■y < •VA V % List 10. - / m V . lecaj XLVIX. I I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskaniici jemaje pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld.. leto 3 gld. 40 kr. za poJ letal gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pol leta .2 gld. 10 ki četrt leta 1 gld. 10 kr v Ljubljani 11. marčna 1891 Obseg: Jetrnik vrtna rastlina za obrobek. Kako ravnati z novimi vinskimi sodi škodljivo. Novičar. Razne reči. Vprašanji' in odgovori Zemljepi Sadno drevj in narodopisni obrazi pregloboko saditi je — Naši dopisi. Cioi^podari^ke stvari dile iz zimskega spanja. Ako moramo za nasaditev je- Jetrnik vrtna rastlina za obrobek. trnika šele kupiti Kadar je odbrati kako rastlino za trajen obrobek, gredam, potom itd., ni je skoraj pripravnejše nego je navadni jetrnik (latinski hepatica triloba). Glej podobo 4. Jetrnik uspeva bolje po senčnih nego solnčnih legah in ravno ta lastnost mu daje posebno vrednost, ker velika večina drugih rastlin stoji 100 navadnih vrst toliko. s^-.ane nas res to precej, ker povprečno do 3 gM., gibate pa še enkrat Na vsak meter dolžine pride po 20 rastlin da tak nasad vzdrži desetljetja pa pomislimo niso posebni. Najcenejša vrsta je višnjavo cvetoča trnik lahko Ako pa stroški Je sadiš pomladi ali jeseni. Dasi nikdar ne za obrobek v senci niti uspevati noče, ali vsaj slabo uspevajo in kmalu poginejo, zmrzne, vender listjem. priporočajo jesenski nasad pokriti z da zmrzlin ne more dvigniti iz zemlje se ne dovolj ukoreninjenih rastlinic. Kdor ima priliko, lahko gozdu sam nabere jetrnima a domaČe vrte to je najboljše za šolske gozdu nabrani jetrnik je pa pri prosto cvetcc. Drugih vrst jetrnikovih in sploh njegovih sadik je pa tudi dobiti pri Krištofu SteinpOcku v Scheib- mühl-Traisen > na Dolenjem Avstrijskem Kako ravnati z novimi vinskimi sodi. novimi sodi moramo tako ravnati iz lesa vse, kar da izpravimo utegnilo škodovati moštu ali vinu t to svrho služi najbolje izpiranje s kropom Nekoliko dni poprej morajo pa sodi z vodo napol m Podoba 4. njeni biti. Zatem jih je prati s kropom, dokler ne teče iz njih popolnoma čista voda, ki nima nobene barve nobenega okusa. To namreč kaže, da so vse razkrojljive in raztopljive tvarine odpravljene. jetrnik je nizke rasti, kakeršne mora uprav biti obrobna Sedaj lehko precej sod nalijemo z moštom ali z vinom Kjer tega ne storijo takoj, naj so malo požvep rastlina. Reclji listni in cvetni so komaj prst dolgi, in Ijajo in tako na suho postavijo bršljanu podobno lepo perje, ki je zeleno do jeseni rastlini tudi ---"-r- ^wv/xivy JW01JU1, daje tuui uuuia z^gaiiiCK, s ko je vže odcvela, lepo obliko. Najlepši je stane to preveč in tudi Namesto žvepla rabi pa jetrnik pomladi,^ko cvete. Prijazno pozdravljajo mno- gotovo, kakor žveplo tudi dobra žganica, s katero sod izplaknejo. Vender ne pomaga zoper plesen tako gobrojne višnjave, bele ali rdeče cvetke pomladi vrtnarja v nove sode ker Starega vina vender ne natakajo in mu dičijo vrt, ko so se druge rastline Komaj prebu- ostati še nekaj škodljivih tvarin utegne poleg vse opaznosti v ) ki potem dajo vinii ■X. > .i rjM r C\ M it- { 14 eprijeten okus ali mu vsaj pačijo barvo. Tega se og- sočnost sadja itd uomo , ako nalijemo nove sode prvikrat z moštom. Če nimamo kropa pri rokah, treba sode večkrat z Sadi zatoraj tako, da pridejo skrbn uravnane in razproščene korenine kolikor mogoče blizu vodo naliti in jo zopet odtočiti in z drugo nadomestiti, diš sadno drevj zemeljne površine, kakor kaže podoba Kadar pa sa dokler ne odteKa zelo snažna. na nekoliko vlažnem in ne odvojenem Zatem vliješ v sleha sod (dreaovanem) svetu, sadi ode, s sodo po- je na kupe, katere mešane, (5 do 10 kilo na 100 litrov vode) in ga ž njo narediš iz SI močno izplakneš, po 24 urah ponovi delo, izmij sod in ualij z moštom. Kadar je mošt zavrel, dober je sod za podobo o.) prsti (glej Naredi jih ko vino. Po nekod imajo pa navadno nove sode na centimetrov pa takole: Izkoplji 110 očem sopubu pariti in tako sušiti. Par potegne vse globoke in 180 do 200 vinu škodlji tv iz lesa. Toda take sode za vino %t široke pripravljati je sicer najboljše, pa v to svrho treba je })arne mašine, katere si ne more vsak vinogradnik omi- sliti. Kaže torej, da si jih veče občine priredile za centimetrov jame, katerih dno dre-nuj, če ne drugače, vsaj s tem, da naspeš do 40 # debelo i; Ii na splošno porabo vseh domačih vinogradnikov. okroglega kamenja, po- Veliko manj cikastega, kalnega in zaduhlega vina tem pa naspi toliko prsti. imeli ljudje. Kajti večina bolezni prihaja vinu od da nastanejo kupi ? ki so %« slabih sodov, ker niso bili prvikrat dobro pripravljeni 40 do 50 %t nad povr- Podoba B, ali 80 bili pozneje zanemarjeni ter nikoli prav osnaženi in izprani. šino tik stoječe trde Sadno drevje pregloboko saditi je škodljivo. zemlje. V te kupe potem vsadi pravilno sadno drevj in uspevalo ti bode prav gotovo, ako zemlja ni » hudo močvirna. prav Umevno je da djarji po krajih, koder so