Zbornik za umetnostno zgodovino Archives d’histoire de l’art Art History Journal Izhaja od / Publié depuis / Published Since 1921 Nova vrsta / Nouvelle série / New Series LVII–LVIII Ljubljana 2021–2022 ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO N.S. LVII–LVIII/2021–2022 Izdalo in založilo / Published by SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, LJUBLJANA C/O FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO, AŠKERČEVA 2 SI – 1101 LJUBLJANA, SLOVENIJA Uredniški odbor / Editorial Board KATRA MEKE, glavna in odgovorna urednica / Editor in Chief SAMO ŠTEFANAC, urednik tekoče številke / Editor of the Current Volume NEŽA ČEBRON LIPOVEC, NATAŠA IVANOVIĆ, MATEJ KLEMENČIČ, FRANCI LAZARINI, HELENA SERAŽIN, KATARINA ŠMID, SAMO ŠTEFANAC Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board LINDA BOREAN, FRANCESCO CAGLIOTI, NINA KUDIŠ, VLADIMIR MARKOVIĆ, INGEBORG SCHEMPER SPARHOLZ, CARL BRANDON STREHLKE Tehnična urednica / Production Editor SARA TURK MAROLT Lektoriranje / Language Editing NIKO HUDELJA (NEMŠČINA), KATJA KRIŽNIK JERAJ (SLOVENŠČINA), JOSH ROCCHIO (ANGLEŠČINA) Prevajalci povzetkov in sinopsisov / Translators for Summaries and Abstracts MAJA LOZAR ŠTAMCAR, SAMO ŠTEFANAC, KATJA URŠIČ Oblikovanje in postavitev / Design and Typesetting STUDIOBOTAS Tisk / Printing TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA Naklada / Number of Copies Printed 300 IZVODOV Indeksirano v / Indexed by BHA, FRANCIS © SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, 2022 ZA AVTORSKE PRAVICE REPRODUKCIJ ODGOVARJAJO AVTORJI OBJAVLJENIH PRISPEVKOV. ISSN 0351-224X ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO IZHAJA OB FINANČNI PODPORI JAVNE AGENCIJE ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE Kazalo / Contents janez höfler Zbornik za umetnostno zgodovino – prvih sto let RAZPRAVE IN ČLANKI / ESSAYS AND ARTICLES katarina šmid Heracles and Alcestis in the Tomb in Šempeter. An Atticising Provincial Relief Herakles in Alkestida na šempetrski grobnici. Aticizirajoči provincialni relief guido tigler Un Sansone del Maestro di Artù Upodobitev Samsona »Arturjevega mojstra« renata novak klemenčič Nekaj novih izhodišč za rekonstrukcijo koprske romanske stolnice Reconsidering the Reconstruction of the Romanesque Cathedral in Koper sara turk marolt Izgubljene, pozabljene in novo odkrite srednjeveške stenske poslikave iz nekdanje cerkve in samostana sv. Frančiška v Kopru Perduti, dimenticati e recentemente scoperti: gli affreschi medievali della chiesa e del convento di San Francesco a Capodistria anabelle križnar Avtorstvo stenskih poslikav, pripisanih Janezu Aquili, na osnovi materialne karakterizacije ometov in slikarskih tehnik Authorship of Wall Paintings Attributed to Johannes Aquila on the Basis of Material Characterization of Plasters and Painting Techniques 11 19 33 45 61 83 gašper cerkovnik Srednjeveška fragmenta Živega križa in Pohoda sv. Treh kraljev v Topolšici: novoodkrito delo t. i. vojvodske delavnice Medieval Fragments of the Living Cross and Procession of the Magi in Topolšica: a New Work by So-called “Ducal Workshop” mojca jenko Lepa Sočutna s Starih Svetih gorà nad Podsredo v luči novejših spoznanj Das schöne Vesperbild von Stare Svete gore nad Podsredo im Licht neuer Erkenntnisse katarina richter Poslikava starejše beljaške slikarske delavnice v cerkvici sv. Doroteje v Žabnicah (Camporosso in Valcanale) Die Fresken der Älteren Villacher Werkstatt in der Kirche der Heiligen Dorothea in Žabnice (Camporosso in Valcanale) nataša golob Magister Briccius Preprost de Cilia in njegove knjige Magister Briccius Preprost de Cilia and his Books mija oter gorenčič Epitaf Jurija Ravbarja. Razrešena uganka nagrobne freske s konca 15. stoletja v stiški cerkvi Georg Rauber’s Epitaph. The Mystery of the Late 15th-Century Painted Epitaph in the Stična Cistercian Church Solved alessandro quinzi Correggio, Schongauer e i dipinti per la Cappella Del Bono Correggio, Schongauer in slike za kapelo Del Bono 95 107 121 137 155 169 uroš lubej Slikar Joannes Almenak (Antwerpen ?, ok. 1640/45–po 1684) The Painter Joannes Almenak (Antwerpen ?, ca. 1640/45 – after 1684) enrico lucchese Un disegno americano di Pietro Liberi per il duomo di Lubiana Risba Pietra Liberija za ljubljansko stolnico v Ameriki monika osvald Giovanni Pacassi starejši († 1697) in veliki oltar v Marijini cerkvi na Sveti Gori pri Gorici (pred 1686) Giovanni Pacassi il Vecchio († 1697) e l’altar maggiore nel Santuario mariano di Monte Santo di Gorizia (prima del 1686) stefano aloisi Considerazioni su di alcune sculture in Friuli ascritte a Giovanni Bonazza Razmišljanja o nekaterih skulpturah v Furlaniji, pripisanih Giovanniju Bonazzi paolo goi Per Bernardo Tabacco Predlog za Bernarda Tabacca blaž korpnik Nekaj novosti o kiparju Gregorju Božiču New Findings on the Sculptor Gregor Božič metoda kemperl Kanoniška hiša Ciril-Metodov trg 6 in arhitekt Candido Zulliani The Chapterhouse at Ciril-Metodov Trg 6 and the Architect Candido Zulliani 181 199 211 225 239 253 267 polona vidmar Portret Franca Antona grofa Schrattenbacha (1712–1783) v Oaxaci The Portrait of Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783) in Oaxaca marjeta ciglenečki Avguštin Stegenšek – fotograf Avguštin Stegenšek – Photographer franci lazarini Nekdanje evangeličansko župnišče v Radljah ob Dravi – neznano zgodnje delo Otta Bartninga Former Evangelical Parson’s House in Radlje ob Dravi – Unknown Early Work by Otto Bartning katja mahnič Steletovo poročilo o varstvu spomenikov v prvem Zborniku za umetnostno zgodovino Stelè's Report on Monument Protection in the First Volume of Zbornik za umetnostno zgodovino maja lozar štamcar Mladi Gojmir Anton Kos in srednjeevropsko oblikovanje pohištva v drugem in tretjem desetletju dvajsetega stoletja The Formative Years of Gojmir Anton Kos and the Central European Furniture Design Developments of the 1910s and 1920s luca caburlotto La Slovenia nei manifesti del Museo nazionale collezione Salce di Treviso Slovenija na plakatih zbirke Salce v Museo nazionale v Trevisu 287 303 323 337 351 369 špela grošelj Hagija Sofija – model za klasične osmanske in sodobne turške mošeje? Primer nove mošeje na trgu Taksim Hagia Sophia as Model for the Classical Ottoman and a Possible Model for Contemporary Turkish Mosques? An Example of the New Mosque on the Taksim Square 389 121 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 Vas Žabnice oziroma Camporosso 1 leži pod Svetimi Višarjami 2 v bližini Trbiža 3 v danes italijanski Kanalski dolini. 4 Svoj čas so bile prav Žabnice najpomembnejši kraj v dolini, veljajo pa tudi za najstarejšega. Bile so namreč sedež (slovenske) pra- župnije, ustanovljene leta 1106. 5 Večina Kanalske doline je v srednjem veku sicer pripadala deželi Koroški. Po zaslugi bamberških škofov – ti so upravljali z gospo- stvom, ki je obsegalo Beljak 6 in Kanalsko dolino – naj bi nastale sakralne stavbe v dolini. 7 Območje je bilo pomembno tudi z vidika gospodarstva, zlasti kot ključ- na prometna in trgovska pot za prečkanje Alp. 8 Tako ni presenetljivo, da je bila dolina v poznem srednjem veku severnjaško vplivano območje tudi na področju umetnosti, kar se pri večini njenih cerkva še danes pozna na ohranjeni arhitek- turi, kiparski opremi ali slikarskih delih. Posledično na tem območju ni presene- tljivo niti odkritje še ene poslikave, ki so jo ustvarili Friderik Beljaški in njegova slikarska delavnica. 1 Ital. Camporosso, nem. Saifnitz, furl. Cjamparos. 2 Ital. Monte Lussari, nem. Luchariberg oziroma Monte Luschari, furl. Mont Sante di Lussàri. 3 Ital. Tarvisio, nem. in furl. Tarvis. 4 Ital. Valcanale, nem. Kanaltal, furl. Val Cjanâl. 5 Milan Bufon , s. v. Žabnice, Enciklopedija Slovenije, 15, Ljubljana 2001, p. 281. Prvi kanalski pražupniji Žabnice in Dipalja vas (oziroma Lipalja vas, it. San Leopoldo Laglesie, nem. Leopoldskir- chen, furl. La glesie) sta nastali kot ustanovi bamberškega škofa Otona I. (1106–1139). Od njiju so se kasneje odcepile ostale župnije. Cf. Bogo Grafenauer , s. v. Kanalska dolina, Enciklopedija Slo- venije, 4, Ljubljana 2001, pp. 392, 394; Janez Höfler , O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku, Ljubljana 2016, p. 118; Viktor Paschinger , Das Kanaltal – die Geschichte, Das Kanaltal und seine Geschichte (edd. Karl Migglautsch – Ingomar Pust), Klagenfurt 1995, p. 51. 6 Nem. Villach, ital. Villaco, furl. Vilac. 7 Aleksej Kalc , s. v. Trbiž, Enciklopedija Slovenije, 13, Ljubljana 2001, p. 316. 8 Grafenauer 2001, cit. n. 5, p. 393. Poslikava starejše beljaške slikarske delavnice v cerkvici sv. Doroteje v Žabnicah (Camporosso in Valcanale) katarina richter 122 KATARINA RICHTER Mojster Friderik je v prvi polovici 15. stoletja v Beljaku vodil lokalno pomembno slikarsko delavnico, katere ohranjena dela se nahajajo širom avstrijske Koroške, njen vpliv pa sega še dlje. Danes jo poznamo pod imenom starejša beljaška slikarska de- lavnica. Do pred nedavnim je bilo edino znano delo delavnice Friderika Beljaškega v Kanalski dolini naslikana tabernakeljska omarica v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla na Trbižu iz ok. 1450. Glede njenega nastanka nista izključeni roki Friderika in Janeza Ljubljanskega, njegovega sina. 9 Tudi v Žabnicah sta v župnijski cerkvi sv. Egidija odkrita dva srednjeveška prizora. Upodobitvi Bičanja in Križanja sta zaradi podobnosti s freskami v bližnjih Vratih 10 iz zadnje četrtine 15. stoletja nedvomno delo dedičev Friderikovega slikarstva – mojstra Tomaža Beljaškega (Tomaža Ar- tule) in mlajše beljaške slikarske delavnice. 11 Tudi tretjo, pred nedavnim odkrito beljaško poslikavo, najdemo v Žabnicah, sv. Egidij namreč ni edina cerkev v vasi. Majhna in preprosta cerkvica sv. Doroteje stoji na gričku v zahodnem delu Žab- nic. Datirana je v 11. oziroma 12. stoletje 12 in bi znala biti celo ustanovna cerkev pra- župnije. 13 Iz vhodne lope vitek šilast portal vodi v ladjo pravokotnega tlorisa z ravnim stropom, ki se nadaljuje v gotski prezbiterij z eno križnorebrasto obočno polo ter pe- tosminskim zaključkom. Prezbiteriju je na jugu prislonjena zakristija, ki je v pritličju zvonika. Na severnem zatrepu zvonika je ohranjena letnica 1665. 