24. januar 1975 - leto XI št. 3 (262) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks LETOS 735. OBLETNICA VASI ŠALEK V petek, 17. januarja, se je sešel na prvo sejo v novem sestavu izvršni odbor občinske kulturne skupnosti Velenje. Ivan Marin, predsednik izvršnega odbora, je najprej seznanil člane s potekom razprav v zvezi s financiranjem kulturnih dejavnosti v tem letu, nato pa so spregovorili o združevanju kulturnih ustanov v občini v enotno delovno organizacijo. Imenovali so 7-člansko komisijo, ki jo sestavljajo: Ivan Marin (predsednik), Stane Žula, Drago Tratnik, Marjan Marinšek, Alojz Penšek, Tone Rep in Janez Kra-šovec. Komisija • mora do 25. tega meseca pregledati dejansko stanje v teh ustanovah — ugoto viti, kakšen status imajo, dosedanji način financiranja, sistemizacijo delovnih mest, in v zvezi s tem število zaposlenih ter se seznaniti z nadaljnjim programom posamezne ustanove (knjižnice, kulturnega doma, galerije in muzejske zbirke). Člani izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti so se NOVO SE VRAČA V STARO • SKLICANA PLENARNA SEJA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Delovni načrt dopolnili s kongresnimi sklepi Člani občinskega sveta Zveze sindikatov" Velenje se bodo sešli na razšiiijeno ple-'narno sejo v torek, 28. ja-jnuaija. Osrednja točka dnevnega reda bo dopolnite v progra-|ma nalog občinskega sveta v skladu s sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. : Predlog dopolnitve programa nalog je na zadinjih dveh sejah obravnavalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in ga sklenilio predložiti v razpravo ini sprejem občinskemu svetu. Sicer bodo na torkovi plenarni seji sprejeli Se poslov-; nik o notranji organizaciji in načinih delovanja (občinskega sveta Zveze s;indikatov rVelenje ter obravnavali finančno poročilo za leto f1974 ter finančni načrt za ileto 1975. V gasilskem domu v Šaleku so se sešli v petek, 17. januarja, na razširjeni sestanek predstavniki sveta krajevne skupnosti, krajevne organizacije socialistične zveze in delegati za posamezne samoupravne interesne skupnosti, ki živijo na območju krajevne skupnosti Šalek - Gorica. bilo slišati, da bi organizirali festival ansamblov, na katerem bi nastopili tudi ansambli iz tistih mest, s katerimi je velenjska občina pobratena. Dogovorili so se tudi, da bodo zaprosili predsednika republiške konference socialistične zveze Mitja Ribičiča, naj bi prevzel pokroviteljstvo nad to veliko proslavo, ki pa jo bo treba prav gotovo uskladiti s praznovanjem 30. obletnice osvoboditve, 100. obletnice rudnika lignita Velenje in praznovanjem občinskega praznika. Na sestanku, udeležil se gaje tudi predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, so spregovorili o pripravah na proslavo 735. obletnice obstoja vasi Šalek, ki naj bi potekala pod geslom „Novo se vrača v staro". /Da bi to visoko obletnico kraja čimbolj dostojno proslavili so imenovali 20-član-ski pripravljalni odbor za izvedbo proslave, ki ga vodi ing. Vili Jelen, in 6-članski odbor za ureditev in čim lepši izgled vasi. V zvezi s programom proslave je DANES ZAČNEMO OBJAVLJATI NOV FELJON Zapuščena domovina Zanimivo branje o sramotnem begu kralja in jugoslovanske vlade v usodnih aprilskih dneh leta 1941 Krajani KS Šalek — Gorica želijo čimbolj dostojno proslaviti 735. obletnico vasi tudi dogovorili, da bodo za letošnji kulturni praznik, 8. februar, organizirali koncert, na katerem bosta nastopili velenj-ska rudarska godba in godba Zarja iz Šoštanja. Med koncertom bodo podelili tudi plakete zaslužnim članom oziroma društvom. Komentar tedna Vsa svetovna in domača literatura je polna usod „malega" človeka. O „malem" človeku slišimo na vsakem koraku, nemalokrat primerjamo njegovo skromno življenje s tistimi posamezniki, ki se niso obogatili ravno na račun svojega dela. Pravimo: „Kaj bo vendar dejal ,mali' človek!" „Mali" človek pa za nekatere ni samo posameznik, je tudi nedoločna družbena baza, na katero se premnogo-krat sklicujejo tisti, ki jo potrebujejo kot samoupravno kuliserijo za svoja nesarrioupravna dejanja. Ni zato odveč, da poudarimo tisti del razmišljanja Staneta Dolanca, ko je govoril na jubilejni proslavi ob 50-letnici izhajanja „Komunista", v katerem se je ostro spopadel z mnenjem o „malem" človeku. Dejstvo je, »MALI« ČLOVEK zapisali smo, da marsikdo še vedno preveč abstraktno pojmuje našo družbeno bazo. Družbena podlaga socialističnega samoupravljanja pa je silno določna, pretkana s problemi, željami in uspehi določnih delovnih ljudi: v šolah, delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih itd. Pretkana je s samoupravno težnjo, da premaga zmote in zablode, da na podlagi uspešnega dela oblikuje še boljšo dobro usodo za vse delovne ljudi in občane. Zato je nesmiselno govoriti o anonimnem „malem" človeku, kajti vse kar imamo, je dosežek ljudi, ki so združeni v enotno samoupravno naravnano fronto dela. Tudi tisk, ne glede na to, če je lokalnega pomena, bo moral vedno bolj predstavljati ljudi v njihovem delu in interesu, v združenem delu, v samoupravnih organih, v Socialistični zvezi in sindikatih ter še v mnogih drugih oblikah združevanja. Skupna podlaga vsem, so načela in praksa socialističnega samoupravljanja. Naj ponovimo: dosežkov ne moremo pripisovati enemu samemu človeku. Vedno so ustvarjam skupno, v ugodnih pogojih časa, stopnje družbene ureditve, pod vodstvom Zveze komunistov in Soeialistične zveze, ob učinkoviti in nemalokrat srboriti volji zelo številnih aktivistov in še mnogo bolj številnih dobronamernih meščanov in vaščanov, ki se z zanosom lotevajo nalog, da bi si izboljšali položaj tako, kot ga načelno opredeljujejo dokumenti Zveze komunistov in nove ustave. Zato ne more biti nikakršnega govcJra o „malem", ponižnem človeku. Cenimo samo tisto, kar je bilo storjenega zaradi pripravljenosti ogromne množiee ljudi, kar vzpodbuja k novim dejanjem. Ravnati pa je treba preudarno, kajti nobena nova generacija ne sme pozabiti, da družbeni napredek nikoli ne more biti podarjen na zlatem krožniku, marveč nastane samo s trdim bojem, žrtvami in spet z nenehnim bojem. To ni boj posameznikov, to je boj vseh ljudi naše skupnosti. MILAN MEDEN mmmmmmmmmm^tmmmm 00 20. 1. DO 20.2.1975 DNEVNO 00 9. DO 18. URE ORGANIZIRA SODOBNA OPREMA V PROSTORIH DOMA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ PESJE PRI VELENJU AZPRODAJO od 30—50 % KUHINJSKIH ELEMENTOV GORENJE IZ OPUŠČENEGA PROGRAMA CENEJE mm^mm mmmmm V prostorih ljubljanske Name je bil v soboto, 18. januarja, elitni akademski ples z brucovanjem. Zbrala se je vsa brucovska „elita" iz Šaleške doline, največ pozornosti pa je bila deležna neelitna stara bruculja — koza. Da, žival na štirih nogah. Na fotografijah: zeleno carstvo (levo) in zelena svojat skupaj s prvo damo velenjskega brucovanja izpred 15 let. PRVA SEJA UO OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI VELENJE ZDRUŽITEV KULTURNIH USTANOV AKADEMSKI PLES VELENJSKIH ŠTUDENTOV Čeprav je občina Velenje, kar zadeva narodni dohodek na prebivalca, na drugem mestu v Socialistični republiki Sloveniji, pa bi jo morali, kar zadeva skupno porabo, postaviti med tiste občine, ki naj bi prejemale solidarnostno pomoč. Poglavitni razlog za ta položaj je dejstvo, da se okrog 30 odstotkov vseh zaposlenih vozi na delo v organizacije združenega dela v Šaleški dolini iz drugih občin. / ' Drug problem pa je v delitvi razpoložljivih sredstev skupne porabe na posamezne samoupravne interesne skupnosti (zdravstveno zavarovanje, socialno skrbstvo, otroško varstvo, izobraževanje, kultura, telesna kultura in zaposlovanje). Kot vse kaže sta pri predlagani delitvi sredstev za zdaj potegnila krajši konec občinska izobraževalna skupnost in občinska skupnost otroškega varstva. Že večkrat doslej je bilo poudarjeno, da imata področji vzgoje in izobraževanja prednost, vendar ostaja v glavnem le pri načelni podpori. Celodnevna šola, za katero je treba zagotoviti letos 3 milijone dinarjev, je nova obveznost, ki jo vsi podpirajo. V finančni načrt občinske izobraževalne skupnosti Velenje pa je ni mogoče vključiti, ker v okviru predlagane prispevne stopnje za občinsko izobraževalno skupnost ni denarja. Podobno je tudi s pokrivanjem izgube temeljne izobraževalne skupnosti Velenje za leto 1974. Dogovorjeno je, da naj bi na območju Socialistične republike Slovenije znašala obremenitev bruto osebnih dohodkov za skupno porabo 15,42 odstotkov. Čimprej bi morali seveda uveljaviti ustavno načelo, da določajo prispevne stopnje skupščine samoupravnih interesnih skupnosti po predhodnem dogovoru z delovnimi ljudmi. Dokler pa te ustavne novosti ne bomo uveljavili, pa je treba tudi v konkretni praksi določiti, katerim nalogam bomo resnično dajali prioriteto. Pri tem zagotovo ne bo mogoče prezreti programov samoupravnih interesnih skupnosti s področja izobraževanja in otroškega varstva. Iz obremenitev bruto osebnih dohodkov pa bi morali, kot predlaga občinska izobraževalna skupnost Velenje, izločiti vse obveznosti za investicije, potreben denar za naložbe pa zagotoviti z dogovarjanjem z delovnimi ljudmi iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela! SNEMAJO FILM „KMECKI UPOR" - V okolici Zagreba, kjer so se pred 400 leti odvijali avtentični dogodki, zaključujejo s snemanjem spektakularnega filma „Kmečki upor". Avtor scenarija in režiser filma Vatroslav Mimica je film pripravljal okrog 5 let, za realizacijo pa bodo porabili 24 miiijonov dinarjev. V filmu nastopa 60 najbolj znanih jugoslovanskih igralcev in okrog 3 tisoč statistov, glavno vlogo kmečkega vodje Matije Gubca pa igra Fabijan Šovagovič. Zaradi bolezni režiserja filma verjetno še ne bodo vrteli na letošnjem festivalu v Puli. - Na posnetku (ena od scen) se Vlastelin Franjo Tahi (Pavle Vujisič) zoperstavlja upornim kmetom. i Ž i * \ \ * ZADNjE DNI PO SVETU... • SOVJETSKA ZVEZA ODPOVEDALA POGODBO V odnosih med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike, ki so se zadnja leta nenehno izboljševali, je prišlo do zastoja: Moskva je sporočila, da odpoveduje leta 1972 domenjeno trgovinsko pogodbo med državama. Razlog: ameriški kongres je sprejel zakon, s katerim je sicer dal Sovjetski zvezi najbolj ugodne trgovinske pogoje (tak status imata med socialističnimi državami edino Poljska in Jugoslavija), vendar pa je v tem zakonu tudi neki nemogoč dodatek, ki ga Sovjetska zveza nika-. kor ni mogla sprejeti. Stvar je v tem, da je senator Jackson uspel izsiliti dopolnilo zakona, po katerem bo Sovjetska zveza deležna največjih trgovinskih ugodnosti le pod pogojem, da bo dovoljevala svobodno izseljievanje Zidov v Izrael. V Moskvi so to čisto upravičeno ocenili kot grobo vmešavanje v njihove notranje odnose. V bistvu pomeni dodatek k sprejetemu zakonu isto, kot bi pomenil neki sklep, recimo, arabskih držav, da bodo odslej prodajale Združenim državam Amerike nafto le pod pogojem, če bodo sprejele letno toliko in toliko tisoč priseljencev z njihovega področja. Toda kljub tej oviri za zdaj ni videti, da bi bili odnosi med obema državama resneje prizadeti. Predsednik Ford in njegov zunanji minister Henry Kissinger sta namreč že vseskozi nasprotovala temu dodatku in to v Moskvi upoštevajo kot veliko olajševalno okoliščino. Dodatek so sprejeli šele po zagrizenem prizadevanju senatroja Jacksona, ki pa ob tem ni skrival svojih daljnosežnih ambicij. S tem, ko se namreč kaže kot nepopustljiv nasprotnik komunizma (kot temu popularno rečejo onstran oceana), igra namreč na karto, da se čimbolj uveljavi v svoji domovini in to kasneje s pridom izrabi med predsedniškimi volitvami. Kako realno na obeh straneh ocenjujejo najnovejšo oviro kaže dejstvo, da so tako v Beli hiši kot v Krem-lju izredno zadržano in mirno sprejeli najprej sklep ameriškega kongresa in potem tudi odpoved pogodbe s strani Sovjetske zveze. Očitno je, da voditelji na eni in drugi strani zaradi tega nikakor ne želijo resneje ogroziti svojih sicer dobrih odnosov. • NEZNANKE BLIŽNJEGA VZHODA Medtem se je končala turneja saudskega kralja Fej-sala, ki je obiskal Jordanijo, Sirijo in Egipt, s čimer je hotel po eni strani utrditi arabsko enotnost tistih držav, ki predstavljajo prvo arabsko bojno linijo v boju z Izraelom, po drugi pa utrditi zaupanje v Kissingerjevo metodo postopnega iskanja rešitve bližnjevzhodne krize. Kaže, da je uspel v obojem, čeprav bi bilo prezgodaj govoriti v kakšni meri. Vsekakor pa je svojo nedvomno avtoriteto v arabskem svetu podprl tudi s konkretnim prispevkom (Jordanija je dobila več kot 50 milijonov dolarjev pomoči, Egipt 100 in Sirija 150). Toda Fejsal je seveda "ob vsem -svojem vplivu le postranski dejavnik med tistimi, ki lahko odločilno prispevajo k mirni rešitvi. Glavne pobude slej ko prej prihajajo iz Združenih držav Amerike, konkretneje od ameriškega zunanjega ministra, ki je tudi avtor sedaj veljavne (recimo: še vedno veljavne) ideje o iskanju posamičnih rešitev, ki naj bi jih šele kasneje kronal kak skupen sporazum v Ženevi. Kissinger se je ta teden pogovarjal v Washingtonu z izraelskim zunanjim ministrom Jigalom Alonom, ki se je medtem že vrnil v Tel Aviv. S čim se je vrnil, ni znano, toda če se je praznih rok (se pravi brez konkretnega predloga za nadaljevanje pogovorov), potem so obeti za mirno rešitev skromni. Vsi se namreč strinjajo, da so sedaj na vrsti Izraelci, ki morajo ponuditi kak oprijemljiv in predvsem sprejemljiv predlog o nadaljnji fazi-pogajanj. Sem bi bilo mogoče uvrstiti kako razumno pobudo Tel Aviva za nadaljnji umik na Sinaju, ki bi moral vključevati bodisi prelaza Mitla in Gidi, bodisi naftna polja, bodisi eno in drugo. Brez tega Egipčani (ki sicer v načelu sprejemajo pobudo, naj bi se pogajali najprej oni z Izraelom in nato Sirija, pa Jordanija in nekje ob koncu tudi Palestinska osvobodilna organizacija) ne bi mogli sesti za skupno mizo z Izraelci - ker ne bi imeli o čem govoriti! • IN DO KINA: ČEDALJE NEVARNEJE V Indokini se nadaljujejo ofenzive osvobodilnih sil, kar še posebej velja za Kam-bodžo. Stanje se na frontah od prejšnjega tedna ni bistveno spremenilo, kar pa z drugimi besedami pomeni, da režima tako v Saigonu kot v Phnom Penhu ne uspeta zmanjšati pritiska osvobodilnih sil. * S s * S S * ZAVESICE - Zavesice za zadnjimi kolesi motornih vozil niso več obvezne. Pravilnik o napravah in opremi za vozila v cestnem prometu bo v Zveznem uradnem listu objavljen konec januarja ali najkasneje v začetku februarja, tako da miličniki že od polovice februarja zaradi pomanjkljivih zavesic voznikov ne bodo več kaznovani. K obvezni opremi vozila pa bo še naprej sodila prva pomoč, trikotnik in rezervne žarnice. Novost je tudi obvezna zimska oprema. Vsa motoma vozila in tudi osebni avtomobili bodo morali imeti na pogonskih kolesih zimske gume, dovoljene pa so tudi gume z letnim profilom, če ima voznik med opremo vozila verigi vsaj za pogonska kolesa. CENE - Cene pri nas so praktično zamrznjene. Povečati se ne morejo vse dotlej, dokler ne bo sprejet družbeni dogovor o cenah v letu 1975. Podpis tega dogovora oziroma sprostitev cen pričakujejo proti koncu tega meseca. Ta dogovor bo konkretiziral številne podrob- nosti — zajel bo obveznosti in odgovornosti, vse z namenom, da bi cene letos ukrotili. Glavna značilnost tega dogovora bo: cene v letu 1975 ne morejo rasti hitreje kot lani. ZAPOSLENOST - Konec decembra je bilo v Sloveniji zaposlenih približno 648.000 prebivalcev v družbenem sektorju, kar je za okoli 2400 več, kot jih je bilo konec novembra. Od tega jih je bilo več kot 317.000 zaposlenih samo v industriji (leta 1939 le okoli 75.000). MLEKO — Proizvajalci mleka nasprotujejo napovedani podražitvi mleka za 90 par pri litru. V poslovnem združenju „Mlekosim" izražajo upravičeno bojazen, da bodo višje cene zmanjšale porabo mleka in sira. „Zvez-ni zbornici za kmetijstvo smo konec novembra lani poslali zahtevo za zvišanje odkupne cene mleka od 65 na 75 par za maščobno enoto. Presenečeni smo bili, ko smo zvedeli, da so se 10. januaija na sestanku med- ...IN DOMOVINI republiškega komiteja za kmetijstvo dogovorili o novi odkupni ceni mleka - 90 par za maščobno enoto. To pomeni 15 par več, kot smo zahtevah. Če bo ta cena sprejeta, se bodo proizvajalci mleka znašli v nezavidljivem položaju," je izjavil direktor Mlekosima. HOTEL - Okrog gradnje novega Park hotela na Bledu je bilo v zadnjem času dvignjenega precej prahu. Kaže pa, da je zdaj končno dana pika na i. Vsi trije zbori skupščine občine Radovljica so ondan sprejeli odlok o zazidalnem načrtu centralnega turističnega področja Bleda in odlok o zazidalnem načrtu za cono I na Bledu. Tako so odločili, da novega Park hotela ne bpdo nižali za dve etaži, kot je to predlagal občinski izvršni svet, vendar pa fasada novega hotela ne bo betonska, marveč obdelana z lesom in eternitom. NAFTA - Poleg zelo bogatega nahajališča pri Beničancih, ki je dalo lani 613.000 ton nafte, so našli nova nahajališča pri Obodu in Kučancih. Kmalu pa se bo začelo poskusno črpanje nafte na novih poljih. Računajo, da bodo vrtine pri Obodu in Kučancih* dale že letos 100.000 ton surove nafte. Panonska nižina, posebno pa njen slavon-sko-baranjski del, se kaže kot bogato skladišče virov energije. Poleg nafte so našli večje količine plina, zaradi česar že postavljajo več sto kilometrov dolge plinovode. V Osijeku tudi gradijo plinsko