Z9Z. Številka. V Ljubljani, v sredo 11 decembra I9Z0. LIH. leto SLOM 3 Sslmt« mk dn popoldne, Umnil nadeli« to praznik«. Hišo rall t Prostor 1 m/m X 54 /n//n za male oglase do 27 m/m vlSine t K, od 30 m/m vlSlne dalje kapčijskl ln uradni oglasi 1 mJm K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 ml m K>—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede Inseratov nai se priloli znamka za odgovor. 3?pr vniitFO »Slov. Naroda«' ln „Narodna flsaaraa" šnanora nllca it 5, pritlltao. — Telefon 11. 304. „StO'easil rt.rol' vei|a v Jug asi* nji: celolettij naprej plačan • K 180 polletno ....... „ 90 — 3 mesečno......„ 45*— 1 «, ........ 15— v Linbll&nl In po poitl t V inozemstvo: celoletno......K polletno ....... „120*— 3 mesečno 60*— ....... 20- Pri morebitnem povlSanjj se taja daljSa naročnina doolačatl. Novi naročniki nai i>o5Meto v prvič naročnino rctfaj po nakaznici. Na samo oi;mem naročili brez oosiaive den*T;a se ne moremo ozirati. Urećnfsioro „Slov. Naroda14 Knafiova ulica ti. 5, I. nadstropja* Telefon stav. 34. Dopise sprejema le podpisane in sadostno Irankovane Up" Rokopisov ne vraža. "T^J Posamezna itevil&a velja 1 krene. Poštnina p!a£3na v gctovlni. —Bi Reuolta o mariboru proti klerikalnemu oodstora. Duhovnik dr. Kovačič očita klerikalnemu, vodstvu, da je v sovražni službi, imenuje klerikalno politiko revolversko demagoštvo, efijalstvo in herostrasivo, klerikalne politike pa grobokope naše države. Maribor, 20. decembra. Današnja »Straža- prinaša izpod peresa profesorja dr. Frana Kovačiča velezauimiv uvodnik, iz katere ca se jasno vidi. da je prišlo mea štajerskimi in kranjskimi pristaši SLS do definitivnega preloma radi vprašanja: monarhija ali republika. Glasilo štajerskih klerikalcev »Straža« napada radi republikanskega stališča stranke ne samo svoje kolege pri »Večernem listu« ln ^Slovencu«, katerim ne daje ravno najlepših prUmkov, marveč celo dvomi o voditelju klerikalne stranke, g. dr. Korošcu. Da se jasno vidi, kako globoko je zasekalo vprašanje: republika ali monarhi i a v mtio kleri-Kalne stranke in da je razkol, o katerem smo že poročali, očividen, poda-jemo v naslednjem članek »Straže« v celoti, izvzemši par nebistvenih točk. Profesor dr. Kovačič pravi: Na podlagi izvajanj ministra dr. Korošca v Mariboru smo bili v dobri veri, da SLS resno hoče edinstvo naše države pod sedanjo dinastijo s širokimi upravnimi avtonomijami. A tu nam je ljubljanski »Večerni list« v svoji 280. številki podal čisto druge perspektive. Najprej je debelo natisnil: »Poslanci SLS proti prisegi kralju!« V članku samem »naravnost in brez strahu« govori o republikanskem programu »naše stranke« ter pravi med drugim: »Vrh tega je republikanska oblika države za Jugoslavijo že zato uajbolj primerna, ker odstranjuje vse ostanke militarizma in imperijalizma, katerih naravna nositeljica Je krona!« — Tako torej! Na vseh koncih in krajih leže ruševine, ki jih je na-gromadila svetovna vojna, a mi se sedaj naj pulimo za republiko ali kralje-vino! Ali je člankar »Večernega lista« slep in gluh. ter ne ve, da »republikanska oblika« še ne izključuje ostankov militarizma? Ali ne vidi militarizma v ruski boljševiski in poljski republiki? Ne vidi militarizma v Franciji in Ameriki? Le pri nas bi se morali iztrebiti zadnji ostanki militarizma in imperijalizma! Člankar je zopet slep tn gluh in ne ve, kako prežijo na nas pohlepni Italijani, Madžari in Nemci! Ali sc morda zanaša na St germainsko pogodbo* ki Madžarski in Avstriji dovoljuje le neznatno število vojaštva za vzdrževanje notranjega reda? A kdo je tako naiven, da bo to verjel? /!e sedaj imata Madžarska in Avstrija tople prijatelje na Angleškem i n v Franciji. V bližnji bodočnosti se utegnejo stvari tako zasukati, da bodo ti krogi gledali skozi prste, ko se bosta j -asi sosedi oboroževali proti nam. Pri nas pa se naj iztrebijo »vsi ostan- I « ki militarizma!