustavil bi se le v Divači in Po stoiniTT Pred' tremi meseci so hoteli na obali organizirati poslovni avtobus. ki bi vozil iz Pirana do L jubljane. Cena. ki so .jo takrat pred*o-žili pri Slavniku je bila orecej nižja od sedaj ponujene za »zeleni vlak* (približno 50 tisoč dinarjev). Vendar so na Slavniku povedali, da se je za omenjeno predvideno avtobusno poslovno zvezo odločila le ena delovna organizacija iz piranske občine (kupili naj bi dve vozovnici), kar .je pomenilo, da pri Slavniku niso mogli vpeljati poslovnega avtobusa. Železničarji, seveda, lahko upajo na boljši odziv s prijavami za »zeleni vlak*, saj je res udobnejša in hitrejši od siceršnjih potniških vlakov, še zmeraj pa .je počasnejši (avtobus vozi od Kopra do Ljubljane dve uri, «zeleni vlak* pa naj bi potoval 20 minut več). Marsikdo se tudi namrdne ob ceni, ki .je na primer za eno smer dvakrat višja od cene za, avtobusno vozovnico. Pa so na prskem res pripravljeni globlje či v žep za udobje, ki ga ponujajo zelenci? Ali, pa so avtobusarji s cenami kokurenčnejši? Sicer pa — za varčevanje vre. To je glavni argument, s katerim skušajo pri železniški transportni organizaciji* podkrepit' predlog o uvedbi »zelenega vlaka* med Ljubljano in morjem. BOItIS ŠULIGOJ Ko/ se\ VENTIMIGLIA - Dva mladeniča sta poskusila s samokresom ubiti bivšega župana, iz Ventimiglie, demokristjana Albina Ballestro. a ga nista zadela. Preiskovalci izključujejo možnost, da je šlo za politični atentat.. ran, ki ga Tel Aviv potrebuje za lastne potrebe. To pa je, poleg bo jazni. da bi usahnila občutna arabska finančna pomoč, tudi eden iz-mad poglavitnih razlogov, da druge afriške države niso sledile Zairu in ponovno vzpostavile leta 1973 pretrgane stike z Izraelom. TIT DOBRŠEK Zaradi tobačne krize v predčasni pokoj WINSTON SALEM - Ameriška tobačna industrija Reynolds je predlagala 10 odst., t.j. 1800 svojim u-službencem naj se prostovoljno odpovejo službi ali pa upokojijo, ker je zaradi povečanega obdavčenja tobačnih izdelkov v ZDA padla prodaja tobačnih izdelkov. Kdor ima vsaj 10 službenih let in je star vsaj 55 let ter se bo umaknil iz službe, bo prejel ob odhodu še enoletno plačo. NOVA GORICA — Dvanajsto go riško srečanje malih odrov je prišlo do svoje polovice. Sedaj se začenja drugi del iri naglo se bližamo sobotnemu zaključku, ko bodo podelili nagrade. Dolgočasja sploh ni, kajti predstave se vrstijo kar na tekočem traku, tako da je človek včasih kar malce zadihan in niti ne u-tegne vsemu slediti. Zanimanje za to tradicionalno gledališko manifestacijo je veliko, predstave v Novi Gorici so razprodane, tako da skoraj ni vstopnic v prosti prodaji. Tudi to dokazuje, da srečanje utripa s prebivalstvom in da si stalno širi svoj ugled, pa tudi kakovost je taka, da lahko opravičuje veliko za nimanje. V ponedeljek so bile na sporedu tri predstave, med temi tudi La-nouxov Odpirač, v izvedbi članov Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Predstava je bila v solkanski dvorani, o njej pa je naš dnevnik že večkrat poročal, tako da se bomo danes omejili na ostali dve ponedeljkovi uprizoritvi, jutri pa bomo raje posredovali mnenja gledalcev o tržaški predstavi, kar bo najbrž še najbolj zanimivo. Pepelka v poboljševalnem zavodu je zapolnila gledališko popoldne v baru hotela Park. Delo s presenetljivim naslovom so uprizorili člani Teatrske rabotilnice FF iz Skopja in napravili na vse velik vtis. Gre za tekst Poljaka Janusza Gloivacke-ga. ki na svojevrsten način razkriva dileme sodobne družbe, pronica v