elektrarno, ki bo konec leta pripravljena za obratovanje. Našli so tudi bogata ležišča premoga, nedaleč od Slavonske Po žege', zato ni izključeno, da ne bi še letos začeli pripravljati otvoritev rudnika. DEVIZE - Čeravno še ni podatkov za december, pa je že jasno, da je btl devizni dohodek od turizma v Sloveniji lani manjši kakor leta 1973. To je posledica manjšega turističnega prometa tujcev, medtem ko se je • obenem precej povečal domači turistični promet. V enajstih mesecih lani je znašal devizni dohodek od turizma 163,1 milijona dolarjev, kar je za 4,3 milijona dolarjev ali 2,5 odstotka manj kakor v istem obdobju leta 1973. V to vsoto so zajete samo efektivne valute, čeki in kreditna pisma, ne pa tudi virmanska nakazila gostinskim in turističnim organizacijam iz tujine. Največje zmanjšanje deviznega dotoka je bilo pri malem obmejnem prometu, kjer se je zmanjšal od 30 na 24 milijonov dolarjev ali za 20 odstotkov. Zbori delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in zbori občanov v krajevnih skupnostih so ob koncu preteklega leta obravnavali delovne usmeritve in finančne načrte samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1975. Zbori delovnih ljudi in zbori občanov so potrdili delovne programe samoupravnih interesnih skupnosti. Drugače povedano: sprejete delovne programe ni mogoče spreminjati, ne da bi o tem spet povprašali delovne ljudi ter občane in se dogovorili, katere naloge oziroma akcije naj bi izpadle iz že potrjenih programov zaradi pomanjkanja denarja. Te dni se je zvrstilo več sestankov koordinacijskega odbora predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti z območja občine Velenje, na katerih so obravnavali občinsko bilanco skupne porabe za leto 1975. Pri tem so'se srečavali š poglavitnim vprašanjem - kako uskladiti naloge z razpoložljivim denarjem. V primerjavi z letom 1974 bi lahko bilo v občini Velenje za skupno porabo na voljo 30 odstotkov več denarja, ali 189,581.000 dinarjev, zbrati pa ga je mogoče s predlagano prispevno stopnjo le 166,686.000 .dinarjev, oziroma le 14,3 odstotka več kot v letu 1974. CHARLIE VITEZ - Charlie Chaplin je pred več leti odšel iz svojega delovnega Londona in sedaj živi v Švici ob Ženevskem jezeru. V 85. letu starosti, čeprav se še ni povsem pozdravil, se je vrnil v London, kjer ga bo britanska kraljica za zasluge na umetniškem področju povzdignila v viteza. Kot vedno je novinarje, ki so ga ob prihodu sprejeli, hudomušno pozdravil. s*. NOV HOTEL NA JAHORINI - Na Jahorini, v znanem zimskem središču blizu Sarajeva so zgradili nov hotel B kategorije. Zelo atraktiven gostinski objekt, ki lahko sprejme 350 gostov, ima restavracijo, ekspres restavracijo, ambulanto in druge potrebne prostore. Na pomlad pa bodo zgradili še bazen in športna igrišča. . POGOVOR Z MARTINOM PRIMOŽIČEM, DIREKTORJEM GORENJE - LESNA ŠOŠTANJ: NOVA PROIZVODNJA - ENKRAT VIŠJI CELOTNI DOHODEK V središču pozornosti delovnih kolektivov so zadnje dni proizvodni in finančni dosežki za leto 1974 ter naloge, ki so pred organizacijami združenega dela v letošnjem letu. Med organizacijami združenega dela v občini Velenje, ki so uspešno sklenile poslovanje v lanskem letu, je tudi Lesna industrija „Gore-nje — Lesna" Šoštanj. Obiskali smo direktorja te organizacije združenega dela, ki je že nekaj let vključena v Združena industrijska podjetja „Gorenje" Velenje, Martina Primožiča. Pome-nek je stekel o proizvodnih sosežkih leta 1974 in o gospodarjenju in nalogah, ki so pred delovno skupnostjo v letu 1975. — Kako ocenjujete gospodarjenje v vaši organizaciji zdniženega dela? „V letu 1974 smo dosegli okrog 36 milijonov celotnega dohodka; v primerjavi z letom 1973 smo celotni dohodek povečali za 8 milijonov dinarjev. Ob tem pa je treba omeniti, da je delovna skupnost Lesnie industrije „Gorenje - Lessna", kar zadeva razvojne: možnosti, močno omejenaa. Sestavljajo jo tri proizvodme enote (mizarstvo, žaga, llesna volna), ki nimajo prosttorskih možnosti za širjenje in večjo modernizacijo proiizvodnje na obstoječih lokacijah. Kar dve enoti, in siccer mizarstvo in žaga, pa ležitta na rušnem področju rudmika lignita. Zato je bila osmovna naloga zaposlenih v wseh enotah optimalno izkoiristiti obstoječe proizvodne zmogljivosti. Doseženi rezultati gospodarjenja v letu 1974 pričajo o tem, da smo bili v teh prizadevanjih uspešini." — Omenili stravi in Velenje, sse bodo ačele 20. oktobra, Iko bodo Slovenj Gradcu odprli veko mednarodno likovno izstavo na temo „,Angaži-ma figurativna likovna metnost", ki bo odprta 'to dni. Sicer pa sse bodo rireditve ob 3(0-letnici Organizacije združemih na-jdov nadaljevale šes v letu 976. " Podrobneje bomo) o pri-ravah na mednaroddne kul-lrne prireditve „Mlfr 75 -0 OZN" pisali v p»rihodnji :evilki našega lista. 250-članska delovna skupnost Gradbenega podjetja Slovenj Gradec je dosegla lani 44 milijonov dinaijev celotnega dohodka. V zadnjih letih slo-venjgraški gradbinci kar precej povečujejo obseg gospodarjenja, zato tudi ni slučaj, da načrtujejo za leto 1975 celotni dohodek že v višini 57 milijonov dinarjev. Med največjimi deli, ki so jih opravljali delavci Gradbenega podjetja Slovenj Gradec lani, velja omeniti začetek gradnje nove stanovanjske soseske S-8 ob Celjski cesti v Slovenj Gradcu. Prvi objekt v tej novi soseski je dograjen in prav te dni so se vselili stanovalci v 73 stanovanj. Pripravljajo pa se na gradnjo drugega objekta s 44 stanovanji. Gradbeno podjetje Slovenj Gradec je lani dogradilo novo poslopje za osnovno šolo v Smartnem pri Slovenj Gradcu, prizidek občinskega sodišča v Slovenj Gradcu, zgradilo dva mostova čez Mislinjo v Smartnem ter Šentilju in postavilo novo proizvodno-skladiščno halo za tovarno oblazinjenega pohištva ,,Nova oprema", pred dograditvijo pa je proizvodna hala za tovarno meril v indu- strijski coni v Pamečah. Letos bodo nadaljevali z gradnjo industrijskih objektov, sklenjeno imajo tudi pogodbo za postavitev bencinske črpalke na prostoru nasproti tovarne meril, prav zdaj pa se dogovarjajo še za prevzem nekaterih drugih del. Storili bodo vse, da bodo plansko obveznost, to je-57 milijonov dinaijev celotnega dohodka, tudi dosegli. Po dvoletnem poslovno tehničnem sodelovanju se je 600-članska delovna skupnost Tovarne usnja Šoštanj vključila kot temeljna organizacija združenega dela v Industrijo usnja Vrhnika. Rezultati skupnega dela so vse bolj vidni, zlasti še pri skupnih nastopih pri nabavi in prodaji ter na področju razvojne, investicijske in tudi finančne politike. Za skupno delo pa je značilna še sočasnost vseh akcij znotraj vseh 7 temeljnih organizacij združenega dela vrhniške Industrije usnja. izdelke podražila tudi do 50 %, usnje pa se je v primeijavi z letom 1973 celo pocenilo, in to za okrog 10 %. Letos želijo šoštanjski us-njarji povečati obseg proizvodnje v usnjarni za najmnj 20 %, v obratu konfekcije pa" za okrog 30 %. Ob tem, ko načrtujejo za okrog 20% povečanje prodaje na tuja tržišča, pa bo ostal uvoz surovin in pomožnih materialov na lanskoletni ravni. Računajo na nadaljnje povečanje produktivnosti dela ter na izboljšanje kvalitete dela, tako da bi ob cenah iz leta 1974 dosegli najmanj 130 milijonov dinaijev celotnega dohodka. NA TUJE SO PRODALI ZA 2,3 MILIJONA DOLARJEV IZDELKOV Lani je dosegla Tovarna usnja Šoštanj blizu 110 milijonov dinaijev celotnega dohodka, na tuje pa je prodala kar za 2,3 milijona dolaijev izdelkov, pri čemer je uvozila samo za 1 milijon dolaijev reprodukcijskih materialov in surovin. V Šoštanju so lani izdelali okrog 1,1 milijona kvad. metrov raznih vrst usnja, 675 ton vegetabilnih izdelkov, 11.000 kosov težke konfekcije ter nad 70.000 parov športnih in zaščitnih rokavic. VIŠJI STROŠKI - MANJŠA PODJETNIŠKA AKUMULACIJA Zaradi izrednega porasta stroškov, saj so se pomožni materiali podražili kar za 50 %, energija za 80 %, prispevki pa kar za 88 %, je dosegla Tovarna usnja Šoštanj v letu 1974 le okrog 7 milijonov dinaijev podjetniške akumulacije. Na lanskoletno poslovanje so vplivali tudi nestabilno svetovno tržišče ter neurejeni odnosi med usnjarsko in čevljarsko industrijo pri nas. Čevljarska industrija je, na primer, svoje SPREJELI PROGRAM STABILIZACIJE IN VARČEVANJA Omeniti velja, da so v Tovarni usnja Šoštanj že sprejeli program stabilizacije in varčevanja, v katerem so posebej poudarili nujnost nadaljnjega večanja izvoza in proizvodnje, prav tako pa tudi varčevanja na vseh področjih. Opozorili so v njem zlasti še na nujnost okrepitve osebne odgovornosti, samoupravno odločanje pa mora postati čimprej stalna praksa! GORENJE SE BO ZNOVA POVEČALO Združena industrijska podjetja „Gorenje" Velenje sestavlja osem organizacij združenega dela, in sicer Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje, Gorenje - Sever Subotica, Gorenje - Muta, Gorenje - Lesna Šoštanj, Gorenje - Fecro Slovenj Gradec, Gorenje - Elrad Gornja Radgona, Gorenje - Varstroj Lendava in Gorenje - Metal-plast Ruše. V Združena industrijska podjetja „Gorenje" pa se bosta v kratkem vključili še dve organizaciji združenega dela, in sicer Tovarna toplotnih naprav Sombor in Industrija pohištva „Peter Drapšin" iz Kikinde. Delovni skupnosti tovarn iz Sombora in Kikinde sta se na referendumih odločili za vključitev v Združena industrijska podjetja „Gorenje" Velenje. To odločitev delovnih skupnosti morajo potrditi še samoupravni organi vseh organizacij združenega dela „Go-renje". Pričakovati je mogoče, da bo družina ..Gorenje", to je Združena industrijska podjetja „Gorenje" Velenje, štela že v kratkem 10 članov. NOVI PROSTORI SLOVENJ GRADEC, 24. januaija — S priložnostno slovesnostjo bodo danes ob 11. uri predali svojemu namenu nove proizvodne prostore slovenjgraškega obrata Industrije delovnih zaščitnih sredstev ..Prevent" Slovenj Gradec, in sicer v novi coni slovenjgraške lahke industrije. Industrija delovnih zaščitnih sredstev „Prevent" je lani povsem preuredila in posodobila proizvodne prostore obrata „Konfekcija" v Mislinji, zdaj pa je zgradila še nove prostore za slovenj-graški obrat. V teh novih prostorih bodo organizirali delo ob treh tekočih trakovih in v dveh izmenah, kar bo omogočilo zaposlitev nove delovne sile. Pozneje pa bodo v nove prostore preselili tudi skupne službe. v&M- ? • PRISPEVKA MLADE BRALKE NČ • FERDO KUKOVEC, NAČELNIK DAVČNE UPRAVE, POJASNJUJE DAVČNA DOLOČILA SKUPNE DOHODKE PRIJAVITE DO KONCA JANUARJA nad do din % 10.000 2,5 10.000 20.000 250 + 5 20.000 30.000 750 + 8 30.000 40.000 1.550 + 13 40.000 50.000 2.850 + 19 50.000 60.000 4.750 + 28 60.000 70.000 7.550 + 37 70.000 80.000 11.250 + 46 80.000 100.000 15.850 + 55 100.000 150.000 26.850 + 66 150.000 200.000 59.850 + 75 200.000 97.350 + 80 V okviru programa usklajevanja davčne zakonodaje z novo ustavo je konec decembra lani sprejela slovenska skupščina vrsto predpisov s področja davkov, ki bistveno spreminjajo dosedanjo obdavčitev nekaterih vrst dohodkov in premoženja. Glede na to da, tako kot prejšnja leta, je tudi letos najpozneje. do 31. januarja treba prijaviti lanske skupne dohodke, je namen tega sestavka predvsem pojasniti tisto vrsto davka, ki občane zadeva v najširšem obsegu kot zavezance, to je davek od skupnega dohodka občanov. Republiška skupščina je med drugim sprejela dopolnitev zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks. Predvsem je spremenila zakonsko določilo, po katerem znaša neobdavčljivi del skupnega dohodka občanov za leto 1974 40.000 din. Davčne olajšave za vzdrževane družinske člane pa znašajo 16.000 din za otroke in 13.000 din za ostale vzdrževane družinske člane. Za presežke dohodkov po odbitku neobdavčljivega dela dohodka in po odbitku olajšav za vzdrževane družinske člane, pa je davčna lestvica ostala enaka kot v preteklem letu. Lestvica je taka: če znaša letna v osnova din znaša davek od presežka nad 10.000 od presežka nad 20.000 od presežka nad 30.000 od presežka nad 40.000 od presežka nad 50.000 od presežka nad 60.000 od presežka nad 70.000 od presežka nad 80.000 od presežka nad 100.000 od presežka nad 150.000 od presežka nad 200.000 Z namenom, da bi pomagali zavezancem pri proučevanju včasih težje razumljivih nekoliko zapletenih davčnih zadev in jim olajšali delo v zvezi s sestavo napovedi, želimo zavezance na kratko seznaniti z najpomembnejšimi določbami. Kdo je davčni zavezanec? Davčni zavezanec za davek od skupnega dohodka občanov je vsak občan s stalnim prebivališčem v SRS, ki je v preteklem letu dosegel nad 40.000 din skupnega čistega dohodka. Kaj se šteje za skupni čisti dohodek? Za skupni čisti dohodek se šteje skupen znesek vseh osebnih in drugih dohodkov, doseženih v letu, za katero se vlaga napoved, in doseženih iz kakršnihkoli virov, zmanjšan za davke in prispevke, ki se plačujejo iz teh dohodkov in zmanjšan za krajevni samoprispevek, plačane članarine družbenim organizacijam, plačane prispevke humanitarnim društvom in organizacijam, kulturnim in drugim organizacijam. Kaj se ne šteje v skupni čisti dohodek in ne podleže davku od skupnega dohodka občanov? V davčno osnovo se ne vštevajo povračila dejanskih stroškov, kot potni stroški, dnevnice, nadomestila delavcem za prevoz na delo, za ločeno življenje in podobno, vendar le do višine, določene v družbenem dogovoru ali samoupravnem sporazumu; nadalje prejemki iz naslova odlikovanja in narodnega priznanja, partizanske spomenice, nagrade za življenjska dela, dohodki jubilejnih izdaj in podobno, obresti od hranilnih vlog, javnih posojil in dohodki od iger na srečo in drugo. Posebno je potrebno poudariti, daje novo zakonsko določilo, ki ne šteje kot osebni dohodek in ne podlega obdavčitvi, osebni dohodek jamskih delavcev v organizacijah združenega dela v proizvodnji premoga, ki dosegajo dohodke z delom v jami. ' Pomembno je še poudariti, da so vsi zavezanci dolžni vložiti napoved do 31. januarja, torej tudi tisti, katerim davčni organi odmerjajo še druge davščine (od obrti, intelektualnih storitev); tako bo na primer obrtnik hkrati vložil napoved za davek od obrti in če dosega tolikšen čisti dohodek, še davek iz skupnega dohodka občanov. Seveda pa bo v tej drugi napovedi dohodek od obrtne dejavnosti zmanjšal za zgoraj navedene obveznosti. In za zaključek še kratek nasvet. Vestno izpolnjena napoved nudi odmernim organom vse potrebne podatke za odmeip davka vključno podatke za priznanje olajšav za vzdrževane družinske člane. Hkrati olajša delo odmernih organov, zavezancu pa prihrani pota za naknadno uveljavljanje pravic oziroma mu prihrani vse tiste neprijetnosti, ki sledijo nevestnemu prijavljanju in prikrivanju doseženih dohodkov. V torek in v sredo prejšnji teden je bilo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje dvodnevno posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov, predsednikov sindikalnih konferenc in zveze socialistične mladine ter predsednikov delovnih organizacij združenih industrijskih podjetij Gorenje. Ob koncu dvodnevnega posvetovanja so sprejeli novo organizacijsko shemo družbenopolitičnih organizacij tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v delovnih organizacijah in na ravni združenih industrijskih podjetij Gorenje ter združene elektrokovinske industrije Slovenije. Organizacijsko shemo so sprejeli za vsako družbenopolitično organizacijo posebej. Sprejeli so tudi rokovnik za obravnavo doseženih rezultatov pri uresničevanju ustave in samoupravnega sporazumevanja od temeljnih organizacij do sestavljene organizacije združenega podjetja elektrokovinske industrije Ljubljana. Hkrati s tem bodo obravnavah tudi zastavljene gospodarske načrte po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela v tem letu. Na ravni združenih podjetij Gorenje je potrebno več dogovarjanja in usklajevanja pri nastopu v samoupravnih interesnih skupnostih tako v posamezni občini kot tudi v samoupravnih interesnih skup- nostih v Sloveniji in Vojvodini. Le z uresničenjem sprejetega plana za letošnje leto bodo dosegli zastavljene cilje. Osebni dohodki v posameznih delovnih organizacijah združenega podjetja Gorenje morajo biti usklajeni glede na produktivnost in delovne pogoje za posamezna delovna mesta. V posameznih delovnih organizacijah bodo zadolžili strokovne službe, da bodo na podlagi tehnoloških posegov izdelale predlog za zmanjšanje materialnih stroškov v letošnjem letu. Sklepi tudi poudarjajo, da morajo stroške zmanjšati najmanj za pet odstotkov. Ustrezne službe morajo doseči tudi zmanjšanje režijskih stroškov v posameznih delovnih organiza- cijah. V vseh delovnih orj zacijah si je treba prizadeva še večjo kakovost izdeD večjo pozornost pa bodo svetili tudi uvajanju proizvodov. Da pa bodo lahko zastav cilje dOsegli, se morajo benopolitične organa organizacijsko, kadrovsko idejnopolitično še bolj i sobiti. Vse družbenopolil organizacije in samou;« organi morajo sprejete sk prilagoditi posamezni tem organizaciji združenega del delovni organizaciji ter obravnavati v času, ki je ( čen v sprejetem rokovn oceniti dosedanje delo in podlagi sprejetih sklepov čiti ustrezne akcijske progra GOSPODARJENJE V TOVARNI USNJA SLOVENJ GRADEC NAJMANJ 200 MIUJ0N0V smučarski tečaj Kot vsako leto tudi le obiskujem smučarski tei Zaradi pomanjkanja sn imamo samo suhi trening, V smučarski tečaj se je prijavilo veliko učeni Uči naš tovariš Križ. Vel dobrega nas nauči in ima že kondicijo za pozni