« — Pa imperijalizam! Blizu enega milijona naših roiakov ostane pod talim jarmom in člankar »Večernega lista« kvasi nekaj o nevarnosti imperizalizma v Jugoslaviji! — Končno člankar »Večernega Usta« ■ indirektno celo prizna, da bi mu bila j ljubša celo komunistična sovjetska re-" publika, kakor ujedinjena Jugos!a\ija z monarhistično obliko. Pričakovali smo, da bo vsa i resnejši -^Slovenec«, glavno glasilo SLS zavrnil ta strastni izbruh svojega re-volverskega tovariša. A v številki iS4 skuša s filozofskimi refleksijami o »večno veljavnih načelih« preslepiti njegovo goloto in končno pravi, da je postranska stvar republika ali monar-histična oblika. — Zak:ii pa potom to t postransko stvar* vlačite v ospredje in s tem podajate le novega netiva v že itak napet položaj v naši državi? V številki 281 pravi, da te ta zadeva zanj rešena. Za nas pa ni! To so stvari, katerim moramo do jasnega priti, ker gre za obsto-i naše države! Ali so si gospodje kdaj resno predstavili, kako naj se udejstvi republikanska oblika v naši državi? Ne potrebujemo pouka -Večernega lista«, kaj je teoretično boli še: monarhija ali repnMika. tu gre r.3. čisto realno dejstvo: Jeli pri nas v sedanjem polcžalu mogoče in umestno uveljaviti republikansko obliko? Da hi naše ljudstvo bilo zrelo za urejeno republiko, teza gospodje niso dokazali in ne morejo dokazati. Kaj si predstavljajo naši budic pod republiko? Nobenih davkov, nobene vojaške sile in vsak bo lahko dela!, kar hoče! V mariborskem volilnem okolišu so po dobro plačanih agentih zapeljane mnse volile komuniste in samostojne v trdnem prepričanju, da voliio za — Avstrijo! Na Kranjskem je bilo Še hujše! Povejte nam enkrat jasno, kako si mislite našo republike! Ali na podlagi ujedinjenja celega trolmenega naroda aH kot samostojno srbsko, hrvatsko in siovensko republiko? V prvem slučaju bi se pri volitvah predsednika uresničila znana basen, kako so si živali volile župana! Denimo, da bi bil predsednik Srb, tedaj bi bili tarn. ker smo sedaj. — hrvatski in slovenski separatisti bi ga ne priznali! — Samosvoja hrvatska in slovenska republika pa ic naravnost blazna ideologija! Taka republika bi imela življenje enodnevne muhe! Taka republika bi nadla kakor zrelo jabolko v žrelo naših sovražnih sosedov in rfabsburžanj iz svojega .švicarskega gnezda že komaj čakaio, kdaj bo hruška zrela. Vaša gonja pro- ti narodni državi za neka megleno rc-pub iko ic negacija lastne države in Vi vodoma ali nevedoma stojite v službi sovrazov svobode našega naroda. Na to pot Vam ne bomo š.i in nc boste nas slepili s frazami o večno v cijevnih zakonih! Dvigamo slovesen protest zoper to, da sc v imena krščanstva in katoličanstva ruje zoper državo. S svojim revolverskim demagosivom kompromitirate krščanstvo in katoličanstvo! Pazite dobro, kaj delate . . . Skrajna drznosL e, da neka ljubljanska časnikarska klika v imenu ka-toličanstva vodi boj edinstvo in dinastijo, nastije, imajo prvo besedo orane Srbi. Mi smo se jim pridružili kot premagana avstrijska masa