Političen list za slovenski narod.
ft |i«itl yreJ««isK VHljk: c«lo leto predpl&e»n 15 gtd., m poi leta 8 g:id., m eetn leta
4 yld., la eo mesec 1 rld. 4» kr. r adminlitracijl prnjemau Teljti: Za oelo leto 12 rld., za poi leta (i	za četrt leta
t sa en me««k 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 2U kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo ' kr. naročnin« prejema t^ravniutvo (admiaistrauija) in okspeditiijs, Semeniske niice št. 2, II., 30.
Naznanila (inserati^ le sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 ki če se tiska dvakrat; 15 kr.,"če se tiska trikrat. Pri večkratnem ti32:»nji se eena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniškili ulicali h. št. 2, I.. 17.
Ishaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '.,6. nri popoludne.
t^tev. iiOl.
T Ljubljani, v č-etrtek 13. novembra 1890.
LetiiiU III.
Deželni zbor liraiijslii.
(Deveta seja, dne 11. novembra,) (Konee.)
Poslanec Hribar ni zadovoljen, da se ne priporoča električna razsvetljava, ki ne bi bila le cenejša od plinove, ampak tudi varnejša glede požara, kar z natančninei številkami dokazuje. Konečno predlaga resolucijo, s katero se deželni odbor pooblašča, namesto plinove razsvetljave vpeljati električno, če se po vsestranskem preudarku prepriča, da bi bilo v korist finančnemu gospodarstvu glediškega zaklada. Ali ta resolucija ni bila zadostno podpirana in ni prišla na glasovanje.
Dr. T a v č a r je nasvetoval k predlogom finančnega odseka dostaviti, da deželni zbor kranjski hranilnici izreka najtoplejša zahvalo za blagodušni dar 20.000 gld., s katerimi je bilo mogoče pričeti zidanje deželnega gledišča.
Poročevalec baron Švegelj zavrača račun poslanca Hribarja in omenja, da finančni odsek zaradi tega ni hotel obširnejše razpravljati električne razsvetljave, ker so se poudarjali ogromni troški take razsvetljave v Reki, Pač pa se strinja s predlogom poslanca dr. Tavčarja.
Pri glasovanji obveljajo predlogi finančnega odseka z dostavkom dr. Tavčarja.
Pri 6. točki omenja deželni predsednik baron W 1 n k I e r , da se je rešitev te zadeve zavlekla, ker je bilo treba raznovrstnih poizvedovanj, da bo pa deželna vlada, kolikor je v njeni moči, rešitev njeno pospešila.
Strokovni šoli za lesno obrt v Kočevji se dovoli podpora 250 gld.
Za preiskovalca starin Jerneja Peč nika sa podeli deželnemu odboru kredit 200 gld., da z njimi poravna nagrade in plače za .starine, ki jih bode Pečnik izročal deželnemu muzeju, in sicer v primeri z njih vrednostjo.
Poslanec Višnikar poroča o popravi ceste mej Verčičem in Črnomljem in o preložitvi semiške okrajne ceste ter obveljajo brez ugovora naslednji nasveti:
1.	Preložitev v zakonu o uvrstitvi cest z dne 28. julija I. 1889., dež. zak, št. 18., pod točko 15 navedene deželne ceste na njenej progi mej Verčičem in onim mestom, kjer se odcepi čez Semič držeča okrajna cesta, po c. kr. inženerju Wiež-nickj ju izdelanem načrtu, katerega je glede pro-račuujenih troškov treba še prenarediti, se odobri ter deželnemu odboru naroča, da o tej zadevi po smislu določil § 23. cestnega zakona z dne 28ega julija I. 1889., dež. zak. št. 17, dalje postopa ter deželnemu zboru v prihodnjem zborovanji o tem zopet poroča, oziroma predloži načrt potrebnega deželnega zakona in stavi primerni nasvet o izvršitvi zgradbe.
2.	Deželnemu odboru se glede drugega oddelka v tem poročilu omenjenega tehniškega ope-rata naroča, da v svrho poizvedbe ugodnejše črte, ki bi držala od nivelnega znaka 250 ob rebri dalje proti Rožancu ter se na pripravnem kraji stikala z obstoječo cesto, zvrši potrebne preiskave, in sicer ako mogoče po svojih tehnikih. Ce bi pa deželni odbor teh preiskav po svojih tehnikih ne mogel zvršil,., pooblašča se, da v to svrho dobi drugega tehnika ter pokrije dotične troške, katere je pa z njim prej dogovoriti, iz kredita, dovoljenega za ceste.
3.	De>,elai odbor se pooblašča, da metliškemu cestnemu odboru v to svrho, da pripravi tehniški operat za preložitev strme semiške okrajne ceste po črti, povedani v tem poročilu, katera se bo stikala s črto drugega oddelka pod 2 omenjenega načrta nad Kotom, nakaže v izplačilo donesek 250 gld. iz kredita, dovoljenega za ceste.
4.	Prošnja cestnega odbora metliškega glede uvrstitve semiške ceste, ki naj bi se preložila v njenem nadaljevanji mimo Krupe čez Stransko vas do Črnomlja mej deželne ceste, se ne usliši.
Poslanec Drago š pri tej priliki priporoča, da naj bi se do 1 1892., ko ima dovršena biti dolenjska železnica, poravnali tudi klanci od Semiča do Kota.
Prošnja Ivane Saurau, vdove okrožnega zdravnika, za miloščino, o kateri poroča dr. Vošnjak, se odkloni, prošnja županstva v Iški vasi glede podpore za zgradbo šole se pa izroči deželnemu odboru, da se na njo ozira pri razdelitvi podpor za 1. 1892.
Dr. Tavčar poroča o prošnji podobčine Kašelj, da bi se most v Gorenjem Kašlji uvrstil mej objekte okrajnih cest. Izroči se dež. odboru, da reč bolje preiskuje in v prihodnjem zasedanji o nji poroča.
Poslanec Kersnik poroča o preložitvi okrajne ceste od dunajske državne ceste pri Prevoiah oziroma Lukmici na Moravče in obveljajo naslednji predlogi:
1.	Deželni odbor se pooblašča, da v svrho naprave tehniškega načrta za zgradbo nove ceste, držeče iz Moravč do Zaloga, katero bo uvrstiti mej okrajne ceste, sme porabiti svoto 400 gld. iz kredita za cestne namene.
2.	Deželnemu odboru se naroča:
a)	Skrbeti za to, da bo operat o pravem času gotov ter ukreniti kar treba, da bodo vdeležene občiue dale brezplačno za trasiranje potrebne figurante in druge pomočnike, kakor tudi količe itd. za označenje črte in nivelnih znakov.
b)	Da po pregledu operata zaradi naprave dotične ceste ter uvrstitve od Zaloga čez Studenec, Brezje in Krtino na državno cesto pri Želod-niku držeče občinske ceste mej okrajne ceste, kakor zaradi eventuelno opustitve sedanje, od državne ceste na Moravče držeče okrajne ceste postopa v smislu §§ 22. in 23. cestnega zakona z dne 28, julija I. 1889,, dež. zak. št. 17, ter deželnemu zboru v prihodnjem zborovanju dalje poroča, oziroma predloži načrt deželnega zakona in stavi o izvršitvi zgradbe primerne nasvete.