smučanje. Tečaj obiskuje ob sredah. moj domaČi kraj Moj domači kraj je Šm no ob Paki. Skozi ta teče umazana reka Paka, ob.močnefn dežju tudi plavlja. Skozi Šmartno Paki se vije asfaltirana ce po kateri je kar precej promet. Na vsaki strani; so hiše. V tem kraju je t nekaj njiv, ki so skrbno delane in urejene. Tu ima večje podjetje, ki se imen „VINO". Šmartno pa se časi razvija. Zgradili so no samopostrežno trgov „MARJCET". Sedaj grai še gasilski dom. Na kraj Šmartno ob P sem se zelo navezala. Či ga morala kdaj zapustiti, bi bilo ža njim zelo žal. nikica TEVŽ, OŠ Šmartno ob P načrti za gospodarjenje V letu 1975 V tem letu pa želijo slovenj-graški usnjaiji ustvariti že nad 200 milijonov dinarjev celotnega dohodka, na tuje pa prodati za okrog 5 milijonov dolarjev izdelkov. V primerjavi z lanskim letom bodo povečali dohodek za 20 odstotkov, ostanek dohodka pa za polovico. Investicijske načrte imajo za letošnje leto precej ambiciozne,, za njihovo uresničitev naj bi porabili kar 25 milijonov dinarjev. Vprašanje pa je, če jih bodo lahko uresničili, ker morajo okrepiti sklad lastnih obratnih sredstev. Vse kaže, da bodo moraji^ želje uskladiti z možnostmi, zlasti še zato, ker zaradi prednosti vlaganj v druge gospodarske dejavnosti ni mogoče pričakovati, da bi uspela zagotoviti tovarna usnja Slovenj Gradec večja bančna sredstva za vlaganja v njihovo organizacijo združenega dela. Pogovor s predstavniki občinskega sindikalnega sveta in zveze socialistične mladine. Udeleženci dvodnevnega posvetovanja v Gorenju V preteklem letu je dosegla tovarna usnja Slovenj Gradec blizu 170 milijonov dinarjev celotnega dohodka, ali skoraj 50 odstotkov več, kot ga je bila leto dni pred tem. Plan celotnega dohodka so presegli za okrog 10 odstotkov, dosegli so tudi planirani dohodek 50 milijonov dinarjev, ostanek dohodka pa bo za tretjino manjši, kot so načrtovali. V zadnjem obdobju so se namreč močno zvišali stroški, saj so bili za 15 milijonov dinarjev večji od načrtovanih. Slovenjgraške usnjarje je v preteklem letu močno pestila tudi nelikvidnost. Kupci so dolgovali tovarni usnja Slovenj Gradec kar 5-krat več sredstev, kot je tovarna sama dolgovala dobaviteljem. ženega dela UTEKS je dobila Na tuje so v letu 1974 prodali za skoraj 4 milijone dolarjev izdelkov, oziroma kar enkrat več kot leta 1973, vendar plana izvoza niso dosegli, v glavnem zaradi zastoja v proizvodnji avtomobilske industrije. Slovenjgraška tovarna usnja je velik izvoznik sedežev za avtomobilsko industrijo, proizvodnja avtomobilov pa je, kot je znano, lani nazadovala. številne nove pridobitve Za investicije so lani v tovarni usnja Slovenj Gradec porabili nad 26 milijonov dinarjev. Temeljna organizacija zdru- novo strojno opremo, in sicer nove stroje za ekstrudirano proizvodnjo na osnovi polivinil-klorida in gume ter za proiz-vodnjo poliuretanskih izdelkov nove stroje za linijo za proizvodnjo kosi kap. Zgradili so novo skladiščno halo, v gradnji pa so novi proizvodni prostori. Tudi v drugi temeljni organizaciji združenega dela NTU so v preteklem letu namestili nove strojne linije, da bi povečali zmogljivosti in posodobili proizvodnjo. Celotno tehnologijo so z nakupom sodobne opreme izpopolnili, kar ugodno vpliva na produktivnost dela. Obisk slušateljev z Jesenic Prejšnji teden so bili na dvodnevnem obisku v Velenju slušatelji, ki obiskujejo dvomesečno politično šolo za sindikalne delavce v Jasnici. V četrtek so se najprej dopoldne sešli na pogovore s predstavniki občinskega sindikalnega sveta in zveze socialistične mladine, ki so 26 slušateljev seznanili z organiziranostjo sindikata in zveze socialistične mladine v občini ter z gospodarskim razvojem občine do leta 1980. Med dvodnevno ekskurzijo v Velenju so slušatelji imeli pogovore tudi na Rudarsko-elektroenergetskem kombinatu Velenje ter v tovarni gospodinjske opreme v Velenju. Ogledali so si tudi jamo velenjskega premogovnika. 4 NAŠ e • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC ® !Z OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC @ IZ OBČINE DANES BO ZASEDALA V SLOVENJ GRADCU OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE: UVELJAVLJANJE KONGRESNIH STALIŠČ IN SKLEPOV NAČRTI KMETIJSKE ZADRUGE SLOVENJ GRADEC ZA GOSPODARJENJE V LETU 1975:_ POUDAREK ŽIVINOREJI Kmetijska zadruga Slovenj Gradec načrtuje v letošnjem letu večje investicijske posege v lastno prizvodnjo. Kot je povedal direktor te organizacije združenega dela, diplomirani inženir Ivan Uršič, bodo v okviru sanacijskih programov živinoreje sanirali proizvodnjo mleka na farmi v Starem trgu pri Slovenj Gradcu ter razširili vzrejo plemenske živine na „Dobrovskem gradu" v Turiški vasi. Na farmi v Starem trgu bodo preuredili hlev na odplako vanje ter povečali stalež živine tako, da bo tam 100 glav živine. V Turiški vasi pa bodo adaptirali in modernizirali hlev ter povečali stalež živine od 50 na 100 glav. NA NOVO BO ZAČELO PREUSMERJATI GOSPODARJENJE 40 KMETIJ V Mislinjski dolini so začeli doslej preusmerjati gospodarjenje na 130 kmetijah. Gre za vlaganje v mo-demiacijo hlevov in drugih gospodarsskih objektov ter za nakup mehanizacije. V letu 1975 bo Kmetijska zadruuga Slovenj Gradec nameenila posebno pozornost gospodarjenju v zasebnemi sektorju kmetijstva. Pripravljeni so programi za ipreusmerjanje gospodarjenja, katerih skupna vredncost dosega 10 mf-lijonov diinaijev. Sredstva za te investicije bodo zagotovljena iz bančnih posojil, posebnih republiških namenskih sredstev, hranilnih vlog; Koroške hranilnice in posojilnice ter s soudeležb o kmetov, ki preusmerjajo gospodarjenje. Računajo, da bodo začeli preusmerjati gospodarjenje na najmanj 40 kmetijah, in to z različnimi posegi, to je od preurejanja hlevov do izgradnje silosov ter nakupa mehanizacije. Direktor KZ Slovenj Gradec Ivan Uršič GOSPODARJENJE V LETU 1974 IN NAČRTI ZA LETO 1975 Kmetijska zadruga Slovenj Gradec je v letu 1974 dosegla 40 milijonov dinarjev celotnega dohodka, ali kar 51 % več, kot gaje bila leto dni pred tem. Zal pa je zaradi povišanih stroškov ostala akumulacija na ravni iz leta 1973. Na tako občutno povečanje celotnega dohodka je vplivala zlasti še trgovska dejavnost. Slovenjgra-ška kmetijska zadruga je v-lanskem letu prevzela od bivšega trgovskega podjetja „Zaija" šest trgovin v okoliških krajih, in sicer v Do-liču, Šentilju, Turiški vasi, Podgorju, Suhem dolu in na Selah. Na Glavnem trgu pa je uredila specializirano prodajalno kmetijske opreme in tehnike. Tako je dosegla trgovina že 40 % vsega celotnega dohodka kmetijske zadruge. TRŽNI VIŠKI VSAKO LETO VEČJI Proizvodnja v družbenem sektorju kmetijstva, gre za proizvodnjo hmelja, mleka, pivovarskega ječmena in za vzrejo plemenske živine, je ostala v glavnem na doseženi ravni iz leta 1973. Povečala pa se je koope-racijska proizvodnja v zasebnem sektorju. K temu je prispevalo tako preusmerjanje gospodarjenja na kmetijah kot organiziranje mreže 18 zbiralnic mleka po vsej Mislinjski dolini. Iz organizirane proizvodnje v zasebnem sektorju je bilo lani 1,426.000 litrov tržnih viškov mleka, kar predstavlja v primerjavi z letom 1973 10-odstotno povečanje ter 798 glav pi-tanega goveda, kar je 4 % več kot v letu 1973. VIŠJI CELOTNI DOHODEK IN OBSEG PROIZVODNJE V pogovoru z direktorjem Kmetijske zadruge Slovenj Gradec, diplomiranim inženirjem Ivanom Uršičem smo tudi izvedeli, da načrtujejo za letos povečanje celotnega dohodka za okrog 30 %, tako da bi Kmetijska zadruga Slovenj Gradec že dosegla več kot 50 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Ob tem pa se bo fizični obseg pro-izvodnjeN povečal za okrog 5 %. SLOVENJ GRADEC, 24. januarja - Popoldne bo v Slovenj Gradcu volilna in programska seja Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Slovenj Gradec. Na popoldanski seji Ob- V pogovoru s sekretarjem Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Slovenj Gradec Bojanom Butolenom smo izvedeli, daje trenutno v Mislinjski dolini blizu 2.500 organiziranih mladincev in mladink. Združeni so v 17 osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih, 19 osnovnih organizacij deluje v temeljnih organizacijah združenega dela, 4 na osnovnih šolah, 1 na srednji šoli ter 1 v kmetijstvu (aktiv mladih zadružnikov). V Slovenj Gradcu so že ustanovili konferenco mladih delavcev ter konferenco mladih v izobraževanju, pripravljajo pa ustanovitev še dveh konferenc,, in sicer konference mladih v krajevnih skupnostih in konference mladih v kmetijstvu. Poglavitna naloga konference mladih v kmetijstvu bo usposabljanje mladih kmetovalcev ter njihovo vključevanje v družbenopolitično življenje na vseh ravneh. Sicer bodo tudi mladi iz Mislinjske doline v prihodnjih tednih in mesecih namenili posebno pozornost uresničevanju stališč in sklepov Zveze socialistične mladine Slovenije in Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Ob tem bodo bolj kot doslej skrbeli tudi za usposabljanje mladih za delo in za njihovo izobraževanje. Uveljavljali pa bodo tudi programska izhodišča, sprejeta na današnji popoldanski seji Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Slovenj Gradec. Napovedujejo še nekatere spremembe v organiziranosti, pri čemer računajo zlasti še na ustanovitev najmanj 2 novih osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije na Ekonomskem šolskem centru Slovenj Gradec, kjer naj bi v prihodnje delovale vsaj 3 osnovne organizacije. NOVI PROSTORI ZA OSNOVNO ZDRAVSTVENO SLUŽBO V MISLINJI V pričakovanju solidarnostne pomoči » V drugi največji krajevni skupnosti občine Slovenj Gradec, Mislinji, ima zdravstvena služba, že tradicijo. Tam so imeli zdravnica že v letih pred drugo svetovno vojno. Do leta 1958 je bila v Mislinji dvakrat na teden odprta splošna ambulanta v popoldanskem času. Pred 17 leti pa je kraj dobil stalnega zdravnika splošne prakse. Osnovna zdravstvena služ-" ba je v Misliniji v zadnjih letih precej napredovala, čeprav so pretesini in neprimerni prostori vsieskozi osrednji problem. Zrraven splošne ambulante soi uredili še zobozdravstveno službo in tehniko ter organiizirali posvetovalnici za nosečnice in otroke. TUDI DO 1110 OBISKOV V SPLOŠNI AMBULANTI NA DAN Zdravstvenaa postaja Misli-nja deluje na (območju z blizu 4.500 prebiivalci. Ob tem velja omenitii, da iščejo zdravniško ] pomoč tudi občani iz nekkaterih krajev občin Slovensske Konjice in Velenje. Značiilnost tega območja pa je tuudi, da so si zaradi nezadosttnih možnosti za zaposlitev v domačem kraju mnogi občani poiskali delo v Velenju oziroma v Ravnah. Tako se več sto občanov vozi vsak dan na delo v ravnesko Železarno, pa v velenjski Rudarsko elektroenergetski kombinat, Tovarno gospodinjske opreme „Gorenje", Rudarski šolski center itd. Samo splošno ambulanto obišče dnevno tudi do 110 občanov. Prostori čakalnice in ordinacije so že dalj časa neprimerni in pretesni. V Mislinji in Slovenj Gradcu so že dalj časa iskali možnosti, da bi za zdravstveno postajo Mislinja zagotovili nove prostore. Končno se jim je ponudila prilika za odkop prve etaže v novem stanovanjskem bloku ob cesti Mislinja—Slovenj Gradec. ZARADI POMANJKANJA DENARJA KASNI UREDITEV NOVIH PROSTOROV Samo prostori bodo veljali okrog 3,5 milijona dinarjev. Ker vsega denarja še nimajo zagotovljenega, kasnijo dela. Ob tem pa velja omeniti, da bodo denar za ureditev prostorov za osnovno zdravstveno službo v Mislinji zagotovili tudi iz sklada za -negospodarske investicije občine Slovenj Gradec, v katerem zbirajo sredstva krajevnega samoprispevka občanov ter združena sredstva organizacij združenega dela. Zdravstveni delavci in občani pričakujejo, da se bo pri urejanju novih prostorov za zdravstveno službo v Mislinji manifestirala solidarnost. Pričakujejo, da bodo del potrebnega denarja za ureditev prostorov prispevale tudi temeljne organizacije združenega dela oziroma območja, kjer so občani zaposleni. Tako naj bi se v konkretni praksi uveljavilo sodelovanje temeljnih orga- nizacij združenega dela in krajevne skupnosti pri zadovoljevanju skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. VELIKA ŽELJA -NOVI PROSTORI DO 1. MAJA 1975 Z ureditvijo novih prostorov bo za dalj časa umaknjena z dnevnega reda prostorska problematika osnovne zdravstvene službe v Mislinji. Zato si vsi želijo, da bi bili novi prostori tudi čimprej urejeni. Zaključek del pa je odvisen od zagotovitve preostalih potrebnih sredstev. Vendar so vsi prepričani, da bodo najpozneje za 1. maj 1975 v Mislinji ,,bogatejši" za nove prostore osnovne zdravstvene službe. S 1. julijem 1975 pa dobijo v Mislinji še enega zdravnika splošne prakse. In še to: v novih prostorih zdravstvene postaje Mislinja bo splošna ambulanta, diagnostični laboratorij (novo), otroška posvetovalnica, posvetovalnica za nosečnice, 2 zobni ordinaciji in tehnika. činske konference Zveze so-• cialistične mladine Slovenije Slovenj Gradec bodo izvolili novo 17-člansko predsedstvo. Pri občinski konferenci bodo v prihodnje delovale komisije za idejno politično delo, kulturo, organiziranost in razvoj ter kadrovska vprašanja, za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, mednarodne odnose, za mladinske delovne akcije, prireditve in telesno kulturo, za informiranje ter za kmetijstvo. V okviru Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenj Gradec bodo ustanovili tudi Konferenco klubov OZN, tovrstno delo je bilo pred leti dokaj razgibano, računajo pa še na ustanovitev koordinacijskega odbora specializiranih organizacij, v okviru katerega bodo usklajevali dejavnost specializiranih organizacij mladih, ki so kolektivni član Zveze socialistične mladine Slovenije. PO KOROŠKI • Javna razprava o statutu SZDL Slovenije Na območju občine Ravne na Koroškem je v polnem teku javna razprava o statutu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki jo usmerja Občinska konferenca SZDL Ravne na Koroškem. Na zadnji skupni seji Izvršnega odbora Občinske konference SZDL in Komiteja občinske konference ZK so po obravnavi statuta SZDL Slovenije in pravil ravenske občinske konference SZDL določili konkretne naloge komunistov pri konstituiranju Občinske konference SZDL in krajevnih organizacij SZDL na novih ustavnih načelih. Občinska konferenca SZDL Ravne na Koroškem je pred začetkom javne razprave o statutu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije izdala posebno tiskano obvestilo o novi vlogi Socialistične zveze, tako daje mogoče na zborih delovnih ljudi in občanov že kar razprava. Javna razprava poteka v Mežiški dolini tako v okviru družbenopolitičnih organizacij kot v posameznih krajih. Sklenili pa jo bodo zbori delovnih ljudi in občanov, na katerih bodo volili tudi nove delegatske krajevne konference Socialistične zveze, ter seja Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Ravne na Koroškem prve dni februarja, ki se jo bodo udeležile tudi delegacije vseh drugih družbenopolitičnih organizacij. • Seminar za aktive Zveze socialistične mladine iz vseh štirih koroških občin Prejšnji petek, 17. januarja, je pripravil Medobčinski svet Zveze socialistične mladine za Koroško v Mežici seminar za aktive Zveze socialistične mladine Slovenije iz koroških občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Na seminarju, ki je bil namenjen predstavitvi osnovnih značilnosti nove usmeritve Zveze socialistične mladine Slovenije, so govorili o izpolnjevanju načrtov in nalog po kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije, bistvenih problemih dela ZSMS ter o načrtih dela občinskih konferenc in medobčinskega sveta Zveze socialistične mladine Slovenije, nadalje o osnovnih značilnostih usmeritve in aktualnosti ZSMS ter o problemih, prizadevanjih in programih Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze sindikatov ter Zveze združenj borcev NOV. • Pogovor o pouku sodobne biologije Institut za biologijo ljubljanske Univerze je pripravil 17. januarja na Ravnah na Koroškem pogovor o pouku sodobne biologije, in sicer ob izidu knjig ,,Sodobna biologija od molekul do človeka" ter „Realizacija programa opreme bioloških učilnic". Pogovora seje med številnimi gosti udeležil tudi rektor Univerze v Ljubljani, profesor doktor Janez Milčinski. Gimnazija Ravne na Koroškem je med tremi slovenskimi srednješolskimi zavodi, kjer so v šolskem letu 1973/74 poskusno uvedli pouk biologije po novem,- v središču Mežiške doline pa so bili tudi prvi seminarji za srednješolske profesorje biologije. Nasploh pa postaja Gimnazija Ravne na Koroškem, kjer so že pred leti začeli pouk biologije približevati novemu konceptu, slovensko središče za usposabljanje srednješolskih učiteljev za sodobni pouk biologije. GIP »VEGRAD« VELENJE objavlja prosta delovna mesta za: 1. ŠTIRI OBRATNE ELEKTRIKARJE 2. ŠTIRI STROJNIKE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE 3. DVA ŽERJAVISTA 4. 