ia ko bi nc prišlo do ujedinjenja I. decembra /9/8. bi bil: Slovenci kratkomalo poteptani v tla in razdeljeni med Italijane, Av* strice in Madžare. Srbi so s svojim kraliem vred prestali neizmerne muke med svetovno vojno in če so oni kljub t cm u z v esti svoji dinastiji, ali nai mi na podlagi nemških pamfletov proti Karajdprjdevi-eni zahtevamo, da se dinastba odstavi in postavi na kocko cola država? Na to pot nas ne boste zvabili! Pisec teli vrst je sam zase brezpo- /oner državno Kar se tiče di- membna malenkost, toda prepričan je, da govori iz srca vsem, katerim ic lastna država in svoboda resna stvar. Mi, duhovni sinovi velikega Slomška ne dopustimo, da bi nam zgodovina utisnila pečat efiialtstva in hera-stratstva nad lastno domovino. Klika brezvestnih demagogov nam ne bo diktirala, kaj je krščansko in ne bomo dopustili, d-:; se pod krinko krščanstva razdira naša država in pripravlja novo robstvo pod tujčevo peto. Kje na svetu imate državo brez vsake »sile- ? Idite io iskat na luno. ali morda v boljševiško Rusijo, kjer sc seveda spoštuje — »ljudska vola«! Le pri nas se sistematično predstavlja vse v nafboli črnih barvah in ljudstvo opata z repnbl ikanskimi Fantomi, da se tembolj spodkoplje zaupanje in veselje do našega ujedinjenja! Po tej Doti se nc vzgaja ljudstva za urejeno republiko, marveč za anarhijo. Na not grobokopov naše državi ne gremo!* Tako odločne in uničuj če sodil : o pogubni politiki Ljubljanske klerikalne klike še ri izrekel nihče, kakor to pot duhovnik dr. Kovačič. Člane a notnnic v celoti našo preamozo, da bo politika dr. Oo^arja. Skuha in dr. Korošca povzročila razkol v klerikalni stranki. Dr. H. i?? med. Alfred Ser k o. anfvers.nr0feS4 *3 o ■ti Po-d tem naslovom »ootužajeia« neka L. in N. v 12. št. »Nove Furope-rred narodom naše državnike in političare kao loše neimare-, češ da ?ne zi Ja::i s temelja već 5 krova« m vprašujeta: ^da li su oni, koš su do kretfrafi ta tri medicinska fakulteta i za časak razmislili o onom što rade ? Ne odgovarjal bi na ta članek, o kojega avtorjih sklepam, da nista strokovnjaka v materiji, o kater: trse ta. ko bi iie bil ravno ta članek do-kaz, da ni istina, da »neće nedoučen pravnik ili polovan filozof, osim sebi. nikoje naškoditi::. Škode, ki jo do-vzročujejo nazor, kakor jih raz^ ijata L. in NL ;e brez primere večia od one. ki jo bodo zakrivili v vsem svojem življenju vsi zdravniki, promovirani na naših treh medicinskih fakultetah. ?/a jedan medicinski fakultet treba,« tako modrujeta L. in ML. =či-tav nfz spremnih i odličnih lečinka — Iboljih TTi^djn najboljima: treba celo pređvradje — predavaonica, kllni-ca klinika, sala ;:a operacije, labora-| torra osim stanova 7.a profesore i za dlake — trebam svakodnevne knjige — osim raznih zbiraka. Za tri medicinska fakulteta treba sve ovo tri putau« Dal trikrat ena je tri. Fo ie pa tudi vsa modrost gospodov L. i. M. Brez medicinskih fakultet torei ni treba ne bolnic, ne operacijskih dvoran, ne stanovanj za najboljše zdravnike »zmed najboljših in ne za diiakc. In vsega tcera »tri puta« ni treba. Naši naiboUši zdravniki noj stanuj na cesti, na?a mladina, ki bi s:cti' študirala medicino, ne potrebuje I'rez medicinskih fakultet stre-he nad glavo, kakor ne potrebuielo nasi zdravniki nikakršnih knjig, da molčim o naših kirurgih, ki operirajo lahko rx> hlevih. Vse nase šole. nas" muzeji in Konzervatoriji, naša gledališča in galerije, naša industrijska podleria. na-se