močni viharji, radi zasipajo korenine sadnega drevja predebelo Razne V reci. s prstjo Jaz sam, tako piše dvorni vrtnar Lebl v Landw. Zeitsch." drevja zasuti 25 do 5 dal Kura ki žre jajca. Kure redimo zato, da dobi sem korenine lepotičnega vamo od njih, doKler žive 30 % m globoko jajec 1 in da imamo, kadar bilo to s prstjo, ne da bi jih gospodinja zakolje, še bolj ali manj okusnega mesa škodilo drevju. To pa ni nikakeršen dokaz ; Ali kuram vsaj nekaterim diše isto morda bilo še bolje raslo, tako kakor nam ko korenine ne imele jajca ter jih rade žro puščajoč nam samo lupi To in gotovo nad seboj toliko prsti. Lepotično drevje je navadno čvr- ni nobeni gospodinji po volj stejše nego sadno, in razen tega se rado tako daleč po za kako sredstvo, da jim odpravijo to razvado deblu zakorenini, kolikor ga je v zemlji. Vzlic tem pred- je tako sredstvo ? Po navadi ga ni, da odpr; rade vedele Ali pa Lviš kuri nostim lepotičnega tako samopašno razvado. Najboljše sredstvo je taki kuri drevja sem našel pri nasadu, ki je nad 30 let star, da so ravno nož, toda nekatera kura je veliko vredna, ali že zato ker posebne plem J take seveda škoda zaplati ona drevesa, katerih jajce pripraviti. Nap ali pa zato, ker rada nese; pa kaže posebno se jej Taki pa ta Navad korenine so skoraj iz jajce se predere in izpihne ; potem se vlije skozi luknj zemlje ven gledale, gorušične tekočine in če ji še kaj boljšega privoščiš bila veliko močnejša, prideni še nekaj popra tekočini. Tako jajce zadelaj ter nego ona, ki so bila ga položi potem na kraj je sicer gnezdo za jajca pregloboko vsajena. Kura seže ti željno po njem ter ga nakljuje in pije Nikdar ne moremo ono zmes. Lahko misliš, da ji zatorej dovol) . sva- poskusi pa še potlej drug ne bode ljuba prvikrat; in morebiti tretji pot, in če riti. ne pregloboko najde selej tako prijetno tekočino v jajci popusti ti saditi sadna drevja, brž ko ne popolnoma svojo samopašno razvado Vsakdo lahko razume, da se korenine veliko Slov. Gosp. laže razvijajo tam > pri- Podoha koder je zemlja stopna zraku , nego Vprašanja in odgovori. Vprašanje 40. Lansko leto sem pridelal mnogo tam, koder so ločene takega fižola in leče, ki ni za kupčijo, zato bi sedaj rad od njega z debelo zemeljsko plastjo. Mnogo bolezni sad- oboje porabil za krmo. Ali je taka krma dobra za konje, nega drevja na prihaja od preglobokega sajenja , primer nerodovitnost, prezgodnje trebljenje, tako naj ravnam ne zlasti za breje kobile, in kako pokladam surovo ali kuhano? (J. D. v B.) i ali naj jo Odgovor : Fižol, leča in tudi grah ter grahora so včasih celo močno rdeče, kakor pri Vaši kolsoši. izvrstna krmila, a ž njimi krmiti jo treba znati. Ker si barvilo je zavisno od krme in pa od kokoši same. To Ne- je to sočivje glede krmljenja enako, zato hočemo splošno katere kokoši ležejo jajca z rdečim rumenjakom, krmite o njem govoriti. Sočivje živino zelo # . % siti. in sicer za jih s to ali ono rečjo. Tako je tudi skoraj gotovo z Vaše. dolgo časa, daje jej moč in dela krepko meso ter trdo Izkušnja uči, da piščeta, izvaljena iz jajec take kokoši, mast ali špeh. Sočivje se mora namočeno ali pa kuhano neso pozneje navadno, če tudi ne vedno, taka jajca. krmiti. Suho in zdrobljeno krmljeno sočivje se v želodci napne, provzročuje klanje, koliko, napenjanje itd. ter zapre včasih Vprašanje 43. Ker nima žito nobene veljave več prav nevarno čreva. Te lastnosti imata in ga zato hočem pridelovati le toliko, kolikor ga je za grah in leča še veliko bolj, nego fižul. Ker sočivje daje živini veliko moči, zato je izvrstno krmilo za težKo in i veliko dom potrebno, prideloval bodem raje krmsüe rastline ? in zato prosim odgovora, katere krmske rastline bile dolgo delajoče konje, in sicer za težke konje, težo počasi vlečejo. Za konje, ki veliko mirujejo in zlasti za žlahtne konje, pa je sočivje pretežko. Sicer pa tudi najboljše za moj bolj ilovnati in proti poldnevi obrneni svet? (J. B. na K.) Odgovor: Na kratko težko odgovoriti na Vaše težkim konjem ni dati več sočivja. nego le četrtino ali tretjino tistega, kar konji za zobanje dobe. Zrebeta težkih- koni, katera prav hitro rasto pa ne oelajo tudi prinieraega života, popravijo se najbolje s fižolom, ka- vprašanje, ker bi morali poznati Vaše razaaere, velikost posestva itd. Za svežo, zeleno krmo je najboljša turščica in razne detelje, kakor štajarska ali lucerna. Za svežo se hrani čez zimo, je krompir, repa, pesa itd. terega se jim daje do 4 funte na dan. Ravno toliko fižola naj tudi dobivajo na dan žrebci, kadar skačejo. krmo, Za pridelovanje suhe klaje, t. j. sena, ho razne trave, detelja itd. Posebno veliko zelene sveže krme se pri- ker fižol jih dela iskre ter posebno plodne. Nikakor pa ni krmiti s sočivjem brejih kobil! Fižol in lečo za krm- dela. če se seje žito pomešano z grahoro. Pri nas je Ijenje konj le najbolje 24 ur namakati T m sicer za najvažnejša krmska rastlina detelja, ker ona služi za svežo krmo, kakor tudi za suho klajo. Za menjavo