5 in 6 NK ALI KV DELAVEC z ustrezno poklicno izobrazbo, praksa zaželena Samsko stanovanje in hrana v menzi podjetja p askrbljena. OD po samoupravnem sporazumu. Obvezno poskusno delo. Kandidati naj se osebno ali s prošnjami javijo v kadrovsko službo podjetja. JAŠ ČAS 5 IMAŠ ROMAN • GLEDAMO JIH VSAKO NEDELJO I^ŽflOJNIKA BO ZANESLO NARAVNOST PROTI LOMANČFM.' REŠILI QA k,___ BODO..! ^rrm UF..!PO$LEm..!MI NAS PRFHITflf TUJCA! HRASFR N. PO, NJF^O/ 0( GiVAPOV SIN 80 PRVI PRIVBJLAL DO MENE..! ČE Ml M5PE.DA C,A PRFVRNIFM IN POTFM DVOJIM V KANU,SFM RE$EN.J y UF.JUUTC JE mOZHOSTDA 5$ MALI MOKASIN IZKAŽE..! . ^TlN POGLAVARJA LOMAN' Cev bo prvi skočil v ka--nu..; 'SE NEKAJ ZAMAHOV' Zdaj pa ni vedela, kaj naj počne. O tem zadnjem vprašanju bo morala zelo mirno premisliti. Sicer so bile še druge letalske družbe, ki bi bile mogoče bolj ustrežljive, pa še ladijske družbe, ki bi bile mogoče tudi dobrodošle. Neka njena prijateljica iz Tokia se je skrivaj odpeljala brez vozovnice na Havaje, in to bi tudi lahko rešilo njeno pot v,Ameriko. Hodila je naprej in se kmalu znašla na Piccadily Circusu, vstopila v kavarnico in naročila skodelico čaja. Soba je bila prazna, a čez nekaj minut je vstopila vanjo v svetlo modro svileno obleko oblečena dama in sedla k naslednji mizi. Srebajoč čaj si je Yuki • RONALD KIRKBRIDE videla Ameriko," je odgovorila. „Ima stare prijatelje v Londonu, ki bi lahko pomagali, a ne more najti." „Yuki? Lepo ime." „Yuki Okano," se je predstavila. „Hm, Yuki, kako bi ti bilo všeč, če bi potovala z menoj v New York? " „Zakaj? Želite gospodinjsko pomočnico? " „Ne, ne, kje neki! Takoj sem videla, da ste veliko pre-drobna za kaj takšnega. Pomislila sem — mogoče za družabnico. Veste, prijateljica, s katero sem skupaj stanovala, je pred letom dni za stalno odšla v Pariz in zato mi je malce samotno." „Zakaj Japonka? Zakaj ne ameriško dekle? " „Veste, to pa zato, ker sem se vedno izredno zanimala za Japonsko — veste — Zen — Kabuki — ikebana-Haiku . ..." Veselo seje nasmehnila, umoin obetajoče. ,,Svet rose." „Z svet rose, paše_..." JUKI OKANO prizadevala, da bi se čimbolj zamislila nad problemom, ki je stal pred njo, a ni mogla. Dama pri sosednji mizi je strmela v Yuki, a ne tako neprijetno, kot bi še nikoli ne videla Japonke, ampak bolj . tako, kot da jo dobro pozna in bi bila rada prijazna, zato se ji je Yuki nasmehnila. Bila je izredno lepa ženska. Njen droben, bled obraz je spominjal na podobe klasičnih božanstev. Zlate lase je imela gladko počesane ob glavi, ki so ji padli na rame. Oči je imela velike in modre, svetlečih zenic, ki so spominjale na čistost in plahost. Nos je imela izredno lepo rezan in raven, ličnice pa močne in lepo zaobljene. Njena prekrasno oblikovana usta so se ji prijateljsko nasmihala v čudovitem skladju z nizkim nežnim glasim, kot zvončki, ki mrmrajo v poletnem večeru: .,,Oprostite, pravkar sem bila na Pan American, prav tedaj, ko ste govorili z uslužbencem. Se vam lahko za trenutek pridružim? " Yuki se ji je nasmehnila in odgovorila „Oh, prosim!" „Bi lahko kadila? " Preden je Yuki utegnila odgovoriti, je gospa potegnila veliko zlato tobačnico, vzela iz nje cigareto in si jo prižgala. „Jaz sem Fayette Free-man," je rekla preprosto in stegnila roko. „Živim v Ameriki, a prihajam vsako leto v Anglijo nakupovat. Vi ste Japonka, kajne? " „Da," je rekla Yuki. „Videti je, da ste tudi vi nameravali v New York." „Da." „Pa niste imeli veliko uspeha." „Nič uspeha," je Yuki odgovorila temačno. ,,Mogoče^3ij^m jaz lahko pomagala." ,,Kako pomagala? " „Najprej mi morate - zaupati, čemu se vam tako mudi v New York." „Ker. .." Hitro je umolknila. Malo način, kako je bilo vprašanje postavljeno, malo ženin prodorni pogled, ali pa morda način, kako je med ustnicami stiskala cigareto, ko je pričakovala odgovor, je Yuki zaustavil, da je dobro premislila odgovor. Morda tudi ta gospa potrebuje gospodinjsko pomočnico? Če je tako, potem bi ji mogoče plačala vozovnico do Amerike. Če bi ji. omenila John-nyja, potem dama mogoče ne bi hotela plačati, potem pa zbogom Amerika. „Yuki je prepotovala dolgo pot iz Japonske, da bi „In vendar." „Wakarimasuka? " Yuki seje zasmejala. „Hai Wakarimasu! Zelo dobro govorite!" ,,Imam tudi majhno trgovino na Madison Avenue, kjer prodajam vse lepe stvari iz Japonske — lutke, papiru-sove svitke, hokkido medvede in miniaturne' smreke — kako jih že imenujete? " „Bonsai." „Seveda! Hm, mislim, da bi bili lahko izredna dekoracija za mojo trgovino. Menim, da nimate dovoljenja za delo, toda.. ." „Oh, popolnoma sem pozabila vizo!" je vzkliknila Yuki in tlesknila z rokama nad glavo. ,,Zaradi tega nikar ne skrbite," je rekla damaa. „Na ambasadi me zelo dobro poznajo in zato ne bo težko dobiti začasne vize. Trajalo bo le nekaj urin pozneje, če vam bo všeč, bomo skušali dobiti stalno dovoljenje." Naslonila se je nazaj in strastno potegnila dim iz cigarete. „Hm, Yuki, kaj menite o mojem predlogu? " „Zelo mi je všeč," je rekla Yuki smehljajoče. „Mislim, da ste zelo prijazna dama, gospodična Freeman." „Reci mi Fayette," je rekla in v pepelniku ugasnila cigareto. „Ali Fay, če ti je tako lepše. Končno se bova zelo pogosto srečevali, kajne? " Yuki je zardela. Odprla je torbico, da bi plačala svoj čaj, toda dama ji ni dovolila. „Ne, sama bom poskrbela za to. Tako sem srečna, da sva sklenili tako dober dogovor." Četrto poglavje FAYETTE 10. Sedela je poleg malega japonskega dekleta v udobni kabini prvega razreda velikega boeinga 707; ki je letel v popolni temi, prekrižala roki v naročju in z nasmeškom mislila na srečo, ki se ji je nasmehnila, da je našla tako očarljivo družabnico. Zdaj ji je že skoraj odleglo, da jo je Marion zapustila in odšla v Pariz, kar pa je bilo pred mesecem še tako zelo boleče. Vso tisto noč je prejokala. Ko je taksi peljal Marion v tujino, je otrplo sedela ob Maude, vedoč da je ne bo videla nikoli več, daje ne bo mogla nikoli več ljubkovati, kadar bo utrujena, potolažiti je, kadar bo nesrečna ali pa poslušati njene korake po stopnicah navzgor in kako bo zadihana planila v njeno sobo z vzklikom: „Oh, ljubica!" Bilo je nekega junijskega popoldnega leta 1941. V nekdanji Sti-ški ulici v Beogradu sta dva mladeniča šla mimo nemškega oficirja, ga ogovorila in ko se jima je približal, sta ga ustrelila. Predvidevajo, da so bili prvi streli dveh maturnatov tedanje Osme moške gimnazije, skojev-cev Voja Nanoviča in Slobo-dana Tomiča tudi prvi atentat na sovražnika v okupiranem Beogradu in hkrati začetek organiziranih akcij, ki so trajale vse do osvoboditve in v katerih je padlo ali bilo v zaporih in taboriščih kasneje postreljenih okrog deset tisoč mladih Beograjčanov. Med voditelji posameznih udarnih skupin je bil tudi filmski režiser Gangi — Voja Nano-vič, ki je 1948. leta posnel svj prvi igrani film Nesmrtna mladost, v katerem je opisal borbo svojih tovarišev. Zdaj pa te mlade beograjske junake vidimo tudi na naših televizijskih zaslonih v nadaljevanki Odpisani. Voja Nan»vič se spominja: „Zbirali smo se na poljani Si-čanskega na Rdečem križu, igrali smo nogomet in se hkrati dogovarjali. Tovariši iz komiteja so nam sporočili naloge za akcije. Hkrati smo morali vsi skojevci. ne glede na vsakodnevne naloge, opraviti svoje šolske dolžnosti in maturirati. Vzporedno s tem smo zbirali orožje, kradli municijo in skladišč na Tašmajdanu, zažigali garaže, kupovali bencin in sodelovali v napadih na sovražnika in domače Izdajalce. Moja skupina je tudi stražila v času pomembnega sestanka v vili Ribnikarjevih na Topčider-skem hribu, kjer so 4. julija sklenili, daje treba začeti v Jugoslaviji . s splošno oboroženo vstajo. Na maturo smo odšli s pištolami v žepu, ker smo se bali policije in medtem, ko smo v razredu pisali maturitetne naloge, so nas varovali skojevci iz nižjih razredov. Konec oktobra leta 1941 so Voja prijeli, vendar je pobegnil iz policijskega avtomobila. Skril se je pri materi Aca Zečeviča, čez nekaj dni odšel v Zemun, nato pa v partizane. V Zemunu je živel pri skojevcu Branku Pe-šiču, sedanjem podpredsedniku skupščine SFRJ. Tudi Branko Pešič se spominja teh težkih dni in pripoveduje o svojih tovariših in njihovih akcijah. Med drugim pripoveduje tudi o tem, da so zemun-ski skojevci po aretaciji in umoru znanih aktivistov Jakova Kuburoviča in Stevana Dukiča ubili šefa zemunske policije Fi-lipoviča in njegovega agenta in to na istem mestu, kjer so prej aretirali omenjene člane partije. Teh dni se spominja tudi Ranka Boživič-Kavčič, ki je s svojima sestrama Nado in Zoro prav tako sodelovala v skupini Junaki „Odpisanih", ki jih vidimo vsako nedeljo v mladih skojevcev. V teh akcijah .sta padli Nada in Zora, Ranka pa pripoveduje: „Zorico so izključili iz vseh beograjskih gimnazij zato, ker je kot štirinajstletno dekletce zbirala podpise proti tedanjemu notranjemu ministru Korošcu. To jo ni omajalo. Zbirala je mlade delavce in jih pripravljala na akcije. Po napadu na Sovjetsko zvezo sta Zora in Nada Anastasi-jevič med' številnimi akcijami nekega dne polili pred sedežem gestapa v središču mesta kamion z bencinom in ga zažgali. Zorico so takrat ujeli in so jo PQ dolgih mučenjih oktobra ustrelili. Le redki so ostali. Zdaj se s televizijsko nadaljevanko spominjajo težkih dni svojih akcij in vseh, ki jih ni več. Med njimi so Slobodan Tomič, ki je padel . v partizanih, Momčilo Mitrovič, ki so ga ustrelili na Banjici, Slobodan Grzičič pa je padel na sremski fronti kot eden najmlajših komandantov bataljona. To so naši junaki televizijske nadaljevanke Tihi, Prle, Zrika in številni drugi. Plin iz smeti Najstarc ni V avditoriju Kalifornijsk muzika, kakršne sodobni čl zapisano v klinopisni pisavi približno 4000 let. Popevko so zaigrali na li jih rabili pred štirimi tisočle žive sinute . .,." Pesem je m lodija pa je zapisana v diato doslej so menili, da izviraj sedaj pa kaže, da so jo Grki • GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ Govorijo »Odpisani« Četudi bi sodelovali na kvizu „Vse ali nič", prav gotovo ne bi uganili, kaj je na sliki. V spodnjem delu je dvonadstropni bager, prava mala plavajoča tovarna, ki v Haba-rpvsku v Sovjetski zvezi noč in dan raziskuje dolino Kaj-gašanske reke in iz peska dviguje zlato. V sredini fotografije je velikanska gomila jalovine, ki jo je izvrgel bager. Pred tem so iz jalovine posesali najmanjša zrnca zlata in je zaradi tega plavajoča tovarna presegla letni plan za nekaj mesecev. Trdimo, da se naš svet začenja dušiti v pomanjkanju energije, obenem pa ne izrabljamo virov, ki jih imamo pred nosom. Po ameriških podatkih zavrže povprečen meščan dnevno 2,5 kg smeti, za mesto z milijonom prebivalcev pomeni to letno skoraj milijon ton ali dobrih 100 km dolg vlak. Odvažanje in odlaganje tako orjaških količin je kajpak zapletena in draga zadeva. Še bolj zanimivo pa je, da ima kilogram povprečnih mestnih odpadkov kalorično vrednost okrog 3000 kcai, da torej ustreza skoraj 4 kWh energije na prebivalca in da torej skoraj 10 kilo-vatnih ur. To je za tričlansko družino mesečno skoraj 1000 kWh. Kar poglejte na svoj račun za elektriko in ugotovili" boste, da mesečno ko-mai porabite več . .,. Zal smeti'ni enostavno pretvoriti v uporabno energijo, čeprav se s tem ukvarja vrsta velikih raziskovalnih ustanov. Toda prvi rezultati so že tu. Univerza West Virginia načrtuje poskusne naprave za 50-100 ton odpadkov dnevno. Proces frakcio-nirane destilacije in razcepa organskih molekul pri 500-800 stopinjah Celzija brez dostopa zraka ob izločanju ogljikovega monoksida in dioksida naj bi dajal 14 kub. m gorilnega plina (metana) na tono odpadkov, kar pomeni izrabo do 35 % v smeteh skrite energije. Še uspešnejši je postopek, ki so ga razvili v ameriškem Burea of Mineš. 60 % odpadkov predelajo s kisikom iz zraka v plin, iz tega pa izločijo vodik. S tem obdelajo preostalih 40 % smeti in dobijo skupno 21 kubičnih metrov metana na tono smeti. Istočasno dobro napredujejo raz- • iskave pridobivanja metana iz odpadkov s pomočjo anerobnih bakterij pri temperaturah med 35 stop. Celzija in 55 stopinjami Celzija. O izkoristkih še ne poročajo. Kriza v ameriški večja. Znane svoje avtomobile za ta način pritegnile skladiščih. V nič valci avtomobilskih na kolesih". V sedem milijonov kolice, ki jih še kupuje. # Modna kreatorka Staša Norčavi pust Tudi pri takšnih priložnostih, kot je pustno rajanje, karneval in ples v maskah, ima moda nekaj besede, saj ne gre brez njenih predlogov in nasvetov. In letos, ko je že vse v stilu 30 let, naj bo tudi pust takšen. Le da bo vse še bolj poudaijeno na vesel in zabaven način. Lahko pa se odločite tudi za kaj bolj romantičnega, za obleko s številnimi čipkami, za nežen videz mladosti. Ali pa vam je bolj všeč folklorni motiv, pisana obleka v podeželskem slogu; če jo imate od lanskega poletja, jo le malo po pustno priredite in poskrbite še za vse ostalo, kar spada zraven. Gotovo se boste tudi sami še česa domislili, in če vam ni do popolne pustne preobleke, poskusite z majhno improvizacijo, z norčavim pustnim dodatkom. Za manjšo maškarado bo morda dovolj že nekoliko bolj vesel make-up ali nenavadna pričela, pa seveda polna malha dobre volje. ■■■ Zapuščena domovina Letališčna steza je bila neravna, posejana z uvenelo travo in kamenjem. Levo in desno so se' dvigovale strme gore z vrhovi, skritimi v mlečnih oblakih. To je bilo letališče, na katerem tudi v najboljših vremenskih razmerah letalci niso preveč radi pristajali. Skrivalo je nešteto pasti, nenadne zračne tokove, ki so včasih prehajali v vrtince in zavratno stresali letala. Več kot 2000 metrov visoke gore so prežale na nebogljene stroje in zgodovina je vedela povedati za mnoge nesreče pri vzletu in pristanku. Mnoge med njimi so se pripetile v lepem vremenu, še več pa v grdem. In vreme nad Nikšičem je bilo grdo. Oblaki so se plazili po dolini, bele kope vlage, ki jih je vrtinčil zrak, poganjal sem in tja, da je bilo videti kakor bi se odbijale od strmih pobočij gora. Ura je bila 10. dopoldan, 15. april 1941. Na robu letališča je bilo posejanih dva ducata letal, čudna mešanica aluminijastih ohišij, prepleskanih z varovalnimi zelenorjavimi barvami, pa tudi srebrnkastosivimi. Letalstvo kraljevine Jugoslavije, ki je tedaj umiralo pod udarci neverjetno izurjene Luftwaffe, je premoglo le še nekaj letal. Po letališču so tekali sem in tja ljudje zbeganih obrazov. Mnogi med njimi niso poprej še nikoli videli letala, nekateri med njimi pa so jih odlično poznali. Tistega jutra se je na nikšiškem letališču zbirala vlada kraljevine Jugoslavije na svoj poslednji sestanek pred odhodom, ki se je bolj in bolj spreminjal v beg. PREGLED MOTORJEV Mehaniki so živčno pregledovali motorje, izmed katerih bi mnogi morali v mehanične delavnice in ne pod nebo. Strežno osebje je točilo gorivo v rezervoarje letal, med katerimi je bilo nekaj ljubko elegantnih lockheedov, star-čevsko trebušastih savoi-machettijev in francoskih po-tezov. Boren ostanek letalstva države, ki se sicer nikoli ni ponašala z kdove kako sodobnimi stroji, ki pa je vendarle imela nekaj dobrih letal. Toda tistega jutra na nikšiškem letališču dobrih letal skorajda ni bilo. Dobra letala so tistega dne letela nad Jugoslavijo drugod in na trupih ter krilih so imela začrtane zlovešče kljukaste križe. To so bili zadnji trenutki letalstva kraljevine Jugoslavije, ki je umiralo pod dolgimi rafali messerschmittov, domieijev in štuk. ,,Ali so letala pripravljena? " je z nervoznim glasom vprašal kapetan, ki je nosil uniformo letalskega korpusa. ,,Da," je rekel šef mehanikov, ..letala so pripravljena." Trenutek velikega sramotnega bega seje začel. ,,Dobro,"je rekel kapetan. BEG SE ZAČNE Odšel je proti dvonadstropni hiši, v kateri je bila nekoč poljedelska šola, in potrkal na vrata, pred katerimi sta stala dva vojaka v brezhibnih novih uniformah. Odprl jih je in stopil v preddverje. ..Sporočite kralju, da so letala pripravljena za odhod," je rekel majorju, ki je Stal pri oknu in zamišljeno gledal z meglami pokrite vrhove strmih gora. ..Hvala," je rekel major in pokimal z glavo. Uro kasneje je pred vrati poslopja, v katerem so nekoč mladi Nikšičani spoznavali skrivnosti zemlje in njenega obdelovanja, obstalo pet osebnih avtomobilov. Vrata so se odprla in skoznje je s hitrim korakom prišla skupina ljudi. Eden med njimi je imel še otroške poteze, bil je podolgovatega obraza, suhljat„in bilo je očitno, daje pripravljen ubogati skoraj vsak ukaz. To je bil zadnji jugoslovanski kralj Peter. VKRCANJE V spremstvu ducata ljudi je stopil k avtomobilom, počakal trenutek, da mu je nekdo odprl vrata črne ameriške limuzine, nato pa s skoraj živčnim korakom sedel vanj. Trenutek zatem so se vrata zaprla in avto je odpeljal. Vozilo je poskakovalo po neravni cesti, ki je obkrožala letališče. Počasi se je približevalo skupini treh letal, ki so bila zgrajena za ubijanje, pa niso še nikogar ubila in s katerimi bo zbežal iz domovine jugoslovanski monarh. To so bili trimotorni bombniki, izdelani v Italiji. Ena izmed izvedb tega letala, savoi 79, je veljala za najboljše torpedno letalo druge svetovne vojne, toda tisti trenutek, na robu nikšiškega letališča, je komajda vzbujala zaupanje. Trije motprji so resda zagotavljali kolikortolikšno varnost v sili, toda letalo je bilo težko in okorno in če bi ga srečal uren lovec, bi ne imelo nobenega upanja. Običajno so bila letala te vrste oborožena s tremi strojnicami, toda tistega jutra so strojnice pobrali, ravno tako pa oklepne plošče in strelivo, da bi bilo letalo čim lažje in da bi lahko sprejelo več tovora. Tovor je bil po nekaterih merilih izredno dragocen, po drugih pa komajda kaj vreden, v vsakem primeru pa gaje pilot moral prepeljati nekaj 100 km daleč v Grčijo. Kralj Peter je s skupino svojih častnikov bežal na varno. Vstopili so na levi strani rumeno-rjavozeleno pobarvanega trupa, kjer so bila majhna, komaj nekaj več kot meter visoka vratca. V letalu je bilo tesno. To je bil bombnik, iz katerega so pobrali vse. kar so le lahko, da bi pripravili prostor ubežnikom. V trupu letala je bil samo en večji prostor, v katerem je bilo za silo vgrajenih nekaj trdih sedežev. Manjša kabina spredaj, v kateri se je običajno peljal strelec, je bila prazna. Vanjo so zbasali prtljago, nekaj velikih zabojev in potovalk. V prostor za strelivo so namestili odeje. Nihče se kasneje ni mogel spomniti, kdo je ukazal, naj jih vzamejo s seboj. LETALO JE POLETELO Tla letala so podrhtevala, ko so se ljudje vzpenjali po dveh stopničkah v trup in posedli po okornih sedežih. Kralj se jc usedel v spredni del kabine tik za vratca, ki so vodila v srednji del letala, v katerem bi moral sedeti strelec ob strojnici znamke breda, kalibra 12,7 mm, v katerem pa sedaj ni bilo nikogar. Iz tega prostora je bilo moč v pilotsko kabino skozi ozko odprtino, ki jo je projektant letala predvidel pravzaprav le za silo, za primer namreč, če bi kdo iz pilotske kabine moral k ranjenemu strelcu, da bi ga odvezal. Letalo se je streslo, ko so iz izpušnih šob najprej levega, nato pa še desnega motorja planili prameni rdečkastega ognja, znamenje, daje v motor prišla natanko prava mešanica bencina. Število obratov seje večalo, trenutek za tem je pilot pognal še srednji motor. Letalo seje stresalo, podobno nervoznemu konju pred začetkom dirke. Bilo je preveč natovorjeno, kajti poleg pol ducata potnikov je bilo v njem še deset zabojev, v katerih so bili papirji... pa ne samo papirji. V dveh zabojih je bila skrbno zložena rumena kovina, zaradi katere je v zgodovini človeštva umrlo že na tisoče ljudi. V letalu, s katerim je bežal iz svoje domovine jugoslovanski kralj, je bilo tudi 150 zlatih palic.