Poslanec baron Rechbach priporoča, da naj bi se pri tej priliki ozirali na preložitev ceste mej Virom in Dobom.
Poslanec Grasselli predlaga konec seje, ker se utegne pri naslednji točki glede vravnave zdravstvene službe v občinah uneti obširneja razprava. Ta predlog obvelja in glavar ob »/4 2. uro sklene sejo in prihodnjo sejo napove za petek dn^ 14. t. m.
81oveiisli<» nadsodisee in pravna akademija v Ljnliljani.
Govoril posl. Svetec v dež. zboru dne II. novembra.
Slavni zbori Moj predlog je v rokah in torej je častiti gospodi znano, kaj da predlagam. Pred-
lagam namreč napravo pravne akademije, oziroma juridične fakultete in napravo nadsodišča v Ljubljani. Dovolite mi, da ta svoj predlog tudi na kratko utrdim. Namen mojemu predlogu je, pospeševati narodno ravnopravnost, katera je z državno osnovno postavo slovenskemu ndrodu zagotovljena; zakaj znano je, da se ta osnovna postava, kar se tiče nas Slovencev, ne izvršuje, in znano je, da po Koroškem in Štajarskem, po Primorskem iu tudi še sem in tje pri nas pišejo zapisnike s slovenskimi strankami nemški ali laški in da se izdajejo odloki in sodbe slovenskim strankam v nemškem ali laškem jeziku. Zahteva, da se pravica vrši vsakemu narodu v njegovem jeziku, je pač tako sama po sebi razumljiva, da se je le čuditi, da v Avstriji, katera se ponaša, da je pravna država, ustavna država, ta pravica še ni uresničena. Kaj je pač vzrok temu, da se proti slovenskemu narodu ustavna postava, slovesno po cesarju potrjena, ne izvršuje? V prvi vrsti je vzrok pač slaba volja naše državne vlade, pomanjkanje eneržije v tem oziru.
Gospoda moja! Več kot 20 let je dotična ustavna postava v moči in vendar sem in tje v slovenskih pokrajinah rekel bi še čisto nič ni izpolnjena. Nedavno, gospuda moja, se je šolski nadzornik Komljanec obsodil in sicer obsodil zato, ker on neki v štirih letih, kar je bil nadzornik, enega ukaza deželnega šolskega sveta ui izvršil. Ali gospoda moja, kaj porečete sedaj o naših ministrih, kateri 20 let ne izvršijo slovesno potrjene osnovne državne postave? (Klici na levi: „Dobro, dobro!") In ali imajo naši ministri kak izgovor, ne izvršiti te postave? Cisto nobenega vzroka.
Včasih se je trdilo, kakor da bi osnovna postava o narodni ravnopravnosti zahtevala še kakih izvršilnih postav, ali ta misel se je že davno ovrgla. Naša osnovna postava o narodni ravnopravnosti bila je po postavi z dne 21. decembra leta 1867., pravomočna precej po razglasitvi, iu se je imela precej po razglasitvi izvrševati in kakor osnovna državna postava mora ta postava prešiniti vse državno življenje, po njej se mora ravnati po-stavodajstvo in vsa državna uprava. In če bi bila tej osnovni postavi nasprotujoča kaka druga postava iz prejšnjih časov, gospoda moja, vsaj poznamo izrek starih Rimljanov: „Lei posterior derogat priori" — po tisti postavi bi morala taka nasprotujoča postava sama ob sebi priti ob veljavo. Torej čisto nobenega izgovora nimajo naši ministri, da ne izvrše državne osnovne postave.
In kaj so nasledki tega, gospoda moja? Prvi nasledek je ta, da nam pomanjkuje zmožnih uradnikov. Tožba je splošna in sami ministri se pritožujejo, da na Koroškem, na Štajarskem nimajo dosti slovenščine zmožnih uradnikov. Mogoče, da je to resnica, ali gospoda moja, kdo je kriv temu, ali ni sama državna vlada kriva, ker ne vravna šolstva v smislu državne osnovne postave?
In še neko drugo napako moram omeniti pri tej priložnosti. Postava se ne izvršuje, ker je nje izvršilo položeno večinoma v roke nemških in laških uradnikov. To je neka glavna napaka, zakaj nemški in laški uradniki so proti nam Slovanom tako slabo razpoloženi, imajo toliko predsodkov, da jim, rekel bi, skoraj ni mogoče nam pravičnim biti. Ako torej državna vlada hoče enkrat, da one postave postanejo resuica, se mora izvršilo izročiti slovenskim rokam, ki razumejo Slovaua (Klici na levi: .Dobro, dobrol")
in zatorej ravno predlagam jaz, da se napravi v Ljubljani juridična fakulteta, da se vzgajajo slovenščine zmožni uradniki in da se napravi višje sodišče za slovenske pokrajine, ker sedaj imamo dve nadsodišči, eno v Gradci in drugo v Trstu; povsodi premagujejo ali Nemci ali Lahi, Slovenci pa so povsodi v manjšini. In nasledek je, da se ne skrbi za slovenski juridični naraščaj za slovenske pokrajine in po drugi strani, da se ue gleda na to, ali se v pravosodji narodna ravnopravnost zastran Slovencev izvršuje.
Naša dolžnost je torej, gospoda moja, da priganjamo vlado v to, naj stori svojo postavno in ustavno dolžnost.
Sedanja naša grofa Taaflfeja vlada je precej s pričetkom razglasila za svoj program, da hoče spravo narediti mej avstrijskimi narodi. Ali vprašam Vas, gospoda moja, je li sprava mogoča brez pravice? Je li mogoče, da se sporazumimo med seboj, ako se enemu vse dovoljuje, drugemu pa najprimitivneje pravice kratijo? Na tej podlagi je sprava nemogoča in jaz se le čudim, kako se more o spravi govoriti, med tem, ko se vse nasprotno dela, da bi se sprava onemogočila. In, gospoda moja, mar to, kar zahtevamo, ni postavno ? Pri neki priložnosti se je tukaj v zbornici omenjalo, da dobivamo toliko koncesij od ministerstva, da jih kar že komaj prenašamo, pa še nismo zadovoljni in še vedno novih zahtevamo.
Vendar, kar smo prejeh, to ni nobena koncesija, to so le drobtinice naše pravice (Klici na levi: Dobro, dobro, tako je!), to moramo zahtevati po svoji dolžnosti do naroda in do države. (Odobravanje na levi.)	(Dalje sledi.)