trgovine, poverjeništva in uradi naj se stisnejo pod eno streho, ker ie na ta način sc izognemo potreb? rra-dltj poslopja, stanovanja, delavnice in predavalnice »više od jednog puta«. Čeoni potrebujemo v naši a-maci i 50 polkov, ko bi vendar rab/*;i. če organiziramo vse vojaštvo teh i.ol-kov v en sam polk. samo enega pukovnika, eno vojašnico, en :or> In eno konisko garnituro? Pa tu se sele začenja modrost gospodov L. i M. Za ustanovitev medicinski fakultet je »osini toga, f pre toga. ako ga več nema — kao 5to 2a u nas joŠ nema - - jedan medicinski jezik — terminologija i nomenklatura — na kome ee se medicina predavati na kome če se knjige pisati«. Pole:.: kajkavskega, 51 .kavnega in čakavskega dialekta zahtevata torej gospoda L. i M. za našo trolmeno kraljevino 5e poseben medicinski dialekt-, ki ga naj izdelajo — tako vsaj sklepam jaz Iz teksta eTan-ka — »nedoučeni pravniki ?n polovični filozofi«, ki imajo bržkone 2e svoj pravniški in filozofski dialekt hi torej tudi r -:r:\;o v ustvarjanju novih dialektov. To ln ; vek ičc-na gospoda I. i IVI. zidanic s ten*o Ha<-. Pogrešam pa v članki?, h\nla bogi-, pripombe, da je treba Izdelati ta medicinski iezik. k:Aor vse drugo. ;>tri r-uta . Pri nas v Sloveniji sc i reda v* medicina »na kaikavskem ic^ika in. v* kolikor sem poučen, so stal) " Srbi i Mrvatij. tud? kar sl tiče meaVhie. do sedaj še pri svoji štokavščmj. Kar se tiče torei jezika, naj si ne delati gospoda L i M, nikakili preglavic« ta stvar ie že urejena, ne da bi stala »ledno carsko imanie i In ne da bi tražila ogromne, tako reči njrrc-glede svote novaca . Pa modrost gospodov L. i W šc dalje: ■ Os;m svib gubitaka i sve zaostalosti, usled rata. u lekarskm i ( bofnjčarskom našem ost bOu, potrebe naše mlade države, na svima poljana i u svima pravcima, tolike su, dn nf nemogučno bilo i pokušati rediati ili porediti šta sve nemamo i lia \r fnlo najpreče: dosta ie u prosvetnom r,o-eledu. obratiti samo ponovo pa^njd na oskudicu osnovnih škola i na co-lend Dostatak nepismenog natodi Jngoslavije,« Zato predlagata i rnc-n^ena gospoda, da nai se »tncdfcilt* ski fakulteti ljubljanski I zagrehaČM odmah spoje, a da se u predavanja uvede- za prvo vreme način takozvanih paralelki«. Torej ker nam polee; v: sga dru-Erega manjka na vseh straneh zdravnikov in bolničarjev, ni v prosvetnem pogledu dovolj, da odpravimo nepismenost, temveč le treba »-odmah« ukiniti ljubljansko medicinsko fakulteto m napraviti iz nie para-lelkc na zagrebškem falcultetu. No morda zato. ker ie zagrebški fakultet v nasprotju ljubljansko fakulteto moškega spola — to bi ne bilo V duhu francoske galantnosti -marveč »i to treba svi da čuju i da prime k srcu«, ker ako eksistlra Še nadalje »plemenska« medicinska fakulteta v Sloveniji, če se kod ms (v Zagrebu?) razbolevati i umirati i dalie bez no- Fran Govekar: 136 1^3 (Dalje.) In tiste dneve trepeta in obupa se jc včasih zalotil dr. Repič, ko so mu bile solze iz oči same od sebe, a se jih ni sramoval... In zaveda! se je, da čuti, česar ni občutil še nikoli od otroških let. in bilo mu je vzlic vsej bedi prijetno in dobro. Razkadil se mu ic ves nekdanji frivolni cinizem in vse.