pri- vsakih G funtov je potrebno 5 litrov vode. Goveji živini in prašičem se pa sočivje skuha. Voda za namakanje ali kuhanje fižola mora biti mehka; najboljša ;e dežev- delka na njivi z okopavinami, žitom itd ajbolj (dveletna) štajarska detelja, ako Vam je pa prav, da niča. Trda voda fižol počasi zmehča in naredi v njem spojine, katere žival težko prebavlja. Vprašanje 41. Imamo po ceveh napeljano vodo in sredi vasi korito. Tu sem hodimo po vodo za domačo ostane lucerna, njivah, detelj več prav let rad na • # DJ IVI uspeva J potem pa j b o 1 ] sa po tih. solnčnih sti če je zemlj loboka pridelovanjem vec gnoja, in zem rabo in gonimo ži pajat. Ker je pa to korito tako rekoč vaško stranišče, kamor prihaja vsa nesnaga od perila itd., mislim, da je taka voda zelo škodljiva živini, zato prosim sveta v cenjenem Vašem listu pomoč proti taki nesnagi? (L. D. v P.) krme boste redili več živine, imeli bode od leta do leta rodovitnejša, in za to ni bolj krmske rastline, nega je lucerna, ki vzdrži na njivi 5 do 20 let in daje obile pridelke. Vprašanje 44. Imam njivo, ki je opuščena uže 5 kaka bila kakih 20 let, in sicer zaradi prevelike brežine. Zemlja je globoka prhlica. Sedaj ne raste nič kaj vrednega. Na polno človek Odgovor: Da je taka pitna voda, v katero prihaja nesnage, nezdrava živini, temu noben pameten to njivo mislim zmes od trav vsejati. Katere vrste hi ne more oporekati. Pomoči, d a 86 taka voda na tej zemlji najbolj uspevale? Lega je vzhodna pri Sv. G.) (T. Z Odgovor: Zemljo bi nam morali bolj natančno po ohrani Čista, pa menda ni težko najti : Županstvo naj prepove prari in nesnago delati v koritu ter naj to svojo pisati, da bi Vam lahko dali določen odgovor. Sicer Vam prepoved strogo zvršuje. Seveda bode županstvo proti pa priporočamo pisati trgo s semenom gosp. Josi „pogumnim Gorenjkam" komaj imelo toliko poguma, da Lenarčiču na Vrhniki naj pošlj svoj cenik s po- izdalo tako prepoved. Morda Vam to sredstvo tudi dobami k a bede storil prav rad zastonj tem ceniku nekoliko pomore: Koritu se naredi pri eni strani čep je pri vsak' travi posebe zapisano, za kakšno zemljo je (kakor je po mnogih krajih navada), in kadar je po- priležna. On Vam bode tudi rad povedal, kako zmes trebno, pa se voda iz korita izpusti ter korito dobro naredite, seveda mu morate prav popisati svojo zemljo. osnaži. Kadar gre Vaša goved na vodo, lahko Vaš pastir sam to naredi, za druge se pa ne brigajte, kajti komur jo kaj do zdrave govedi, on Vas bode posnemal, drugim pa ni svetovati in zatorej tudi ne pomagati. Vprašanje 45. Pri nas je naredilo mnogo posestnikov preteklo jesen mošt. Večina tega mošta iz tepek se pa noče učistiti. Mošt je še vedno moten, ima pa dober okus, slasten je in močan. Ali je krivo temu Vprašanje 42. Imam kokoš, ki je zelo pridna ter preveč zrelo sadje, ali pa to, kakor ste pisali v odgovoru znese veliko jajec. Vsako jajce ima pa zelo krvav ru- na lansko 233. vprašanje? Čudno je to, da se mošt menjak. Kaj je temu vzrok ? S. na Primorskem.) nekaterim učistil, drugim pa ne, akoravno so delali mošt Odgovor: Jajce ima v rumenjaku barvilo, ki je pri vsi ob istem času, in njih kleti niso boljše od drugih raznih kokoših različno, in sicer svetlo ali temno oranžno, Ali je upanje ? da se mošt v toplejšem času učisti J ali Hc 70 pa je treba kaj pomoči, in s čim? Ali naj se mest pre- solnce, poskrijejo se muhe v gojzdu pod perje, v votla toči, ali naj se v miru pusti? (J. T. v B. na Goreujskem.) drevesa, ali se spuste v ohlajene votline. Okoli zijala v votlino vidiš takrat miljone muh; tu jih je ljudstvo Odgo Res je, da se mošt iz prezrele sadja bolj nerad čisti,.nego iz manj zrelega J vašem moštu dosta potov videlo, pa le mislilo, da se v votlinah preveč'^ beljakovin, ki niso še skrknile, in mošt ni še Kedar se muhe v roje zbirajo, takrat ne sme pastir moten Da se mošt neka- dokipel, zato je še danes terim gospodarjem vender le učistil, to pa prihaja od tod, ker je njegova sestava drugačna. Kakor je pri moštu goniti živine blizu votlin ali šum, tamveč jo pustiti na planem polju, kjer je muhe nečejo iznemirjati. Kedar je vetrovno ali deževno vreme, takrat pa je živina var- od grozdja ene in iste grozdne vrate velika razlika, ki v gostej šumi, kakor na planem, je zavisna od vinogradske lege, tako je tudi mošt iz tepek ) katere so rasle na različni zemlji in v različni sed nekolikih dneh se nabere strašen oblak muh in napočil čas za potovanje. Veter, ki navadno na gi, različen. Priporočamo vam, pustiti mošt sedaj pri Donavi okoli sedmih začne vleči, žene muhe po ozkej miru, pomladi, kadar postane toplo, pa pretočiti ga v donavskej kotli da jih nad Bazijašem prinese na od snažne in zdrave posode. Pri pretakanji naj pa pride prte ravnine. Oblak plava dva do tri metre nad vodo da je to megla, mošt prav zelo v dotiko z zrakom. Da pride mošt zelo in človek bi od daleč sodil, v dotiko z zrakom, dobro je, če teče iz pipe skozi kaKo reki vleče. Kamo se hoče sedaj nesreča