Tišja dekliška šola.
I.
v številkah »Slovenskega Naroda" z dn6 31. oktobra, 5. in 6. novembra skuša neki neznani pisec zagovarjati ustanovitev višje dekliške šole v Ljubljaui in polemizuje zoper govor dr. Šušteršiča na šestem shodu »katoliškega političnega društva".
Pisec dela se, kakor da bi bil strokovnjak v šolskih zadevah, in zatrjuje, da že mnoga leta podučuje mladino. Treba je res bilo, da je pisec to posebej poudarjal, kajti iz njegovih duhovitih izvajanj pač ne odseva mnogo šolsko-strokovnjaške vednosti. Sicer pa je to jako čuden nazor, da bi imeh v šolstvu in vzgoji izključno le učitelji govoriti. Tudi pisecu »Slovenskega Naroda" bi lahko zaklicali besede Apellove: »Ne sutor ultra crepidam!" Ce ste učitelj, gospodine, podučujte dalje deco tako, kakor Vam velevata zakon in šolska oblast; ne mislite pa, da ste Vi jedini poklican, soditi o tem, kako in kje naj se podučuje slovenska mladina! Na vsak način v svojih člankih v »Slov. Narodu" niste pokazali mnogo spretnosti v zagovarjanji svojega stališča, pač pa ste obelodanili veliko nespretnost v tem, da se niste prej bolj poučili o namerah liberalne stranke v preporni zadevi. Iz teh razlogov imate popolnoma prav, da svoje ime previdno skrivate!
Pisec »Slov. Naroda" začenja svoj ,essay* s tem, da na dolgo in široko dokazuje potrebo višje izobražbe našega nežnega spola. S tem udira člankar odprta vrata, kajti to potrebo priznal je tudi ne le dr. Šušteršič, marveč priznalo je to tudi »katoliško '^'^litično društvo*, ki je na šestem svojem shodi sprejeli resoluciji to potrebo izrečno poudarjalo.
Pisec je tedaj tu zam4u trosil svojo duhovitost, in zdi se nam, da je pri tem dokazovanji nekoliko preveč svojega duha porabil, kajti očividno mu ga je nekoliko zmanjkalo pri daljnih izvodih, ko začenja, — kolikor je sploh njemu mogoče, — stvarno polemizovati zoper dr. Šušteršičeve dokaze. Naivnost tega gospoda v njegovem dokazovanju pač sega tako daleč, da smo dolgo časa dvomili, se li izplača odgovarjati na tako govoričenje.
Predno člankar začenja polemiko zoper dr. Šušteršiča govor, izpodleti mu sladko-naivno priznanje, da po njegovem mnenji vera z višjo dekliško šolo ničesar opraviti nima. Ni bilo treba tega posebnega priznanja, kajti kakšen duh da veje mej liberalci o veri in šoli, že davno vdmo. A dobro je vendar v pojasnilo naših razmer, da se to tudi čita v »Slov. Narodu" črno na belem, da vera s šolo nima ničesar opraviti.
To naivno priznanje sicer »Narodovega" član-karja ne ovira, da stori še daljši korak v naivnosti, io takoj začne trditi, da je pač verska vzgoja potrebna, da se to samo ob sebi razume!!
Ta »verska* vzgoja pa se kaže »Narodovemu" piscu zopet v prav posebnem svita. Namreč iz te »verske* vzgoje, kakor si jo misli člankar, izhajale naj bi dekhce omikane ne v »talmi-krščanskem", marveč v »pravem krščanskem", to je, »krščansko-liberalnem" duhu. .Talmi-krščanski* duh pa je po mnenji člankarja tisti, ki se oznanuje z lece, »pravi krščanski" ali »krščansko-hberalni" duh pa tisti, ki -veje iz predalov »Naroda*. Zares zanimivo razodetje!-V »Narodu" učili se bomo »pravega krščanstva" Kakšno pa je to »pravo krščanstvo", koje oznanuje »Narod"? Ta list oznanjeval je »urbi et orbi", da je papež — beseda nam ne gre izpod peresa. — Ta list oznanjeval je, da slovenska narodnost zahteva, da se katoliške duhovnike. Če tudi nosijo purpur prelata, meče po stopnicah nizdol, da jih nikdar več nazaj ne bode!
»Narod* odpiral je svoje predale na Široko dopisom podražanskih hujskačev v aferi, ko so skušali ljudstvo zapeljati k odstopu od katoliške vere!
Torej to imenuje »Narodov" pisec »pravo krščanstvo*, ono pa, kar se oznanuje z lece v cerkvah božjih, ono, kar odobrava cerkvena oblast, ono imenuje ta člankar »talmi-krščanstvo"! — »O sancta simplicitas !'
Umevno j« tedaj popolnoma, kakšno »versko vzgojo" si »Narodov" člankar in ž njim cela »Narodova" gospoda želi! Vzgajale naj bi se po mnenji teh gospodov deklice, katerim bi bil glavar katoliške cerkve — deveta briga . . . ., in ki bi se navduševale za „8Teto pravoslavno cerkev", kakor jo imenuje »Slov. Narod", kateremu za katoliško cerkev ta »epiteton" ni v navadi.
Ce je nasprotstvo tega »pravega krščanstva" »talmi-krščanstvo", potem se pač mirnim srcem po-primemo „talmi-krščanstva". Zadosti o tem!
Politični pregled.
v Ljubljani, 13. novembra.
Hotran)« deiele.
iVa Dunaju so se sošli avstrijski škofje, ki so izvoljeni v poseben odsek, kateremu je naloga izvršiti sklepe določene na konferenci vseh avstrijskih škofov. V tem odseku so sedaj na Dunaju zbrani: Kardinal Schonborn iz Prage, knezonadškof j dunajski dr. Gruscha, knezoškofa iz Gradca in Lju-; bljane, škofje iz Št. Hipolita, iz Linca, iz Litomeric, I iz Celovca in iz Pfemisla, odsekovih sej se vdeležuje tudi dr. Kopp, knezoškof iz Vratislave, ki ima tudi v Avstriji del svoje škofije. Šolsko vprašanje in vravnava katekizma bodo najbrže poglavitne točke, ki jih bo pretresal odsek zbranih škofov.
Društvo ^Badhost" v Slesijskem deželnem zboru. Društvo čeških dijakov »Badhost" prosilo je podpore tudi v šlezijskem deželnem zboru. Češki poslanec Hrubj je podpiral prošnjo ter predlagal, da naj se društvu daje letna podpora 30 gld. ■ Proti temu je strastno govoril nemški poslanec Miiller ter hotel dokazati, da ima društvo politične namene, da podpira slovansko propagando itd. Vse to so seveda ovrgli slovanski poslanci in ko je tudi v imenu veleposestnikov izjavil baron Bees, da bode s svojimi ožjimi tovariši glasoval za letno podporo, ker tudi moravski deželni zbor v ta namen dovoli vsako leto 100 gld., ostali so nemški liberalci v manjšini, »Radhost" torej dobi potrebno mu podporo.