svet «drugačnih», se spoprijema z nekaterimi sodobnimi tramami kot sta represija in manipidacija. Dogajanje je postavljeno v poboljševalni zavod, kjer mladoletne prestopnice imajo ukaz uprizoriti Gri-movo Pepelko. To bo javna predstava. ki jo bo prenašala tudi televizija. kajti javnost mora biti seznanjena o tem, kako v poboljševalnem zavodu skrbijo za prestopnice in jih skušajo »reintegrirati* v družbo. Predstava teče v predstavi. V ospredje stopijo posamične usode, odkrivajo se nam razlogi, ki so mladinke poslali v »spor z družbo*. odkriva se bolečina, samota, neizbežno ujetost v nitke usode. Simbol vsemu temu je lahko Pepe*ka... Gostje iz Skopja so igrali na zelo preprost način, lahko bi rekli, da artistično (igialsko) nevešče, vendar je prav ta preprostost, prav ta neposrednost učinkovala silovito, kakor lahko učinkuje silovito življenje samo. In ta pot je ubrana zavestno, saj so se člani te skupine vede in hote odrekli lepemu artističnemu prikazovanju. Žal moramo pred zapisom o drugi predstavi, ki je tekla v dvorani no vega goriškega Kulturnega doma, ugotoviti naslednje: uprizoriti Drži-čevega Skopuha v izvedbi članov Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice je sledilo le skromno število obiskovalcev. Opravičil ob tem ni, glavni vzrok pa je najbrž iskati v teni. da je bila istočasno v dvorani Katoliškega doma predstava Jožeta Zupana, ki za čas gostuje tudi po goriških šolah. Kako je do tega prišlo nam ni znano, vendar bi o takih priložnostih kazalo vsaj malo vskladiti prireditve, kajti taki dogodki lahko samo škodijo kulturnemu življenju. Predstava Skopuha v režiji Rado slava Dorica bi brez dvoma zaslužila veliko pozornost. O vsebini dela ne gre posebej govoriti, kaiti tematika je dobro znana (Držičevo I komedijo smo gledati tudi v Trstu v izvedbi zagrebškega gledališča Komedija), opozoriti pa gre na zanimiv jezikovni poskus. Jezik je nek goriški dialekt,- ki tudi karakterizi-ra določene osebe, največkrat »plebejce* ali navadne ljudi, medtem ko je knjižna slovenščina v ustih bogatašev in vplivnežev — meščanov. Skratka, ti dve jezikovni plasti sta karakteristika predstave, ki ji ne manjka radoživosti, razposajenosti in humorja, pri čemer so se odlikovali prav vsi člani ansambla PDG. Tudi scena Aleksandra Zlato vica je bila pomemben prispevek o drski uprizoritvi, ki je docela prepričala in dala svoj delež tako imenovanemu gledališkemu iskateljstvu, kar je značilnost festivala malih o drov. Včeraj sta bili na sporedu dve predstavi. Najprej je novogoriški teater odigral Ruplovo dokumentarno lepljenko o Vladimiru Martelancu Pošljite za naslovnikom, zvečer pa je beograjska gledališka skupina Nova osečajnost dala na ogled skupinsko delo Aleksander Vvendski. Kot poročamo tudi na goriški strani pa bosta danes na sporedu dve zelo zanimivi predstavi, od katerih bo ena v Gorici in bo sklenila letošnje gostovanje malih odrov v tem našem mestu. MARIJ ČUK prestolnice, je življenje izgubil* 15 oseb, najmanj 70 pa jih je bil* ranjenih. Protest jugoslovanskih izseljencev v Canberri CANBERRA — Ob najnovejšem protijugoslovanskem napadu skrajne ustaške emigracije v Avstr ali# je koordinacijski odbor jugoslovanskih klubov in društev v Zahodni Avstraliji poslal protestno pismo avstralskemu zunanjemu ministrstvu, premieru Zahodne Avstralije in uredniku «West Australiena*. Pismo izraža nezadovoljstvo, ker je »West Australien* omogočil hrvaškim skrajnežem ob 29. novembru objaviti protijugoslovanski pamflet. »Ju* goslavija je priznana članica mednarodne skupnosti, s katero ima tudi Avstralija diplomatske in prijateljske odnose, zato smo začudeni, da v uglednem dnevniku dovoljuj* tako grobo žaljenje in poziv na njeno rušenje.