14 Fasada se na zu- nanjščini cerkve neprekinjeno nadaljuje iz ladje v korni zaključek, ki ga označujejo le okenske odprtine ter štirje močni zunanji oporniki. Ti pri tako majhni cerkvici prav gotovo nimajo praktičnega namena, segajo pa malodane do vrha sten prezbiterija. Že tako slabo raziskana cerkev je bila v dostopni, a strokovno slabo podkreplje- ni literaturi do sedaj redko omenjena, po možnosti pa kar izpuščena, 15 zato tudi 9 Janez Höfler , Die gotische Malerei Villachs. Villacher Maler und Malerwerkstätten des 15. Jahrhunderts, II, Katalog und Bildteil, Villach 1982 (Neues aus Alt-Villach), p. 24. 10 Nem. Thörl-Maglern. 11 Giuseppe Bergamini , III. Arte antica e moderna nella chiesa dei SS. Pietro e Paolo, Tarvisium. Storia e arte nelle chiese della parrocchia di Tarvisio, (edd. Giuseppe Bergamini – Raimondo Do- menig), Tarvisio 2014, p. 92. 12 http://www.chieseitaliane.chiesacattolica.it/chieseitaliane/index.jsp (29. 8. 2021). 13 Tega mnenja je bil tudi Otto Demus. Cf. Otto Demus , Kunstgeschichtliche Wanderungen, Das Kanaltal und seine Geschichte (edd. Karl Migglautsch – Ingomar Pust), Klagenfurt 1995, p. 172. 14 Demus 1995, cit. n. 13, p. 172. 15 Nekateri viri jo sicer površno opišejo, vprašanja datacije ali funkcije pa se ne dotaknejo, npr. Giuseppe Bergamini , Appunti sull‘arte sacra della Val Canale, Tarvis (Udine, 29. 9. 1991, edd. Gi- anfranco Ellero – Guido Barbina), 1991, p. 436; v diplomski nalogi Mateje Poljšak, sicer posvečeni poznogotskim cerkvam, prav tako ni omenjena. Cf. Mateja Poljšak , Poznogotske cerkve na območju Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline, Ljubljana 1997 (diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, tipkopis). 123 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 znani podatki o njej niso popolnoma zanesljivi. Najverjetneje majhna vaška cer- kvica nekdaj ni pritegnila prav veliko pozornosti raziskovalcev, saj od daleč ni bila videti nič kaj posebnega, njene stene pa je tako na zunanjščini kot v notranjščini prekrivala neprivlačna rumena barva. Danes je videti popolnoma drugače, saj je po zaslugi restavratorskih posegov na zunanjščini (2019) 16 prišla do izraza njena arhitektura, že leta 2013 pa so v notranjščini našli tudi freske. Tako lahko po za- slugi pravkar zaključenih konservatorskih posegov (2018–2019, 2020–2021) danes občudujemo tudi slikarski okras cerkvice sv. Doroteje. 17 Gotske freske krasijo severno ladijsko steno ter ladijsko stran slavoločne stene (sl. 1). 18 Na severni ladijski steni (sl. 2) je tipičen prizor Pohoda in poklona svetih 16 Za prenovo zunanjščine cerkve je poskrbelo podjetje Pescoller iz Brunica (informacije, prido- bljene iz korespondence z restavratorko fresk Angelo Cecon). 17 V letih 2018–2019 so bile konservirane srednjeveške freske, v letih 2020–2021 pa notranjščina prezbiterija. Informacije so pridobljene iz korespondence s konservatorko fresk Angelo Cecon. 18 Najmlajša plast poslikave je nastala v 19. stoletju (po oceni avtorice). Prisotna je v prezbiteriju, kjer stene krasijo naslikani stavbni členi in okrasna polja, del tega pa je tudi iluzionistično naslikan steber na južni steni ladje, čigar dvojnik na severni steni je bil naslikan čez srednjeveške freske. 1. Cerkev sv. Doroteje v Žabnicah, notranjščina proti vzhodu 124 KATARINA RICHTER treh kraljev. Prične se v levem zgornjem kotu, za ogled podrobnosti pa se je treba povzpeti na pevski kor (sl. 3). Tu vidimo začetek dogajanja – pred obzidjem Jeru- zalema se najmlajši kralj na konju s stiskom roke poslavlja od kralja Heroda in se priključuje sprevodu pred seboj, ki je slabo ohranjen, mestoma tudi uničen. Celotni steni je skupno krajinsko ozadje z mesteci in utrdbami. Iz ozkih dolin v ozadju se trikraljevskemu sprevodu približujejo skupine vojakov. Proti desni v ozadju vidi- mo prizor Oznanjenja pastirjem, ki se dogaja ob jezercu, v prvem planu pa so sve- ti trije kralji že pred Jezusom. Najstarejši ga je že obdaril ter mu poljublja nogo, 19 druga dva pa še držita svoji darili. Marija z Jezuščkom je žal ohranjena bolj kot ne v silhueti, ob strani je tudi sv. Jožef. Freska je od zahoda proti vzhodu vedno slabše ohranjena, zares dobro je ohranjen le del dogajanja, viden na pevskem koru, delno pa še figuri klečečega najstarejšega kralja in Jožefa. 19 Mediteranski motiv, ki se je pojavil konec 13. stol. pri Niccoloju in Giovanniju Pisanih ter pri Giottu. Gl. Louis Réau , s. v. La nativité et l‘adoration des mages, Iconographie de l‘art chrétien. Tome second. Iconographie de la Bible, II, Nouveau testament, Paris 1957, p. 248. 2. Poslikava severne ladijske stene. Žabnice, c. sv. Doroteje 125 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 Poslikava se nadaljuje na ladijski strani slavoločne stene (sl. 1, 4). Del stene na severni strani slavoločne odprtine je horizontalno razdeljen na dva prizora. Na spodnjem je upodobljena množica moških, ki goli (z izjemo opasic) trpijo muče- niško smrt, nataknjeni na velike zelene trne oziroma ostre veje, ki prebadajo nji- hova telesa. Telesa mučencev so krvava, groteskno zvita, obrnjena v vse smeri ter večkrat prebodena. Prizor predstavlja Mučeništvo desettisočih, zgodbo iz legende o sv. Ahaciju, 20 rimskemu častniku, ki je s svojo vojsko prestopil v krščanstvo. Na zgornjem delu prizora je eden izmed mučenih ločen od množice tako, da nosi belo oblačilo, zgornji del figure pa žal ni ohranjen. 21 To bi bil lahko sam sv. Ahacij. Ob 20 Ahaciju se je namreč prikazal angel z obljubo, da bo z vojsko slavil zmago pod pogojem, da se bodo borili v Kristusovem imenu. Ker se kasneje niso želeli odpovedati svoji novi veri, so vsi skupaj umrli mučeniške smrti, saj so bili vrženi z gore Ararat v trnovo grmovje. Gl. tudi Louis Réau , s. v. Acace et les dix mille martyrs du Mont Ararat (22 juin), Iconographie de l‘art chrétien. Tome III, Ico- nographie des Saints, I, A–F, Paris 1958, pp. 13–15. 21 Skozi namreč kuka fragment starejše poslikave. 3. Najbolje ohranjeni del poslikave na pevskem koru. Žabnice, c. sv. Doroteje 126 KATARINA RICHTER njem lebdi angelček z dušicami preminulih mučencev v beli rjuhi. Na dnu prizo- ra so še tri osebe – dva mučitelja ter zleknjena figura škofa, ki ga mučitelj zabada v oko. Škof je najverjetneje Hermolaj, ki je krstil Ahacija in njegovo vojsko ter si po- sledično z njimi delil usodo. Nad skupinskim mučeništvom je prizor Pokola nedolžnih, ki vsebinsko predsta- vlja logično nadaljevanje poslikave s severne ladijske stene. Upodobljenih je nekaj skupin oseb, sestavljenih iz mater ter vojakov, ki morijo njihove otroke. V ozadju je delno ohranjena figura kralja Heroda, ki nagovarja krvnike. Poslikava se vsebinsko nadaljuje proti desni z Begom v Egipt. Sveta družina je upodobljena na poti, Jožef vodi oslička z Marijo in Jezuščkom iz Betlehema. Za njimi hodi ženska z volom. Vrh slavoločne stene tekoči narativ prekine pravokotno polje z motivom Imago pi- etatis. Proti desni se poslikava nadaljuje z motivom Marije Zavetnice s plaščem, ki se vzpenja po slavoločnem loku. Motiv je še prepoznaven, vidi se Marijino postavo, ki le na svoji levi 22 pod plaščem nudi zavetje skupini figur. Postave so si med seboj dokaj enake, ujemajo se tudi njihova svetla oblačila. 23 Sicer so podrobnosti, zlasti obrazi, neprepoznavni. Nedoločljiva je tudi svetniška figura, ki stoji levo od Mari- jine skupine. Zgornji del figure ne nudi uporabnih informacij, je pa bolje ohranje- na njena draperija. Za pravkar omenjeno svetniško figuro je naslikan nič kaj bolje razpoznaven gozd. Proti desni izza drevesa na prosto stopata z lokoma oborožena moška, ki merita v s puščicami prestreljenega Sv. Boštjana, privezanega k drevesu. Na tem mestu se poslikava konča, saj konkreten del ometa ob desnem robu stene manjka, je pa zato vidna morebitna figura sv. Florijana s starejše plasti poslikave. 24 Od vrhnje plasti so prepoznavni le delci prizora (drevo, mesto), uprizorjen pa je moral biti nekdo v oklepu (komolec te figure je še viden). Poslikava ni ohranjena v celoti, zato njene ikonografske zasnove ni mogoče rekonstruirati, je pa na ta način razložljiva tudi odsotnost upodobitve sv. Doroteje, zavetnice cerkve. Kot smo že omenili, ravnokar opisane freske še zdaleč niso edina plast poslikave. Izpod njih namreč kukajo starejši fragmenti. Pod spodnjim robom freske na severni ladijski steni je vidnega ravno dovolj starejšega prizora, da ga lahko prepoznamo. Zopet gre za prizor iz legende sv. Ahacija, pri katerem sta prepoznavni figuri mu- čencev ter trnovo grmovje, levo od njiju pa ležeča figura, oblečena škofu primerno 22 Marija Zavetnica s plaščem ima vernike zelo redko zbrane le plaščem le na eni strani. Na tej po- slikavi je pojav razložljiv s pomanjkanjem prostora. 23 Načeloma so pri tem motivu pod Marijinem plaščem zbrani ljudje različnih spolov in stanov. Ujemajoče se človeške figure v Žabnicah morda namigujejo na neko specifično skupino. 24 Vojak v oklepu z dolgo palico (del prapora?) zna biti sv. Florijan, saj iz ohranjenega fragmenta stavbe ob njem švigajo plameni. 127 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 4. Del severne ladijske stene ter prizora Pokola nedolžnih in Mučeništva dessetisočih. Žabnice. c. sv. Doroteje 128 KATARINA RICHTER (Hermolaj). V borduri pod njim je ohranjena letnica MCCCCI. Ne moremo z go- tovostjo trditi, a morda je pod prizorom sv. Ahacija na slavoločni steni enak motiv naslikan še tretjič. Fragment, ki kuka skozi zgornjo plast, bi lahko prikazoval ramo in preboden del človeškega trupa. V vsakem primeru je zanimivo, da sta dve plasti poslikave nastali v dokaj majhnem časovnem razmaku ter da v obeh najdemo isti motiv. Ta je znal imeti poseben pomen, saj so starejšega preslikali, motiv pa »pre- stavili« na sosednjo steno, da bi napravili prostor za prizor svetih treh kraljev. Si- cer pa najstarejšo plast poslikave v cerkvi predstavlja figura neznanega sv. škofa v zaključku prezbiterija, ki se po obrazni tipiki ujema z že omenjenim sv. Florijanom s slavoločne stene. O dejavnosti v cerkvici pričajo tudi posvetilni križi, ki so sicer najmlajši, je pa še eden starejši na vhodni steni cerkve. Žabniške freske še niso bile deležne natančne strokovne obdelave in niti ob- jave ne. O njihovem obstoju sicer priča nekaj spletnih zapisov 25 z bolj ali manj natančnimi podatki, datacijami in atribucijami, posveča pa se jim tudi zapis v Il Giornale dell‘Arte, 26 ki freske pravilno povezuje z beljaško šolo in njihov nasta- nek postavlja v 15. stoletje. Poslikava severne ladijske stene ter slavoločne stene je namreč nedvomno delo starejše beljaške slikarske delavnice. Deljiva je na dve enoti, tako slogovno kot v smislu motivike pa se povezuje z drugimi beljaški- mi poslikavami na Avstrijskem Koroškem. Pomembno je tudi dejstvo, da so bile žabniške freske konservirane brez dodajanja manjkajočih podrobnosti in je tako danes vidna poslikava z vsemi ohranjenimi elementi izvirna, slabo ohranjeni ali neohranjeni deli poslikave pa so le tonirani. 