zvrniti, to ovisi KI se po cedilce v mnogih tankih curkih v spodaj stoječo ki naj bode kolikor mogoče nizko podstavljena. posodo Tako prezračevanje mošta stno vpliva na zorenje vina. Kmalu po pretakanji bode mošt sicer imel plehek okus, pa skoro ne ve o tem o vetru. Ako piha severovzhodnik, odlete muhe v Srbijo, jugozahodnik pa jih vrže na Ogersko. Prigaja se, da po Srbiji strašno škodo delajo, Ogerska dočim se drugega leta sreča iz- enega leta muhe ki se pa bo kmal gubil pijača bode toliko boljš meni. Ako me J tem pritisne na muhe dež in nevihta Ako se po spomladanjskem pretakanji in kipenji mošt poginejo nešteti milijoni, in tega se ne vesele samo vender ne bode učistil pišite nam zopet ter pošljite gospodarji, temveč tudi ribe v Donavi, ker dobe dosta orec m raüi Vam bodemo svetovali > kaj početi, hrane. Roji ti, kakor smo že omenili, ne povrnejo se Sicer smo pa prepričani, da se bode mošt pomladi učistil, nikdar več domov. Katerim je sreča poslužila, da so do ako bodete tako ravnali, kakor smo gori zapisali. Drugi odgovor na 15. vprašanje. Kadar je govedo krvi prišli, konec jemljo roji vse bolje dele ter v manjih rojih tudi manjo škodo od lakomnosti, dočim se drugi krvomočno, imam jaz to izkušnjo : Kupil sem par napravljajo, dokler jih vlovi slabo vreme. Kedar prvi volov, katerih eden je bil krvomočen. Vse sem poskusil, kar so mi svetovali, pomagalo pa ni nič. Naposled sem mu dal jeseni slabega ovsa, in sicer kar suhega, in v kratkem času je ozdravel. Vol je bil namreč od težkega dela presiljen. J. V. v veliki roji odlete, potem je v ležišču vse Čez manj muh. kaj časa se pokažejo drugi se v razvoj zakasnili dolenj kraj in tretji roji, kateri so ti odlete po Donavi v roji so manjši, niso nikdar tako ne- in tudi varni Kakor prvi. Nadloga, ki jo golubaške muhe napravljajo, vedno je manjš v jihovem leglu, Podu^ne i^tvari. kakor v daljnih najbližjej okolici, krajih se pa se zato tu ne Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Ja rosi a v. (Dalje.) 214. kamor se pozneje preselijo, muhe kote, širijo se šume in bre morejo nikdar v tolike roje zbrati, kakor kedar izidejo iz donavske soteske v dolenje široke ravnioe. Kjer se muhe kotijo, tam jih ljudje vsakega leta čakajo, in so vselaj pripravljeni ) da se Jim branijo. oddaljenih krajih pa tega ne morejo 1 ker muhe se pokažejo izne- Potovaiije golubaške muhe. Kako ubija domačo živino. Sredstva proti muhi- Človek in muha. nada. Ker ob selitvi mušjih rojev posebno rad piše se- , zato te muhe najbolje bijejo v Srbijo in verovzhodnik tu Golubaška muha ne roji po svetu nikdar sama največ škode napravljajo. Dr. Medovič računa, da 5 temveč se vedno zbira v večje ali manje roje. Samo v škode, in to so navadno rojih se spušča na živino na paši, samo v rojih jo vidimo, kako Srbija ima pri živini na leto po čez na miljone frankov doline Mlave in Morave ? kjer v senčnih mestih ali pred vlažnimi votlinami v zraku pleše. Roji se zbirajo pred solnčnim vzhodom muhe najhujše udelavajo. Ogerskej so take nesreče mej šesto in sedmo uro. tem čas ni navadno na Donavi nobenega vetra. Iz vseh potokov vrše na Donavo so se šele rodile in tu se v strašnih vse muhe, katere dosta rejše, ali vender ne mine leto brez ŠKode. Tu prihajajo muhe po Banatu do hunjadske in aradske žu-panije. Leta 1876 so prišle muhe do Ungvara, a 1880. leta do Topanfalve v županiji Also-Feher. Prihajajo pa množinah nad vodo zbirajo. Zbrani roji ne odlete koj 5 počakajo še po katere dni ? da se jim tudi mlajše se- muhe tudi še dalje, kajti 1830. 1. so v Avstriji poklale do 100 konj, krav in svinj. se strict pridružijo. Po noči, in o poludne, kedar pripeka Muha sede na mušji roj živino spusti na živino J po njej je more, najrajše pa na tako iDesto ) je rejsa in slabejša dlaka Tako se ua mrček, v golt na trebuh itd rada ter muha ^seda na gobec «e kaj v kožo zahode. Bivol ker se ne umeje dobro braniti, in tudi alaka mu je reiša. ]\[arodno-go8podarMke reči. ajnevarnejsa Trgovinska in obrtniška zbornica. Za bivolom se a potem našemu govedu ker morejo ajslabejše godi angleškej svinji C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je izdalo Konj se še najbolje branijo sporazumno z ministerstvoma za notranje reči in za tr kožo emlj se dobro stresati, z repom opletati in tudi po govino naslednji ukaz z dne 25. julij L890 št. 15090 aljati. Cim muha sede na žival «e mej dlako do kož koj o uvedbi normalne uglasbe godbenih instrumentov do pririj 1 iti kmal J okoli nje še 40 do 60 tovaršic kaüor v klopčiču. Muhe se v kožo tako globoko zarijejo, da jim se še glava ne vidi. kler živalca kri sesa, se tako trdo mrtvo moreš izvleči. Kedar dovolj Do da jo samo potem sama vseh političnih deželnih načelniko # ' ' Mejnarodni shod za uglasni do 19. novembra zvok ki bil od 16 1885. L na Dunaji, sklenil je soglas priporočati vladam, katere so vzprejmo en edin mejnarodni ugl se udeležile shoda da zvok ki bodi tisti pade iz rane na zemljo, in se ne more