^a ic napolnila ljubezen, sveta, nesebična, pripravljena na največie žrtve za to bohio. preprosto, a neskončno bla^o in čisto ženo. In tejra spoznanja £a ni bilo sram. Kakor streha iz iasnine ca ie zadela prvič. končno, končno... po tolikerih zablodah in i^adcih ... resnična, globoka ljubezen — elemen tarna, ueodoluva in čudotvorna. Se pred mesecem bi se bil smejal, ako bi mu kdorkoli dejal: Jzgnbljen boš od prave ljubezni!' — Tiste đni pa se je zavedal dr. Repič: Izgubljen sem če izgubim njo. nrvo, edino — ljubezen, ki mi je dala šele življenje! In Pelzel je bil prevzel eospodurstvo m gospođinistvo. sam hodil na tn? In k mesarju ter ic prinašal sam vse^a domov. Najel je staro žensko, ki je le pripravila cbed in pomivala oKdor psuje žanstvo. laže, da spoštuje lastno mater!« je dejal Vodnik dr. Rernču. »Moška in ženska zver si nimata prav ničesar i citati. Izkušnja me uči, da sodijo slabo o ženskah oni. ki so sami vredni obsodbe Kdor ie sam propal aH kdor si iz slabosii svojega značaja, iz svoje duševne omejem ^Ti. telesne in srčne onemoglosti ni znal in mogel ohraniti ženinega spoštovanja in ljubezni, vidi v žen-stva nižja bitja in občuje ž njimi le kakor s Propalicami! Če natanko premislite in če poznate vse okoliščine, zdi sc. da nikdar ne vara nobena ženska mož?, ki bi prevare nc bil s čimerkoli san zakrivil! ■ In dr. Repič mu je pritrjeval: Zares, brez ■poštovanja in resne ljubezni m< ški nima pravice zahtevati ženske zvestobe! Tega doslej nisem vedel... A zdaj naj izgubim njo. ki sem jo nezavedno iskal vse življenje? Katere, bolest jc večja od moje, Čogav obup groznejŠi kot moj? ? Vodnik pa je stresel svojo burno iasasto idavo: • Ali saj ste vendar mož hi no vi h izobraženec! Če jo bo zahteval Kalan nazal, kako nai morete braniti m s čim preprečiti? Rad bi vama pomaeal, a kako? Čutim z vama, razumem... a kaj moreni reči? — Zakon, morala, javno mnenje... vse, vse je proti vama. Reslg* njrajta! Grozno je. res. Ali pa hočete, da vaju spravi oba zaradi prešuštva v ječ >t »Prešuštvo! Oh, ta grda beseda! Zc ona sama jc jokala zaradi nje... a kako uteči jej?« ^Vidite! Ta bolest ji je samo v čist: ncž>-nočutna, pametna ie . . . Evo, 1 rinašam vam sv. pismo: prebirajte knjujo Jobovo. Samuelovo, pregovorov... prebirajte! — ni-te se Še lotili tega — a jamčim vam: utel najdete v njej, novega 'poznanja in pomirjenja! Na vsa vprašanja dobite odgovorov fn ub vsej svoil načitanosti in učenosti se vam odpro okna, skozi katera niste pogledali še nikoli! . Nasmehnil se ie dr. Repič. ko je vzel knji-go. Toda v dolsrih nočeh brez srna se ie ob postelji Marijaničini potopil v knjigo knjig in postajalo mu jc lažje ... Roman vseh romanov! je strmel. hi včasih se je prebudiiu Marijanica ter nI mogla od bolečin zaspati. 2. stran. .ttLOVENSKi NnnOD', dne 22. decembra loj 292. Stev. trebe, da će tuberkuloza i dru ure zaraze nastavit! da tamane neuk! narod, da ćemo jednako živeti, kao ) dosad, neracijonalno i nehigienski, bez zraka do sobama, bez kupatila ro kućama, rečju. po ćumezima i u prlja vš t mi.« Da se temu izognemo, to se pravi, da bomo živeli racijonalno in higijenski »z zrakom po sobama i s kupatili po kućama«, da ne bomo umirali in razbolevali brez ootrebe. temveč racijonalno. zato ie treba, da se »odmah« ukine ljubljanski medicinski fakultet in prenapolni zagrebški do absurdnost!, da se poslabšajo razmere, k! vladajo tam. kakor poroča »jedan nrediefnec v Zagrebu« gospodom L. i M., do neznosnosti. Ko bi bila gospoda L. i M. to. kar nista, to je strokovnjaka v tva-rini. o kateri si drzneta prodajati svojo modrost, bi čula iz pisma onega medicinca iz Zagreba edino le stavek: »Na anatomiji ima nas preko osam stotina,« in ne zahtevala bi redukcije »medicinskih fakulteta sa troje na dvoje«, ker v resnici bi edi-nole tak fakultet, kakršnega ponujata gospoda L. i M. našemu narodu, ne odgovarjal svoji nalogi. Že enkrat sem zapisal stavek, da se medicincl ne vežbaio kakor rekruti v kasarni, đa pa ostanejo. Če se že vežbaio. za vedno rekrutL Ako mislita veleučena gospoda L. i M., da zadostuie za pouk anatomije »stručniak - specijalist najbolji mediu nafboliima.