Mi in I. mednarodni kongres za glasbeno vzgolo v Pragi Prof. Leo Kestenberg, po narpčihi Društva za glasbeno vzgojo v Pragi organizator I. mednarodnega kongresa za glasbeno vzgojo v Pragj, je naloge in smernicei ki M se naj imele resiti in obravnavati ob te.j priliki, v članku »Warum alilgemeine Musjkerziehung« (Der Auftakt) utemeljil približno tako-.le: Še nedavno je bil smoter cCjlotnc izobrazbe usmerjen na sile duha in razuma. Učni načrti glavnih predmetov so bili sestavljeni tako, da so predpisovali primenii kvanium najpotrebnejšega praktičnega znanja, ki ga naj pridqbi mJadi qlovek v šoli za svojc bodoče zivljenje. Znanstveni pouk je zavzemal torej najvišje, najvaznejše mesto v šqli.'Pedagoška reformna stremljenja, ki so se začela že v osemdesetih letih' prejšnjega stoletja in ki so poglobila nauke Korhenskega, Rousseau-a, Goetheja in Pestalozzija, hočejo pa sorazmeren harmoničen razvoj znanstvenih in srčnih siL Idealna slika humanistične vzgoje dobiva drugačno lice. Antiko naj ne reprezcntirajo samo grški nepravilni glagoli in latinska sintaksa, temveč naj uresniči zahteve, ki jih Platon v svoji »Drzavi« oznanja, t. j. splošno vzgojo naj pronicajo enakbmerno tudi muziški in gimnastiski elementi. Poudarjanje vzgoje vsega človeka samoposebi privede do tega, da se stvariteljskim silarn, ki jih vsai kot kal vsebuje vsak 'norrnaMi indi vidij .bodisi v kakršnikoli obljki, začnc posvečati vec pažn.je ko doslej. Iščemo poti in sredstva, ki naj sproste zakopane sile vsakega človcka, da se udejstvujejo in izžive. Odkriva se »otrokova žehialnost«, zdi se, da je napočilo »stoletje otroka«. V talcem vzgojnem prizadevanju zavzema zlasti glasbeni' element svojevrstno mesto. Ne bo dolgb časa 'trajalo, ko bomo spozriali v zvezi r'tm|ke z gimnastiko, v glasbeni' irnprbvizaciji" in izpbrazbi ^luha, v navodilu k zavednerrru poslušanju .iri primavistnemu petju v zboru splošrio dušo oblikujoce vrednote. Ves kompleks je smatrati kot poživljenje glasbene samodelavnosti, kot pričetek muzikalnega aktiviranja vscga naroda, kot protiutež Tc dosedanji pasivnosti rcdkjh poslušalskih vrst in k tehniziranju in propadanju glasbenega življenja. ,To je tudi odgovor na vprašanje, zakaj danes sploh zahtevamo : glasbcno 'vzgojo za vse in za vsakega, saj je ta v tesni zvezi s političnim, gospodarskim, pedagoškim in umetniškim preobrazovalnim procesom naše dobe. Glasbena vzgoja današnjega časa stremi za tem, da bi našel vsak človek kakršenkoli dostop do muzike, ker spada muziškomuzikalna izobrazba k sp';ošni vzgoji, kakor pisanje, čitanjc, računanje. Torej: pobijanje glasbenega anafalbetizma. Vedno več prostora v glasbeni vzgoji zavzemajo tudi pevski krogi in igre, aimnastične In ritmične skupine, elasbeni kolektivi. Končno žaht^vajo vse moderne glasbenovzgojne metode oživotvoritev spečih slašbenih stvariteliskih sil, vcdijo do zavednega notranjega osvobojenja, s čimer se oclpovedujejo vsakemu drilu, mehaniziranju, ter zunanjim tendencam in paradam'. Reformatorji glasbene vzgoje zahtevajo splošno alasbeno vzgojo, ker se zavedajo njenih velikih socialnih in