27 Prvo enoto poslikave tvori severna ladijska stena. Ker je osrednji del stene slabo ohranjen, si lahko v smislu podrob- nosti ogledamo le kvalitetni, a delno ohranjeni figuri Jožefa in klečečega stare- ga kralja na skrajni desni ter kralja Heroda, vojake in spremljevalca, ki obkrožajo mladega kralja na skrajno levi strani stene. Njihovi obrazi so elegantni, mehki in prepričljivo naslikani. Figure od njihove okolice sicer ločuje linija, a ta ni njihov prevladujoči element, saj se zlije z modelacijo. Pri naštetih figurah izstopajo po- drobnosti, kot so izjemno prepričljivo naslikana brada klečečega kralja in krznene obrobe oblačil. Znotraj te »skupine« je zanimiva tudi podoba kralja Heroda, edine 25 https://fondazionefriuli.it/cosa-facciamo/progetti/restauro-dellabside-della-chiesa-di-santa- -dorotea-camporosso/ (30. 10. 2021), https://kaernten.orf.at/v2/tv/stories/2968720/ (30. 10. 2021); https://www.dom.it/sv-doroteja-v-zabnicah_santa-dorotea-a-camporosso/ (30. 10. 2021); https:// www.archeocartafvg.it/portfolio-articoli/tarvisio-ud-fraz-camporosso-chiesa-santa-dorotea-iscri- zione-romana/ (30. 10. 2021). 26 Melania Lunazzi , Sant‘Acacio della Scuola di Villaco, Il Giornale dell‘Arte, XXXVII/397, 2019, p. 51. 27 Informacije, pridobljene iz korespondence s konservatorko fresk Angelo Cecon. 129 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 figure s popolnoma lastnim obraznim tipom. 28 Obrazi iz ozadja prihajajočih vo- jakov na tem delu poslikave so prav tako naslikani prepričljivo, čeprav zaradi od- daljenosti manj natančno. A ko to skupinico primerjamo z naslednjo proti desni, kvaliteta obrazov ni primerljiva, razlika pa namiguje na delo več rok. Slogovno iz celotne poslikave izstopa mladi kralj, čigar celotna podoba je naslikana še za nivo boljše od ostalih figur. Drugo enoto poslikave predstavljata prizora Muče- ništvo desettisočih in Pokol nedolžnih. Slogovno se freski ujemata s preostankom poslikave, a ne dosegata popolnoma takšne kvalitete kot jo severna stena, manj je poudarka na modeliranju. Tudi obrazi so manj natančno naslikani, poteze pa manj elegantne, ponekod debelejše, sicer pa pripadajo istemu obraznemu tipu. Preostanek prizorov na slavoločni steni je slogovno bližje trikraljevskemu pri- zoru, čeprav jih je težko natančneje opredeliti, ker je bolje ohranjena le figura sv. Boštjana, pa še ta delno. Sicer je Boštjanov obraz naslikan podobno obrazoma sv. Jožefa in starega kralja. Kompozicijsko je poslikava tipično delo starejše beljaške delavnice. 29 Največ podobnosti žabniškim poslikavam najdemo v župnijski cerkvi sv. Gandolfa v koro- škem Sv. Gandolfu na Glini (nem. St. Gandolf an der Glan). Prizora sv. treh kraljev imata kompozicijsko toliko skupnega, da bi hitreje našteli razlike kot njima skupne točke. Tudi slogovno sta si blizu, a se freske v Žabnicah zdijo elegantnejše in kvali- tetnejše od tistih v Sv. Gandolfu, presojanje pa zaradi slabe ohranjenosti žabniške poslikave ni preprosto. Obrazi sv. Boštjana, sv. Jožefa in starega kralja v Žabnicah so značilni za dela mojstra Friderika in so tudi primerljivi s klečečim starim kraljem v Sv. Gandolfu (sl. 5), bogata draperija neidentificirane figure na slavoločni steni v Žabnicah pa se sklada z načinom upodabljanja draperij starejše beljaške delavnice. Na obeh lokacijah srečamo tudi Pokol nedolžnih ter Beg v Egipt. Pri prvem motivu sta si prizora podobna, razlikujeta se predvsem njuni osnovni kompoziciji. Obra- zom žalujočih mater z žabniške poslikave lahko najdemo vzporednice v žalujočih materah ter v obrazih žena iz prizora Križanja v Sv. Gandolfu. V obeh primerih Bega v Egipt sta kompoziciji skoraj enaki, za Marijo z detetom na oslu in sv. Jožefom 28 Od vseh ostalih se razlikuje po tem, da je naslikan v profilu, kar pa dodatno izpostavlja njegove obrazne poteze – močnejšo brado, izrazito čelo, polnejše ustnice in neraven nos. Nasprotno so ostali obrazi tipično beljaško elegantni. Za Heroda namreč velja, da je bil Jud, etnično pa arabske krvi. Cf. https://www.britannica.com/biography/Herod-king-of-Judaea (30. 8. 2021). 29 Obzorje je postavljeno visoko, prizori so nanizani v enem pasu poslikave brez delitve na posa- mezna polja. Prav tako je za delavnico značilna odsotnost interierjev. Tipično ozadje sestavljajo raz- gibana krajina, mesteca in utrdbe na gričih ter stranske doline (iz katerih v prizorih sv. treh kraljev prihajajo vojaki). Cf. Janez Höfler , Die gotische Malerei Villachs. Villacher Maler und Malerwer- kstätten des 15. Jahrhunderts, I, Darstellung, Villach 1981 (Neues aus Alt-Villach), p. 23. 130 KATARINA RICHTER hodi mladenka. Ujemata se tudi spačen obraz Križanega v Sv. Gandolfu ter mu- čencev iz žabniškega Mučeništva desettisočih (sl. 6). Prav takšnega kot je angel z dušicami pokojnih v žabniškem prizoru sv. Ahacija, srečamo tudi v poslikavi v župnijski cerkvi sv. Jakoba starejšega v Liembergu nad Glino (nem. Liemberg an der Glan). Zelo podobnega, a drugače zasukanega ange- la sicer vidimo tudi v Križanju v Sv. Gandolfu, 30 tista dva v Žabnicah in v Liem- bergu pa sta skoraj enaka, le da žabniški nosi prizoru primerno več dušic in nima 30 Ta motiv seveda srečamo še marsikje drugje, a so angeli upodobljeni na različne načine. 5. Primerjava obrazov sv. Boštjana (Žabnice), sv. Jožefa (Žabnice), klečečega kralja (Žabnice) ter klečečega kralja (Sv. Gandolf) 131 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 kril. V Liembergu je še ena obema poslikavama skupna točka, na enak način sta zastavljena obraza najmlajšega kralja v Žabnicah in sv. Doroteje v Liembergu (sl. 7). Freske v Sv. Gandolfu je Janez Höfler pripisal Mojstru Frideriku z delavnico, Janezu Ljubljanskem pa zlasti pasijonske prizore in Križanje. Poslikavo je datiral v čas ok. 1435–1440. Liemberške freske veljajo za delo Janeza Ljubljanskega iz istega obdobja (ok. 1440). 31 Na podlagi slogovnega in motivnega ujemanja s tema poslika- vama lahko žabniško poslikavo prav tako pripišemo Frideriku in njegovi delavnici 31 Höfler 1982, cit. n. 6, pp. 15, 20. 6. Primerjava obrazov Križanega (Sv. Gandolf), mučenca (Žabnice) ter angelov (Žabnice, Liemberg) 132 KATARINA RICHTER ter jo datiramo proti sredini 15. stoletja. Mučeništvo desettisočih in Pokol nedol- žnih se slogovno rahlo razlikujeta od ostalih žabniških prizorov in sta pripisljiva Janezu Ljubljanskemu. V povezavi s cerkvico sv. Doroteje pa se odpirajo nadaljnja vprašanja, zlasti glede njene namembnosti in pomena tekom stoletij. Arhitektura z močnimi zunanjimi oporniki in več plasti poslikav, med njimi zelo kakovostna beljaška, namreč namigujejo, da cerkev svoj čas ni bila le preprosta podružnica. Viri ilustracij: osebni arhiv avtorice (1–7) 7. Detajla sv. Doroteje (Liemberg) ter mladega kralja (Žabnice) 133 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 Die Fresken der Älteren Villacher Werkstatt in der Kirche der Heiligen Dorothea in Žabnice (Camporosso in Valcanale) ZUSAMMENFASSUNG Im Spätmittelalter gehörte das Dorf Camporosso im Kanaltal (Camporosso in Valcana- le, Italien) zum Herzogtum Kärnten. Es ist nicht verwunderlich, dass das Kanaltal-Ge- biet auch künstlerisch stark von Norden beeinflusst wurde. Die kleine und bescheidene Kirche wird im Allgemeinen ins 11. oder 12. Jahrhundert datiert. Aufgrund mangeln- den akademischen Interesses liegen über das Kirchengebäude nur wenige Angaben vor und selbst die vorhandenen Informationen sind nicht ganz zuverlässig. Im Jahr 2013 wurden im Inneren der Kirche Spuren mittelalterlicher Fresken gefun- den. Sie wurden zwischen 2018 und 2019 konserviert. Die Nordwand des Langhauses ist mit Szenen der Reise und Anbetung der Heiligen Drei Könige geschmückt. Der am besten erhaltene Teil der Nordwand befindet sich in der oberen linken Ecke, wo der jüngste König mit Handschlag von König Herodes Abschied nimmt. Auf der rechten Seite der Mauer besuchen bereits die Heiligen Drei Könige Jesus. Leider ist ein großer Teil dieses Freskos schlecht erhalten. Die Triumphbogenwand ist mit mehreren Szenen verziert. Auf der linken Seite ist das Massaker der Unschuldigen mit dem darunter gemalten Martyrium der Zehntau- send zu sehen. Die Fresken setzen sich rechts mit der Flucht nach Ägypten fort, gefolgt von dem Schmerzensmann, der oben auf dem Triumphbogen gemalt ist. Auf der ande- ren Hälfte des Bogens ist bereits eine Schutzmantelmadonna gemalt, gefolgt von einer nicht identifizierbaren Figur. Nach rechts richten zwei Männer ihren Bogen auf hl. Se- bastian. Diese Fresken sind von hoher Qualität, die meisten sind jedoch nur in Form von Silhouetten erhalten. Der letzte Putzabschnitt rechts fehlt und eine ältere Freskoschicht ist sichtbar. Ein kleiner Teil eines älteren Freskos ist auch unterhalb der Freskoschicht der Nordschiffswand sichtbar. Dieses Fragment ist datiert (MCCCCI) und seltsamer- weise ist die Szene eine weitere Darstellung des Martyriums der Zehntausend. Die Fresken der Nordschiffswand und der Triumphbogenwand stammen aus der Älteren Villacher Werkstatt. Da die Fresken, ohne fehlende Details, erhalten sind, ist jedes Detail, dass man an der Wand sieht, ein Original. Die Fresken lassen sich in zwei Abschnitte unterteilen. Der erste umfasst die Nordschiffswand und den größten Teil der Triumphbogenwand. Die zweite Einheit stellt das Martyrium der Zehntausend und das Massaker der Unschuldigen dar und unterscheidet sich stilistisch leicht von den anderen Fresken. Die engsten Parallelen zu den Camporosso-Wandmalereien finden sich an zwei Orten in Kärnten, an den Kirchen St. Gandolf an der Glan und in Liem- berg an der Glan. Die Fresken von St. Gandolf (um 1435–1440) gelten als Werk des Meisters Friedrich von Villach und seiner Werkstatt. Johannes von Laibach soll die Szenen aus der Passion Christi und der Kreuzigung gemalt haben. Auch die Wandma- lereien in Liemberg stammen von Johannes von Laibach (um 1440). Folglich können die 134 KATARINA RICHTER Camporosso-Fresken auch Friedrich von Villach und seiner Werkstatt zugeschrieben werden, während die Szenen aus das Martyrium der Zehntausend und das Massaker an den Unschuldigen von Johannes von Laibach stammen können. Wie die Fresken in St. Gandolf und Liemberg wurden auch die Camporosso-Fresken wahrscheinlich um die Mitte des 15. Jahrhunderts gemalt. 