~Bile so tudi druge dragocenosti, nekaj draguljev in vrednostnih papirjev, vse skrbno zloženo v okornih lesenih zabojih. Motorji so hrumeli, ko je pilot pomaknil vzvod ročice za plin centimeter naprej in hkrati popustil zavore. Letalo se je začelo premikati, poskakovalo je po neravnem vzletišču in se poganjalo vse hitreje po vzletni- stezi. Letala savoi-machetti so vzletala navadno s 120 km na uro in pilot, ki je živčno stiskal krmilo, se je spraševal, če bo sploh zmogel zbrati dovolj hitrosti s tem prekomerno obremenjenim strojem. V njem se še nikoli ni peljalo toliko ljudi ta tako težak tovor. humor — Presneto, ali nisi mogel vzeti s seboj na piknik tran- S sistorja, tako kot delajo vsi drugi!? ... i s i s i verozahodnem delu ZDA, pritok Columbije, 17. tuje moško ime, Tomaž, 19. pri lovu uplenjena žival, 22. slovesna lirska pesem, 25. Ni-kola Tesla. BREZ BESED Križanka VODORAVNO: 1. ljubkovalno žensko ime, Franica, 7. velika epska pesnitev o junaških dejanjih, 9. vrsta domačega vinjaka, 10. vodna žival s kleščami, 11. Mladinska knjiga, 12. nastava, zanka, 13. pripadnik ljudstva, ki živi na severnih obalah, 15. - kraj v južnem Makarskem primorju, 18. Tone Pavček, 20. odprtina v steni, 21. ulomitev, odlom, 23. Anton Marti, 24. prebivalka Me-dana, indonezijskega mesta na Sumatri, 26. trgovsko mesto ob reki Loiri v zahodni Franciji. NAVPIČNO: 1, latinski izraz za kvas, ferment, 2. točka, h kateri je usmerjeno gibanje Sonca v vesolju, 3. del obraza, organ voha, 4. Ivan Potrč, 5. kdor se ukvarja s keramiko, 6. grški junak pred Trojo, Ajant, 8. spis, listina, dokument, 12. požigalec iz strasti, 14. kratica za Komunalno banko, 16. reka v se- rV nadaljevanki popevka i pred nekaj tedni zadonela šal. Gre za popevko, ki so jo, Igantu v Siriji in ki je stara logoče podobno tistim, ki so le začenja s „Hhamutu nijasa jena nekemu božanstvu, me-i. In prav to je presenečenje: le civilizacije iz stare Grčije, Sžrijcm vzhodu. tustriji je iz dneva v dan ne nameravajo poceniti iolaijev, da bi morda na mobile, ki se kopičijo v n položaju niso izdelo-llarnih ameriških ,Jnišic tem skladišču zloženih i č (feltna) za hiše — pri-o, čeprav jih nihče ne 'asi Bilkabamba v Andih :vador) je med 819 pre-ilci 9 takšnih, ki so stali od sto let. Eden iz-i najstarejših v tej vasi 123-letni Miguel Carpio. loč je bil lovec, sedaj se ukvarja s kmetij- S »m. Čeprav je že precej ttBi, Carpio redno cobi-je vaškega frizerja., bi želel biti več mlaid -dejal Carpio. - Toda * vesel bi bil, če bi ko „odvrgel" kakšnih jset let... mcptem VJAMOTNIH PEČINAH':.. ^Ll ME: OČI NE" VAfMCO, J7F . TOLE CVAPO.'SKALPIH.A\N X. ŠOŠTANJSKE NOVICE IN PROBLEMI * ŠOŠTANJSKE NOVICE IN PROBLEMI • ŠOŠTANJSKE NOVICE IN PROBLEMI $ ŠOŠTANJSKE NO VICE IN PROBLEMI « URESNIČEVANJE SANACIJSKEGA PROGRAMA V INDUSTRIJI GALANTERIJE IN PLASTIKE »GALIP« ŠOŠTANJ_ NOVI STROJI LAJŠAJO DELO IN POVEČUJEJO PROIZVODNJO H ! s * s I Resnica o toplovodu Med Šoštanjčani se je uveljavilo prepričanje, da mesto ne dobi v celoti toplovodnega omrežja zaradi tega, ker so vse zmogljivosti porabljene v Velenju. Razlogi za takšno stanje pa so dejansko povsem drugje. Šoštanj ima osnovno toplovodno omrežje še dovolj močno, saj je izkoriščeno šele šestdesetodstotno. Toplovodni vod je speljan ob strugi Pake do tovarne usnja, kjer se odcepi proti severu do Lesne. V izgradnji je že tudi projekt za izgradnjo toplovoda od bazena do restavracije Kajuh. S tem se bodo povečale ogrevalne možnosti za bazen, na novo pa bodo pridobili toplovod v Kajuhovem domu, novoizgrajenem zdravstvenem domu in v kulturnem domu. Na levem bregu Pake je že napeljan toplovod do trgovine Merx, ki ima dovdj toplotnih rezerv za priključke do dveh bližnjih stolpnic in za poslopje nekdanje občinske hiše. Zato je potrebno edinole, da zainteresirani zagotovijo lastna finančna sredstva za stranske priključke. K izgradnji celotne toplovodne mreže v Šoštanju pa bo podjetje Toplovod iz Velenja pristopilo šele takrat, ko bo Šoštanj kot mesto v celoti urbanistično obdelano, kar pa še ni iz povsem nerazumljivih razlogov. Podjetje Toplovod ima že tudi predvidena investicijska sredstva za glavni vod, sredstva za sekundarne mreže pa morajo zbrati lastniki objektov sami. Toplovodno omrežje v Šoštanju je bilo doslej v lasti termoelektrarne Šoštanj, v tem mesecu pa že prenašajo osnovna sredstva v last podjetja Toplovod. Tako se ponujajo tudi resnične možnosti za nove toplovodne napeljave v Šoštanju. Elektrarna je namreč le vzdrževala in upravljala že obstoječe toplovodno omrežje, širila pa ga ni. Šoštanjsko omrežje bo torej odslej v upravljanju velenjskega Toplovoda. Toplovod prevzema odslej tudi vse obveznosti za celotno toplovodno omrežje v Šoštanju in v Velenju. Resnične težave za širjenje toplovodnega omrežja pa nastajajo v Velenju, saj so že vse rezerve popolnoma iztrošene, vrednost investicij za nov toplovod pa po predračunu znaša 35 milijonov, ki jih bo Toplovod poskušal dobiti s pomočjo kreditov. Tedaj: brez popolne urbanistične zasnove mesta Šoštanjčani zaman upajo na občutno razširitev toplovodnega omrežja. MARJETKA EBERLINC i ' i M. i m i t t t S 5 i i Za skoraj 200-člansko delovno skupnost Industrije galanterije in plastike „Galip" Šoštanj je opravljeno prvo leto uresničevanja sanacijskega programa, sprejetega za razdobje 1974—1976. Ta šoštanjska organizacija združenega dela je izdelala in sprejela sanacijski program s poglavitnim namenom, da uredi obstoječi proizvodni program vsaj tako, da bi bila Industrija galanterije in plastike „Galip" sposobna normalno poslovati in se razvijati najmanj tako, kot bo poprečna rast gospodarstva v Sloveniji. stroji in drugimi napravami ter z urejenim proizvodnim procesom olajšali delo zaposlenih, ob tem pa povečali proizvodnjo in, kar je' še posebej pomembno, občutno povečali produktivnost. OB SANACIJSKEM ŠE INVESTICIJSKI PROGRAM Lani sb v šoštanjskem „Ga-lipu" izdelali še investicijski program, da bi zagotovili pogoje za modernizacijo proizvodnje in za hitrejši razvoj te delovne skupnosti, prav tako pa tudi za ostvaritev pogojev za še večjo uveljavitev na našem tržišču. S sanacijskim programom so za leto 1974 predvideli 25 milijonov dinarjev celotnega dohodka, le-ta pa se naj bi povečeval letno za najmanj1 8 odstotkov, tako da bi leta 1980 dosegli že najmanj 40 milijonov dinarjev celotnega dohodka. NOVI IZDELKI NA TRŽIŠČU Lani je Industrija galanterije in plastike ,,Galip" Šoštanj pri poprečno 195 zaposlenih dosegla 27 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Na tržišče je poslala več novih modnih gumbov, za katerimi je pri nas še zmeraj veliko povpraševanje in jih še zmeraj precej uvažamo. Iz „Galipa" so prišli še plastični obešalniki, da bi z njimi dopolnili asortiment izdelkov s področja konfekcijske galanterije. Začeli so s proizvodnjo nekaterih novih izdelkov za potrebe pohištvene industrije. Ta izbor bodo v letošnjem letu še izpopolnili. Zraven več drugih novosti, ki jih napovedujejo za PROFIL IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Milojkov svet ustvaijanja Na videz umirjena, a v globinah notranjosti izščoča in razburkana ustvarjalna osebnost, človek, ki hoče ohraniti harmonijo v tem našem sicer protislovij polnem svetu, ljubitelj gozdov, živali in pokrajinske idilike ter kulturni delavec v rudarskem šolskem centru, vse to v en mah in še več je Miloj-ko Kumer, kipar samouk iz Šoštanja. Ljubezen do umetnosti je dota po očetovi strani, saj je veliko Kumrovih znanih po tem, da imajo izostren čut za vse, kar je lepo. Že v obvezni šoli je Milojko izstopal izmed svojih vrstnikov, bil je izredno živahen, a obenem zelo občutljiv deček, poln domišljije, kar je dokazoval tudi z nabrušenim jezikom, s čimer je že takrat kazal svojevrstne redke poteze, lastne samo ljudem, ki dojemajo življenje pod njegovo varljivo lupino. Poseben dar, ki mu ga je namenila narava, je spočetka fantiča Milojka le begal, saj sošolci in učitelji niso vselej razumeli, kaj se skriva za njegovim neobičajnim vedenjem. Vseskozi je kazal izreden smisel za risanje, najbolj pa se je izkazal pri modeliranju različnih figuric in okrasnih predmetov iz lesa, vezanih plošč in dtu-gih materialov. Izreden talent pa so mu v šoli priznali šele takrat, ko je po vzoru Napotnikovega nedokr ča-nega kipca pastirja r jedil svojo inačico. Tr. uspeh gaje navdal z večjim pogumom pri hoji nadaljnjih korakov v smeri kiparskega izražanja, ker je zaslutil, da je sposoben ustvarjati. Toda v takratnih, ne otroških in ne še mladeniških letih, se še ni ovedel samega sebe, preganjala gaje nedoumljiva vznemirjenost, življenje se mu je dozdevalo preveč utesnjeno in zaželel si je oditi v svet, z upanjem, da bo tako razrešil uganko o samem sebi. „Odšel sem v Anglijo in tam preživel poldrugo leto pri teti. Takrat so me silno prevzele avtomobilske dirke in že sem se odločil', da bi postal avtomehanik, za kar bi se izučil pri privatniku, kjer sem si služil denar za koledž, toda sprememba v tetinem družinskem življenju je napravila vsemu temu konec. Istočasno pa me je že začelo prevzemati domotož-je, prebujeno zavoljo maminih pisem. Vrnil sem se in zaposlil v Gorenju, obenem pa sem kiparil in rezbaril. Vedno bolj sem začenjal doumevati, da potrebuje samouk mnogo več časa za ustvarjalno oblikovanje samega sebe, kakor tisti, ki prodira v svet umetnosti sistematično med študijem. Za vsakega samouka je pomembno predvsem to, da ne prehiteva samega sebe." Milojko je prepričan, da umetnost ne dovoli nestrpnosti in da se je treba znati spopasti tudi z nezadovoljstvom, ki se rado prikrade v začetnih ustvarjalnih poskusih, naučiti se je treba sprejemati krizo ustvarjanja in strpnosti v samopotrjevanju. Z vsem tem se pač mora sprijazniti vsakdo, ki se predaja umetnosti. Doslej je Milojko razstavljal v Velenju in Šoštanju, s svojimi stvaritvami pa se je predstavil tudi v Šmartnem ob Paki, Mozirju, Trbovljah in v Vidmu ob Sčavnici. Po razstavi v rudarskem šolskem centru so mu pred leti ponudili, da se zaposli kot kipar samouk in tako je prišel do ateljeja v prostorih delovne organizacije elektro strojnih elementov pri starem rudniku. „Največ pričakujem od prihodnjih let, kajti do sedaj sem bil zelo zavzet z reševanjem materialnih vprašanj svoje mlade družine. Z veliko zavzetostjo sem si urejal notranjščino svojega doma, saj si ne morem zamisliti, da bi zmogel kaj prida delati brez urejenega doma. Do sedaj se mi je mudilo zagotoviti nujne življenjske potrebščine, odslej pa se bom lahko posvetil kiparjenju le tistega, kar bom sam hotel." Čeprav je Milojko bolj tih ustvarjalec, pa se mu včasih zgodi, da ostane brez vsakršne svoje stvaritve, in to pomeni, daje spoznal že dovolj ljubiteljev svojega ustvarjanja. Milojko si zaenkrat želi le velik kup lesa in da bi ga kar najbolj ubogalo kiparsko dleto. leto 1975, velja omeniti tudi-nekatere nove izdelke za posamezne organizacije združenega dela, kot na primer razne plastične tube, za katere so sami v „Galipu" izdelali orodja. DELATI ČIM BOLJE IN RACIONALNO V tem letu bodo v Industriji galanterije in plastike „Galip" Šoštanj nadaljevali s prizadevanji za izpopolnitev in modernizacijo tehnoloških procesov v posameznih obratih. Zavedajo se namreč, da bodo z novimi fO Podružnica Velenje 10P LETNICA hranilništva in posojil- . ništva v šaleški dolini 1874 - 1974 Novi stroji naj bi omogočili izpolnitev proizvodnih in finančnih načrtov organizacije združenega dela ter, kljub nekaterim težavam, s katerimi se sre- čujejo v „Galipu", celo hitrej gospodarsko rast, kot jo načrt jemo v poprečju v naši rep bliki. Seveda pa je bila in osta tudi za prihodnje poglavitna! loga te skoraj 200-članske i lovne skupnosti - delati i bolje in racionalno. Tesni in i primerni prostori namreč on jujejo prizadevanja, da bi op maino posodobili in organizir proizvodni proces. Že nekaj časa razmišljajo koncentraciji proizvodnje novi lokaciji, vendar sami bi pomoči drugih te naloge bodo zmogli, pa čeprav vs dan znova ugotavljajo, da varne konfekcije in lesna ind strija uvažajo še zmeraj pr« izdelkov, ki so v proizvodni programu „Galipa", oziroma, bi jih lahko v Šoštanju proizi jali in tako samo iz po pob proizvodni program. OD NEKDAJ ZNANI PROBLEMI ZNOVA NA DLANI Čeprav so možnosti za razvoj Šoštanja neznatne, predvsem zaradi eksploatacijskega področja rudnika, ki zajema pretežni del desnega brega Pake, pa je potrebno toliko bolj poskrbeti za komunalno ureditev mestnega jedra ter ga primemo vzdrževati in ohranjati. V tem letu bo krajevna skupnost morala poskrbeti za asfaltiranje Koroške ceste, Ceste heroja Rozmana in še Tekavčeve ceste, ki so stranske makadamske ceste glavnega asfaltnega traku v mestu. Potrebno bo popraviti tudi druga tlakovana in asfaltirana cestišča, ki takšna, kakršna so, povzročajo precejšnjo gospodarsko škodo. Za vse zadane naloge bodo potrebna precejšnja sredstva. Med nerešene naloge iz prejšnjega leta spada tudi asfaltiranje ceste od Šoštanja do Metleč, vse do Šentflorjanske ceste. Ob teh cestah pa bodo morali urediti tudi razsvetljavo. Sredstva za ta dela so zagotovili občani s krajevnim samoprispevkom, ki poteče v mesecu maju, zato bo potrebno čimprej začeti z deli, saj ni več dopustno prav nobeno odlašanje, pa tudi ne izgovor, ki so ga uporabljali doslej, da bodo ta dela narejena takrat, ko bodo urejevali okolico novega zaselka v Pohrast-niku. Krajevno skupnost pesti tudi pomanjkanje stanovanj, zato bo prisiljena čimprej pristopiti h gradnji novega bloka v neposredni bližini bivšega občinskega poslopja. To bo blok s sedemdesetimi stanovanji, ki ga bo za različne interesente šole, vzgojno varstveno ustanovo, trgovsko podjetje Merx, upokojence in druge — investiralo stanovanjsko podjetje Velenje. Tudi izgradnja telovadnice pri šoli Karla Destovnika Kajuha kasni, saj so zanjo prispevali sredstva občani. Potrebno bo tudi polepšati okolico te šole in na novo urediti parkirni prostor pred šolo. Pereč problem je čiščenje struge Pake skozi Šoštanj. Zaradi kanalizacijskih in industrijskih odplak, ki vsebujejo škodljive sestavine, pogine vsako leto v Paki več tisoč rib. Nazadnje se je to primerilo nekaj dni pred novim letom. Krivec množičnega pomora rib v Paki je bil Chrommetal, ki je spustil v tok Pake odplake s cianidi. Ta dan je poginilo toliko rib, da bo ribiška zveza morala vložiti v Pako nov podmladek. Prehudo uničenje življenja v Paki so skupaj ocenili vodna in sanitarna inšpekcija ter republiški inšpektor za vod- no gospodarstvo. Ta nevšečnost — tako vsaj obljubljajo — bo odstranjena, ko bodo preselili Chrommetal v drugo halo, kjer bo potem poskrbljeno, da do takih zastrupitev ne bo več prišlo. Ker pa Chrommetal ni edini grešnik, je nujno potrebno čimprej dograditi kolektor. Povzročitelja onesnaženja zraka v Šoštanju pa sta predvsem moelektrarna in tovarna Usnjarna bi morala postavit^ vilce saj, elektrarna pa lc pepela in vodnih hlapov, al enkrat še prav nič ne kaže, I so se dane obljube začele spij minjati v dejanja. Kljub prevelikemu kupui rešenih vprašanj pa si kraj Šoštanja skupaj s krajev skupnostjo prizadevajo, da najpomembnejše vendarle ljali do konca. MARJETKA EBERLD Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi določil Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Ur. list SRS, št. 42/66) ter Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski šaleški rudar štev. 2/71,4/71 in 8/72) naslednji JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo industrijske hale KOC Za gradnjo industrijske hale KOC Velenje se oddaja stavbno zemljišče, ki zajema del parcele št. 675 k. o. Velenje v približni izmeri 2.500 kvad. m. Pogoji natečaja so naslednji: 1. .Odškodnina za zemljišče znaša 35,00 din/kvad. m oz. za celotno površino 87.500,00 din in se mora plačati v roku 10 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12-odstotne obresti. V ceni zemljišča je upoštevan občinski davek na promet nepremičnin ter stroški zemljiško-knjižnega prepisa. 