etičnih vrednot, ki so neprecenljive vrednosti tpri koiikiretni vzgoji !in pomiritvi resnično svobodnega Človeštva zlasti v današnjih razburkanih in mir narodov ogrožajočih čas-ih. ¦'"" '¦'; ' Da bi prišle do praktičnega izkaza take in podobne ideje ter njih uresničenje, je bilo lani ustanovljeno v Pragi pod predsedstvom ministra dr. Krofte »Društvo za glasbeno vzgojo«. Ze Ietos pa je sklicalo v prvih aprilskih dneh, od ^4. aprila do 9. aprila, pod patronižo prezrdenta'1 repuhlike dr: Beheša I. internacionalni kongres za glasbeno vzgojo v Pragi. Na kongres so bile povabljerie ^se kulturne države. Med njimi seveda fudi Ju- goslavija. Ni namen mojega apisa podati detajle kongresa, ki jih le deloma poznam, ker sem še pred zaključkom vseh kongresnih prireditev moral s »Trboveljskim slavčkom« odpotovati. V glavnem je kongres nosil informativni značaj. Pr,ikazal jc udcležep:ee'm, ki so bili skoro izključno le glasbeni pedagogi in strokovnjaki, stanje glasbene vzgojc v nosameznih pri kongresu sodelujočih državah potom referatov in praktičnih nastopov poisameznih iolskih, a tudi izvenšolskih pevskih instrumentalnih in plesnih skuipin, nazorno predočil sodobne glasbeno-vzgojne metode, predebatiral številne predloge in načrte glede bodoče smotrne glasbene vz«oje, v obširni razstavi pokazal glasbene vzgojne pripomočke, knjige, zbirke itd. posameznih držav, ter priredil vrsto izredno uspelih glasbenih predavanj in koncertov, ki so bili skoro vsi posvečeni glasbenovzgojnim nameriom kongrcsa. V prvi vrsti bo naše ljudi zanimala udeležba Jugoslavije na kongresu. 2e lani je prejel tovariš Av^ust Šuligoj, zborovodja doma, a tudi na Čehoslovaškem ter na Dunaju odlično poznancga mladinskega zbora »Trboveljski slavček«, na željo pripravljalnega odbora za letošnji mednarodni kongres od našega prosvetnega ministrstva časteh poziv, da se kot rerjrezentant jugoslovenskih mladinskih zborov udeleži kongresa. Koliko je bilo treba priprav, dopisovanja ter osebnih intervencii s Prago in Beogradom, prošcnj za primerno subvencijo, truda za zbiranje preoštale, ža potovanje paftebne vsote, n^št^tih vaj zbora za čim najdostojnejši nastop !v .Pragi, d^lši ¦ za doktori^np1 ^iksiTanje programa ni vsega pogocega drugačrtega" p'rizadcvanja, vs§cw.bd ^ižlTel inajbolje povedati g. Šuligoj sam. Za origielaega delegata je prosvetno ministrstvo doioČilo univ. prof. dr. Miloje Milojeviča. On je imel nalogo interriaeionalnemu poslušalstvu orisati stanje glasbene vzgoje na vseh naših šdlskih zavodih ter podati sliko našega sbdobnega splošnega, a predvsem iolskega glasbenega stanja. Njegovo predavanje nai bi zaključil in s primernim pevskim nastopom ilustriral »Trboveljski slavček«. Ker pa se referent ni nameraval pobližje razgovoriti o rnladinskih zborih in še posebej o »Trboveljskem slavčku«, čigar ustanovitev, razvoj in delovanje je brez dvoma odločilne važnosti za sodobni razmah vsega jugoslbvanskega miadinskoglasbenega dela, je kongresno vodstvo v s.po'razumu s Šuligojem naprosilo mene, da pripravim in uvedem nastop »Trboveljskega slavčka« pri prvem in za to odločilnem