Železnica Divača-Loka. Ta nameravana železnica je dobila svoje zagovornike tudi na Češkem. Poslanec Bondy je namreč stavil in utemeljeval v tem smislu predlog: Deželnemu odboru se naroča, vse potrebno storiti pri vladi, da naj oskrbi najkrajšo zvezo kraljevine češke s tržaško luko; v ta namen uaj spopolni mrežo državnih železnic s progami Divača-Loka Celovec in Thalheim-Bottman ter odkloni vse druge načrte za železnico čez Ture. — Skupnim naporom se bo slednjič vendar le vdala ter zasnovala to prepotrebuo železnico važno vzlasti tudi za Slovence.
Tnanje držare.
Srbija, Načrt novega tiskovnega zakona, katerega je vlada predložila skupščini, vzbudil je mnogo ugovarjanja. Posebno ne ugajajo mnogim one določbe, katere hočejo omejiti dosedanjo čas-niško svobodo.
Bolgarija, Bolgarska vlada si veliko prizadeva, da bi pripoznale evropske države bolgarsko nezavisnost. To se kaže zopet iz poročila, da se namerava Stambulov kmalu podati na popotovanje po Evropi in sicer s tem namenom, da zadobi pri evropskih državah priznanje nezavisnosti Bolgarije.
Črna Gora. Črnogorski knez Nikola I. je zaukazal svojemu, v Odesi bivajočemu pribočniku, Gjurkoviču, da osnuje kupčijsko zvezo s tamošnjimi trgovci. Vsled te naredbe namerava knez črnogorski odpreti ruskemu blagu pot v Črno Goro in v isti meri oslabiti promet z Italijo in Avstrijo. Ladija
»Jaroslav", katero je podaril ruski car Nikoli L, bode redno prevažala blago iz Odese v Črno Goro.
Rusija. Iz Varšave se poroča : General Gurko, ki je dal usmrtiti dva vojaka, je bajd kot generalni guvernSr varšavski odstavljen. Na njegovo mesto pride bajč generalni guveroSr vilnski, Kohanov. — ,K6ln. Ztg." se poroča iz Peterburga: V rnski pre-stolici vzbuja veliko pozornost pismo, katero so našli na mizi ruskega carja Aleksandra III. na dan nesreče, ki se je bila pripetila na železnici pri Borki. Brezimni pisatelj razlaga, kako neobhodno potrebno bi bilo osnovati Rusiji ustavo. Sedanja ruska vlada je slaba, ker se carjevi svetovalci ravnajo še vedno po starem prikrivalnem zistemu. Car naj se vendar prepriča, da bi njegova veljava kot konstitucijonal-nega vladarja mnogo pridobila.
Italija. V volilnem govoru v Padovi je poudarjal poslanec Lucatti 9. dnd t. m., kako potrebno bi bilo proračun s štedljivostjo spraviti v ravnotežje ter razpravljal, kako bi se to doseglo. Njegovo gžslo je: »Nikako povekšanje davkov, nikak nov dolg!" Potem omenja težav in nevarnostij, katere ima Italija vsled carine in sklepa z besedami: „Tro-državna zveza vzdržuje z angleško pomočjo mir. Njen smoter je, obraniti ravnotežje ob sredozemskem morji in nas zavarovati pred hegemonijo Slovanov, vzlasti Rusov. Ko bi dobili Rusi oblast nad nami, upognila bi se takorekoč Evropa Aziji. Italija želi v deželi rojene Nemce in Francoze poitalijaniti, in ker je 1. 1859. in 1866. dosegla svojo nezavisnost, je popolnoma sposobna posredovati mej Francijo in Nemčijo." — Čuden strah pred Slovani!
Hemčija. Zadnji čas pišejo nemški listi na dolgo in široko o Stockerji, ki je odložil službo dvornega propovednika, na katerega mesto je prišel Drjander. »Post" piše pri tej priložnosti, da je ta izprememba važen dogodek, ter opozarja zmerne konservativce in zmerne liberalce k vkupnemu delovanju, sicer se bliža Prusija težkim mejpolitiškim bojem.
Švica. Pri volitvah velikega sveta je bilo izvoljenih v Genfu 51 liberalnih konservativcev, 44 radikalnih liberalcev, 4 disidentje in jeden pristaš nezavisne stranke. Novi veliki svet bode bržkone nadomestoval dosedanje radikalno-liberalne ude švicarskega stanovskega sveta z liberalnimi konservativci ; od 44 udov stanovskega sveta bode 22 konservativcev in pristašev centruma
Španija. Mornariški minister je predložil vladi preosnovni načrt z ozirom na brodovje. Vsled tega načrta bi se moralo zgraditi več topničarskih ladij, dve oklopnici in mnogo torpedovk. Glavna pristanišča za mornarico naj bi bila v Cadiiu, Fer-rolu in v Cartageni.
Anglija. Angleški ministerski predsednik Sa-lisburj je povodom lordmajorjevega obeda govoril ter mej drugim — kakor smo že omenili — opomnil, da vsa znamenja tako kažejo, da se evropski mir vzdrži. To zagotavlja obisk carjevičev v Indiji. Kar se tiče protisuženjskega delovanja, rekel je minister, da se samo Holandija protivi načrtu proti-suženjske konference.
Turčija. Angleški listi pišejo zopet o nemirih, ki so neki vzbuknili v turški Aziji. »Dailj News" poroča, da je sin Musa beja prav tak, kakor je bil oče njegov. Na čelu mnogoštevilne čete oboroženih Kurdov pustoši muško okolico. — V Bitlisu propovedujejo šejki sveto vojno proti kristijanom. Obiastva se nalašč za to nič ne zmenijo. Armenski klub v Trapecuntu so zatvorili, ker se je pokazalo, da se je tu gojila tajna zveza proti turški vladi.
Argentinija. Povodom volitev so vzbuknili v Rosariji nemiri in prišlo je celo do pobojev, pri katerih je bilo več mrtvih in ranjenih.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, dne 10. novembra. (Odmevi k dopolnilnim mestnim volitvam. — Nesramnost dunajskih listov. — Narodne ivšri.) Minoli teden bil je dobojevan ljuti boj med češkima strankama pri dopolnilnih mestnih volitvah. Karakteristično je za sedanje razmere, da se obe stranki veselite po boji. Rad ujeta se danes zmagovalec in premagani. Staročehi se veseli, ker niso izgubili več, nego samo dva sedeža, Mladočehi pa zopet izražajo nepopisno veselje, da so po ljuti agitaciji vsaj nekaj priborili. Kdor je minole dni vzel v roke novine, imel je lehko pojem, da ga ni več poštenjaka v celi Pragi. Res je, da se nikjer ne vrše volilne borbe v rokavicah, vendar se je tu na obeh straneh postrelilo zaman in nepotrebno mnogo smodnika.
