t AKADEMIK PROF. DR. FRANCE KOBLAR
V 86. letu starosti je v sredo 15. januarja
1975 zapustil svoje drage rojake
— znanstvenik, akademik prof. dr. France
Koblar. Njegov odhod je bil nenaden,
saj smo ga imeli pred očmi čilega in
svežega, kakršen je praznoval svojo
osemdesetletnico med svojimi rojaki Zeleznikarji.
Takrat, ko so ga proglasili za
častnega meščana, se je ves dan mudil
med njimi in se kot otrok veselil uspehov
in novega življenja v nekdaj revnih
fužinarskih Železnikih. Tudi njegovi
predniki so se trudili za vsakdanji kruh
v fužinah.
Rodil se je 29. novembra 1889 Elizabeti
in Francetu Koblarju v Železnikih št. 40.
Kot otrok je koval žeblje s svojim očetom
v Johanovem vigenjcu. Zelo nadarjenega
so poslali v ljubljanske šole.
Maturiral je na klasični gimnaziji in že
kot dijak objavljal prozo in pesmi v
rokopisnih dijaških listih, katere je tudi
urejal. Ze od dijaških let je sodeloval
pri prosvetnem delu v Železnikih in
pripravil dramske uprizoritve, ki so
starejšim Zeleznikarjem še danes ostale
v spominu (glej LR XVII, str. 108—116
in LR XVI, str. 266—267). Po maturi se
je vpisal na dunajsiko imiverzo, kjer je
doštudiral slavistiko in latinščino. Od
leta 1919 do 1945 je učil slovenski jezik
in slovstvo na gimnaziji in leta 1941
doktoriral z disertacijo o pesniku Dragotinu
Ketteju. V tem času je kot gledališki
kritik, esejist, literarni zgodovinar
zavzeto spremljal slovensko kulturno
življenje v reviji Dom in svet, sodeloval
pri radiu itd. Rezultat tega dela
so zgodovinski orisi v Spominskem zborniku
Slovenije, kjer je objavil prispevke
Slovensko leposlovje od 1918—1938, Gledališče
in Radio. Po vojni je bil redni
profesor na Akademiji za gledališče,
radio in televizijo ter predsednik Slovenske
matice.
Obdobje zadnjih tridesetih let je najplodnejše
v Koblarjevem življenju. Uredil
je zbrana dela Ketteja, Stritarja in
Gregorčiča, izbrana dela Bevka, Preglja,
Finžgarja, zaključil je izbrane spise Ivana
Cankarja ter uredil je izbrane novele
Milana Puglja in knjigo rojaka Toneta
Sifrerja Kmet in stvari. V Slovenskem
biografskem leksikonu je objavil prek
sto biografij, okoli sedemdeset pa jih je
še v rokopisu za naslednje zvezke. Leta
1962 je pri Slovenski matici izdal obsežno
monografijo o Simonu Gregorčiču.
Za stoletnico Slovenske matice je napisal
temeljito razpravo o matičnem slovstvu.
Ob 1000-letnici Škofje Loke pa je
pripravil in komentiral ter z opombami
opremil faksimilirano izdajo Romualdovega
Škofjeloškega pasijona. Velik del
svojega raziskovanja in znanstvenega
dela je posvetil gledališču in rezultat
tega dela sta dve knjigi: Dvajset let slovenske
drame (I. in II. del) in Slovenska
dramatika (I. in II. del). Dr. France Koblar
se je uveljavil tudi kot prevajalec;
prevedel je Lessingovo Hamburško dramaturgi
j o In Faraona Boleslava Prusa,
marsikaj pa je ostalo v rokopisu.
Ostal nam bo v spominu kot izredno
plodovit, marljiv in vesten kulturni delavec,
ki je vse svoje življenje ostal povezan
z rojstnim krajem, kateremu je
tudi posvetil del svojega dela in življenja.
Janko Krek
285