408 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Katarina ŠMID, Herakles in Alkestida na šempetrski grobnici. Aticizirajoči provincialni relief Ključne besede: Herakles, Alkestida, Šempeter v Savinjski dolini, rimska doba, Vindonij, poliklejtovsko kiparstvo, klasicizem Prispevek obravnava upodobitev Herakla in Alkestide na Vindonijevi grobnici na rim- ski nekropoli v Šempetru v Savinjski dolini. Četudi motiv relativno pogosto nastopa v rimski dobi in ga v lepem številu zasledimo v donavskih provincah, pa šempetrski prizor od njih izstopa, kar se kaže zlasti v podobi Herakla in skalnati pokrajini, po kateri sto- pata protagonista. Medtem ko Alkestida najbolje ustreza liku na stenski sliki v Tiru, pa pri Heraklovem poudarjenem mladostništvu, kontrapostu in navzdol uprtemu pogledu pridejo bolj do izraza poliklejtovski vzori, lik pa še najbolj ustreza Heraklu na aticizira- jočem trifiguralnem reliefu v Vili Torlonia. Na grške vzore nenazadnje kaže tudi skal- nata pokrajina s skalo, na kateri počiva kij. Slednji detajl je denimo prisoten pri Lizipu pripisanemu Heraklu tipa Farnese, še bolj izrazito pa pri reliefu št. 12 Telefovega friza Pergamonskega oltarja. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Katarina ŠMID, Heracles and Alcestis in the Tomb in Šempeter. An Atticising Provincial Relief Keywords: Heracles, Alcestis, Šempeter in the Valley of Savinja, Roman era, Vindonius, Polyclitan statuary, classicism This paper discusses the scene of Heracles and Alcestis in Vindonius’ tomb in the Roman necropolis of Šempeter in the Savinja Valley. Although the motif is relatively well spread in the Roman era and appears relatively often in the Danubian provinces, the scene in Šempeter stands out especially in the effigy of Heracles and the setting with the outcrop- ping rock, which supports the club. While Alcestis resembles Alcestis on the wall paint- ing in Tyros, Heracles’ emphasized adolescence, contrapposto pose, and bowed head draw attention to Polyclitan characteristics, whereas the hero matches at its best Heracles in the Atticizing three-figure relief in Villa Torlonia. Nevertheless, also the rocky setting with the outcropping rock, on which the club lies, points to the Greek roots. That detail is present on to Lysippus attributed Weary Heracles and also in the relief plate no. 12 of the Telephos’ Friese from the Great Altar. Sinopsisi / Abstracts 409 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Guido TIGLER, Upodobitev Samsona “Arturjevega mojstra” Ključne besede: Samson v boju z levom, romansko kiparstvo, Arturjev mojster, Modena (Italija) katedrala, Wiligelmo Objava reliefa v tufastnem apnencu z upodobitvijo Samsona z levom v zasebni zbirki, ki prihaja iz okolice Modene, se datira v dvajseta leta 12. stoletja in se pripisuje »Arturjeve- mu mojstru«, pripadniku Wiligelmove šole. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Guido TIGLER, A Depiction of Samson by “Matser of Arthur” Keywords; Samson and the lion, romanesque sculpture, Arthur Master, Modena (Italy) cathedral, Wiligelmus Publication of a relief in tufaceous limestone with Samson and the lion, in a private col- lection, coming from the surroundings of Modena, datable to the 1120s and attributable to the “Master of Arthur”, a member of Wiligelmo’s school. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Renata NOVAK KLEMENČIČ, Nekaj novih izhodišč za rekonstrukcijo koprske romanske stolnice Ključne besede: Koper, stolnica Marijinega Vnebovzetja, romanika, arhitektura, kripta, Oglej, Novigrad V osnovi romanska bazilika s kripto pod dvignjenim korom in portikom na zahodu je bila v 15. stoletju podaljšana proti zahodu, v baroku pa spremenjena v dvoransko cerkev. Sta- ro romansko stolnico je mogoče rekonstruirati na osnovi tlorisa iz leta 1690, arhitektur- nih ostankov, opisov iz zgodnjega novega veka in primerjalnega gradiva. Cerkev je med večjimi stolnicami jadranskega prostora tega časa, po tipologiji – gre za triladijsko bazi- liko, predeljeno s stebri, ki ima apside v ravni vrsti – in po oblikovanju dvignjenega kora nad kripto je primerljiva s Poponovo fazo oglejske bazilike (1021–1031) in s katedralo v Novigradu, ki je prav tako nastala po oglejskih vzorih. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Renata NOVAK KLEMENČIČ, Reconsidering the Reconstruction of the Romanesque Cathedral in Koper Keywords: Koper, Capodistria, cathedral, Romanesque, architecture, crypt, Aquileia, Cittanova The Cathedral of Koper (Ital. Capodistria) was originally a Romanesque basilica with a crypt under a raised choir in its eastern part and with a portico to the west. In the 15th century, it was extended to the west and converted into a hall church in the Baroque pe- riod. The old Romanesque cathedral can be reconstructed based on a floor plan from 1690, as well as architectural remains, descriptions from the early modern period, and com- parative material. The church is among the larger cathedrals of the time in the Adriatic area. In terms of typology, being a three-nave basilica with columns, apses in a straight 410 row to the east, and a raised choir above the crypt, it is comparable to the Basilica of Aq- uileia as it was rebuilt (1021–1031) by Patriarch Poppo, and to the cathedral in Novigrad, which was also built following the models of Aquileia. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Sara TURK MAROLT, Izgubljene, pozabljene in novo odkrite srednjeveške stenske poslikave iz nekdanje cerkve in samostana sv. Frančiška v Kopru Ključne besede: samostan in cerkev sv. Frančiška, Koper, frančiškani, freske, stensko slikarstvo, 14. stoletje Stenske poslikave so, kljub danes skopim še vidnim ostankom, v srednjem veku krasile tako notranjščino cerkve sv. Frančiška kot tudi nekatere samostanske prostore. V med- vojnem obdobju so v sklopu restavratorskih del tržaške Soprintendenze v križnem ho- dniku zabeležili več odkritih fragmentov fresk, med katerimi sta bili najbolje ohranjeni poslikava (v dveh plasteh) v luneti portala, ki je povezoval križni hodnik s cerkvijo, in poslikava na desni strani istega portala z Marijo z detetom na prestolu, sv. Frančiškom in klečečim vitezom v priprošnji. Prav tako so bili na severni steni v cerkvi sv. Frančiška v času obnovitvenih del v 60. letih odkriti fragmenti (po vsej verjetnosti) freskantskega cikla iz življenja sv. Frančiška, v času zadnjih obnovitvenih del (2007–2013) pa tudi dve plasti stenske poslikave za sedilijami v niši na južni steni prezbiterija. Prispevek se osre- dotoča na zgodovino odkritja poslikav ter na njihovo slogovno in časovno opredelitev. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Sara TURK MAROLT, Lost, Forgotten, and Newly Discovered Medieval Frescoes from the Former Church and Monastery of St. Francis in Koper Keywords: church and cloister of Saint Francis, Koper, franciscans, fresco painting, mural painting, 14th century Despite the scarcely visible remains, the wall paintings adorned the interior of the medi- eval church of Saint Francis as well as some parts of the monastery. During the restora- tion work of the Trieste Soprintendenza at the end of the interwar period, several frag- ments of fresco paintings were recorded in the cloister area. The best preserved were a fresco painting (in two layers) in the lunette of the portal connecting the church with the cloister, and the painting located on the right side of the same portal featuring the Virgin with the child on the throne with St. Francis and the knelling knight. Fragments of mural paintings were also discovered on the north nave wall in the church of St. Fran- cis during the restoration works in the 1960s, and in the main chapel in the niche on the south wall at the time of the last restoration works (2007–2013). The article focuses on the history of the discovery of paintings, and on their analysis. 411 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Anabelle KRIŽNAR, Avtorstvo stenskih poslikav, pripisanih Janezu Aquili, na osnovi materialne karakterizacije ometov in slikarskih tehnik Ključne besede: Johannes Aquila, ometi, pigmenti, slikarske tehnike, avtorstvo   Janez Aquila je znan po stenskih poslikavah iz ok. 1400 v Veleméru (Madžarska), Turnišču in Martjancih (Slovenija) ter Bad Radkersburgu in Fürstenfeldu (Avstrija). V tej raziskavi smo z različnimi invazivnimi in neinvazivnimi tehnikami (OM, SEM-EDX, FTIR, XRD, XRF, VIS) analizirali materiale in slikarske tehnike, ki so jih uporabljali on sam in njegova delavnica. Pridobljeni rezultati odkrivajo veliko razliko v kakovosti tehnične izvedbe med njegovimi zgodnjimi poslikavami in kasnejšimi, ki so jih večinoma izvedli njegovi učenci. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Anabelle KRIŽNAR, Authorship of Wall Paintings Attributed to Johannes Aquila on the Basis of Material Characterization of Plasters and Painting Techniques Keywords: Johannes Aquila, plasters, pigments, painting techniques, authorship  Johannes Aquila is well known for his mural paintings from around 1400 in Velemér (Hungary), Turnišče and Martjanci (Slovenia), Bad Radkersburg and Fürstenfeld (Aus- tria). In this research, materials and painting techniques used by him and his workshop were studied, applying differnet invasive and non-invasive techniques (OM, SEM-EDX, FTIR, XRD, XRF, VIS). Obtained results revealed a huge difference in the quality of tech- nical execution between his early murals and his latter ones, where most of the work was carried out by his disciples. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Gašper CERKOVNIK, Srednjeveška fragmenta Živega križa in Pohoda sv. Treh kraljev v Topolšici: novoodkrito delo t. i. vojvodske delavnice Ključne besede: Topolšica, srednjeveško stensko slikarstva, ikonografija, Živi križ, Pohod in poklon sv. Treh kraljev, vojvodska delavnica Leta 2018 so bili v cerkvi sv. Jakoba v Topolšici nepričakovano odkriti fragmenti srednje- veške stenske poslikave. Prvi prikazuje nenavadni motiv Živega križa, drugi Pohod sv. Treh kraljev. Upodobitev Živega križa je po fragmentu na Ptuju šele druga znana v Slo- veniji, poslikave pa se slogovno vežejo na prav tako redka dela t. i. vojvodske delavnice, ki je delovala predvsem na Štajerskem. Na podlagi sloga jih zato lahko datiramo v drugo desetletje 15. stoletja. 412 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Gašper CERKOVNIK, Medieval Fragments of the Living Cross and Procession of the Magi in Topolšica: a New Work by So-called “Ducal Workshop” Keywords: Topolšica, medieval mural painting, iconography, Living Cross, Procession and Adoration of the Magi, Ducal Workshop In the year 2018 a surprising discovery of fragmented medieval frescoes was made in St. James’ church in Topolšica. The first fragment depicts an unusual motif of the Living Cross, the second one the Procession of the Magi. The depiction of the Living Cross is, after that one in the Ptuj parish church, the second example known in Slovenia, while the frescoes can be identified as a relatively rare work of the so-called “Ducal Workshop”, active mostly in Duchy of Styria. According to the style, they can be dated into the sec- ond decade of the 15th century. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Mojca JENKO, Lepa Sočutna s Starih Svetih gorà nad Podsredo v luči novejših spoznanj Ključne besede: Lepa Pietà, Stare gore nad Podsredo, praška cesarska delavnica, Kr ˇivákova Pietà (Olomouc, Moravska), Benediktinska opatija Seeon (Bavarska), Bílá Hora (kamnolom), petrografska analiza Plastika, razstavljena v Narodni galeriji v Ljubljani, je pripisana krogu Mojstra sv. Jakoba, najpomembnejšega kiparja Ptujskogorske kiparske delavnice, izšolanega v Pragi, v kipar- ski delavnici svetovidske stavbarske delavnice. Novejša češka strokovna literatura doka- zuje, da so tam izdelali vrsto Lepih Pietà, izklesanih iz monolitnih blokov iz kamnoloma v Bili Hori. Raztresene so širom Evrope; naročnikom so jih dostavljali po rekah in ko- pnem. Tudi naš primerek je nedvomno izklesal v praški cesarski delavnici izšolani kipar, kar dokazujejo formalne značilnosti, vključno z detajli; izjemno blizu je Křivákovi Pietà iz Olomouca (Moravska) in Lepi Sočutni iz benediktinske opatije Seeon (Bavarska). Od vseh pa se razlikuje po Marijinem pogledu v daljavo, kar dokazuje nadaljnjo stopnjo slo- govnega razvoja. Kje je Lepa Sočutna s Starih Svetih gora nastala, bo ostala skrivnost vse dotlej, ko bo opravljena petrografska analiza. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Mojca JENKO, Latest Findings about the Beautiful-Style Pietà from Stare Svete Gore nad Podsredo Keywords: Beautiful-Style Pietà, Stare gore nad Podsredo, Prague Imperial Workshop, K rˇ i v á k ‘s Pietà (Olomouc, Moravia), Benedictine Monastery in Seeon (Bavaria), Bílá Hora (quarry), petrographic analysis This Pietà sculpture, on permanent display at the National Gallery of Slovenia, has been attributed to the circle of the so-called Master of St. James, the leading sculptor of the Ptujska Gora workshop, who had been trained in Prague, in the workshop of the St. Vi- tus cathedral. Bohemian researchers have recently shown that a number of Beautiful- Style Pietàs carved from the Bílá Hora quarry monoliths originated from this Prague workshop and, by river and land, travelled widely across central Europe. With its formal 413 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 characteristics and detailing, our Pietà appears to be stylistically close to Křivák’s Pietà from Moravian Olomouc and to the Beautiful Pietà from the Bavarian Benedictine Mon- astery in Seeon. Madonna’s distinct gaze into the distance, though, seems to point to a later stylistic stage. Nevertheless, without a petrographic analysis, the origin of the Pietà from Stare Svete Gore nad Podsredo remains unsolved. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Katarina RICHTER, Poslikava starejše beljaške slikarske delavnice v cerkvici sv. Doroteje v Žabnicah (Camporosso in Valcanale) Ključne besede: starejša beljaška slikarska delavnica, Friderik Beljaški, Janez Ljubljanski, Žabnice, Kanalska dolina V cerkvici sv. Doroteje v Žabnicah v Kanalski dolini so bile leta 2013 odkrite, pred kratkim (2018–2019) pa konservirane kakovostne srednjeveške freske. Poslikava severne ladijske stene je posvečena Pohodu in Poklonu sv. treh kraljev, slavoločna stena pa drugim svetopi- semskim in svetniškim podobam. Na podlagi slogovnih in motivnih podobnosti s poslika- vami na Avstrijskem Koroškem so freske pripisljive starejši beljaški slikarski delavnici Fri- derika Beljaškega s sodelovanjem Janeza Ljubljanskega. Nastale so proti sredini 15. stoletja. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Katarina RICHTER, Frescoes by the Elder Villach Painting Workshop in the Church of St. Dorothy in Žabnice (Camporosso in Valcanale) Keywords: the Elder Villach Painting Workshop, Friedrich of Villach, Johannes of Laibach, Camporosso, Valcanale In 2013 medieval frescoes of considerable quality were discovered in the small church of Saint Dorothy in Camporosso in Valcanale, Italy. They have also recently been conserved (2018–2019). The north wall of the nave is dedicated to the scenes of the Journey and Ado- ration of the Magi while the triumphal arch is decorated with more scenes from the Bible as well as images of saints. On the basis of stylistic and motif similarities to wall paint- ings in Carinthia, Austria, the frescoes may be attributed to Master Friedrich of Villach and his Elder Villach Painting Workshop with the collaboration of Johannes of Laibach. The frescoes were painted towards the middle of the 15th century. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Nataša GOLOB, Magister Briccius Preprost de Cilia in njegove knjige Ključne besede: Brikcij Preprost iz Celja († 29. 11. 1505), zasebna knjižnica, Brikcijevi podpisi, latinski avtorji, italijanski humanizem, dunajsko knjižno slikarstvo Brikcij Preprost iz Celja je bil profesor na dunajski Artistični fakulteti, večkrat njen dekan in kancler oz. rektor Univerze na Dunaju. Kot profesor latinščine je bil dobro seznanjen z rimsko književnostjo in s humanističnimi tokovi v Italiji, ki jih je v svojem delovanju uvajal na dunajsko univerzo in dvor. Iz njegove knjižnice, ki jo je zapustil Bursi Ramung, se je ohranilo – z njegovimi podpisi izkazani – pet rokopisov, pet prvotiskov in štiri enote so utemeljeno pripisane njegovi knjižnici. Članek obravnava tudi rokopisne in slikarske povezave med rokopisi z Dunaja in dežele Kranjske. 414 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Nataša GOLOB, Magister Briccius Preprost de Cilia and his Books Keywords: Briccius Preprost de Cilia († 29. 11. 1505), personal library, Briccius’ subscriptions, Latin authors, Italian humanism, Viennese illumination Briccius Preprost de Cillia was professor at the Vienna Artistic faculty, several times its Dean and also the Chancellor of the Vienna University. As a professor of Latin, he was well acquainted with Roman literature and humanistic currents in Italy; during his pro- fessorship he introduced humanistic values at the University and at the Court. From his library, which he bestowed to Bursa Ramung, we definitively know of five manuscripts with his subscriptions, five incunabula and a further four units, all ascribed to his library. The paper also tackles the connections between manuscript and illumination produc- tion from Vienna and Carniola. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Mija OTER GORENČIČ, Epitaf Jurija Ravbarja, Razrešena uganka nagrobne freske s konca 15. stoletja v stiški cerkvi Ključne besede: Stična, samostanska cerkev, nagrobna freska, Jurij Ravbar, 15. stoletje Prispevek prinaša odkritje, komu je bila posvečena nagrobna freska na slopu med glavno in južno stransko ladjo pod pevskim korom cistercijanske cerkve v Stični. Freska velja za edino znamenje renesanse v slovenskem zaledju v zgodnjih osemdesetih letih 15. stoletja. V članku je predstavljeno, da je bila freska naslikana za Jurija Ravbarja. Avtorica ugota- vlja, da je bilo v naslikani luneti freske prvotno več grbov, od katerih je danes ohranjen le še grb ogrskega kraljestva. Grbe interpretira v smislu izražanja pripadnosti cesarju Fri- deriku III., ki je imel na svojem nadvojvodskem pečatu levo ob svoji podobi staroogrski grb ter grbe Avstrije, Koroške in Slovenske marke. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Mija OTER GORENČIČ, Georg Rauber’s epitaph. The Mystery of the Late 15th-Century Painted Epitaph in the Stična Cistercian Church Solved Keywords: Stična, monastery church, epitaph, Georg Rauber, the 15th century The contribution at hand presents the discovery of the identity of the person to whom the epitaph on the pier between the main nave and the southern nave under the choir loft of the Cistercian church in Stična was dedicated. The fresco is considered the only sign of the Renaissance in the Slovenian hinterlands in the early 1480s. The article de- monstrates that the fresco was painted for Georg Rauber. The author determines that the painted fresco lunette originally contained several coats of arms, of which only the coat of arms of the Kingdom of Hungary has been preserved. She interprets the coats of arms as an expression of loyality to Emperor Frederick III, whose archducal seal included the coat of arms of the Kingdom of Hungary and the coats of arms of Austria, Carinthia, and Windic March to the left of his portrait. 