gibati. Kjer je kepa muh sesala, tam se napravijo trdi boleči otoki in , kako Radi velikega izgubitka krvi, ki v • A črtane oktave, katerega višina določena z 870 pro stimi tresaj v kundi dobi žival več takih otokov, moremo si misliti Pritrjujoč temu sklepu s posebnim ozirom na ve strašne boleči trpi like koristi i jo muhe iznijo. mora žival oslabeti vrh koži od ubado se jej vname našala v zdravstvenem in strupene sline, jo maha v rano vodih in učilnicah katere bode uporaba te enotne uglasbe do- oziru pri pouku v petji po za- pripadajočih mojemu področj ) spušča, pa ni čudo potem, da žival kmal postane lena, po Žival zujem zaradi njegove zvršitve porazum uka s C. kr. mi pobesi glavo lobo, ne in ušesa, oči jej zgube svit- nisterstvoma za notranje reči in trgovino naslednje : in ne P 1.1 več Kmal oblije mrz pot 1.) Normalno uglasb -grozna mrzlica jo začne tresti, naposled pade onemog morajo vzprejeti in uvesti na emljo, rujove in stoka ? dokler jo smrt reši groznih kr. strokovne šole za izdelovalce godbenih iu- bolečin strumentov Ako obolela žival nima postrežbe, pogine v ne šole kolikih urah. Zatreti muhe kdo hotel očistiti ni moči Bila one silne potoke nespaoaet ako se muha leže 'S te strani gospodarju.ni pomoči. Kjer se muha vsakes ' O vse od države podpirane godbene vsi v vrsto splošnih ljudsiiih šol, meščanskih šol učiteljišč ter srednjih šol spadajoči učni zavodi katerih se učenci praktično uče godbe, naposled po leta redno ponavlj od države podpi godbena društva tam mora gospodar svojo živino 2.) Ti odi in ta društva moraio čuvati. Cim se pokažejo prve muhe, mora čez dan vso glasbene vilice ži v hlevih imeti (toč titi, a na pašo jo ščati Kj pa tudi še pred vrati ogenj ne- sme samo po solnčnem zahodu spu- 4.) in meti potrj in grah edino rabiti pri godbenih vajah normalno uglašen strumente 3.) Kontrolo v vedno enaki normalni gospodar mora z živino na delo preje po gobcu, vraču, gah naj jo po- gori omenjenih zavodih in učilnicah je uglasbi pri v in na trebuhu namaže s etrolejem po C kr J mastjo ali oljem, da tako od ßj muhe od strokovnih šolah za izdelovalce godbenih instrumentov ganja. Tam, kjer se muha koti in kjer se redno vsakega 4eta pojavlja, čuvajo gospodarji od 20. aprila pa do 1 ta način svojo živino junija, in to jim pomaga. V od-0 ne morejo na to nadlogo biti daljenih krajih, kjer ljudj pripravljeni, tam gledajo, da nesrečnej živali saj ublaže bolečine, ako je ne morejo oteti. Mažejo jo s kisom in po godbenih šolah in godbenih društvih, podpiranih od države, zvrševati organom, katerim je ministerstvo za uk in bogočastje izročilo njih nadzorstvo, po vseh drugih v točki pod milom, zmivajo s hladno vodo em karbolno kislino skih zavodih pa šolskim oblastvom pouk in sicer poslednjim tako. navedenih šol-, ki nadzorujejo da se šolski nad- ln če ni žival zelo ogrizena, more se še oteti J ki o priliki uverijo, ali se izpolnjujejo pred- Golubaška muha ni samo živini človeku nevarna, Človek se ve da J temveč je tudi -zato reje prihaj v več j se jej laglj brani pisi o normalni uglasbi. 4.) Po zcanostnih pravilih naprav m nesrečo. Pripovedajo da je bene vilice, ki oglašaj vzorne glas eč potov deca v povojih, *ko so jo matere brez nad peraturi 15 o > bodo rmalni uglasni zvok ob tem-sh ranjene v fizikalnem kabi- zorstva pustile, od muh pomrla tamiškem Banatu so sedle nek pot muhe na golonogo ženo ki imela zelo netu C. kr. vseučilišča Dunajskega. Temu fizikalnemu kabinetu bode izročena tudi po kratko krilo umrla. ? in 80 jo tako grdo oklale, da je od tega trditev glasbenih vilic on jih bode preizkušal Ako človeka samo jedna muha zbode, utegn primerjajo jih z vzornimi vilicami se mu napraviti kot oreh velik otok tudi mraz ga stresa. palje prihodnjič.) ga grozno peče, in glasnost z normalnim zvokom in potrjeval njih so pritiskaj na nje potr \ / dilni pečat). Potrditev ali verifikacija se bode vršila pod posebne komisije v kateri bodo zastopniki nadzorstvom izmed fizikov in godbeniko naznanila ob svojem času m ko J ustanovitev bode Potrjevale se bodo samo take vilice, ki so narejene kadar si napravijo nove ali stare predelajo. Takisto nai po naslednjih določilih Vilice morajo jekla; biti vpli Vaše ako treba, tudi na izraelitske. izdelane iz nekaljenega vlitega bogočastne predstoj roglj Skoraj ne bode mogoče tega ukaza morata biti vzporedna in najmanj pol centi- ločenih rokih, vender prosim Vaše polniti v do« vedno metra široka biti pozorni na uravnavo. uglasbe cerkvenih za mejnarodno uglasbeno znamko in potrdilni pečat naročiti okrajnim glavarstvom 9 orgelj in naj patronatnim komi (primeri naslednji odstavek c) odmenjeni prostor sarjem javnih patronov posebe naznanijo ta ukaz svoj po obeh ploščnatih straneh vilic mej vogljema in uporabijo o priliki ročkom (sedlom) mora biti najmanj eden centimeter shod je tudi priporočil zaradi tega, ker se velik da v tem oziru. Mejnarodni glasba vsled vilice morajo biti brez rje in belosvetlo zlikane, ali na višnjavo