Kar zlasti mladočeško stranko označuje, je orožje, s kojim je bojevala, in njeni pomočniki, ki 80 Mladočehom pritekli na pomoč in okrepili njih vrste. Staročeški somišljeniki so bili napadanj javno na ulicah, ker so agitovali za staročeško stranko. Tako so mladočeški agitatorji pretepli vratarja gro-finje Vratislavove na Mali Strani, da so ga morali odnesti v bolnišnico, dva sinova dr. Kd. Giegra sta pa napadla mestneea zastopnika in arhitekta g<^8p. Šamala in ga ranila do krvi. Vsa zadeva je zdaj
pri deielai sodniji, in oba mladeniča, jeden je me-ilieinec, drugi pravnik na visoki šoli, imela bodeta vsled tega nedostojnega čina skaženo bodočnost. Žalostna ta afgra je pa zajedno dokaz, da se surovost med češko mladino razširja z nezdravim laži-liberalizmom. Kaj ima neki postati iz naroda, čegar nadabndna mladina, mestu vzvišenega idejalizma ljubi strankariki boj v metropoli češkega kraljestva liki opekarski tlačan, ki se ukvarja s politiko, ne pa z nauki.
Dasi se Nemci niso vdeležili volitev kot stranka, vendar so posamično pomnožili mladočeške vrste, kajti vsi so brez razločka volili Mladočehe. Že iz tega je jasno, kam meri mladočeška politika. Uvažuje se li, da Praga še nikoli ni bila priča tacega gasilstva, kakor povodom dopolnilnih volitev t mestni aastop, mora se priznati, da so staročeški volilci stali ko jeden mož in pokazali, da se še zmenijo ne za agitacijsko rovanje protivne stranke.
Pod naslovom »Der czechische Homunculus* priobčil je te dni židovski list »Neus Wiener Tagblatt" članek, ki se nepopisno odlikuje glede surovosti in gorostasnih lažij. Brez vsega povoda podtika Čehom nasilje, ki ga bodo povodom ljudskega štetja kazali nad Nemci, ter napada prav židovsko-nesramnim načinom češke voditelje, čeSki ljud iu -češki jezik, kakor je to učinila »Neue Fr. Presse" o Slovencih. Surovostij omenjenega lista ne navajam, temveč povsem laži. »N. Wr. Tagblatt" predbaciva, da je pred 10. leti večino Nemcev na Češkem pogoltnila češka agitacija in da se »število češkega ljudstva, kar je umevno, ni prirojenim potom, temveč pomnožilo z nasilnim anaktovanjem nemških stanovnikov", kakor piše ta famozni list. »Obrtnikom pre-'tilo se je boyeotom — nadaljuje — najemnikom in najetim z odpovedjo, kupcem z ustavljenjem naročil itd. In prišlo je tako daleč, da Praga broji 30.000 Nemcev! Pri tej priliki zgubilo se jih je celo 10.000!" — No, to je stara nemško-liberalna metoda boja, svoje lastne grehe drznim licem očitati protivniku! Uverjen sem, da celo krščeni in ne-krščeni sotrudniki dunajskega lista ne verjamejo, da '1)1 se mogel najti človek, koji bi verjel pogoltnenju 10.000 Nemcev v Pragi; da je pa nasprotno svojo narodnost pod krinko »občevalni jezik" z vsemi temi nasilnimi sredstvi, koje židovski list očita •Cehom, zgubilo tisoč in tisoč češkega ljudstva v nemških okrajih na Češkem in na Dunaji, je znano.
Povsem bode pa ljud češki letos v tem oziru -vrlejši in možateji nego pred 10. leti nasproti mu-čeništvu, koje na-nj čaka v mešanih okrajih. Uverjeni bodite, da bodo kmalu priobčevali češki listi vesti o gnjusnih postopanjih in činih nemških tovarnarjev in mestnih zastopništev v takozvanem »zatvorjenem ozemlji", toda tudi o činih rodoljubne značajnosti čeških manjšin.
Živimo v dobi poravnavanja in sprave. In tako 80 se tudi sedmograjski Nemci oglasili pri ministru Szaparyju, naj je poravna. Szaparjr jim je to rade volje obljubil. Badi tega ga nek dunajski konservativen list nazivlje ogrskega Taaffeja. Jako se to ujema. Szaparj hoče pomiriti pest Nemcev, toda na kako poravnavo ali spravo s tremi milijoni Slovakov še pomišlja ne. Taaffe tudi poravnava samo Nemce na Češkem, kjer so v pravni manjšini in se jim brez sprave ne godi kaka krivica, nasprotno pa na Moravskem, kjer so Cehi v kolosalni večini in so vzlic temu v deželnem zboru in odboru in na celi črti v kolosalni manjšini, o spravi ni duha ni sluha. Kdo in kdaj pa te brate na Moravi poravna?
Na Madjarskem so po nekaterih vaseh stanovniki skoro sami plemenitaži. Pride-li sinček iz take vasi k vojni ali postane uradnik, bodi si da se piše Farkaš Pista z Nagjfdlve, ali Hardpoš Vakoutdk z N^methjf&lve, ime njegovo na vse veke ostane nespremenjeno in ga označuje kot Madjara. Inače je pri nas. Pripeti naj se, da nekdo, noseč češko ime, vlovi tisti »von", brž mu prilepi nemški pridevek. Tako je n. pr. sedanji admiral s historičnim imenom: Doudlebskjr, povišan v baronski stan, dobil priimek: von Sterneck, in zdaj naj živ krst zve, kako se Herr von Sterneck prav za prav imenuje po očetu. Nu, slavnega češkega ekonoma Horskega prekrstili so na Dunaju v tistem kabinetu, kjer po ■križcih in redovih koprneče duše dob^ v Ijuknico pri suknjiči svojo največjo uteho na tem svetu, — v gospoda „von Horskyfeld!" In tako se bode sčasoma dogodilo, da mu ne bode od slavnega češkega plemstva konečno ostalo niti pošteno češko ime! Seveda, plemstvo odtujiti narodu je ložje, nego ga zopet nadomestiti narodu.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
v Ljubljani dn^ 11. novembra.
(Dalje.)
IV. O ustanovitvi višje dekliške šole poroča obč. svet. Valentinčič ter predlaga: a) Darilo gosp. Gorupa se sprejme; h) mestna občina se obveže ustanoviti višjo dekliško šolo s slovenskim učnim jezikom, proti temu, ako jej dežela kranjska odstopi vsa sedanja bolnišnična poslopja in jej izplačuje letni prispevek 4000 gld., a to še-le potem, ko sprejme mesto v last sedajni bolnišnični svet; c) mestnemu magistratu se naroča, da obvesti o tem deželni odbor.