« ie to za me neizpodbiten dokaz, da ta dva gospoda nista nikdar študirala medicine, če sta na fo. da nista videla nikdar v svojem Živlieniu anatomskega instituta — da govorim samo o tem — od znotrak Hočeta gosooda L. i M. mar. da se ustanove* rudi pri nas one žalost- ne razmere dunajske medicinske fakultete, kakor jih je označil svoj čas univerzitetni profesor z opombo, da izobražujejo na dunajski medicinski fakulteti dijaštvo Institutski sluge in laborant je? Ne kot Slovenec in vsled tega osumljen separatist, temveč kot univerzitetni profesor, ki mi je v resnici le temeljita izobrazba naših bodočih zdravnikov pri srcu. odklanjam v imenu svojih kolegov in svojih slušateljev kar najodločneje drzen nasvet gospodov L. i M., tiskan v 12. številki revije »Nova Europa« z dne 16. dec. t. L. da naj se izvede »redukcija medicinskih fakulteta sa troje na dvoje« in naj že sodeluje na tei redukciji samo zagrebški ali pa »podjednako i zagrebački i beogradski fa- Predavec je izjavil, d* so prHli Rudi- cev. (To je seveda tendeueijozna laž. čevi odposlanci v Beograd na poziv UreduišLvo). Po vseh bolestnih i?.ku*j-Stojana Protiča. Na vprašanje, ali bo- ujak, ki jih je oblatil italijanski nado Ivadieevci sodelovali v konatitusn- rod na avoji koži radi avstrijskega ti, jo Predavec odgovoril, da bo o tem odpora, da bi t-e ustanovilo vsenčiliH« sklepal glavni odbor stranke*, ki bo v Trstu, bo se gotovo v najkr. j-.tm Imel sejo lakoj po povratku delega- času pričelo z zgi'adbo ^lovens-kcga tov v Zagreb. Iz izjave Predavca in raenrilišča v Opatiji J istočasno z drugih članov badičeve stranke se vi di, da 80 tako Predavec, kakor tudi ostali Člani Kadifeve stranke za sodelovanje v kon^tituanti. — V racgoru sotrudnika >Epohe« a nekim vodilnim članom socijalno . demokratske stran- zgraui>o nemške univerzo v Bol^&nu. dočim bodo na drugi ctrani l omunalpi uradniki veteh krajih pač In lik o neovirano pridržali dosrdanjo svojo državljanstvo?* Zadnji stavki »o naperjeni proti Italijanom, ki imajo se- ka, ki je tudi imel konference 9 Radi- daj v svoji državi skoro tolike Ju40 čevei, je leta dobil vtis, di sicer žele slovenov, kakor je l.ilo v stari Av- sodelovati v konatituanti, da pa so bo- strfji — Italija nor. je očitkov ostalih pristašev, češ da so = Pa5i<5 želi, da vstopi tudi Pr«> jih omamljali z demagoštvom za časa tie! v vlado. Beograd, 20. decembra. V volilnega boja. dohropoučonih politi Snih krorrih se za- = Demokratski kandidat! za me- Ww da je Paiič iznzil ieljo, da •to predsednika konstituante. Beograd vstopi v aovo vlado tudi Stoian Protie. ker bi se s tem v re.dikilni stranki, kjer vladate dvo stroji, ugodilo rudi Protiče\ im pripisom. ur ^Repuoli'ia od nikud ne dojde<--. >Medjimurske Novine« pišejo o Radi- kulteU [20, decembra. Radikalni klub ie na Kar sc pa tiče napada gospodov | podlag sklenjenega sporazuma, da bo-avtonev omeniene^a članka na dose- | di predsednik vlade radikalec, pred-danje organizatorje obstoječih medi- sednik konstituante pa demokrat, po-cinskih fakultet v Ljubljani. Zagrebu zval