zgrete; vilice morajo imeti na eni ploščnati strani na mestu, označenem pod b) uže vtisneno mejnarodno uglas beno znamko Potrdilni pečat, katerega potrdilna komisija pritisne na drugi strani ročka ali sedla, sestoji iz avstrij- vnanje temperature zelo izpreminja, uglašati orgij za tisto srednjo temperaturo, ki je primerna posebnim razmeram njih porabe. Glede godbenih, pevskih in koncertnih društev, katerih država ne padpira, potem glede koncertnih zavodov in glede gledališč bode prikladne ukaze izdalo c kr je ministerstvo za notranj reči svojega stališča mi gled onih godbenih društev, katera dobivaj skega dvojnega orla in letnic kedaj 80 bile vilice po- žavne podpore za svoje godbene šole, opomniti J dr- da je- trjene. Ta pečat bode smela uporabljati edino le notr- ^^odo v bodoče prejemala le tedaj, kadar izpolnijo na- dilna komisija, oziroma fizikalni kabinet vseučilišča Dunajskega kot organ te komisije. redbe, ki se tičejo normalne uglasbe 5.) Kot rok za uredbo normalne uglasbe po gori a izdelovanje instrumentov in glasbenih vilic bode^ primerno vplivalo c. kr. trgovinsko ministerstvo. ozirom na ta ukaz je c. kr. trgovinsko minister- navedenih zavodih in učilnicah določuje se v obče za Dunaj doba enega leta, za mesta zunaj Dunaja pa doba «^vo pohvalo trgovsko in obrtniško zbornico, da opozori dveh let, štejoč od dne, ko je bil ta ukaz razglašen. izdelovalce godbenih instrumentov in glasbenih vilic Poblaščujem pa Vaše 9 da smete onim oziroma dotične obrtne zad Ö godbenim šolam društvom, katera in bi od države podpiranim godbenim P^^ napravi vojih zdelko svojega okraja, naj se na normalno ufflasbo potrebovala v zvršitev te naredbe nekoliko novih pihal, primerno podaljšati rok do 5 let. Oni učni zavodi in od države podpirana godbena društva, ki rabijo orgije, naj uvedo normalno uglasbo tedaj, ke-dar si napravijo druge orgije ali Kadar predelajo stare. sosebno pa da uglašajo pihala pri 20 o in to Ö lasitev amenujejo instrumentih s kako uglasbeno znamko potem da so druge zveneče reči kot glasbeni jeziki glasbene piščalke itd. proglašene za nesposobne za pra- votno favtentišno) oglašanje normalnega uglasnega zvoka. 6.) Gcdbene šole, katerih država ne podpira. 0- dalj da so vzorne glasben shranjene v fizikalnem zvati je nujiio, da kar najhitreje priravnajo svoje instrumente novi uglasbi, kajti dosedanja neenaka uglasba po in pri orkestrih je bila pri pouku v petji zelo ne- kabinetu c. kr. vseučili^^ča Dunajskega in da bode ta fizikalni kabinet potrjeval glasbene vilice ter on edini šolah v varna razvoju glasov. Vaše......prosim, bodoče strogo gledati pri ustanovitvi takih šol na to, da smel uporabljati avstrijsko potrdilno znamko. (Dalje prihodnjič.) se n j i h imetelji zavežejo, držati se uglasbe. Ta ukaz se prijavlja ob trdno normalne enem deželnemu Politique stvari. šolskemu svetu s pozivom, da nemudoma ukrene glede svojemu področju pripadnih učnih zavodov prikladne naredbe. Zajedno se obračam, opozarjajoč na zaželeno splošno normalne uglasbe, do gospodov nadškofov in Deželni odbor. uvedbo škofov trojih obredov katoliške cerkve in pa do škofov cerkve ter do predsednika c. kr. evan- grško-vzhodne gelskega višega cerkvenega sveta avgsburške in helvet-ske vere, zaradi rabe normalne uglasbe pri cerkvenem petji in cerkveni godbi in zaradi uravnave uglasbe cerkvenih orgelj. Deželni odbor imenoval je za svoja zastopnika v okrajnem cestnem odboru za Krški skladovni okraj Ivana Pfeiferja, trgovca v Leskovcu, in Antona Jugovica, posestnika na Krškem, Okrajnemu cestnemu odboru dovolilo se je pobiranje 25 % priklade na vse neposrednje davke za cestne potreb Nekatere občine predložile so c. kr. deželnemu ščine. Vaše......prosim, priporočiti v mojem predsedstvu prošnjo, naj bi visoka c. kr. vlada v zadnjem imenu tudi načelnikom v Vašem upravnem okoliši zasedanji deželnega zbora sprejetega zakonskega načrta stoječih samostanov in opatij J da dado kar najhitreje o poroštvu čistega dohodka za Dolenjski železnici ne uglasiti orgije po normalni uglasbi, vsakakor pa tedaj, priporočala v najvišje potrjenje. Ker je v dotični prošnji 19 mnogo trditev 1 ki 80 t popolnem neosnovane, druge pa v kmečkih občinah istrskih zopet popačene, sklenil je deželni odbor podati visoki hodnih občinah opozicije Ali v za- •c. kr. vladi pojasnilo v tej stvari. sled gnusnega nasilstva lahonskega propadel slovensko-hrvatski kandidat Mestni občini v Kočev se dovolilo, da sme v Italij Vergotti Laginja proti Koprskem volilnem okraj rho nakupa glavinskih delnic za dolenjski železnici je dobil Lagi 65 glasov, Vergotti 23 v Puljskem zeti posojilo 10.000 gld okraj Laginja 13, Vergottini 29, v Poreškem okraji pa volilna komisija samovolj uničila toliko hrvatskih Dobrova « Naši dopisi. marca. (Sadjarji na koristno da je bilo vsled tega treba ožje volitve, pri ka je dobil večino Italij Ali ta volitev ne bode po- delo!) pridna gospodinja skrbi, da je v hiši vse v najlepšem redu in snažno; kakor