2. Komunalni prispevek znaša 15 % od investicijske vrednosti objekta in znaša predvidoma 600.000,00 din. Dokončno se komunalni prispevek obračuna po dograditvi objekta, ko bo znana investicijska vrednost. Komunalni prispevek se plača: 34 % v roku 10 dni, 33 % v. roku treh mesecev in 33 % v roku šestih mesecev po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, s tem, da se za drugi in tretji obrok zaračunajo 12-odstotne obresti, ki tečejo od dneva zapadlosti v plačilo prvega obroka. V plačilu komunalnega prispevka je zajeto: urbanistična dokumentacija, prispevek k stroškom izgradnje obstoječih komunalnih naprav ter celotna komunalna ureditev. Investitor mora na lastne stroške urediti ev. rekonstrukcijo komunalnih naprav (ceste). 3. Rok za pričetek del je 6 mesecev in za končanje del dve leti po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. 4. Varščina za udeležbo na javnem natečaju znaša 40.000,00 din se mora plačati najkasneje 1 dan pred odpiranjem ponudb na račun št. 52800-652-28073 - sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja, samo če predloži dokazilo o plačani varščini. V primeru, da ponudnik na javnem natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, v primeru uspele ponudbe pa zadrži in vrne po končanju gradnje, kolikor bo investitor spoštoval vse razpisne pogoje natečaja. 5. Investitor mora graditi v skladu z lokacijsko dokumentacijo št. 813, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Velenje dne 20. 1. 1975. Javni natečaj je pismen in se ga lahko udeležijo samo družbene pravne osebe. Pismene ponudbe se morajo poslati na naslov: Zavod za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16 z oznako „Javni natečaj -KOC" najkasneje do 31. 1. 1975. Pismena ponudba mora vsebovati: točen naslov in naziv ponudnika, izjavo ponudnika, da najmanj sprejema vse razpisne pogoje natečaja, ponujeno ceno za zemljišče, roke plačila ter rok za pričetek in končanje gradnje. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi: višjo ceno za zemljišče, boljše plačilne pogoje, višji komunalni prispevek in krajše roke za končanje gradnje. V primeru dyeh enakih ponudb je.ugodnejša tista, ki je prej prispela. Odpiranje ponudb bo dne 3. 2. 1975 ob 8. uri na Zavodu za urbanizem Velenje. Pri odpiranju ponudb so lahko navzoči zastopniki ponudnikov, ki se izkažejo s pismenim pooblastilom. Vse informacije lahko dobe interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh. Številka: 464-A-1/75-3 Datum: 21. 1.1975 NAŠ ČA5 4Š ČAS OD VRAT DO VRAT Znano je, da je postaja Šmartno ob Paki ena izmed najbolj obremenjenih na relaciji Celje - Velenje. Tu je tudi največ tovornega prometa. Lani je bilo naloženih na postaji 7485 vagonov, kar znese 124.043 ton tovora, največ tufa iz kamnoloma Gorenje, nadalje rezanega lesa in končnih izdelkov iz Nazarij v Gornji Savinjski dolini ter hidfiranega apna iz hidrirnice v Podgori. Razloženih je bilo. 1345 vagonov ali 25.634 ton, največ lesa — drv za tovarno ivernih plošč v Nazarjih, pa tudi precej različnega stavbnega materiala za trgovino Tehnomercator. Tudi kosovna odprava ni bila majhna, saj je bilo odposlano 1214 pošiljk v teži 316 ton, prispelo pa je 1226 pošiljk v teži 309 ton. S potniškimi vlaki je potovalo v tem letu iz postaje Šmartno ob Paki 23.593 potnikov. Vagonske in kosovne pošiljke prevzame postaja Šmartno ob Paki v skladiščih GLIN Nazarje in Smreka Gornji grad ter jih z lastnimi tovornjaki prepelje v Šmartno ob Paki in jih s svojimi delavci preložijo v vagone. Na železniški postaji v Smartnem ob Paki se delavci trudijo, da bi za vso Gornjo Savinjsko dolino uresničili načelo sodobnega transporta — od vrat do vrat. Z. K. Veselo pustovanje 1975 - HOTEL „PAKA" VELENJE vas vabi na veselo, že tradicionalno pustno rajanje na pustno soboto in pustni torek. - NOČNI BAR bo odprt že ob 21. uri. Nov barski spored, ob 23. uri. Vstopnina 50 din. - JEDILNICA -POSEBNA SOBA rezervacija sedeža in pustni rikvizit 40 din. - KEGLJIŠČE HOTELA „PAKA" posluje normalno. - V RESTAVRACIJI „JEZERO" rezervacija — vstopnina in kunzumacija 30 din. REZERVACIJE V HOTELU „PAKA" SPREJEMA IN PRODAJA RECEPCIJA HOTELA, telefon 851-220 in RESTAVRACIJA JEZERO", telefon 850-1-70. BODIMO VESELI IN NA SVIDENJE! ARNA OCENA DELA V VELENJU PROSLAVA OB DNEVU ŠOFERJEV PREPOČASNO REŠEVANJE NJIHOVIH ZAHTEV »• Prve osnovne organizacije dndikata v občini Velenje so Se opravile občne zbore. V rečjem številu se bodo uvrstili občni zbori oziroma etne skupščine osnovnih [organizacij sindikata v pri-lodnjih dneh. Predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je priporočilo namreč vsem jsnovnim organizacijam sin-iikata, da bi opravile občne sbore, kot izredno pomembno množično obliko za vključitev čim širših množic sindikalnega članstva v kon-cretno politično akcijo pri Uresničevanju interesov "de-avskega razreda, v vsej Slo-iieniji do 31. januarja. I Torej so občni zbori oziroma letne skupščine, le-te bodo imeli v tistih osnovnih Organizacijah sindikata, kjer so pred kratkim opravili občni zbor, priložnost za oceno dosežene stopnje samoupravljanja, napredka na področju delitve dohodka ter dela organov Zveze sindikatov; ob teh konkretnih scenah stanja pa morajo osnovne organizacije sindikata sprejeti tudi konkretno opredeljene naloge za prihodnje obdobje. : Sicer na občnih zborih ocenjujejo delovanje osnovne organizacije simdikata, iprejemajo nova prawila, letni delovni načrt in ffinančni načrt ter odločitve o delegatski sestavi in delovanju izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata. [ Novi izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata morajo biti sestavljeni na delegatski osnovi, sestavljati jih morajo poverjeniki sindikalnih skupin. Te sindikalne skupine, ki jih je teb a ustanoviti v pripravah pa občne zbore osnovnih organizacij sindikata, bodo Itele od 5 do 25 članov, ki to medsebojno povezani v delovnih skupinah, enotah, izmenah. [ Nobenega dvoma ni, daje od uspešno opravljenih občnih zborov osnovnih organizacij sindikata odvisna tudi nadaljnja učinkovitost sindikata pri uresničevanju življenjskih in delovnih interesov delavcev. SI ZNAMO UREDITI OBHIŠNI VRT? [Lepo urejen obhišni vrt je želja vsakogar, še posebej tistih, ki HO ob hiši nekaj zemlje ali manjši vrt, saj nam nudi pogled na oskrbovan zeleni in cvetoči nasad osvežitev, delo na njem pa [rflo^ Vrt sprošča in je lahko balzam za naše večkrat pre-e živce in slabo počutje ob tako dinamičnem času, kot ga Vendar moramo vedeti vsaj jiovne pojme o gojenju rast-t ureditvi površin in načrto-Bju vrta, vzdrževanju rastlin L Drugod po svetu so v tem daleč pred nami. Povsod oštevajo nujnost potrebe po |enju in cvetju, saj si s tem )vek vme nekaj idile, ki mu jemlje industrializacija. Tudi pri nas se trudimo, da [z urejeno okolico naših do->v čimbolj prispevali k ureje-Bti celotnega okolja. O tem pa tudi mnogo vzomo ure-iih vrtov v Velenju, pa tudi B knjig, ki obravnavajo ure-ev vrta in so izšle v zadnjem su pri nas. Vsega pa se iz jig le ne da naučiti, zato janizira Hortikuitumo dru-o predavanja, na katerih do vrtnarski strokovnjaki iz tnarske šole Medlog pri Celju. s prijetno povedano strokovno besedo in z barvnimi diapozitivi poučili, kako je treba urediti vrt pri hiši in gojiti rastline. Predavanja bodo razdeljena v tri dele: Prvo bo 5. februarja ob 17. uri v dvorani občinske skupščine predavanje „OSNOVNA UREDITEV OBHIŠNEGA VRTA". Na tem predavanju se bomo seznanili z načrtovanjem obhišnega vrta, pripravi in sestavi zemlje za vrt, gnojenju, gradnji vrtnih poti, dohodov v garaže itd. Prikazano bo tudi okrog 80 barvnih diapozitivov. Drugo predavanje bo 12. februarja ob 17. uri v dvorani skupščine občine Velenje „OKRASNE GRMOVNICE IN DREVNINA V OBHIŠNEM VRTU". Spoznali bomo vrste grmovnic in drevnine (80 barv- nih diapozitivov) in se seznanili na kakšni legi uspevajo posamezne vrste, kakšno podlago rabijo, kako in kje jih nabavljamo, sadimo, dognojujemo, vzdržujemo in obrezujemo. Zadnje predavanje „OKRAS-NE ZELNATE RASTLINE" bo 18. februarja ob 17. uri v isti dvorani. Predavatelj bo govoril o enoletnicah, gomoljnicah in trajnicah, to je cvetočih rastlinah, ki nas tudi najbolj razveseljujejo s svojimi lepimi barvnimi cvetovi od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Spoznali bomo, kako jih sejemo, sadimo, gojimo in vzdržujemo. Društvo se je odločilo za takšen način predavanj, da bi občani pridobili čimveč znanja o obhišnih vrtovih, saj ravno v te"m času zidamo nove stanovanjske soseske v Bevčah, na Konovem in drugod. Želimo, da bi se tudi v teh soseskah uredila okolica hiš, zato vabimo občane, da se udeležijo zanimivih predavanj. Vstopnine ne bo! KJE DOBITI PROSTORE? V počastitev 15. januarja, zveznega praznika šoferjev je združenje šoferjev in avtome-hanikov Velenje pripravilo v soboto, 18. januarja, v domu kulture proslavo, na kateri so nastopili člani šaleške folklorne skupine, mladinski pevski zbor in recitatorji z osnovne šole Anton Aškerc, tamburaški orkester iz Pesjega in zdaj že skoraj 30-članski pevski zbor velenjskih šoferjev. Nekaj poskočnih pa je zaigral tudi „Gor-ski ansambel" s Konovega. Šoferji praznujejo 15. januar kot zvezni praznik že od leta 1962. Na redni letni skupščini, ki je bila leto pred tem, so ta dan izbrali za zvezni praznik, kot spomin na 15. januar 1959, ko se je v njihove vrste včlanil predsednik republike Josip Broz Tito. V kratkem nagovoru je predsednik združenja šofeijev in avtomehanikov Velenje Stane Čas opozoril na nekatera nerešena vprašanja v šoferskem poklicu, še zlasti na prepočasno reševanje benificirane dobe. „Jasno je, da šofer avtobusa ali težkega tovornjaka ne more zdržati 40 let za volanom," je dejal.,,Dobro vemo, da so tudi šoferji v času obnove naše domovine veliko prispevali, saj so Pred sedmimi leti so tudi v Velenju ustanovili društvo za varstvo in vzrejo ptic pevk, ki ima zdaj že blizu 40 članov. Poleg tega, da društvo skrbi za zunanje ptice, prireja tudi vsakoletne razstave ptic, ki jih gojijo člani. Tudi prejšnji teden so člani društva pripravili na osnovni šoli Miha Pintar Toledo Velenje razstavo, ki pa ni bila tako obiskana kot prejšnja leta. „Obiskovalcev je bilo manj veijetno .tudi zato, ker nismo mogli razstaviti toliko ptic kot na primer lani. Od novembra sem iskal prostor v Velenju, vendar ga nisem mogel nikjer dobiti," je potožil predsednik društva Anton Sopolšek. razstavni prostor. „Zelo dolgo si že prizadevamo, da bi kjerkoli v Velenju dobili skromen prostor, v katerega bi lahko spravljali inventar, služil pa nam bi tudi za sestanke. Zdaj narpje velenjsko upokojensko društvo začasno odstopilo prostor za sestanke, inventar pa imamo še vedno razmetan po celi dolini." — Kaj pa uspehi? „Doslej smo se. udeležili že trjeh državnih tekmovanj. Dva naša člana sta bila celo državna prvaka, jaz pa sem z mojimi ptiči tudi že bil tretji na državnem prvenstvu. Lani se je pet naših članov udeležilo svetovne razstave v Franciji." — Kaj mislite o odnosu otrok do ptičev? „Starši in šole bi morali še bolj opozarjati otroke, da je streljanje ptic prepovedano in strogo kaznivo. Ce starši že kupujejo otrokom zračne puške, potem jim naj vsaj ne dovoljujejo, da z njimi streljajo ptice." vozili noč in dan, samo da bi bila čimprej zgrajena prepo-trebna stanovanja, tovarne, ceste ... Tudi naše mesto Velenje je nastalo ob veliki pomoči šofeijev. Vsi so se trudili, da so stroji brezhibno delali. Kljub temu pa nam ni nihče pomagal, da bi se pospešilo re- ševanje naše upravičene zahteve," je med drugim poudaril Stane Čas. Pod vodstvom Ludvika Glavnika je šoferski pevski zbor zapel štiri pesmi. „Povsod so najprej vprašali, če imamo denar. Ce bi ga imeli in dobro plačali, bi dobili prostor verjetno takoj. Vendar denarja, razen iz lastnega žepa, nimamo od kod vzeti. To kar dobimo od vstopnine za razstavo in sreče-lova porabimo za nakup hrane za zunanje ptice. Potem so nam končno odstopili — podobno kot lani — razred na osnovni šoli Miha Pintar Toledo. Vendar je ta prostor premajhen, da bi lahko razstavili vse ptice, ki jih imajo člani. Tako smo morali zlate fazane, pave in še veliko drugih lepih in zanimivih ptic pustiti doma." Društvo pa nima težav le takrat, kadar išče « Anton Sopolšek « PROMETNE NEZGODE • NI NAKAZAL SMERI Štirinajstega januarja se je Drago Markuc, voznik dvo-tonskega viličarja, ki je v lasti TGO Gorenje Velenje, TOZD Lesna Šoštanj, pripeljal po Kajuhovi cesti iz smeri gostilne Urbane v Šoštanju. Na odcepu ceste za Lesno je brez vklopljenega smernega kazalca in ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, zavil v levo prav takrat, ko ga je začel prehitevati voznik osebnega avtomobila CE 518-21 Miroslav Medvec. Voznik v osebnem avtomobilu je zavrl, s čimer pa ni mogel preprečiti trčenja s sprednjim desnim delom blatnika v zadnji levi del viličarja. Pri nesreči ni bil poškodovan nihče, škode pa še niso strokovno ocenili. • NESREČA PRED MEH ANIKO V!MI DURMI Voznik kombija CE 713-16 Milisav Djordjevič je 16. januarja zapeljal v vzratni vožnji iz delavnice Vlada Praprotnika v Šaleku, kjer je imel v popravilu vozilo. Pred tem pa se ni prepričal, če je dvorišče oziroma parkirni prostor za njim prost, zaradi česar je zadel z zadnjim desnim delom odbijača v sprednji levi blatnik in v vrata osebnega avtomobila CE 343-76, last Stanislava Kandutija, ki je čakal na popravilo avtomobila. Po prvih, še netočnih ocenah znaša škoda na osebnem avtomobilu okoli 800 din. • TRČENJE OB VZVRATNI VOŽNLII 28. januaija je Jože čas zapeljal s svojim dostavnim avtomobilom v vzratni vožnji s parkirnega prostora na Prešernovo cesto v Velenju. V tem času pa je po Prešernovi cesti pripeljala voznica Marija Jakovljevič z osebnim avtomobilom CE 241-83; vozili sta trčili, škode pa je za okoli 3500 din. • SPOLZKA CESTA Rudolf Klinec, voznik tovornjaka GO 19948, je 8. januaija vozil po cesti II. reda iz smeri Šlovenj Gradec. Na ostrem, nepreglednem ovinku v Paki, poleg odcepa za kamnolom GIP Vegrad, ga je zaradi spolzke ceste zaneslo. Iz. velenjske smeri pa je istočasno pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 19842 Anton Brezlan. Voznika tovornjaka je zaneslo preko polne črte na levo stran cestišča, kjer je s sprednjim levim blatnikom zadel v sprednji levi del osebnega avtomobila. V nesreči ni nihče utrpel poškodb. • PREHITRA VOŽNJA 13. januaija je Janez Kra-šovec pripeljal z osebnim avtomobilom CE 352-68 po Partizanski cesti v Velenju iz smeri Pesje. Vozil je z neprimerno hitrostjo, poleg tega pa je bilo spolzko tudi vozišče, zato ga je zaneslo z njegove desne strani po vozišču na levo stran. Prav takrat pa je iz velenjske smeri po Partizanski cesti proti Pesjemu pripeljal voznik tovornjaka CE 491-97 s prikolico Maijan Štante. Janez Krašovec je s sprednjim levim delom avtomobila zadel sprednji levi blatnik tovornjaka. Škoda znaša približno 4.000 din. • ZADEL JE OTROKA Metod Markelj, voznik osebnega avtomobila CE 554-56, je 11. januaija pripeljal iz smeri Letuš v smeri Šoštanj. V Šmartnem ob Paki je pri trgovskem podjetju Vino zapeljal s ceste v levo, pred trgovino alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Tam je začel v vzratni vožnji voziti do skladišča te trgovine. Iz trgovine pa je za avtomobilom pritekel fantek Leopold Drvar, ki ga je voznik Metod Markelj zadel ter podrl na tla. Leopolda Drvaija so zaradi poškodb odpeljali v bolnišnico. • V OVINKU ČEZ SREDINSKO ČRTO 12. januaija je voznik Ludvik Kline peljal iz smeri Velenje proti Slovenj Gradcu. V naselju Paka je v levem ovinku pripeljal iz nasprotne smeri voznik osebnega avtomobila Anton Svenšek, ki je zapeljal čez sredinsko črto, zaradi česar sta vozili trčili. Voznika nista dobila telesnih poškodb, nastala škoda pa znaša 25.000 din. Trgovsko podjetje na veliko In malo s servisi AVTO CELJE - CELJE, Ljubljanska 11 objaVlja prosto delovno mesto BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE - ZA PRODAJALNO V velenJu POGOJI ZA SPREJEM: - popolna oz. nepopolna srednja šolska izobrazba, dobro obvladanje strojepisja - osebni dohodek po pravilniku o ugotavljanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov v OZD Avto Celje -Celje. Prošnje sprejema splošni sektor podjetja do 31.1.1975. MOŠKI PEVSKI ZBOR »KAJUH« vabi k sodelovanju vse fante In može, ki Imajo posluh in veselje za petje, da se včlanijo v naš zbor. Vpisovanje je vsak torek in petek od 18.