415 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Alessandro QUINZI, Correggio, Schongauer in slike za kapelo Del Bono Ključne besede: Correggio, kapela Del Bono, Parma, Martin Schongauer, renesansa, grafične predloge, slikarstvo Sliki Mučeništvo svetih Placida, Flavie, Eutikija in Viktorina in Kristusovo objokovanje sta nastali v letih 1522–24 za kapelo Del Bono v benediktinski cerkvi sv. Janeza Evange- lista v Parmi in sodita med Correggiove vrhunce. Pri nastanku obeh platen so bile odlo- čujoče tako želje naročnika, benediktinskega patra Placida Del Bona, kot njuna postavitev na vzdolžni steni družinske kapele Del Bono. Doslej neopažen je ostal vpliv bakrorezov Martina Schongauerja Kristusovega bičanja in Kristusovega polaganja v grob iz cikla Pasijona, iz sredine osmega desetletja 14. stoletja. V sv. Placidu smemo prepoznati tudi naročnikov portret. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Alessandro QUINZI, Correggio, Schongauer and the Paintings for the Del Bono Chapel Keywords: Correggio, Del Bono Chapel, Parma, Martin Schongauer, Renaissance, prints as models, painting The paintings The Martyrdom of Saints Placidus, Flavia, Eutychius and Victorinus and The Lamentation of Christ were created in 1522–24 for the Del Bono Chapel in the Ben- edictine Church of St. John the Evangelist in Parma and are among Correggio’s high- lights. Both the wishes of the client, the Benedictine Father Placido Del Bono, and their placement on the longitudinal wall of the Del Bono family chapel were decisive in the creation of the two canvases. Until now, the influence of Martin Schongauer’s copperplate engravings of Flagellation and Entombment from the Passion cycle, from the middle of the eighth decade of the 14th century, has remained unnoticed. St. Placidus can also be recognized as the client’s portrait. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Uroš LUBEJ, Slikar Joannes Almenak (Antwerpen ?, ok. 1640/45–po 1684) Ključne besede: Almanach, Joannes Almenak, Frans de Neve II., Antwerpen, Dunaj, Ljubljana, presta, holandsko in flamsko slikarstvo 17. stoletja Članek razkriva identiteto flamskega slikarja, ki je bil do zdaj znan le kot Almanach, All- menak iz Antwerpna in Almenaco Belga, na podlagi dokumenta s krstnim vpisom z dne 7. april 1679, Dunaj, kjer je prvič omenjeno tudi njegovo ime. Botra sta bila slikarja Joannes Almenak in Frans de Neve II.. Zaradi njune odsotnosti v času slovesnosti, sta ju zastopa- la slikarja Gabriel Steger in Elias Fürlich. Johannes Almenak se je rodil v letih 1640–45 ali malo pred tem, verjetno v Antwerpnu, njegova prva slikarska dela so nastala že pred letom 1670. Na začetku leta 1679 se je slikar mudil na Dunaju, v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja pa je bil več let dejaven na Kranjskem. Ni znano, kdaj je slikar zapustil naše kraje in kam ga je vodila pot, gotovo pa je bil še dejaven v času nastanka slike Potu- joča muzikanta, ki je posredno datirana 1684 (ante quem non). 416 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Uroš LUBEJ, The Painter Joannes Almenak (Antwerpen ?, ca. 1640/45 – after 1684) Keywords: Almanach, Joannes Almenak, Frans de Neve II, Antwerp, Vienna, Ljubljana, pretzel, 17th Century Dutch and Flemish painting, This article reveals the identity of the Flemish painter who until now was known only as Almanach, Allmenak from Antwerp, and Almenaco Belga, based on a document of a baptismal entry on 7 April 1679 in Vienna, where his first name is mentioned. The child’s godfathers were the painters Joannes Almenak and Frans de Neve II. Due to their ab- sences during the ceremony, they were represented by painters Elias Fürlich and Gabriel Steger. Johannes Almenak was born in 1640–45 or shortly before, probably in Antwerp, and his first paintings were created before 1670. The painter was in Vienna at the begin - ning of 1679, and in the early 1680s, he was active in Carniola for several years. It is not known when the painter left Slovenian lands or where his path led him, but he was cer- tainly still active at the time of the creation of the painting Two Travelling Musicians, which is indirectly dated 1684 (ante quem non). 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Enrico LUCCHESE, Risba Pietra Liberija za ljubljansko stolnico v Ameriki Ključne besede: Pietro Liberi, risba, barok, beneška umetnost Risba Benečana Pietra Liberija, ki prikazuje študijo treh angelov, je ohranjena v Eskenazi Museum of Art v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. List je priprava zgornjega detajla oltarne slike sv. Miklavža med svetima Mohorjem in Fortunatom za ljubljansko stolnico (1674). 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Enrico LUCCHESE, An American drawing by Pietro Liberi for the Ljubljana Cathedral Keywords: Pietro Liberi, drawing, baroque, venetian art A drawing by the Venetian Pietro Liberi, depicting a Study of Three Angels, is preserved at the Eskenazi Museum of Art in Bloomington, Indiana, USA. The sheet is preparatory to the upper detail of the altarpiece of St Nicholas between Saints Hermagoras and For- tunatus for the Ljubljana Cathedral (1674). 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Monika OSVALD, Giovanni Pacassi starejši († 1697) in veliki oltar v Marijini cerkvi na Sveti Gori pri Gorici (pred 1686) Ključne besede: Giovanni Pacassi starejši (†1697), Leonardo Pacassi (†1697), Sveta Gora nad Gorico, Marijino Celje (Lig), Avber na Krasu, Goriška grofija V Breviariju o zgodovini svetišča na Sveti Gori nad Gorico (1778) se je ohranil prepis predračuna za veliki marmorni oltar, ki ga je predložil Giovanni Pacassi starejši. Oltar je datiran pred 1686, saj so tega leta nanj prenesli Marijino milostno podobo. Ko je bilo 417 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 svetišče 1786 ukinjeno, so oltarno arhitekturo odkupili za Marijino Celje (Lig), taberna- kelj pa za Avber na Krasu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Monika OSVALD, Giovanni Pacassi the Elder († 1697) and the Main Altar in the Marian Sanctuary of Sveta Gora pri Gorici / Monte Santo di Gorizia (before 1686) Keywords: Giovanni Pacassi the Elder (†1697), Leonardo Pacassi (†1697), Sveta Gora nad Gorico / Monte Santo di Gorizia, Marija Celje (Lig), Avber na Krasu, County of Gorizia In the Breviary on the history of the sanctuary of Sveta Gora nad Gorico / Monte Santo di Gorizia (1778) has been preserved a transcript of the price quotation for the marble main altar, submitted by Giovanni Pacassi the Elder. The altar is dated before 1686, since that was the year in which the image of Our Lady of Grace was placed to it. When the sanc- tuary was abolished in 1786, the altar structure was bought by Marija Celje (Lig) and the tabernacle by Avber na Krasu. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Stefano ALOISI, Razmišljanja o nekaterih skulpturah v Furlaniji, pripisanih Giovanniju Bonazzi Ključne besede: Furlanija, San Vito al Tagliamento, Udine, družina Altan, Giovanni Bonazza, Bortolo Cavalieri Prispevek navaja razmišljanja o nekaterih skulpturah v Furlaniji (v San Vito al Taglia- mento in v Vidmu), ki se povezujejo z Giovannijem Bonazzo in jih potrjujejo neobjavljeni arhivski dokumenti ter so tukaj pojasnjeni po kronološki plati. Poleg tega je postavljena hipoteza o morebitnem mladostnem sodelovanju kiparja z beneškim kamnosekom Bor- tolom Cavalierijem. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Stefano ALOISI, Considerations on Some Sculptures in Friuli Ascribed to Giovanni Bonazza Keywords: Friuli, San Vito al Tagliamento, Udine, Altan family, Giovanni Bonazza, Bortolo Cavalieri This paper sets out considerations, confirmed by unpublished archive papers, on cer - tain existing sculptures in Friuli, in San Vito al Tagliamento, and in Udine, referred to Giovanni Bonazza and clarified here in their chronology. In addition, the hypothesis is put forward of a possible youthful collaboration between the sculptor and the Venetian stonecutter Bortolo Cavalieri. 418 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Paolo GOI, Predlog za Bernarda Tabacca Ključne besede: beneško kiparstvo 17.–18. stoletja, furlansko kiparstvo 17.–18. stoletja, Bernardo Tabacco, Francesco Tabacco Kipar in altarist Bernardo Tabacco je deloval v Bassanu, Trevisu, Benetkah, Padovi pa tudi v Dubrovniku. Ta članek prispeva k boljšemu poznavanju delavnice z atribucijo novih del v Furlaniji in z noticami o njegovem bratu Francescu, njegovem sodelavcu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Paolo GOI, On Bernardo Tabacco Keywords: Venetian sculpture 17th–18th century, sculpture in Friuli 17th–18th century, Bernardo Tabacco, Francesco Tabacco  Sculptor and architect of altars, Bernardo Tabacco worked in Bassano, Treviso, Venice, Padua, as well as in Dubrovnik. This article contributes to improving the knowledge of the workshop with the attribution of new works in Friuli as well as with new documents about his brother Francesco, his collaborator. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Blaž KORPNIK, Nekaj novosti o kiparju Gregorju Božiču Ključne besede: Barok, Božič Gregor, Claus Mark Anton, Gajšnik Janez Krstnik, Kompolje, Laško, Ljubljana, Loka pri Zidanem Mostu, Marx Andreas, Reiss Franc Krištof, Schoy Janez Jakob, Weissenkirchner Hans Adam, Wiederkehren Konstancija pl., Wintershofen Jožef Karel. Prispevek obravnava baročnega kiparja Gregorja Božiča (o. 1676–1724). Kipar je živel in deloval v Laškem med letoma 1711 in 1724. Njegovo življenje slabo poznano, saj so ar- hivski viri, ki so na voljo, precej skopi s podatki. Med njimi prednjačijo zlasti matične knjige, za rekonstrukcijo njegovega opusa pa imamo na voljo le dva vira, ki izpričujeta njegovo avtorstvo. Kipar ima prepoznaven slogovni rokopis in ga lahko zato hitro loči- mo od ostalih kiparjev. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Blaž KORPNIK, New Findings on the Sculptor Gregor Božič) Keywords: Baroque, Božič Gregor, Claus Mark Anton, Gajšnik Janez Krstnik, Kompolje, Laško, Ljubljana, Loka pri Zidanem Mostu, Marx Andreas, Reiss Franc Krištof, Schoy Janez Jakob, Weissenkirchner Hans Adam, Wiederkehren Konstancija pl., Wintershofen Jožef Karel. The article discusses the baroque sculptor Gregor Božič (around 1676–1724). The sculp - tor lived and worked in Laško between 1711 and 1724. His life is poorly known, as the available archival sources are quite scarce with information regarding his day-to-day life. Among sources, the registry books are in the forefront, while there are only two sources that testify to his authorship. The sculptor has a recognizable stylistic handwriting and can therefore be quickly distinguished from other sculptors. 419 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Metoda KEMPERL, Kanoniška hiša Ciril-Metodov trg 6 in arhitekt Candido Zulliani Ključne besede: arhitekt Candido Zulliani, kamnosek Franc Grumnik, kamnosek Karl Bombasi, Ljubljana, baročna arhitektura V članku je predstavljena kanoniška hiša na Ciril-Metodovem trgu 6, katere obnovo so doslej pripisali ljubljanskemu arhitektu Candidu Zullianiju (1712–1769). Pregled knjigo- vodskih knjig ljubljanskega stolnega kapitlja je pokazal, da je bila hiša leta 1746 res obno- vljena pod Zullianijevim vodstvom. Kamnoseške elemente na stavbi je izdelal kamnosek Karl Bombasi iz Ljubljane po Zullianijevih načrtih. Zullianiju so na podlagi omenjene dokumentirane rekonstrukcije pripisana tudi glavna pročelja s portali hiš na Ciril-Me- todovem trgu 21, Novem trgu 2, Gosposki ulici 4 in Bregu 12. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Metoda KEMPERL, The Chapterhouse at Ciril-Metodov Trg 6 and the Architect Candido Zulliani Keywords: architect Candido Zulliani, stonemason Franc Grumnik, stonemason Karl Bombasi, Ljubljana, baroque architecture The article presents the chapterhouse at Ciril-Metodov trg 6, whose reconstruction has, to date, been attributed to the architect Candido Zulliani from Ljubljana (1712–1769). A review of the accounting books of the Ljubljana Cathedral Chapter showed that the house was indeed reconstructed under Zulliani’s direction in 1746. The building’s stonework elements were made by the mason Karl Bombasi from Ljubljana according to Zulliani’s plans. The main facades with portals of the houses at Ciril-Metodov trg 21, Novi trg 2, Gosposka ulica 4, and Breg 12 are also attributed to Zulliani based on the chapterhouse’s documented reconstruction. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Polona VIDMAR, Portret Franca Antona grofa Schrattenbacha (1712–1783) v Oaxaci Ključne besede: portretno slikarstvo, kavalirsko potovanje, 18. stoletje, Franc Anton Schrattenbach, Francesco Solimena V članku je obravnavan portret mladega plemiča, ki je razstavljen v Museo de las cultu- ras de Oaxaca v Mehiki. V muzeju je portretiranec identificiran kot član burbonske vla- darske hiše, slika pa je pripisana Francescu Solimeni (1657–1747). Na podlagi napisa na portretu je avtorica v portretirancu prepoznala v Gradcu rojenega Franca Antona grofa Schrattenbacha (1712–1783) in obravnavala njegovo kavalirsko potovanje ter položaj v Ne- aplju, saj je bil nečak nekdanjega neapeljskega podkralja, Volfa Hanibala grofa Schratten- bacha. Pozornost je namenjena tudi različnim strategijam, ki so jih za pridobitev portreta med kavalirskim potovanjem uporabili Schrattenbach in njegova vrstnika in sorodnika, Ignac Marija II. grof Attems (1714–1762) in Ernest Henrik grof Wildenstein (1708–1768). 420 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Polona VIDMAR, The Portrait of Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783) in Oaxaca Keywords: portrait painting, Grand Tour, 18th century, Franz Anton Schrattenbach, Francesco Solimena The article discusses a portrait of a young gentleman exhibited in the Museo de las Cul- turas de Oaxaca in Mexico. In the museum, the sitter is identified as a member of the House of Bourbon and the painting is attributed to Francesco Solimena (1657–1747). Based on the inscription on the portrait, the author identifies the sitter as Graz-born Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783), discusses the subject’s Grand Tour and his position in Naples, being a nephew of the former Viceroy of Naples, Wolfgang Hanni- bal Count Schrattenbach. The paper draws attention to the various strategies for attending a portrait during Grand Tour, applied by Schrattenbach and his peers and relatives Ignaz Maria II Count Attems (1714–1762) and Ernst Heinrich Count Wildenstein (1708–1768). 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Marjeta CIGLENEČKI, Avguštin Stegenšek – fotograf Ključne besede: Avguštin Stegenšek, dokumentarna fotografija, dokumentiranje kulturne dediščine, fotografiranje cerkvenih zunanjščin in notranjščin, fotografiranje cerkvene opreme Članek predstavlja Avguština Stegenška (1875–1920), enega pionirjev slovenske ume- tnostne zgodovine, kot fotografa. Fotoaparat je imel Stegenšek že med študijem v Rimu (1899–1902), kasneje pa je precej svojih prihrankov porabil za nabavo zanesljive foto opreme. Od 950 negativov, kolikor jih je leta 1920 evidentiral v njegovi zapuščini, se jih je ohranilo okrog 190 in nekaj dodatnih pozitivov. Vsi dokumentirajo umetnine, ki jih je raziskoval. Pri analizi Stegenškovih fotografij, objavljenih v njegovih dveh topografskih monografijah (iz let 1905 in 1909), članek pokaže, kako Stegenškove fotografije presega- jo raven zgolj dokumentiranja. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Marjeta CIGLENEČKI, Avguštin Stegenšek – Photographer Keywords: Avguštin Stegenšek, documentary photography, documenting cultural heritage, taking photos of the church exteriors and interiors, taking photos of the church furnishing The article presents Avguštin Stegenšek (1875–1920), one of the pioneers of Slovene art history, as a photographer. Stegenšek possessed a camera already while studying in Rome (1899–1902), later he spent a great amount of his savings to acquire reliable photo equip- ment. Out of 950 negatives, registered in his estate in 1920, around 190 and some ad- ditional positives have been preserved. All of them document the works of art he was researching. In analysing Stegenšek’s photographs, published in his two topographical monographs (from 1905 and 1909), the article demonstrates how Stegenšek’s photos ex- ceed the level of mere documentation. 421 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Franci LAZARINI, Nekdanje evangeličansko župnišče v Radljah ob Dravi – neznano zgodnje delo Otta Bartninga Ključne besede: evangeličanska sakralna arhitektura, Štajerska, Radlje ob Dravi, 20. stoletje, pročodrimsko gibanje, Otto Bartning Članek obravnava stavbo nekdanjega evangeličanskega župnišča v Radljah ob Dravi, zgra- jenega leta 1912 po načrtih Otta Bartninga, ki je kasneje postal eden najvidnejših nem- ških arhitektov in se je specializiral prav za evangeličansko sakralno arhitekturo. Njegov slabo raziskani zgodnji opus je nastal v tesni povezavi s pročodrimskim gibanjem (Los- -von-Rom-Bewegung), razširjenim v nacionalno mešanih predelih Avstro-Ogrske v pr- vih desetletjih 20. stoletja, ki se je zavzemalo za prestop nemško govorečega prebivalstva iz katoliške v evangeličansko vero. Zgradba kaže precejšnje podobnosti z drugimi soča- snimi Bartningovimi župnišči, npr. v Peggau, Rottenmannu, Lipnici, Novém Městu pod Smrkem in do neke mere Kremsu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Franci LAZARINI, Former Evangelical Parson’s House in Radlje ob Dravi – Unknown Early Work by Otto Bartning Keywords: evangelical sacred architecture, Styria, Radlje ob Dravi (Mahrenberg), 20th century, Away from Rome Movement, Otto Bartning The article discusses the building of former evangelical parson’s house in Radlje ob Dravi (German: Mahrenberg), built in 1912 and designed by Otto Bartning, who later became a renown German architect, specialised in evangelical sacred architecture. His early mainly unresearched oeuvre, is connected to the Away from Rome movement (Los-von- Rom-Bewegung), widespread in the nationally mixed regions of Austria-Hungary in the first decades of the 20th century, which required the Germanophone population to con- vert from Catholicism to Protestantism. The edifice strongly resembles Bartning’s other contemporary parson’s houses, e.g. in Peggau, Rottenmann, Leibnitz, Nové Město pod Smrkem, and to some extent Krems. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Katja MAHNIČ, Steletovo poročilo o varstvu spomenikov v prvem Zborniku za umetnostno zgodovino Ključne besede: France Stelè, spomeniško varstvo, umetnostna zgodovina, konservatorstvo, stroka, konceptualni okvir V prvem letniku Zbornika za umetnostno zgodovino je F. Stelè objavil dvodelni prispevek z naslovom Varstvo spomenikov. V prvem delu prispevka je uvodoma na kratko predstavil razvoj spomeniškega varstva v Sloveniji. Ta uvod je v historiografskem smislu izredno za- nimiv iz več razlogov. Prispevek se osredotoča na v njem implicitno nakazano povezavo med spomeniškim varstvom in umetnostno zgodovino, kot jo je razumel in promoviral Stelè, ter spremembe njenega razumevanja v okviru kasnejšega razvoja spomeniškega var- stva na Slovenskem. Izkaže se, da Stelè spomeniškega varstva ni razumel kot stroke, pač pa kot prizadevanje za dosego določenega cilja, ohranjanja spomenikov. Tisto, kar je daja- lo tako vsebino kot strokovno podlago temu prizadevanju, je bila umetnostna zgodovina. 