skrbi umni živinorejec -za svoj živi kapital (živino) v hlevu, ]0 snaži, z dobro glas ter i trje volj ronon dobil 516, Pahor 47 glasov.) V Galicij kakor je izustil sam namestnik Trst IZ- za okolico vitez Nabergoj s 1644 gla , (Ma Mlado rusini, katerih je v Galiciji Ijenih v Bukovi pa krmo pravilno krmi, jo o pr.ivem času napaja ter privošči čistega zraka, ravno tako je dolžnost tudi vsa- osnovali bodo v državnem zboru svoj poseben klub. aCeškemso dobili mladočeški kandidatje v 28 mestih K kega domačega sadjarja , da privošči in da svojemu veči Šlezijskih mestih olj nemški rodnemu drevju. kar treba. Sadjarji, vzemite tedaj nacijonalec Fu sporedoma sedaj ob ugodnem času strguljo, žagico, nož, lopato m motiko v roke, ter skažite se s tem svojim dr. Haase na Dunaj s in nemški liberalci Demel, Menger Dolenjem Avstrijskem so volj in v kraj He princ Lichtenstein s 4320 sadovnjakom za lansko dobro letino hvaležne, da od- glasovi (Kronawetter je dobil samo 3179 glasov), v ^tranite raz drevja vse po snegu odkrehnjene veje, rane -gladko porežite, ter večje z mazilom iz enakih delov dobre ilovice. apna in kravjeka narejenim dobro in gladko zamažite, manjše odkrehke pa s cepilno smolo. Odstranite dalje iz vrhov in ga rešite se strguljo okraji Margareten dr. Lueger z 2163 (liberalec Gerhardus 1524), v okraji Wieden protisemit Hauck z 2972 (liberalec Matscheko z 2772), v okraji Alsergrund liberalec Wrabetz z 2084 glasovi (antisemit Warmuth 1856.) Na drevja vse drugo nepotrebno KorošKem, kjer je bil ako hud boj, ni zmagal no- po deblih in večjih vejah sitnega mahu in rapove lubadi, s tem ob enem škodljive mrčesje zalege, pognojite mu tudi z gnojnico napol z vodo in pepelom pomešano beden slovenski kandidat. Slovenec Muri je dobil 108 glasov, Nemec Kirschner pa 121 5 drugi slovenski kan ob koncih korenin. Kako »e to najvspešneje zgodi, povedale so vam „Novice" uže večkrat. didat Štih 45, nasprotni Ghon pa 95. Na Š ta j a rs k e m so v kmečkih občinah izvoljeni : dr. Gregorec, šolski nadzornik Fr. Robič iu Miha Vošnjak. V mestih in trgih sta propadla oba narodna kandidata, vender je manjšina zelo častna. Dr. Dečko je dobil vseh glasov vkupe 254, delo toraj! Sedaj je pravi čas, kateri pa hitro dr. Srnec pa 446. Na Goriškem je v kmečkih ob-zgine, in nastanejo druga kmetijska dela, katera se od- činah furlanskih izvoljen goriški prošt Jordan, ki je pri-lašati dala ne bodo. Kdor pa vsako delo ob ugodnem jazen Slovencem, v mestni skupini Gorica, Kormin in času dožene, veliko obdela, a delo ga vendar nikdar v v trgovski zbornici je zopet izvoljen grof Fran Coronini, -zadrego ne spravi. Nered je pa povsod pravi nepridi- v velikem posestvu pa grof Alfred Coronini, kandidat prav. Red in snaga sta Bogu in Ijfidem draga. pospe- političnega društva n Sloge u Na Tirolskem je v šujeta zadovoljnost in zdravje in delata človeku poleg mestnem volišči Bozenskem in v trgovski zbornici iz- drugega dobička tudi veselje. Rant. Iz I^ubljane Volitve v državni zboi Na K k e m je v mestih in trgih dolenjskih izvolj voljen za državnega poslanca baron Widmann. nekdanji deželni predsednik na Kranjskem. — Trgovinski minister je potrdil izvolitev gospoda dr. Poklukarja za predsednika, gosp. Ivana Perdana za podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice kranjske na znanje izvolitev gosp. Antona Kleina za ter vzel prof. Šuklje, v gorenjskih in notranjskih vladni svetnik pl. Globočnik, v Ljubljani pa deželni glavar dr. Poklukar. provizornega predsednika te zbornice. bar Veliki posestniki so si izbrali barona Schwegel in Umrl petek po noči je na Du mrl za Tauffererj ki sta dobila oba po 63 gla kapjo naš preslavni slovenski in slovanski jezikoslovec Konservativna kandidata grof Margheri in Feliks Stare prof. ar. vitez Miklošič. Britka, prebritka je izguba J ki sta dobila po 22 glaso I s t je voljen v skupini je nenadoma zadela ves slovanski rod, katerega je ne mest dosedanji italijanski poslanec dr. Rizzi z 2738 gla sovi, slovenski kandidat vitez Deskovič je dobil umo 566 rno delavni pokojnik proslavil z neštevilnimi jezikoslovnimi deli. Edina tolažba, ki nam teši srce, so nje- v glasov. V kmečkih vzhodnih občinah in na kvarnerskih govi ogromni učeni zakladi, koji nam bodo vedno drag otokih je izvoljen s 169 glasovi proti 1 prof. Spinčič, spomin in najtrdnejša podlaga v vseslovanskem duševnem deželni odbornik istrski in sicdr se je prvikrat zgodilo življenji. Večna slava in hvala bodi Miklošiču, velikanu v osemnajstih letih da je izvoljen poslanec za državni zbor učenosti slovanske! 