-20. ure v pevski sobi zbora v Domu kulture Velenje, zadnje nadstropje. ŠEST OBJEKTOV IZ VEMONTA Ob sprejemu srednjeročnega razvojnega načrta so se v gradbenem industrijskem podjetju „Vegrad" Velenje odločili, da bodo v prihodnje pospešeno razvijali ob gradbeni operativi tudi gradbeno industrijo. Obe dejavnosti naj bi tako najpozneje v letu 1980 dosegale enak celotni dohodek. Za uresničitev te razvojne naloge so v okviru gradbenega industrijskega podjetja ,.Vegrad" ustanovili temeljno organizacijo združenega dela »Gradbena industrija", katere poglavitna naloga je, da uresniči razvojna hotenja in načrte Vegrada na področju gradbene industrije, posebej še z uvajanjem novih programov ter najsodobnejše tehnologije. Temeljno organizacijo združenega dela »Gradbena industrija" sestavljata poslovni enoti Selo pri Velenju in „01jka" Šmartno ob Paki. Na Selu so trije obrati, in sicer peskolom z betonarno, proizvodnja betonske galanterije ter tovarna armiranobetonskih konstrukcij „Vemont". REDNI KINO VELENJE Petek, 24. jan., ob 17.30 amer. drama „Pustolovci". Režija: Lewis Gilbert. Igrajo: Bekim Feh-miu, Candice Bergen, Anna Maffo, Leigh Taylor-Young, Charles Aznaur. Sobota, 25. jan., ob 16.30 in 19.30 amer. drama ..Pustolovci". Nedelja, 26. jan., ob 16.30 in 19.30 amer. drama ..Pustolovci". Torek, 28. jan., ob 17.30 in 19.30 japonski film (barvni) „Trdnjava smrti". Režija: Eiiči Kudo. Igrajo: Tomisaburo Vakajama, Minoru Oki, Tomoko Majama. Sreda, 29. jan., ob 17.30 in 19.30 nem. barv. film „Ljubili so se samo eno leto". Režija: Harald Rajni. Igrajo: Gundi Grand, Amadeus August, Kristina Schu-bert. Četrtek, 30. jan., ob 17.30 in 19.30 nem. barv. film „Ljubili so se samo eno leto". Petek, 31. jan., ob 17.30 amer. barv. film „Veliki Jack". Režija: Geor-ges Sherman. Igrajo: Patrick Wein Big Jake John Wayne, Richard Bunn. Sobota, 1. febr., ob 17.30 in 19.30 amer. barv. film »Veliki Jack". - Nedelja, 2. febr., ob 17.30 in 19.30 amer. barv. film „Veliki Jack". KINOG LEDA LISCE VELENJE Ponedeljek, 27. jan., ob 20. uri japon. barv. film ..Trdnjava smrti". Režija: Eili Kudo. Igrajo: Tomisaburo Vakajama, Minoru Oki, Tomoko Majama. POnedeljek, 3. feb., ob 20. uri nem. barvni film »Pridi, pridi ljuba moja". Režija: Rolf Teiele. Igrajo: Marija Brockerhoff, Tanja Gruber. KINO ..KAJUH" ŠOŠTANJ Sobota, 25. jan., ob 19.30 zahodno-nemški barvni film „Kaj počnejo^ gospe v brezdelju". Režija: Eber-hard Schroeder. Igrajo: Volf Ackva, Dori _Arden, Angelika Bamgart. • Nedelja, 26. jan., ob 17 in 19.30 franc. barv. komedija „Veseli rekruti". Režija: Claude Zidi. Igrajo: Jean-Guy Feshner, Gerar Rinaldi, Luis Rego. Sreda, 29. jan., amer. drama „Niti rrioije niti pesek". Režija: Fred Beknli. Igrajo: Suzan Hajsmheir, Frank Finli, Mihajlo Petrovič. • Četrtek, 30. jan., ob 19.30 ital. barv. krim. film „Rimski mon-strum". Režija: Damiano Da-mianL Igra: Nino Manfredi. Sobota, 1. febr., ob 19.30 amer. barv. film ..Postopači Zahoda". Režija: Blacke Eduards. Igrajo: Wiliam Holden, Rein 0'Neal, Karel Malden. Nedelja, 2. febr., ob 17 in 19.30 amer. vestem „Petorica v akciji". Režija: Don Taylor. Igra: J'eter Grace. SOBO, kakršnokoli, iščem v Velenju ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pošljite na uredništvo NC, pod šifro „Dober plačnik". OPREMLJENO sobo v Velenju iščem, Hija Havliček, Glasbena šola Velenje. SOBO, po možnosti s posebnim vhodom, v Velenju, iščem. Ponudbe pošljite na naslov: inž. Mira Petrovič, RŠC Velenje, tel. 850-422, int. 58. PRODAM nedograjeno visoko-pritlično hišo ob glavni cesti Salek - Paka. Dražbeni pogoji in • naslov na oglasni deski na občinskem sodišču v Šoštanju in skupščini občine Velenje. Največja pridobitev Vegra-dove temeljne organizacije združenega dela ,,Gradbena industrija" je nedvomno nova tovarna armiranobetonskih konstrukcij ,vVemont". Te elemente, oziroma konstrukcije je mogoče uporabljati za gradnjo proizvodnih hal za industrijsko proizvodnjo vseh vrst, nadalje za šolska poslopja, trgovske objekte, telovadnice in druge športne objekte. Prednost elementov in konstrukcij „Vemont" je v primeijavi z drugimi v tem, da zagotavljajo hitrejšo in bolj organizirano gradnjo,. istočasno pa poteka priprava gradbišča in proizvodnja elementov, montaža je hitra. Občutno je skrajšan tudi rok izgradnje. Posebej velja omeniti, da so prve elemente ..Vemont", ki so jih izdelali na Selu, in to kar na prostem, uporabili za postavitev lastnih prostorov za tovarno „ Vemont"! OBJEKTI IZ ELEMENTOV »VEMONT" V VELENJU, ZIBIKI, SLOVENSKIH KONJICAH, ŠOŠTANJU Lani je temeljna organizacija združenega dela »Gradbena industrija" izdelala elemente »Vemont" za šest objektov, in sicer za tovarno na Selu, za osnovno šolo v Zibiki v občini Šmaije pri Jelšah, za proizvodno halo »Konus" v Slovenskih Konjicah, za nov obrat družbene prehrane v Šoštanju, za proizvodno halo rudarskega šolskega centra Velenje ter za novo poslopje posebne osnovne šole v Velenju. Ob tem velja zlasti poudariti, da je bila proizvodna hala za »Konus" v Slovenskih Konjicah, površine 3.600 kv. metrov, pod streho v dveh mesecih. -Tako se je v praksi pokazala prednost gradnje z elementi oziroma konstrukcijami »Vemont". Medtem ko so v letu 1974, ko je začela obratovati nova tovarna »Vemont" proizvedli elemente oziroma konstrukcije za 12.000 kvad. m objektov, želijo letos polno izkoriščati zmogljivosti, to je proizvesti elemente za 50.000 kvad. m objektov. Nove objekte iz elementov oziroma konstrukcij »Vemont" bodo gradili za velenjski »Integral", nadalje za »Celteks" Slovenske Konjice, za novo tovarno »Gorenje -Varstroj" Lendava in Še za druge naročnike. Ena od nalog pa bo povsem dograditi novo tovarno na Selu ter urediti tudi okolico. POVEČANA PROIZVODNJA BETONSKE GALANTERIJE Lani so začeli v TOZD »Gradbena industrija" na Selu tudi proizvodnjo betonske galanterije. Ob betonskih zidakih, kvadrih in ceveh so se lotih proizvodnje še nekaterih drugih izdelkov, kot omnia plošč in drugih elementov, npr. para-petov, betonskih ograj itd. Te elemente uporablja temeljna organizacija združenega dela „Grad-bena operativa", saj jih je do nedavnega izdelovala na vsakem gradbišču posebej. Tudi obrat za proizvodnjo betonske galanterije se ponaša s pomembno pridobitvijo - z novo proizvodno linijo za izdelavo teraco stopnic in okenskih polic. Teraco stopnice so novost, pri gradnji pa so spremenili tudi tehnologijo, tako da zdaj lepijo s smolami stopnice na nosilce. Za blokovno gradnjo na Selu že zdaj izdelujejo zraven teraco stopnic tudi nosilce, v načrtu pa imajo še proizvodnjo nosilcev tudi za zasebne stanovanjske hiše, tako da bi ponudili tržišču kompletno stopnišče za zasebne hiše. Sicer pa bo poslala temeljna organizacija združenega dela „Gradbena industrija" v tem letu na tržišče iz obrata za proizvodnjo betonske galanterije več novih izi kov, med njimi tudi travniške pil in betonske tlakovce. NAČRTI ZA LETOS Nekaj nad 200 zaposlenih temeljni organizaciji združen dela »Gradbena industrija" je I doseglo nad 50 milijonov dina celotnega dohodka. Za letos pa načrtujejo, ob ski nespremenjenem številu zaposiei že 100 milijonov dinarjev celoti dohodka. Načrtovano poveč celotnega dohodka bo predv rezultat še večjega izkorišf obstoječih proizvodnih zmogljivi kar bo njihova poglavitna usmei pri gospodarjenju tudi v prihod letih. V okviru uresničevanja razve nalog gradbenega industriji podjetja Vegrad Velenje pa temeljni organizaciji združei dela »Gradbena industrija" prip ljajo, da bi se po vsej verjetnosl prihodnje leto predstavili z no proizvodnim programom. ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka IVANA VELUNSKA rudarja v pokoju se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili v prerani grob, darovali vence in cvetje in z nami sočustvovali. Posebna zahvala RŠC za vso pomoč, godbenikom in pevcem za žalostinke ter govornikoma za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Fanika, sinova Marjan In Ivan z družinama, hčerki Anica in Štefka z družinama, brata in sestre ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in brata IVANA KOMPANA še najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga med njegovo boleznijo obiskovali, ga pospremili v njegov zadnji dom, z nami sočustvovali, nam izrazili ustna in pismena sožalja ter darovali vence in cvetje. Posebna zahvala velja upravi bolnice, osnovni Soli, odboru Zveze borcev NOV, tov. Mehu za poslovilni govor in p. duhovščini za spremstvo. Vsem že enkrat lepa hvala! X Žalujoči: žena Marija, hčerke Angela, Marija, Vida, Ivanka z družinami, sinova Ivan In Alojz ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi sina in brata FRANCA VIDMARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob bolečini kakorkoli pomagali, darovali vence, izrekli sožalje, posebno pa se zahvaljujemo za pomoč sosedu Mirku Lahu, ki je v najtežjih trenutkih stal ob strani. Žalujoči mama In sestre V SPOMIN ( V četrtek, 30- januarja mineva eno leto, odkar nas je tragično zapustil naš ljubljeni j BOGOMIR KRAJNC Odšel si mnogo, mnogo prezgodaj, ne da bi dočakal triindvajseto pomlad. Bil si poln življenja ter ciljev, priljubljen'med svojimi. Toda prehitela te je nesrečna sekunda, ki nam je zadala veliko bol, ki je ni moč pozabiti. Tvoj tihi mirni lik bo ostal za vedno v naših srcih. Vsem, ki se ga kakorkoli spominjate, sočustvujete z nami in obiskujete njegov mirni dom, iskrena hvala. Neutolažljivi: žena Marija, hčerkica Brlgita, starši, sestre in bratje z družinami ter družina Verdev NAŠ & OBČNI ZBOR DRUŠTVA PARTIZAN V ŠOŠTANJU ŠPORT IN REKREACIJA RASTKU LAHU PRIZNANJE V Beogradu je bila v petek, 17. januarja, slovesnost, na .kateri je predsednik zveze organizacij telesne kulture Jugoslavije Hakija Pozderac podelil priznanja športnikom in 'športnicam, ki so v preteklem letu osvojili medalje na svetovnih in evropskih prvenstvih. Med 158 tekmovalkami in tekmovalci je priznanje prejel tudi Rastko Lah iz Velenja, .ot je znano, je Lah na svetovnem prvenstvu invalidov lani v onu osvojil v plavanju dve medalji — zlato in bronasto. IRUŠTVENA ODLIČJA Na občnem zboru Partizana Šoštanj so podelili najzaslužnejšim članom društvena priznanja. Prejeli so jih: Vili Poznič, Mirko Požun, Franc Plaskan, Jože Hajsek, Dominik [Pejovnik, Mitja Bubik (rokomet), Marjan Koren, Alojz Pirečnik, Franc Cerar, Marjan Kristan, Franc Trobina (košarka), Anton Starič, Franc Kavnik, Janko Kugonič, Viktor Zager, Karli Zager (odbojka), Gizela Natek, Tea Podgoršek (splošna vadba), Milan Čepelnik, Anton Tajnik (nogomet), Maks Krumpačnik (kegljanje) Miloš Volk, Hubert Jaki, Edo 'Kokot (uprava) ter krajevna skupnost Šoštanj in termoelektrarna Šoštanj za razumevanje in pomoč društvu Partizan. Šoštanjski športniki in telesnokulturni delavci so na občnem zboru društva Partizan pregledali svoje dveletno delo na telesno-kulturr.em področju v svojem kraju. ustreza več zahtevam in željam Pregled dela društva je podal predsednik Rudi Bajec. Partizan Šoštanj združuje v svojih vrstah 520 članov. Dejavnost je zelo pestra, od tekmovalnega športa (rokomet, košarka, nogomet, kegljanje) do rekreacije, ki jo v društvu gojijo v obliki splošne vadbe in raznih množičnih akcij, pohodov in podobno. Največ so dosegli v tekmovalnem športu v rokometu in košarki. Rokometaši so med najboljšimi ekipami v republiki, košarkarji pa skušajo s pomlajeno ekipo dvignili nivo šo-štanjskie košarke, ki ima že 28-letno tradicijo. Nogometaši v tem obdobju niso uspeli doseči vidnega premika. Kegljači pa kljub veliki zagnanosti nekaterih posameznikov ne morejo doseči boljših rezultatov, saj v naši občini nimamo ustreznega kegljišča. Ne gre prezreti tudi nastopov gimnastične in ritmične sekcije društva, ki se vse bolj zavzema, da bi to zvrst udejstovanja še bolj popularizirala med mladimi. Seveda pa delo ni bilo brez težav. Predvsem jim manjka zaprtih prostorov. Dom ob novi telovadnici solidarnosti pri osnovni šoli Biba Roeck ne mladih Šoštanjčanov.Zato so se zavzeli za dograditev nove večje telovadnice pri osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha, ki pa naj bi bila večnamenska. Tudi ostali športni objekti bodo potrebni temeljite preureditve. Posebno stadion, za kar se bo zavzela tudi krajevna skupnost, da bo postalo območje širokega" spodoben rekreacijski center s TRIM stezo in drugimi objekti za rekreacijo. Za uresničitev programa društva, ki je odraz želja in potreb krajanov Šoštanja, bodo potrebovali več strokovnega kadra, zato se bodo zavzemali, da bi imeli stalnega športnega strokovnjaka, ki bo usklajeval in strokovno vodil ter usmeijal delo posameznih sekcij. Novo vodstvo društva bo imelo 13 članov. Pet so jih izvolili na občnem zboru, osem mest pa imajo delegati posameznih sekcij. Vsaka sekcija ima svoj odbor, ki tvori delegacijo. Za predsednika društva Partizan je bil znova izvoljen Rudi Bajec. PRIČAKUJEJO LEPE USPEHE TUDI PIONIRKE NAJBOLJŠE V telovadnici solidairnosti v ftanju je bilo piodročno enstvo šolskih športtnih dru-f celjske regije v košarki za nirke. Med osmimi ekipami največ znanja pokaizale dolinske, učenke osnovne šole a Roeck in tako osvojile na- slov področnih prvakinj. Rezultati predtekmovanja: Šoštanj : Hudinja Celje 31:15, Šoštanj : Šentjur 36:14, finale: Šoštanj : SI. Konjice 33:13. Vrstni red: 1. Biba Roeck Šoštanj, 2. SI. Konjice, 3. Hudinja Celje, 4. Prebold, 5. Mo- zirje, 6. Šentjur, 7. Rog. Slatina, 8. Laško. Mlade košarkarice iz Šoštanja so se tako uvrstile v nadaljnje tekmovanje v okviru pionirskega košarkarskega festivala, ki ga prireja vsako leto košarkarska zveza Slovenije. Občinska strelska zveza Velenje je priredila pregledno tekmovanje najboljših slovenskih strelcev z zračno standardno pištolo. To tekmovanje je bilo pregled pripravljenosti strelcev pred nastopom na državnem prvenstvu v Titovem Užicu 1. in 2. februarja. Zmagal je letošnji republiški prvak Marjan Dobovičnik iz Celja, z rezultatom 374 krogov. Odličen rezultat je dosegel Ve-lenjčan Hinko Bola s 370 krogi in bil boljši od večkratnih državnih prvakov Franca Peter-nela in Vinka Freliha iz Kranja ter Jožeta Teržana, Olimpija Ljubljana, ki so dosegli 366 krogov. Tudi ostali domači tekmovalci so dosegli dobre rezultate - Jure Mogilnocki 363, Franjo Zučko 354 in Dušan Perhač 350 krogov: Ekipno so pri članih zmagali strelci iz Kranja 1448 pred domačini, ki so zaostali le za en krog. Med mladinci je bil najboljši domačin Jože Detlbah s 360 krogi in premagal za 2 kroga najboljšega strelca s pištolo v državi Franca Petemela pri mladincih. Velenjska ekipa mla- dincev je dosegla odličen rezultat 1033 krogov, kar je za 32 krogov boljše od republiškega rekorda. (Detlbah 360, Satler 348, Trinkaus 325). Kot kažejo doseženi rezultati na zadnji pregledni tekmi, so velenjski strelci v odlični formi in lahko pričakujemo na državnem prvenstvu dobre uvrstitve. NEKAJ SVETOVNIH REKORDOV Britanska novinarja brata McWhirter sta se dokopala do imenitne in donosne ideje: napisala sta knjigo o svetovnih rekordih. Zdaj je delo izšlo že v petih milijonih izvodov, brata pa jo nenehno dopolnjujeta. Celo mala žepna izdaja ima nad 600 strani in opisuje nad 10.000 rekordov. Knjiga je med najbolj branimi v Veliki Britaniji pa tudi drugod. Z OTROŠKIM VOZIČKOM 16. in 17. oktobra 1970 se je deset članov združenja Cholsey Scout and Guide Association iz Velike Britanije domislilo in tekmovalo v potiskanju otroškega vozička. Vztrajali so 261 milj ali 422 km daleč. Avtorja pa ne povesta, ali so se v to tekmovanje podali moški ali ženske. Tudi to bi bilo zanimivo vedeti. x KOPANJE GROBOV Mu bodo zavidali grobarji? Leta 1826 je v Aldenburgu v Nemčiji umrl grobar Johann Heinrich Kari Thiene, ki je v 50 letih svojega službovanja izkopal 23.311 grobov in dosegel rekord, ki ga doslej ni iSe nihče prekosil. NAJHITREJŠE BRITJE Novembra 1887 je londonski brivec Teddy Wick v 59 minutah in 53 sekundah, torej niti v eni uri, obril 77 moških in pri tem ni nikogar urezal. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je bril. POŽRESNOST PA TAKA Julija 1970 je v Port Elisabethu v Južni Afriki 30-letni Stephen Nel, težak 144 kg, v desetih minutah pogoltnil 50 banan in pol. Leslie James Buckley iz Velike Britanije pa je 28. avgusta 1970 pojedel 25 surovih jajc v 9,3 sekunde. MED NEKDANJIMI ČASA ODPOVEDALI IN TUDI NE V uredništvu smo pobrskali po seznamu tistih, ki so nedavno odpovedali naš časnik. Ker smo hoteli spoznati nagibe, ki so naše nekdanje bralce pripravili do takšne odločitve, smo jih poiskali in se z njimi pogovarjali. ANTON FRISKOVEC iz Velenja je takole pojasnil svojo odpoved: ,,Bil sem dve leti naročnik Našega časa.. Ker pa ga dobivam tudi v elektrarni, kjer sem zaposlen, sva z ženo Marto sklenila, da bova tistega, ki prihaja na domač naslov, odpovedala. Imam tričlansko družino in sam skrbim zanjo, zato moramo ob sedanjem visokem porastu življenjskih stroškcov več odmeriti za vsakadnje izdatke. Od novega leta dalje me dobivamo Našega časa več nai dom, toda žena ga zelo rada biere, zato se vselej huduje name:, ko ga pozabim prinesti iz shužbe, ker se na to novo nalogo iše nisem navadil. Zagrozila mi jie celo, da ga bo ponovno naročila na dom, če r ji „Kiapa" — to je udomačeno ime Našega časa, k:i se je pred njim imenoval Šalešiki rudar, ne bom redno prinašali. Tudi sam sem zelo navezan naa naš list, ker se preko njega seznianjam z novicami iz občine, irad pa preberem tudi športno i stran. Ženi najbolj ugaja, da je Maš čas začel pisati tudi o dogodlkih v sosednjih dolinah, posebino iz Slove-njega Gradca, ker je od tam doma, in iz Mozirja, koder imamo dobre prijatelje, naše nekdanje sosede. Ker se pogosto obiskujemo, si radi povemo, kaj smo prebrali v Našem času. Mojo ženo pritegujejo socialne reportaže, zanimajo jo pa še poroke, nesreče in smrti. Rada prebere tudi zanimivosti in novosti iz krajevnih skupnosti. Tekoča politična dogajanja v naši domovini in na tujem pa spoznavava iz drugih časopisov, radia in televizije in se strinjava z zasnovo Našega časa, da posveča tem dogodkom manj prostora, ker morajo biti v ospredju domača vprašanja, o katerih drugod ne moremo prebrati. Najinemu edinemu sinu pa je najbolj pri srcu stran, ki prinaša zanimivosti iz sveta in feljton, vesel pa bi bil, če bi Naš čas objavljal več potopisov." Pri FRANCU KRAJNCU IZ ŠOŠTANJA smo zvedeli, da je pomotoma zapisan na našem seznamu, saj časopisa sploh ni odpovedal, pa smo ga vendarle pobarali, kaj meni o našem listu. „Čeprav dobivam Naš čas brezplačno v elektrarni, kjer sem zaposlen, niti pomislil nisem, da Anton Friškovec bi ga za to doma odpovedal. Naročnik sem že leto dni, rad pa ga prebiram, ker je postal pravo glasilo naše doline. Pri prejšnjem Rudarju me je motilo to, da je prinašal v glavnem novosti iz rudnika, ta časopis pa zajame vse delovne organizacije in druga področja življenja v treh dolinah. Prav se mi zdi, da pišete o ljudeh, ki zaradi svojega življenja in dela za druge zaslužijo tudi pozornost Našega časa. Zelo rad prebiram zanimivosti iz kmetijstva, ker sem lovec in poznam veliko kmetij tu naokoli. Sicer pa preberem prav vse, kar najdem v Našem času, saj imam dovolj časa. Vem, da so tudi moji sodelavci navezani na Naš čas in med njimi še nisem slišal bistvenih pripomb in kritik o vsebini lista. Dozdeva se mi, da naš časopis zajame vse dogodke iz našega okolja, najbolj pa sem navdušen nad političnimi komentarji, ki so zelo izčrpni in pisani v razumljivem jeziku. Več dnevnih novic iz domovine in tujine v Našem času ne pogrešam, saj jih najdem v drugih dnevnikih." MARIJA URLIH IZ PESJA: „Naš čas sem odpovedala samo zato, ker sem začela varčevati tudi pri izdatkih za časopise, ki sem jih imela kar preveč naro- Franc Krajnc cenili. Vendar pa pri odpovedih nisem dosledna in tako nedavno odpovedano revijo T V 15 in Borec ponovno prejemam, svse bolj pa se mi dozdeva, da dolgo ne bom več vzdržala tudi brez Našega časa. Zaenkrat si ga sposojam pri sosedih. Veste, zelo me zanimajo prispevki v Našem času, ki poročajo o gospodarskih dosežkih številnih delovnih kolektivov v občini in zunaj nje ter o pomanjkljivostih in drugih zanimivostih, ici se dogajajo v našem medsebojnem življenju. Moram vam priznati, da mi zdaj vsako soboto kar nekaj manjka, odkar mi poštar ne prinaša več Našega časa, pa še neprijetno je tešiti radovednost, dokler ga ne preberejo sosedovi. V Pesju živim že od prve svetovne vojne in bila sem v partizanih, zato me še bolj zanimajo vsa prizadevanja za nadaljnji razvoj naše doline in obenem vse družbe." BRGLEZ VIDO smo iskali na njenem starem domu v Šoštanju, kjer pa so nam prijazni sosedi povedali, da so se pred kratkim preselili v novo zgrajeno hišo v Pesju, česar pa nam niso sporočili, ker so že poprej odpovedali tednik. ' ✓ „Moj mož dela na šoštanjski žagi, kjer so kolektivno naročeni na Naš čas in smo ga samo zato odpovedali. Dokler je bila hči zaposlena v Gorenju, ga je še ona prinašala iz službe. Prav vsi v družini radi prebiramo Naš čas, ker prinaša domače zanimivosti. Meni pa najbolj ugaja pisanje o ljudeh, posebno o tistih, ki jih osebno poznam, zelo pa me je navdušila v zadnji izdaji reportaža o treh kmetijah iz Belih vod, ki so se, začele modernizirati. Tudi na izgled mi je Naš čas všeč in moram vam priznati, da je edini časopis, ki ga berem." HILDA TRPIN, prodajalka v šoštanjski gjavni trafiki: „Po pošti prejemamo petdeset izvodov Našega časa, preden pa se je podražil, smo jih dobivali sto. Podražitev je povzročila manjše povpraševanje po njem. Vendar, ker so se hkrati povišale cene tudi drugim časopisom, so ljudje spet začeli bolj spraševati po Našem času in zadnjo številko smo prodali že v petek na dan izida, do 15. ure. Najraje ga kupujejo starejši občani, mladim pa so bolj zanimive take revije kakor je Stop, Antena in seveda ljubezenski in kriminalni romani ter stripi. Sama prelistam vse časopise in revije, ki jih dobivam v našo prodajalno in tako tudi Naš čas od prve do zadnje strani. S pisanjem v njem sem povsem zadovoljna." Priznati moramo, da smo bili prijetno presenečeni po teh pogovorih, saj smo bili pripravljeni na očitke in graje. Seveda pa si ne domišljamo, da je naš list brez napak, ker se zavedamo, da je lahko vsako dobro delo opravljeno še boljše. Temu spoznanju bomo poskušali slediti še vnaprej vsi, ki soustvarjamo vaš časnik. Veseli pa bomo, dragi bralci, če se boste začeli tudi vi oglašati in nam svetovati, kako naj še bolj popestrimo vsebino Našega časa. Morate pa nas tudi pokarati, ko boste prepričani, da si to zaslužimo. Lahko nas tudi povabite v vašo sredino, če boste želeli, da pišemo o nečem, o čemer se vam zdi, da naj zvedo tudi drugi, saj se bomo tako še bolj po naše pogovorili. MARJETKA EBERLINC taištvo in uprava Vel.lenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, e Vovk in Rudi Žewart - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik !ški rudar" izhajal edo 1. januarja 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna Enina je 80 dinarjev f - Za inozemstvo 150 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ^SSBBM • V ŠALEŠKI IN GORNJI SAVINJSKI DOLINI GOSTUJE SREDNJE MOČNA GRIPA NIHČE ŠE NI UMRL • NAŠ ZNANEC • NAŠ ZNANEC • NAŠ Stane Krevzelj Tečajnice pri kuhanju IZPOPOLNILE SO KUHARSKO ZNANJE zdravstveni delavci zaenkrat kos tako, da dela v popoldanskem času pet ambulant, dežurna pa sta po dva zdravnika. Dr. Peter Dovšak je povedal, da so vsem pacientom, ki so to želeli, nudili pomoč, primerno pa so preskrbljeni tudi z zdravili. Računajo, daje obolevnost z gripo na našem območju petodstotna. Zdajšnja gripa sodi med srednje močne, zadnjo hudo vrsto gripe pa smo občutili pred 16 leti. Nekaj let nazaj so se javljale milejše oblike gri-poznih obolenj. Smrtnega primera zaradi komplikacij gripe v tem obdobju niso zabeležili in tudi pojavov pljučnice še ne. Toplejše vreme v zadnjih dneh je zelo ugodno za razširjanje gripe, ker so virusi v takšnih pogojih odpornejši, zato je možnost okužbe večja. Vendar nas gripa ne ogroža toliko, da bi morali zapirati šole, kino dvorane ali drugačna množična zbirališča ljudi. MARJETKA EBERLINC Pust brez karnevala Še dobrih štirinajst dni in med nami bo spet pust, čas veselja smeha in drugih norčij. V Velenju je že običaj, da krene vsako leto po mestnih ulicah pustni karneval, ki ga z velikimi izkušnjami vodita „direKtor" karnevala Stanko Hudales in lljegov neumorni sodelavec Toni Hercfeler-Miha Valenci. Glede na veliko tradicijo, ki jo ima pustni karneval v Šaleški dolini (lani je bil že petnajsti), smo tudi letos pričakovali, da bo pripravljalni odbor skupaj z velenjskim turističnim društvom tudi letos organiziral karneval. Vendar nam je Miha Valenci pred dnevi povedal, da karnevala tokrat ne bo in da bodo občani pač prikrajšani za veselo in pikro pustno popoldne. Toni Hercfeler je seveda navedel tudi nekaj vzrokov, zaradi katerih so odpovedali karneval: „Že lani smo imeli velike težave z njegovo organizacijo, ker smo dobili premalo denarja. Tudi v delovnih organizacijah ne kažejo razumevanja za to obliko delavčeve zabave. Sam sem šel prosit v podjetja, da bi bili delavci, ki so pomagali pripravljati karneval oziroma ki so sodelovali v programu, na dan karnevala prosti, vendar sem naletel na mnoga gluha ušesa. Razen Vegrada nas podjetja niso niti materialno podprla. V Vegradu smo dobili les za vozove. Organizirati takšen karneval ni lahko. Lani ga je pripravljalo •120 ljudi, v sprevodu pa smo imeli kar 22 najrazličnejših vrst vozil. V pripravah za karneval sva s Hudalesom lani žrtvovala kar deset dni rednega letnega dopusta." Turistično društvo je pripravljalnemu odboru letos obljubilo milijon starih dinarjev, vendar je to -— kot meni Miha Valenci — premalo za organizacijo dobrega karnevala. In kaj naj- ob koncu še zapišemo? Najprej to,' da je resnično škoda, ker letos na velenjskih ulicah ne bo pustnega karnevala. Čeprav nekateri niso bili morda najbolj zadovoljni z njim, je pa res, da je na ulice privabil več tisoč Velenjčanov pa tudi radovednežev iz drugih krajev. Prav zato in zaradi dejstva, da bi bil naslednji karneval že šestnajsti, ne bi bilo prav, če bi to obliko pustne zabave opustili. Nasprotno, k njeni organizaciji bi morali pritegniti prek turističnega društva še več sodelavcev, zanj nameniti več sredstev in zagotoviti, da bo program čimbolj kvaliteten. Dan za dnem so sredstva informiranja polna poročil o naraščajočem valu gripe po vsej naši republiki. Doslej gripa ni močneje prodrla samo še na obalno in goriško območje, povsod drugje pa je mnogo delovnih ljudi prisilila zamenjati delovno mesto s posteljo. Kako močno in v kakšni obliki se pojavlja gripa med nami, sta nam razodela prim. dr. Alojz Fijavž, direktor Sa-vinjsko-šaleškega zdravstvenega doma v Velenju in dr. Peter Dovšak. Na območju Šaleško-saVinj-skega zdravstvenega doma se je pojavila gripa v večjem obsegu po novem letu. Na osnovi zbranih podatkov meni prim. dr. Fijavž, da je ta epidemija že dosegla vrhunec in da je v počasnem nazadovanju. To dokazujejo tudi naslednja poročila: 14. 1. je v naši občini na novo zbolelo za gripo 180 zaposle- nih, 15. 1. 202, 16. 1. pa že samo 100. Manj pa jih je v istem času zbolelo za gripo v občini Mozirje. Najbolj obolevajo za to boleznijo ljudje v starosti okoli dvajset let. Množičnega cepljenja se letos niso lotili, ker so virus, ki povzroča gripo, izolirali na oddelku za virologijo pri zavodu za zdravstveno varstvo SRS šele v začetku prejšnjega tedna. Odkritje učinkovitega cepiva in njegova priprava pa traja zelo dolgo, tako da bo cepivo za gripozni virus A2, ki je letošnji povzročitelj gripe, lahko pripravljeno šele za naslednje leto, a je malo verjetno, da ga bodo lahko uporabili, ker se bo najbrž pojavil zopet nov povzročitelj influence. Klinični znaki gripe so visoka temperatura, glavobol in splošno slabo počutje, najboljše zdravilo zoper njo pa je počitek. Gripa traja običajno štiri do sedem dni in za mlajše ljudi ne predstavlja posebne nevarnosti, bolj pa prizadene starejše ljudi, ker imajo manj odporen organizem in ker jih nadlegujejo starostne bolezni, kot so slabo srce in težave s krvnim obtokom, zaradi česar se pri njih gripa kaj rada sprevrže v pljučnico. Tudi majhni otroci gripo težje prebolevajo. Naval v splošnih ambulantah je precejšen, vendar so mu V vsakem kraju bi prav gotovo lahko našli posameznika ali skupino ljudi, ki je nosilka večine dejavnosti tega kraja. Mednje lahko prav gotovo uvrstimo tudi Staneta Krevzlja iz Šmart-nega ob Paki, kije tudi predsednik krajevne organizacije socialistične zveze v tej tretji največji krajevni skupnosti v velenjski občini. Pred tem pa je opravljal vrsto drugih funkcij, med drugim je bil tudi sekretar osnovne organizacije zveze komunistov. Stane živi z utripom kraja. Rad opravlja funkcije in dela z ljudmi, pa čeprav se zaveda, da je takšno delo težko in seveda odgovorno. „Vsakemu ne moreš vseh želja uresničiti," pravi. „Večkrat sem že dejal, da bom vse pustil in delal le še doma." Čez hip pa spet doda: „Res pa je tudi, daje takšno delo zelo hvaležno. Ko dosežeš nekaj za ljudi, za njihov kraj, kljub bolezni pozabiš na napor, na porabljen čas. V zadovoljstvu ljudi pa član partije. Takoj končani vojni je naprai -politično šolo v Ljublja Najprej je delal nekaj ča kot sekretar mladine SKOJ v Šoštanju, nato pa je zaposlil na okrajnem k miteju v Šoštanju, To vedno bolj je spoznaval,! brez tehnike ne bo moj živeti. Zato ni čudno, da med ustanovitelji prve društva ljudske tehnike občini. V tistem času je I tudi član komisije za te nično vzgojo pri okrajne odboru Ljudske tehnik Udeležil se je seminarja, strokovno izpolnil in dol spričevalo ter praktiči postal učitelj tehnič vzgoje. Tako je bil med stimi, ki so orali ledino področju tehnične vzgoje osnovnih šolah. Svoje znai je na seminarjih najprej p našal na učitelje osnovi šol, kmalu pa je tudi sa začel poučevati, ker je'u teljev za ta predmet primai kovalo. Najprej je bil hot rarni, nedolgo za tem Vera Konovšek Marta Skledar Božidara Šuligoj najdeš tudi svoje zadovoljstvo." Stanetu ni vseeno, kakšno bo Šmartno čez pet, deset let. Iz predala je potegnil cel kup fotografij in jih začel prebirati. Najprej je pokazal staro sliko kraja. Ceste so bile brez asfalta, namesto njega so bile tedaj še globoke mlake. Medtem je kraj že precej spremenil svojo podobo. Imajo novo šolo, ki redni predavatelj na gimnaziji v Celju. Iz Celja prišel v Velenje, odtod pa odšel nazaj v Šmartno, k se je zaradi bolezni m časno upokojil. »Pogled se mi je ustavil steni in dnevni omari, kjei razstavljenih vrsta prizni in odlikovanj, katera je do za posebne zasluge za šii nje tehnične kulture. M njimi sta tudi odlikovanje zasluge za narod in meda dela. S svojo pripovedjo Stane spet povrne nazajl kraju: „Vsi si želimo, da Šmartno postalo še lepi Polturistični kraj. Zdravst je že krenilo na bolje, smo z novim letom dob stalnega zdravnika. S[ mladi bomo začeli grai novo zdravstveno posti Pereč problem je še-kani zacija, tudi Paka bo v ti letu predvidoma za6 dobivati kamnito struj Razširiti bo treba tudi k turni dom." Kljub temu, da imaSti še dve leti do Abrahama, ne more pohvaliti s trdi zdravjem. Že dvajset boluje za astmo. Najprej imel bronhitis. ,,Bole sprva nisem resno vzel, tudi ne zdravniki in prisi me je, da sem se predča upokojil." Sčasoma so | stajala domača zdravila manj uspešna za zdravlje njegove bolezni. Vendar imel srečo. Prek sestre, živi v Švici, je zvedel dobrega specialista za asti Leta 1962 se je prvič pravil v to državo in dobi zdravila, ki so se pokazala kot najuspešnejša proti i govi "bolezni. Ker je ti zdravljenje seveda z drago, se je Stane med vanjem v Švici zaposlil ii seznanil s spominkarstvc izdelovanjem slik iz stis nega suhega naravn cvetja. Ko se je vrnil dom spominkarstva ni opui ampak je za to navdušil ženo, kije zaradi vse večji zanimanja po teh lepih zanimivih izdelkih odp obrt. To delo pa sta vzljul tudi Stanetova sinova, prostem času pridno poi gata najprej nabirati ro potem pa še izdelovati sli „Imeti je treba le vese spretnost in smisel za ki binacije in slike so zelo nimive," meni Stane. Da vse te lastnosti vtkane slike, najbolj izpričuje to, so njihovi izdelki že zal dni naprej razprodani. bo najbrž druga v občini prešla na celodnevno šolo. Najbolj pa so se krajani razveselili- nove samopostrežne trgovine v lanskem letu. V načrtu pa imajo tudi gradnjo novega središča kraja. Med brskanjem po slikah nam je Stane pokazal tudi sliko drobnega fantiča v partizanski uniformi. . Vendar je Stane iskal še naprej. Iskal je sliko, na kateri je bil še mlajši, vendar kljub temu že v uniformi. „Šestnajst let mi je bilo, ko sem odšel v partizane." Stane slike ni našel, ker jo je pač nekam založil. Kljub temu, da je že v pokoju, še vedno ne more pozabiti, da ga je že v rani mladosti veselila tehnika. „Vendar po vojni nisem imel možnosti, da bi se posvetil takšnemu poklicu, ker sem moral politično delati." Že leta 1944 je namreč postal član SKOJ, štiri leta zatem V nedeljo se je na osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju končal 50-urni kuharski tečaj, ki gaje v povezavi z zavodom za napredek gospodinjstva v Ljubljani organiziralo društvo prijateljev mladine iz Topolšice. Tečaja se je udeležilo 26 deklet in žen, prijavili pa so se tudi trije fantje. Vendar se nobeden izmed njih ni naučil kuhati, ker dva na tečaj sploh nista prišla, eden pa je bil le prvič. Kot kaže, jim je bilo nekoliko nerodno, da bi se skupaj z nežnim spolom učili kuharskega znanja. Zato v Topolšici že zdaj razmišljajo, da bi pripravili podoben tečaj samo za fante in seveda tiste može, ki tudi sami radi večkrat oblečejo bel predpasnik. Tri obiskovalke smo vprašali, kaj menijo o tečaju? » VERA KONOVŠEK, po-slovodkinja: „Doslej doma nisem veliko kuhala, ker v glavnem dela to mama. Zato se tudi nisem mogla pohvaliti, da sem bila dobra kuharica. Spomladi pa se nameravava preseliti (z bodočim možem, op. p.) v novo hišo in ne bo več mame, da bi namesto mene kuhala. Zato je bil ta tečaj kot naročen. Mislim, da sem svoje kuharsko znanje zelo izpolnila in upam, da v. zakonu ne bo pritožb zaradi mojega kuhanja. Takšnih tečajev si seveda še želim." MARTA SKLEDAR, delavka: ,,Tudi jaz sem doslej bolj malo kuhala, ker živim doma. Tečaja pa sem se zelcT razveselila, saj sem v teh treh tednih pridobila veliko kuharskega znanja in spoznala precej novih repceptov. Če bo še kdaj takšen tečaj, morda celo nadaljevalni, se ga bom z velikim veseljem udeležila. Sploh pa mislim, da ne bi smelo biti matere ali žene, še zlasti pa mladega dekleta, ki takšnega tečaja ne bi opravila." BOŽIDARA ŠULIGOJ, dijakinja srednje glasbene šole: „Kot mnogo drugih deklet sem se tudi jaz naučila kuhati doma. Seveda se mi to ni zdelo dovolj, zato sem se udeležila tečaja, na katerem sem spoznala celo vrsto novih jedi, ki jih drugače verjetno ne bi nikoli. Kuham zelo rada, še raje pečem, vendar to ne pomeni, da sem se samo zato udeležila tečaja. Tudi če mi kuhanje ne bi dišalo, hi,ga obiskovala. Saj, potem ~ ko spoznaš na koliko načinov lahko pripraviš kosilo oziroma neko jed, ugotoviš, da je kuhanje res umetnost in ga moraš vzljubiti." Stane Krevzelj