* piše med drugim * protestnem pismu, (dd) SIENA — Komaj 20-letnd vojak Ireneo Mannai je izgubil življenje, ker se mu zaradi telinične napake I ni hotelo odpreti padalo, s katerim ALŽIR — V čelnem trčenju dveh I se je v okviru vojaških vaj briga-tovom jakov, nedaleč od alžirske I de Folgcre, spustil z letala. tfiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiuiiiiuiKviiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiimiiiniiiuiiaiiiiiiitO* 1 2 3 4* • Kako je 38 partizanov (Nadaljevanje s 4. strani) kota, Egidija Šorlija - Smreka in Ludvika Kandareja. Iz zapisanega je jasno razvidno, kako je bila že takrat, čeprav še mlada partizanska vojska, dobro organizirana in kak šne uspešne akcije brez lastnih izgub .je bila sposobna izvršiti, če jo .je vodil sposoben kader. Zakaj .ie akcija v Zakrižu tako dobro uspela? 1. Dosledno so bile izvedene priprave do vseh podrobnosti. 2. V akciji so sodelovali sami prostovoljci, zbrani v 1. in 4. četi. 3. Komandant .je predvidel in izvršil akcijo v večernih urah. da .ie tako imel dovolj časa /a umik in se tako izmaknil vsem možnostim italijanske obkolitve. Prostovoljci uspešne akcije v Zakrižu so se mod NOB razvili v sposobne vojaške komandante, vendar mnogi med njimi niso dočakali svobode- Ivan Klobučar - Sočan, komandant 1. bataljona II. brigade VDV, po činu kapetan, jc padel janua rja 1945; Gabrijel Petinelj - Jelko, komandant Prešernove brigade, po činu kapetan, je padel meseca septembra 1944; Franc Mlakar - Gusteli. komandir partizanske eno'e na Bukovem, je padel meseca marca 1945; Mitraljezec December je nadel junija 1943. Mihael Rutar -Tolirrnc pa anrila 1943. leta. Poleg navedenih je še vrsta borcev, ki so v akciji sodelovali in se z velikim navdušenjem borili za našo osvoboditev, ki pa je sami niso doživeli. iiiiiiiiiiiiiuiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniaiiiiiiiiiiifniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiim Mali oglasi telefon (040) 7946 72 IŠČEM zidarja, obrtnika za delo pri Sv. Ivanu — Trst. Telefonirati na štev. (040) 575145. PRODAM akacijeva drva za kurjavo in kole za trte. Saverij Rožič, tel. 0481 - 390688. OSMICO je odprl Ernest Smotlak Mačkolje 58. Toči belo in črno vino. A M ZIMA V RADENCIH 7-DNEVNI PAKET — 7 polnih penzionov — 1 x pregled pri zdraviliškem zdravniku — 2 x CO, kopeli — 1 x savna — pitje mineralne vode — brezplačen vstop v kavarno Park — možnost kompenzacije obroka v Moravskih Toplicah — vsakodnevno kopanje v zaprtem bazenu Za otroke do 7 let prenočišče zaston| Za otroke od 7 do 12 let 70% cene penziona Možnost podaljšanega bivanja po dnevni ceni paketa. CENA; 4 235,00 din Dodatek za enoposteljno sobo: 345,00 din Vel|a do 31.4.1983 Rezervacije in informacije: Hotel Radin, Radenci tel. (069) 73 331 ali 73-006 PRODAM hišo na Krasu brez vrta. Telefonirati v večernih urah na št. 200-634. KDOR je pomotoma «sunil» Natašino trobento na zadnji Jadranovi tekmi, prosimo, da jo prinese nazaj na prihodnji Jadranovi tekmi. GRAMOFON master voice iz leta 1930 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481 . 86349. STAREJŠA GOSPA iz Gorice išče hišno pomočnico. Nudi hrano in stanovanje. Telefonirati na št.8G349. 