80 Narodu slovenskemu! slavnostnih dneh 29. in 30. ržnega cveta leta 1889., ko 8010 odkrivali spomenik Valentinu Vodniku, začetniku pesniške književnosti slovenske, oglašala se je klasa Šuklje, Jožef Stritar, dr. Kari Štrekelj, Ivan Šubic, Frao dr. Ivan Tavčar, dr. Pavel Turner, Anton Tr-stenjak, Matija Valjavec, Fr. Wiesthaler, Ivan Vrhovec, dr. Jernej Zupanec. živeje nego li kdaj misel, da bi se takisto postavil spomenik največjemu pesniškemu geniju, kar jih je doslej rodila zemlja slovenska, pesniku, čegar dela ponosno prištevamo najizbornejšim proizvodom ljubljencu našemu Frančišku Prešernu! Razpravljati ni treba posebe, kaj je Prešeren nam lastiti volilci! vseh narodov Volilni odbor ) izreka tem potom častitim volilcena zahvalo, da so v novič potrdili resničnost stare prislovic slogi je moč" in pod starim našim geslom „ Vse za niti kaj bode zanamcem: ime Prešernovo je z neizbrisnimi črkami zapisano v zlati knjigi pesniškega in obče-kulturnega razvoja našega! Takemu veleumu veličasten spomenik»! Za deset let vero dom ) cesarja u volili od centralnega volilnega od za bora po vestnem prevdarku priporočane kandidate državne poslance in s tem vnovič dokazali, da jim je mar. da zastopajo hočemo slaviti stoletnico Prešt^rnovega rojstva po našo lepo domovino, naš narod v naj-važnejem zastopu naše ljubljene Avstrije v vsacem oziru stavimo mu tedaj vidno znamenje, katero še poznih let zaupanja vredni, za blaginjo naroda vneti možje > pričaj domačinu in tuje J uverien > da ubezni in zahvalnosti naši! bode ta poziv odmeval v vseh katere volilni odbor nasvetoval ker bil prepričan srcih slovenskih, katerim do narodne časti, ukrenil je pomnoženi odbor „Pisateljskega podpornega društva da da bodo v vseh vprašanjih solidarno postopali Ljubljani dne 10. marca 1891. Za volilni odbor: Murnik. prične nabirati doneske za Prešernov spomenik. S prijazno prošnjo se torej obrača do vseh slavnih društev in zastopov, do sleharnega rodoljuba po deželah slovenskih, izkratka^ do vsakogar, komur je drago ime Prešernovo, naj nam z blagovoljnimi doneski pomaga uresničiti častno Novičar iz domačih in tujih dežel. Nemška. Na Nemškem je hud časnikarski bo} namero in tako zajedno vredno poravnati med sedanjo vlado in knezom Bismarkom. Sedanji dr- dolg slovenskega naroda do najboljšega pesnika svojega! Zlasti upamo, da se bodo čitalnice slovenske na besedah in veselicah svojih često in drage volje spominjale spomenika Prešernovega! žavni kancelar Caprivi ni tako srečen kakor njegov prednik, parlamentarno delo mu noče prav nič uspevati, odtod velika nezadovoljnost vseh strank. Te neugodne razmere so napotile kneza Bismarka, da je začel udri- Tfoški bili vsekakor znatni, vendar podp hati po sedanji vladi. Očita ji nezmožnost pako nad odbor uverien, da bode tolikrat izpričana požrtvovalnost slovenska vzmogla potrebno vsoto in omogočila praznovati stoletnico Prešernovo tako, kakor si je lepše ne moremo misliti! Rojaki slovenski, na delo tedaj! Vsakdo skrbi.po svojih močeh, da se o stoletnici Prešernovi vzdigne spomenik, o katerem pako in da bode poKopala vso velj nemške države Mladi cesar se zaradi teh hudih in gorkih napadov jaka srdi in celo grozi železnemu kancelarju. Morebiti da mu sapo zapro, ali kakor vse kaže, razmere se ne boda zboljšale. Češka. Staročehi ne pojdejo v državni zbor. bodemo rekli ponosno, da ga niso postavili posamečniki, nego vesoljni narod naš prvemu pesniku svojemu T Preverili so se, da v politiki, nego je bila dobo vodili svoj narod do zaželenega smotra požrtoval 1 j i h do češkega naroda teži po drugi in po kateri so vso ustavno Doneski naj se blagoizvolijo pošiljati ^^Pisateljskemu in esebično sed imi volitvami je če narod iz podpornemu društvu" v ani. Ljubljani, dne 8. svečana 1891. leta. Anton Funtek, Dr. Jožef Vošnjak, Simon Rutar, ročil svojo usodo novim možem, mladočeški stranki, ki dosedaj ni storila nič uspešnega in koristnega, pač pa odurno kritikovala dejanja narodne stranke. Narod na blagajnik. predsednik. tajnik. Jos. Fr. Levee, Fr. Orožen, Ivan Tomšič, Andrej Žumer, Apih, Anton Aškerc, Anton Bartl, dr. Karol vitez Bleiweis, dr. Fr. Celesti n, Martin Cilenšek, Jožef Cimperman, in po vseh stanovih in stranka se umika iz državne zbornice, pridržuje si pa nepristransko in stvarno kritiko delovanja mladočeške narod. dr Fr. Detela, Peter Grasselli, Simon Gregorčič, Fran Hauptmann, Ivan Hribar, Fr. Hubad, dr. Benjamin Ipavec, Janko Kersnik, dr. Fr. Kos, dr. Gregorij Krek, dr. Ivan Mencinger, dr. Matija Murko, Ivan Murnik, Vatroslav Oblak, Rajko Perušek, Luka Pintar, Maks Pleteršnik, dr. Lavrencij Požar, dr. Tomaž Romih, Ivan Scheinigg, kjer so bile najsvetejše svetinje njegove vedno izročene narod, in rokam, ki so delala liberalne stranke, s katerim hoče osrečiti češ Ker imajo Staročehi veliko pristašev po vsej domovini ker je njih veljavna in vplivnost v socijalnem življenji priznana, hočejo sedaj tem bolj delati v vseh področjih javnega življenja v korist naroda in truditi se za uspešno in koristno organizacijo. Tako delujoč, bodo čakali trenotka, ko bode narod zopet jasneje gledal in ga bode spoznanje zopet privedlo tjakaj, Henrik Schreiner, Andrej Senekovič, dr. Jakob Sket, Vekoslav Spinčič, Luka Svetec, Jožef Stare, Ivan Ste srcem, ki so bila le za narod. za Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba : Blasnikovi nasledniki.