Obč. svet. Povše je proti odsekovim predlogom, ter govori približno tako-le:
Nikakor se nisem mogel prepričati iz tega poročila, da bij mogel odločiti se ta nasvet g. poročevalca. Reči moram, da sem pričakoval v prvi vrsti, da nam bode gosp. poročevalec podal dovršen načrt, po katerem naj bi bila uravnana višja dekliška šola, katere potrebo tudi jaz priznavam. A tega pogrešamo. Nikdar pa ne bi mogel oddati glasu za še tako principijelno kot dobro priznano podjetje, predno ne poznam podrobnih načrtov in pa financijelne strani take ustanove. Slavna gospoda, ne bom Vas mučil dolgo, ker dozdeva se mi še tako temeljito podano pojasnilo brezvspešno, kolikor poznam cel položaj. A vzlic temu oglasil sem se k besedi, da izrečem to, kar mi veli prepričanje in vest. Slavni svet! nikar ne prikrivajmo, da se sto ustanovitvijo ravna za veliko breme, katero prevzame naša občina, ki je v par letih morala naložiti G"/, občinsko doklado, podvojiti najemninski krajcar, in od prvega dne tekočega meseca morajo plačevati meščani 5®/, pristojbino za vodo. To, gospoda slavna, znaša novo breme blizo 80 tisoč goldinarjev. Nikakor ne kaže, da bi naša občina tako breme si naložila, ker ne prikrivajmo si, da bo tak višji dekliški zavod moral tako osnovati, ter s par leti popolniti se, da bo res vzoren in ustrezal potrebam izobraženja slovenskega ženskega našega naraščaja. Skušalo se bo s početka kaj pohlevnega, priprostega ustanoviti in ne bodo leta pretekla, reklo se bo, čujte kritike o šoli, to nedostaje, ono se mora popolniti in ne mnogo let bo preteklo, ko bo občinski svet videl primoranega se, da nove stroške v popolnitev dovoli.
Jaz se zavedam svoje odgovornosti kot zastopnik meščanskih davkoplačevalcev, zato nimam ni poguma, ni volje glasovati za to obremenitev. Sicer pa moram, slavni obč. svet, poudarjati, da jaz smatram ustanovitev višje dekliške šole kot zadačo dežele, ker gotovo je namen preblagega mecena bil ta, kakor vseh nas, da ima ta zavod služiti deklicam ne le ljubljanskim, ampak vsem in iz vseh pokrajin, kjer biva slovenski rod. Ljubljanske hčerke imajo en ali drug zavod — n. pr. osemrazrednico mestno, osem-razrednico pri uršulinkah na razpolago, a hčerke slovenskih roditeljev vseh pokrajin, te so najbolj potrebne takega izobraževališča. Zato tudi zmatram, ako se hoče res slovenskim starišem dati prilika, da morejo izučiti svoje hčerke v slovenskem zavodu, da naj bodi tak dekliški zavod oskrbljen z internatom, ker le v takem našli bodo skrbni stariši zagotovljene vse pogoje za srečno izomiko svojih deklic. A to vse, gosp6da slavna, stane mnogo denarnih žrtev, osobito ako se noče poslužiti te presrečne prilike, da se izroči taka šola samostan-kam-uršulinkam. Posvetni zavod pa bo toliko stal, da bo marsikaterikrat obč. svet trpko občutil tako breme.
Iz teh razlogov in osobito, ker smatram ustanovitev takega zavoda kot vprašanje deželno, ne morem glasovati za nasvet gosp. poročevalca.
(Dalje sledi.)
Dnevne novdce.
(Družbi 8V. Cirila in Metoda) je došla Martinova gos v podobi 10 gld., koje je čast. P. Alfonz j Svet, kapelan v Ptuji, nabral ua Martinov večer v , »Narodnem domu" ptujske čitalnice za družbo sv. Ci- ' rila in Metoda. — Slovencem, ki so — važnost naše družbe od dne do dne bolje spoznavajoč — začeli spominjati se nas ob veseli in tudi žalostni priliki, naj bode v domoljubno posnembo priobčen ta le-tii znamovani lepi čin. Vivant sequentes!
(»Goveji lasj^".) V pojasnilo našega poročila o deželnem muzeju omenimo, da izraz »goveji lasje" ne gr^ na račun muzejnega poročevalca,
ampak prestavljalca, ki je tehnični izraz »Haar-ballen* prestavil z izrazom »kepa govejih las".
(Poboj.) V Bitnju pri Kranji so ubili pretekli torek kmečkega fanta J. Hafner-ja po domače Ferlu-kovega. J. Hafnerje šel s svojimi tovariši s semnja iz Kranja. Ker so bili vinjeni, začeli so se med seboj ravsati; pri tem pa je J. Hafner našel smrt. Zlodejce imajo že pod ključem.
(Na vislicah) končal je dn^ 12. t. m. 341etni Fr. Rabi, — res pravi rabelj, — ki je usmrtil štiri osebe, pet jih roparsko napadel, osemkrat nalašč zažgal, kradel in goljutal brezštevilnokrat. Bil je od sodišča obsojen v smrt na vislicah, a prosil je pri cesarju pomiloščenja, toda cesarju se je po pravici zdelo hudodelstvo preveliko, zato ni uslišal prošnje Obešenec je spoznal svojo zlobo ter umrl skesan.
(Nesreča.) Dne 8. t. m. je šel štiriletni otrok Jakoba Medena, mlinarja v Begunjah pri Cerknici, iz hiše, ne da bi bil kdo zapazil k potoku, ki teče blizu hiše, padel v vodo in vtonel.
(Z Blok) se nam poroča: Truplo posestnika J. Bačnika po domače Hribčana iz Topola, ki je bil 28. p. m. iz Loža po bližnici domov grede zgrešil pot ter našel v debelem snegu smrt, našli so 9. t. m. blizu tukajšnje vasi Metulje.
(Učiteljske službe.) V kranjskem okraji se razpisujejo: 1. Služba učitelja-voditelja vVelesovem z dohodki IIL plačilnega razreda v stalno ali začasno umeščenje; 2. služba učitelja-voditelja v 01-ševku z dohodki IV. plačilnega razreda v stalno umeščenje; 3. služba učitelja-voditelja pri Sv. Ani nad Tržičem z dohodki IV. plačilnega razreda v stalno ali začasno umeščenje; 4. tretja učiteljska služba na štirirazrednici v Tržiči z dohodki IIL plačilnega razreda v stalno umeščenje. Obrok za prošnje do dne 25. novembra.
(Odbor »Katoliške družbe") ima v društvenih prostorih jutri dne 14. novembra ob 7,7. uri zvečer svojo sejo, h kateri se povabijo gospodje odborniki.