demokratski klub. da nominira in Beogradu, izjavljam jasno in glas- svojega kandidata za predsedniško cu 1° njegovi republiki: Ljudje *o ie no. da smatram kot davno in prvo mesto še pred nnmmiraniem nove vla- prijeli zoj>et opravljati svoje dn^ne lastnost univerzitetnega profesorja de- Vsled te*a >e imel danes demo- I^sle, vendar jih jo šs mnoge ki neosebno poštenost in nesebičnost in k/atski klub seja ki je trajala do 13. kaj čakajo. Ako bi jih vprašali, kaj da so mi liuhSl mktareiSi knWi ta ' v kombinaciji za predsednika konsti- čakajo, oni potovo ne bi znali tega po ČL 1 L; ZZL u L:Ple. I tuante so: dr. Lukinić. Ribar in Krstelj. vedati. Ravno tako kakor pred volit O konstiinaniJi in Radion piše v vami. ko niso znali povedati, za kaj so za Radi« a. \«ii>lili so, da se bo svet takoj preobrnil, kakor hitro spustijo svojo krogljico v RadJčevo skrinjico. Mislili so, da bo takoj drugi dan re-publika. Pod republiko pa je vsak nd-elil svoje. V Mcdjimnrju bi lahko na spoda L. i M. te individue v mislih, potem Hm enkrat za vselei novem, da za take »znanstvenike« vsaf pri nas v Ljubljani ni in ne bo nikdar prostora. kakor solnee, da je bila rapallska pogodba mosočo samo tako. da je velika jugo°*ovonska držav žrtvovala n^ke I Resen Italifanski glas o hruatskl krizi. Kazni nacijonalistični listi v Italiji pišejo na dol?o in Mroko z najne-verjetniškimi zaključki o Radlćevem donkižotstvu v Zagrebu, obetajoči soglasno veliko korist Italiji od notranjih sporov v Jugoslaviju > Corriere della Sera« pa je napisal o stvari resen članek, Id izvaja: Kako se drže Italijani napram hrvatski krizi? Najprej ne pozabimo, da so se skoro na vsa ujedinjenja (najbolje primere nam podajajo Francoska. Angleška, Nemška. Zjediniene države) izvršila s tragičnimi težkočami in meščanskimi vojnami. Potem ^eba, da imamo pred očmi svoje interese in da Se no damo zaneljari od parodoksa dnin, po katerih bi bilo odcenljenje Hrvatske od Srbije sre^a za Italijo, ker bi uničilo rapallsko noffodbo. Juridič-no je Italija priznala jedinstveno Jugoslavijo in bi se upor jedne province tako malo dotikal pogodbe, kakor se na primer irski upor dotika posodeb. sklenfenih z ujedinjeno kraljevino Velike Britanije in Irske. Ali ne glede na to, bi bilo uničenje raoallske pogodbe in razpad Jugoslavije za Italijo ne sreča, marveč prava nesreča, ker bi to snačilo pričetek osnovanja podonavske države, katere aspiracije bi se ne fcvale Šibenik in Knin, nego Trst, gorica, Reka in ostalo. Onega dne bi prišlo v nevarnost vse ono, kar smo dobili pri Vittoriu Venetu. Italijanski krivi aneksijonisti mislijo, da bodo izigravali hrvatske secesi ioni ste. vzpodbujajoč jih k stvarjanju neprilik Srbiji, katere bi imeli mi izkoristiti, anek- kor pa oni »mladi lekari koii su »na- prakticirall« nešto para po provm- j >Zastavi« dr. 2llrko |faladiB«vič med ct.ii d, za vreme rata pa sad dosh u ; druffim: Vofitve za ustavotvorno skup-Beč da uče za docente na našim tri- \ moo niso daIe nobenl str:mki flhcCiut-ma medicinskim fakultetima«: Hud- J no popolne večine. To je razumljivo, je. o katerih se trdi. da so bili »že- ; ako se pomisli na novi volilni zakon, stoki hrvatski ili srbski frankovci ili ki je pretiraval varstvo manjšine v mladi mađžaroni.