22-LETNI knjigovodja išče zaposlitev v podjetju. Telefon 040/723-739. PRODAM 2000 kv. m terena — vinograd in travnik. Telefon 040/54372. OSMICO nadaljuje Robert Pipan v Mavhinjah. PRODAM hišo v Borštu. Telefonirati od 18. do 19. ure na štev. (040) 228421. TRGOVINA MODE VALENTINA raz prodaja vse vrste blaga s popustom od 20 do 60 odst. 21-LETNA uradnica išče službo v podjetju ali v zdravniški ambulanti. Telefonirati po 20. uri na št 040/901.071 ANTON BOLE pri Piščancih ima do 30. januarja odprto osmico. PRODAM avtomobil lancia beta 1600 kub. cm berlina s priključkom za prikolico letnik 11173 po ugodni ceni. POHIŠTVO Koršič prodaja po zelo ugodni ceni hišno opremo, zaradi preureditve trgovine, telefon (040) 54-390. IŠČEMO diplomirano/ega farmacevtko/a za takojšnjo zaposlitev v lekarni pri Fernetičih. Telefon (040) 416212 - Dolce. Rajonski komite KPS za Cerkljansko se je pomena te akcije in njene dobre izvedbe v celoti žive del. Zato je patrulji, ki je prihajala. pomagal, kar je le največ mogel. In res. Po tako uspešno izvedeni akciji na sovražn* postojanko v Zakrižu je bilo mnogo lažje politično delo po vaseh in mnogo fantov in mož se j* odločilo, da so prostovoljno odšli v partizane. Mnogi so pustili doma tudi pet, šest ali več nepreskrbljenih otrok. Prav gotovo .i® od takrat pa do konca meseca februarja leta 1943 odšlo iz Cerkljanske v partizane nad 15® novih borcev. Z likvidacijo po-stojanke je bilo tudi laže nositi iz Cerkna proti Bukovem raznovrstno blago za potrebe partizanov. Čeprav so se Italijani po likvidaciji postojanke v Zakrižu zabarikadirali v sosednji hiši, so že po nekai dneh uvideli, da jih barikade ne bodo rešile in so zato zapustili postojanlio, ki .je niso nikdar več obnovili. Zakriž .je bil tako osvobojen stalne more i” skrbi, ki ie trla ljudi dokler J® bila sovražna postojanka v vasi-Vsa Cerkljanska pa je zadihala v upan ju, da ie prišel čas, ko b® za vedno izgnan okupator z naš* primorske, slovenske zemlje I V nedeljo. 30. januarja 1983. bodo krajani KS Ravne - Zakriž n* Cerkljanskem ob 40-letnici uspele partizanske akcije v Zakrižu, s proslavo obeležili praznovanj* krajevnega praznika. Po skoraj sedemletnem prizadevnem delu krajanov KS Ravn* - Zakriž in ob pomoči nekaterih delovnih organizacij, med katerimi je glavno breme prevzel* «ETA» Cerkno, k jer je največ krajanov tudi zaposlenih, bodo tucli krajani v Ravnah in Zakrižu še to pomlad povezani s cesto, P® kateri bo lahko vozil delavsko -šolski avtobus preko Trebenč v Cerkno. Krajevni samoprispevek, več kot 5000 udarniških ur sam* v kamnolomih, zbiranje sredstev so le del naporov krajanov Pr* gradnji pomembne prometne žito ki bo povezovala te visokoležeč* kraje Cerkljanske z dolino. Krajani so cesto speljali po zalit***' nem terenu, tako da se ie uničilo zelo malo obdelovalne zei®" Ije. Na cesti bodo morali uredit* še odtočne jaške, brežine in oo-ložili cevi in ko bo siiomladi v vasi pripeljal prvi avtobus bod® kraiani pozabili na težko delo ’n neprijetne težave, ki so jih spred*' l.iale v preteklih letih. Še eneg* pomembnega dogodka se bodo krajani v Zakrižu spomnili letos Jj* ga primerno obeležili. To bo 28-november, ko je pred 40 leti ? Zakrižu začel izhajati »Partizanski dnevnik ', predhodnik »Prim«#' skega dnevnika*. Viri : 1. Anica Štucin: Gradivo za zgf' dovino OF na Idrijskem *J* Cerkljanskem. IDRIJSKI RAZ' GLEDI 1978 79; 2. Narodnoosvobodilna vojna n* Slovenskem 1941-45; 3. Samo Bevk: Odhod domačin®*' v partizane pozimi 1942-43, B*J' ten 8. TRNOVSKEGA MARATONA; 4. Jože Primožič • Miklavž: GO' vor ob proslavi in odkritju »P®' minskega obeležja v Zakriž**’ 28.1.1968.