(Zabavni večer uradniškega drnitva.) Načelništvo uradniškega društva naznanja, da bode že naznanjeni „zabavni večer" uradniškega društva v soboto dne 15. t. m. ob 8. nri v tukajšnjem hotelu »Stadt Wien". — Tukajšnji odbor tega društva vabi vse p. n. društvene člane k mnogobrojni vdeležbi zabavnega večera, h kateremu imajo pristop tudi po članih vpeljani prijatelji društva. ! (Vabilo.) Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Ribnici vabi častite ude k seji dne 23. novembra v sobi gospoda Andreja Podboja v Ribnici, hišna štev. 6, ob 6. uri. — Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajni nasveti. 4. Pobiranje udnine; sprejem novih udov. 5. Petje; tombola družbi v korist.
(Katol. politično društvo v Konjicah) ima v nedeljo dne 16. t m. ob 3. uri popoldni svoj občni zbor s tem dnevnim redom : 1. Volitev novega odbora. 2. Govor o potrebi domače obrti v povzdigo narodnega blagostanja. 3. Politični razgled in razni nasveti. — Družbenike uljudno vabi Odbor.
(PreskuŠenj za učiteljsko sposobnost,) ki se te dni vrše v Mariboru, vdeležuje se 17 učiteljev in 3 učiteljice, za meščanske šole 3 učitelji.
(Misijon.) Od 16. do 22. novembra bodo vodili očetje lazaristi misijon pri Sv. Petru poleg Radgone.
(Iz deželnega zbora isterskega.) VII. seja dne 8. t. m. Preko prošnje občine puljske za podporo v urejenje tamošnjih zdravstvenih odnošajev preide se na dnevni red. Prošnjo občine kastavske za preosnovo zakona o oskrbi siromakov in ono za cesto Klana-Poka izroči se deželnemu odboru v pro-učenje in poročilo v prihodnjem zasedanji. Na prošnjo iste občine predlaga politično-ekonomični odbor, da se odloči za pet let po 200 gld. k plači občinskega gozdarja. Dr. Laginja predlaga 400 gld. Pri glasovanji sta pa padla oba predloga, proti prvemu predlogu so glasovali celo člani politično-ekonomičnega odbora sami. Sprejme se predlog istega odbora, da se vsaj za sedaj z ministerijalno naredbo — proti obstoječemu zakonu — uvede italijanski kot jedini službeni jezik pri sodiščih po Istri. Manjšina se upira temu predlogu in govorita v nje imenu poslanca Duk i č in Lagi n j a, poudarjajoč, da gospdda bude s takimi predlogi v sebi »del passato i sogni ridenti". Od večine govorita gg. Tamaro in Gambini. Isti politično-ekonomiški odbor predlaga, da se preide na dnevni red preko predloga dr. Dukida in drugov glede uvedenja hrvatskega, odnosno slovenskega jezika pri vseh ces. kr. oblastvih in osnove višjega sodišča v Ljubljani. Dr. Dukič pobija ta predlog in zagovarja svojega; ne s
frazami, ampaic faicti, miuisterijaluimi naredbami in zalconi. Preico predloga gozdarske komisije, da se uvedejo stražari, nasvetovani po c. kr. oblastvib, a plačani od občine, preide se na dnevni red. — Vsprejme se zakonski načrt, vsled katerega se Mali Lošinj proglaša za zdravišče, potem ko sta ga zagovarjala poročevalec Fragiacomo in poslanec Mandič v občnej, in dr. Volarič m dr. Dukid v podrobnej razpravi. Seja se je završila ob 9. uri zvečer. Galerija je bila često nemirna in jo je moral predsednik opominjati. — V seji dne 10. novembra interpeliral je poslanec Volarič vlado glede štipendijske ustanove Fugosičeve. — Poslanec F lego je interpeliral deželni odbor radi doklad, katere je pobiral bivši župan buzetski za razdelitev občinske lasti. Deželni odbornik Gambini branil se je dati odgovor, ker ste bili ti interpelaciji pisani v hrvatskem jeziku. Šolska komisija predlaga, da se podpira resolucija za osnovanje italijanskega gimnazija v Pazinu ali italijanskih paralelk na državuej gimnaziji v Pulji, ter priporoča, da se zavrne proti-predlog poslanca Stangerja. Predloga šolske komisije sta bila vsprejela. Predlog poslanca La-giuje, tiiiajoč se gradnje ceste Karnica-Altura, se zavrže. Tudi pri tej seji nadlegovala je galerija hrvatske govornike.	^Edinost"
(Iz Šiške.) „Martinova Beseda", katero je šišenska čitalnica sicer vsako leto priredila, izostane letos v znak žalovanja po umršem odborniku in pevovodju g. Franu Govekarju.
(Znamenje časa.) V Trstu sta bile pred nekaj dnevi dve poroki. V obeh slučajih sta se pa novoporočenca še istega dne sprla iu — ločila.
(Duhovniške zadeve v krški škofiji.) čast. g. profesor 0. Beno Scheitz, ki je učil 37 let krščanski nauk ua celovški gimnaziji, je stopil v stalni pokoj. Presvetli cesar ga )« odlikoval za njegovo mnogozasiužno delovanje z viteškim redom Franc i Jožffa. Za začasnega učitelja veronauka na gimnaziji je imenovan č. g. Leopold P a z d e r a , do- j sedanji mestni kapelan v Celovcu. — Čast. g. Ant. j Ve lise i g je dobil faro St. Peter na Vašinjah.— ' Prestavljeni so čč. ga.: Jožef P al le, provizor v Kleinkirchheimu, za mestnega kapelaua v Celovec; Štefan L a z n i k , provizor v Št. Petru na Vašinjah, za provizorja v Kleinkirchheim ; Jakob P a p 1 e r, kapelan v Hodišah, za provizorja v Gorenče; Karol Rous, kapelan v Šmihelu nad Pliberkom, za kapelana v Hodiše, in Veuc. Vacovskj za kapelana v Smihel.
(Posojilnica v Tinjah na Koroškem) se bo odprla v nedeljo dnč 16. novembra t. I. ob 3. uri popoldne v gostilni pri „K r a j c a r j u'. Gg. odborniki naj gotovo pridejo, pa tudi vsi udje so povabljeni in tisti, ki hočejo pristopiti.
Odbor.
(Iz norčije — zares.) Po noči 6. oktobra letošnjega leta vračala sta se v Voitsbergu na Stirskem rudar Josip Arh m ISIetui Matija Slabe iz Horjul na Kranjskem, oba vinjena, iz krčme domov. Medpotoma jameta se oba metati, češ, kdo je močnejši; seveda v početku za šalo. Ker je bil pa Arh vendar-le močnejši in je nekolikrat Slabeta spravil na tla, popade slednjega jeza, potegne nož in Arha štirikrat zabode v prsi, da je nezaveden obležal v krvi sredi ceste. Svojo trdno postajo ima Arh zahvaliti, da ni umrl vsled hudih ran. V soboto se je imel Slabe zagovarjati radi težke telesne poškodbe pred graškim sodiščem, ter je vse priznal, kakor tu povedano. Matija Siabe je bil obsojen na 6 me.secev zapora in vsak mesec trdo ležišče.