422 Za Steleta je bila torej umetnostna zgodovina tista, ki je določala predmet, metode in cilje delovanja spomeniškega varstva. V resnici je šlo torej za precejšnjo zožitev razumevanja spomeniškega varstva na varstvo pretežno umetnostnih spomenikov. Ta zožitev je imela pomemben vpliv na nadaljnji razvoj spomeniškega varstva na Slovenskem, ki se je po ne- kaj desetletjih znašlo pred nalogo utemeljevanja širitve področja svojega delovanja. Hkrati je Steletovo razumevanje spomeniškega varstva prineslo tudi umanjkanje razvoja prave spomeniškovarstvene teorije, razmisleka torej o temeljnih konceptih te dejavnosti, njenih ciljih in metodah. Kljub kasnejši širitvi področja delovanja spomeniškega varstva, reorga- nizacije spomeniškovarstvene službe in vzpostavitve konservatorstva kot posebne stroke umetnostna zgodovina ohranja svojo ključno vlogo na področju spomeniškega varstva. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Katja MAHNIČ, Stelè’s Report on Monument Protection in the First Volume of Zbornik za umetnostno zgodovino Keywords: France Stelè, monument protection, art history, conservation, profession, conceptual framework In the first volume of Zbornik za umetnostno zgodovino [Art History Journal], France Stelè published a two-part article entitled Varstvo spomenikov [Monument Protection]. In the first part of the article, he briefly presented the development of monument protection in Slovenia. This introduction is incredibly interesting, historiographically speaking, for several reasons. This article will focus on the connection between monument protec- tion and art history that is implicitly indicated in it, as it was understood and promoted by Stelè, and on how its perception changed in the subsequent development of monu- ment protection in Slovenia. As it turns out, Stelè did not view monument protection as a profession but as an effort towards attaining a specific goal, i.e. monument conserva- tion. The contents and technical basis of this effort were provided by art history. There - fore, in Stelè’s opinion, art history was what defined the subject, methods and aims of the monument protection practice. In fact, he viewed monument protection much more narrowly as primarily the protection of artistic monuments. This narrow definition had a major impact on the further development of monument protection in Slovenia, which was confronted with the task of justifying the expansion of its operation a few decades later. Moreover, Stelè’s understanding of monument protection also resulted in a lack of development of genuine monument protection theory, i.e. of contemplation about the ba- sic concepts of this activity, its goals, and methods. Despite the subsequent expansion of monument protection’s area of activity, the reorganization of the monument protection service, and the establishment of conservation as a special profession, art history has re- tained its vital role in the field of monument protection. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Maja LOZAR ŠTAMCAR, Mladi Gojmir Anton Kos in srednjeevropsko oblikovanje pohištva v drugem in tretjem desetletju dvajsetega stoletja Ključne besede: Gojmir Anton Kos, leta oblikovanja umetniške osebnosti, oblikovanje pohištva in notranje opreme, modernizem, artdeko, Dunaj, Berlin, Ljubljana Gojmir Anton Kos ni bil samo eden najuglednejših slovenskih slikarjev, ampak tudi izre- den oblikovalec pohištva in druge stanovanjske opreme. Pričujoča študija razkriva, kako se je vsestransko nadarjeni mladi Kos holistično umetniško formiral na Dunaju, v Berlinu 423 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 in Ljubljani. Že njegove prve zasnove za pohištvo in interierje so izdajale brezhibne pro- porce in skladnost rahločutno domiselnih form in barvnih shem v artdekojevskem smislu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Maja LOZAR ŠTAMCAR, Gojmir Anton Kos and the Furniture Design of the 1910s and 1920s Keywords: Gojmir Anton Kos, formative years, furniture and interior design, Modernism, Art Deco, Vienna, Berlin, Ljubljana Gojmir Anton Kos was not only one of the most prominent Slovenian painters, but was also an extraordinary furniture and interior designer. The study reveals the formative years of the all-round talented young Kos in Vienna, Berlin and Ljubljana. His earliest designs for furniture and interiors already clearly manifested a flawless command of proportions and harmony of the sensitively imaginative shapes and color schemes in the Art Deco spirit. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Luca CABURLOTTO, Slovenija na plakatih zbirke Salce v Museo nazionale v Trevisu Ključne besede: plakati, grafike, Slovenija, turizem, industrija, prireditve V veliki zbirki plakatov, ki jo je ustvaril Ferdinando Salce, je veliko primerkov visoke gra- fične kvalitete, ki zadevajo Slovenijo in ki so jih ustvarili umetniki, kot so Ratomir Pe- sić, Janez Trpin, Eugen Šajn, Franz Lenhart, Peter Kocjančič, Ivan Pengov, Herman Hus, Božidar Jakac in drugi. Nastali so z namenom promocije turizma, industrije, prireditev in srečanj. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Luca CABURLOTTO, Slovenia on the Posters of the Collection Salce at the Museo Nazionale in Treviso Keywords: posters, prints, Slovenia, tourism, industry, events The great collection of posters made by Ferdinando Salce includes many of high graphic quality concerning Slovenia drawn by artists as Ratomir Pesić, Janez Trpin, Eugen Šajn, Franz Lenhart, Peter Kocjančič, Ivan Pengov, Herman Hus, Božidar Jakac and others, to promote tourism, industries, events, meetings. 424 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Špela GROŠELJ, Hagija Sofija – model za klasične osmanske in sodobne turške mošeje? Primer nove mošeje na trgu Taksim Ključne besede: Hagija Sofija, Mošeja na Trgu Taksim, Mimar Sinan, nacionalna identiteta, arhitektura V tradicionalni turški umetnostni zgodovini je dolgo veljalo, da so bile klasične osmanske mošeje, zgrajene v 16. stoletju, zgrajene po modelu Hagije Sofije. Arhitekt večine klasič- nih osmanskih mošej je Mimar Sinan. V preteklosti so se v zgodovinopisju začeli poja- vljati številni miti o arhitektu Sinanu in njegovem odnosu do Hagije Sofije. Mnogi miti so imeli politično osnovo in so skupaj s arhitekturo igrali pomembno vlogo pri oblikovanju nacionalne identitete Turčije. Hagija Sofija in Mimar Sinan sta še danes nabita s politič- no simboliko. Velja to tudi za novo mošejo na trgu Taksim? 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Špela GROŠELJ, Hagia Sophia as Model for the Classical Ottoman and a Possible Model for Contemporary Turkish Mosques? An Example of the New Mosque on the Taksim Square Keywords: Hagia Sophia, Taksim Square Mosque, Mimar Sinan, National Identity, Architecture In traditional Turkish art history, it has long been defended that classical Ottoman mosques, built in the 16th century, were built on the model of Hagia Sophia. The archi- tect of most classical Ottoman mosques was Mimar Sinan. Throughout history, many myths about the architect Sinan and his relationship to Hagia Sophia began to appear in historical texts. Many myths had a political basis and, together with architecture, played an important role in shaping Turkey’s national identity. Hagia Sofia and Mimar Sinan are still charged with political symbolism today. Is it the same with the new mosque on Taksim Square? 404 STEFANO ALOISI aloisi.stefano@gmail.com LUCA CABURLOTTO Soprintendente archivistico del Friuli Venezia Giulia via Alessandro Lamarmora, 17 IT-34139 Trieste luca.caburlotto@cultura.gov.it DOC. DR. GAŠPER CERKOVNIK Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana gasper.cerkovnik@ff.uni-lj.si IZR. PROF. DR. MARJETA CIGLENEČKI Krempljeva 9 SI-2250 Ptuj marjeta.ciglenecki@gmail.com PAOLO GOI goi.paolo@gmail.com ZASL. PROF. DDR. NATAŠA GOLOB Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana natasa.golob@ff.uni-lj.si ŠPELA GROŠELJ Ljubljana/Istanbul, doktorska študentka na Univerzi v Istanbulu spela.groselj87@gmail.com MAG. MOJCA JENKO Narodna galerija Puharjeva ulica 9 SI-1000 Ljubljana mojca_jenko@ng-slo.si PROF. DR. METODA KEMPERL Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Kardeljeva ploščad 16 SI-1000 Ljubljana metoda.kemperl@pef.uni-lj.si Avtorji / Authors 405 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 BLAŽ KORPNIK Mozirje DRA. ANABELLE KRIŽNAR Profesora Titular Dpt. de Escultura e Historia de las Artes Plásticas Facultad de Bellas Artes Universidad de Sevilla C/ Gonzalo Bilbao 7 y 9 ES-41003 Sevilla Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana akriznar@us.es DOC. DR. FRANCI LAZARINI Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160 SI-2000 Maribor franci.lazarini@um.si Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana franci.lazarini@zrc-sazu.si DR. MAJA LOZAR ŠTAMCAR Narodni muzej Slovenije Prešernova 20 SI-1000 Ljubljana maja.lozar@nms.si DR. UROŠ LUBEJ Ljubljana uros.lubey@gmail.com DR. ENRICO LUCCHESE Dipartimento di Lettere e Beni Culturali Università degli Studi della Campania Luigi Vanvitelli Via Raffaele Perla, 21 IT-81055 Santa Maria Capua Vetere enrico.lucchese@unicampania.it DOC. DR. KATJA MAHNIČ Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana katja.mahnic@ff.uni-lj.si 406 DOC. DR. RENATA NOVAK KLEMENČIČ Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana renata.novakklemencic@ff.uni-lj.si DR. MONIKA OSVALD monika.osvald@gmail.com DOC. DR. MIJA OTER GORENČIČ, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana mija.oter@zrc-sazu.si ALESSANDRO QUINZI Musei Provinciali di Gorizia Piazza Edmondo De Amicis, 2 IT-34170 Gorizia alessandro.quinzi@regione.fvg.it KATARINA RICHTER Rateče 9 SI-4283 Rateče – Planica katarina.richter9@gmail.com DOC. DR. KATARINA ŠMID Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem Titov trg 5 SI-6000 Koper katarina.smid@fhs.upr.si PROF. DR. GUIDO TIGLER Dipartimento di Storia, Archeologia, Geografia, Arte e Spettacolo Università degli Studi Firenze Via S. Gallo, 10 IT-50129 Firenze guido.tigler@unifi.it SARA TURK MAROLT Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000, Ljubljana sara.turk@ff.uni-lj.si PROF. DR. POLONA VIDMAR Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160 SI-2000 Maribor polona.vidmar@um.si