nastopu. »Trboveljski slavček« pa se ni naravnost odpeljal v ,Prago. Mimogrede se je ustavil v Čeških Budjejovicah. Z: njim fe šel tdvariš Dragp Supančič, ki je imel zelo težavno fn naporno nalogo skrbeti za urejditev potovanja, potnih dipkumentov, \x)znih listov/prcnočišč, prehrane in sto in sto drugih, na videz morda ne važnih, a kljub temu prepotrebnih stvari. S »Slavčkom« je potovalo 5 tovarišev spremljevalcev, dalje slikar Miha Maleš kot poročevalec za »Slovenca«, komponist prof. Slavko Osterc in jaz, ki sem bil povabljen na kongres od njegovega vodstva kot riovinarski poročevalec in, kot že povedano, tudi v zadnjem hipii naprošen drugi referent. Budjejoviški prijatelji, ki so ipoznali »Slavčka« že izza prve njegove koncerfne poti po <5eškoslovaški, so nas prisrčno in gostoljubno sprejeli. »Slavček« je priredil v Budjejovicah dva, v vsakem oziru Izvrstrio uspela koncerta, 4. pa se je na vse zgodaj odpeljal v Prago, ker je bila popoldne v parlamentarni dvorani slavnostna otvoritev kongresa. Po svojih delegatih je bilo zastopanih na kongresu 14 držav: Belgija, Danska, Estonija, Francija, Japonska, Jugoslavija, Nizozemska, Avstrija, Rumunska, U. S. A., Španska, Švica in Velika Britanija ter tudi delegat Društva riarodov g. Andre Coenoy. Videl sem še prof. Kamburova iz Bolgarije in nekaj drugih interesentov in opazovalcev iz najrazličnejših strani sveta. Drugi dan, v nedeljo, 5. a>prila popoldne je »Trboveljski slavček« prvikrat nastopil, in sicer v Smetanovi dvorani dvakrat zaporedoma, ob 2. in ob 4. uri. Tedaj je priredil Pomladek Rdečega križa pod protektoratom mestnega šol. odbora za praško šolsko deco dva koncerta. Sodelovali so vsi zagranični pevski zbori in instrumentalni zbori češkoslovaške mladine. Poleg »Slavčka« smo slišali pevski zbor znamenite »Kobenhavns Folkemusikskole« iz Danske, pevski zibpf »Volksrriuziek School« iz Amstef.dama ria Nizozemskem, mladinski dekliški zbor »Elena Doarnna« iz Bukurešte "In dčkliški zbpr »Sch\veizer Jugendgruppe«. Že takoj pri tem nastopu smo^iooili dVa tipa pevskih zborov: prvi, t,ki ^je v svobodni disciplini in rahli ''6fganiziranosti podajal ;pesmi v eno-, dvo- in večglasju, 'poqdarjajoč v prvi vrsti svojo sploino glasbeno vzgojo in naobrazbo, ne qa ,bi se poglabljal v pevske finese, .dmamične, melodične in .interpretacijske podrobnosti, ki jfe pH, kakor poje na'rod s stbfetiici"glasbeno tradicijo in drugi, koncertni, strogo discipfinirani, urriforrrrirani' zborski tip s frapantno peygko tehniko, z umetnigko jzklesanim pet- .,jem, o.katerem nekateri pedagoai dvomiio. da je svoje' uspehe ,dosegel s smptrnira glasbenim poukbm in te uspehe pripisujejo' mehariičnerhu drilu. K terriu tipu sta Spadala rumunski dtekliški pevski zbor tor »Trboveljski slavček«. Oni, ki pozna petletno delo »Trbovcljskega slavčka« pa vc, da jc svoje uspehe dosegel po mukepcflni resni, tehtnd in doslcdni glasbeni vzgoji svojega trudoliubnesa in fflasbeno močno nadarjenega učitelja Šuligoja. Pri obeh končertih se je »Slavček« odtezal prvbvrstnd ter je odnesel prvenstvo. (Dalje prihodnjič.) Emil Adamič.