(Mednarodni katoliški shod.) Iz Amerike in sicer iz Chicage poročajo listi, da nameravajo osnovati v Chieagu mednarodni iiatoliški kongres lft;i 1893. ob priliki, ko bo v imenovanem mestu svetovna razstava. Lep.i misel in delavni ameriški katoličani so nam porok, da jo bodo tudi uresničili.
Teiegrrami.
Praga, 18. novemijra. Spravna Icoinisija je rešila ostale točke postavnega načrta o deželno-kulturnem svetu v smislu poročevalca, kneza Lobkowitza, ga zahvalila za njegov trud ter izvolila za poročevalca v deželnem zboru.
Budimpešta, 12. novembra. Pri posvetovanji o jiroračunu je opomnil trgovinski minister z ozirom na nameravano pogajanje z Nemčijo, da ima vlada nalogo, ne zvečati nasprotja, marveč ga poravnati. Rešitev tega Tjirašanja je v interesu Avstro-ogrske in
Nemške. Govornik se je odločno izrazil, da ostani Avstro-ogrska carina skupna.
Berolin, 12. novembra. „Post" pravi, da ni res, da se bodeta zopet nemški in avstrijski cesar sošla povodom cesarskega lova pri knezu Plessu v Šleziji.
Pariz, 13. novembra. Kalnokj je zvečer odpotoval proti Dunaja.
Palerem, 13. novenibra. Pri obedu, njemu na čast prirejenem, rekel je Crispi, da so skušali njegovi nasprotniki njegov značaj, naravo, da celo njegovo delovanje kaziti, za kar se pa ni zmenil; zakaj kot politik, čegar vest je čista, mora skozi zapreke ne meneč se za sramočenje, iti naravnost proti cilju, kateri se more doseči. Če bi prišli za Italijo osodepolni časi, stavil bi svoje življenje v zavarovanje domovine in kralja.
Madrid, 12. novembra. Kakor dohajajo sem poročila, bilo je 276 oseb na angleški oklopnici „Serpent", od teh so le trije mogli priplavati na suho pri vasi Camarinas.
London, 12. novembra. Britiški križar ..Serpent" se je potopil blizo Cap Villano v Španiji.
Razpis ustanov.
Povodom praznovanja štiridesetietnlce vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. ustanovila je trgovska in obrtniška zbornica
8 ustanov po 25 goldinarjev
za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske.
Te ustanove se s tem za leto 1890. razpisujejo. — Prošnje naj se podpisani zbornici do 28. novembra t. 1. pošljejo, priloži naj se jim pa od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj bil obrtnik, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati iu da je ubog.
V LJUBLJANI, dne 10. novembra 1890.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (3_i)
TremeuNko Mporo^ilo.
a a Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	■il' ■gS £ ag
opazovanja		zntkomera T Dim	top i oni«™ po Coijijo			
12	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	73f8 7340	08 34 36	brezv. sl. zap brezv.	megla oblačno n	0 00
Srednja temperatura 2 6°, za l-S" pod normalom.
l>nna|Nka borza.
iTeleeralii-no poroi'-ilo.) 13 novembra.
Papirnu rentu po 100 gl. (s 1K% d.tvkal SS gid. Srebrna „ o% , 100 . „ 16% , 88 \ 5% avstr. zlata renta. davk.A prosta . , . 108 ..
Papirna renta, davka prosta......101 .
Akfiije avstr.-ogerske b:ttike......ft86
Kreditne akeije'..........304 „
London........... . 11.5 „
Srebro	.... .... — „
Francoski napoleond..........'J ,
Cesarski eekini ........... 5 „
Nemške marke	„
t>.5 Er. 80 „
65 .
14 „ 45 „
62' a-
V (liieli,
ko praznujemo praznik naše thiirinške zasčitnice sv Elizabete, obračam se se jedenkrat s prošnjo za našo cerkev do vseh katolikov. Z božjo pomočjo smo zgradili velik del cerkve. A zdaj so naše moči opešale. Katoliki! Le z Vašo pomočjo bomo lahito cerkev dozidali; pomagajte nam jo zgraditi. Pomagajte nam sozidati hišo Gospodovo, da Vam on pripravi lepo bivališče gori v nebesih. Posebno Ve bralke, katere imate ime po sv. Elizabeti, darujte nam dar v čast velike zašeitniee. Vsako, tudi najmanjše darilo v pisemskih znamkah nam je ljubo.
V VVeimarji na Thiirinškem.
K. JiingBt, župnik.
Opravništvo rado vsprejema milodare v ta namen darovane.
(Zobozdravnik I
. J	B	■	JL
U	stsiinije	►■J
I liotel,,8tadt\Vlen"(priMaliču) I Li^ štev. 23 in 24, II. nadstropje.
I Ordinira vsa^d dr a od 9. do 12. ure {■ dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. jI -J Ob nedeljah in praznikih od 9. A V do Vil. ure.	fi

Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-A zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi ** zobem prikladne.	(6)
I
Za f.<>a dela se Jamči.

St. 8951.
(3-3)
Deželni odbor kranjski razpisuje splošno ponudbeno obravnavo za oddajo
v kamniškem cestnem okraji, in sieer:
1.	k železniški postaji v Terzinu v dolgosti 122 m in v širokosti 5 m za proračunjeni znesek .................. 700 gld.
2.	k železniški postaji v Domžalah v dolgosti 142 5 m in v
širokosti 8 m za proračunjeni znesek............. 1050 gld.
Dotični stavbinski podatki, namreč načrti, jiroraeuiii in pogoji so v navadnih uradnih urah na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v Ljubljani in pri načelniku okrajno-cestnega odbora kamniškega, gospodu Ivanu Levcu v Mengšu. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 12, ure ilopoldiie
<liie 1<>. iioveiiil>i-a IJSOO. leta
izroče pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani.
Ponudbe nioriijo biti kolekovane in zapečatene z napisom na zavitku: „ Ponudba za dovozno cesto..... ..."
Vsaki ponudbi se mora priložiti jamčevino dotične zgoraj navedene cene, ali v gotovini ali pa v hraniliilčiiih knjižicah. V ponudbi se mora vsak ponudnik izjaviti, da so mu znani zgoraj omenjeni stavbinski podatki ter da se pogojem podvrže.
Ponudniki naj za[)išejo razločno s številkami in z be.sedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoi-očni poilpis krstnega in rodbinskega imena.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izmed ponudnikov jio svojem preudarku izbrati si podjetnika ne gled^ na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo. Oziralo so bode le na pismene v razpisni dobi došle ponudbe. Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki na pogoje.
delelaega odliosa lEPStnJskega«
V Ljubljani dne 5. novembra 18fl0.