« ki SO se na evolu- škodo države in državne uprave. Vsled prste sešteli ljudi ki vedo, kaj je cHonirali. tako da nima sedai večiih i ni dobila absolutne večine niti pravzaprav republika. Ko voUlv« ni-Jmroslovenov Od niih. Ako imata eo- I radikalna narodna stranka. Nasla ee *o Jln^le republike, so čakali ljudje bo primerna koalicija strank, da se n* Radieevo skupščino v Zagrebu. To-vstvari svobodomiselna ustava, iz ka- «"a tudi ta je minula, a republike od tere bo vel duh srbske ustave, o kate- I nikud ne dojde. Eni so začeli kleti, ri pravijo tudi drugi kulturni ljudje, ; drusi grozili, nekateri pa pravijo, da da je ena najbolj svobodomiselnih ustav. Iz pisanja raznih časopisov je razvidno, da ee nekateri boje Radiča, ter ga ne poznajo. Mislim, da so ti na krivi poti. Radič ni prav nič nevaren. Ko se je v.oktobru 1918 sestalo v Za- , tirajoč Krk. Rab. Split In Boko Kotor- I ?rebu Narodno veče, sem se sestal z j ™ poslancev, da se ga bodo zbnli in sko. Hrvatski secesionisti pa izigra- ! Radićem kakor tudi z ostalimi člani p prosili naj pndej BeosrsA Ko fs vajo italijanske aneksiioniste, obeta- *f Prisostvoval sem Nar. veču ; ^ ni zgodilo. 3e za cel Radič sam ti- ioč jim vse in deleč jim kraljestva, pri- **k°r tudi on, ter morem reči, da nI šcat, v Beograd, ker je sprev del. da državah sebi, da ponovno vraoejo to RacMč stavil ničesar, kar bi mofflo tako in tako ne more opraviti ničeln še več, kadar bi stopili kot člani v snm- Bil jo korekten. Pozneje, «ir. Zato je bolje da gredo njegovi Podonavsko drž.vo in se čutili dovolj ! ko je stopila v Narodno veče tudi biv- j poslanci v Beograd^ kier bodo dobili mo*ne. da z orožiem v roki kreneio v | Sa ^rbsko - hrvatska koalicija, se je visoke dnevnice. Poslal 3e torej v maščevalno voino. Izmed obeh dveh j že pokazala razdvojenost, kar je po- | ^?xrad. ^^J^ « i£?er je perflđneia dmra. Radić je med I vzročilo slabo razpoloženje koalic. na- ***** m tako hudo mislil, kakor ie eo-tem že pričel, izjavljajoč, da hrvatski i pram Radiču. Tudi se ne sme pozabiti | voril v Zagrebu m da je pripravljen narod (mislil ie na Vvoie kmete) ne j na to. da *o poslanci, kadar so zbrani j iti v Beograd, s^mo prosto železni .ko spreime rapalfeke pogodbe, ker ni bil I ▼ skupščini, prožeti z dru-im duhom i ^«rto naj mu posljefo, pa bo vse dobro, direktno vprašan za on ni pretresal 00^ kem drugem trsm. Ko 90 v Beogradu Shft.%SiS £11! Tisi efo^s^si !n hTzm$xw*x i?prwStIa. da ' je z republiko vraer. V Beogradu so se sestali vsi poslanci razven Radičevih, seje konstituante se iTŠijo kakor da bi Radiča in njegovih poslancev sploh ne bilo na svetu. No'r»en vrag ne vpraša zame. Radić jo mislil, ker je doHI [>o-odbe ker ni bil ▼ skupščini, prožeti z drugim duhom ; *«rio uuj mu pusijeju, pa uu mw uouiv. i svet letina je da I nego kadar se nahajajo na aagreb- j LJndjo bodo nehali čakati, ker bodo o-odbe* ali ia*no je Skem, ljubljanskem, sarajevskem ali ka- videli, da Radić nikakor noče h glavo v zid, ker ve, da bi porila prejk njegova )oroča, da peričkl me-rodajni krr»^l zelo Sožalujsjo \'esnidff» vo demisijo Izraža se upan]^, da ho ministrska zelo Kratka in da se i>odo stran'.-' biiro ?t or i>umele o so-! stavi fcOSHrljrfrn vlade =-r Italijanski sscijalisti o rapall-. 1 -ki pogodio. Ob prili'.i raz?rave o i rspsJlski pogodbi v it,'j;mskrra parlamentu je poveril tudi /;istopnik soei- jalistov poslane« Cleeoti - BeozstMt ki je pri ihseni proTc5tirhi proti oklsjojsni pogodbi, ki je vstvmrila nov iredenti-0 za os.obojonje Julovenov v iluiijanski sužnjosti. Z ozirom na namere in v interesu miru je zahteval lo- Jalno \'\ jdho rap&llftks pogodbe. Cio-coti |f);'^a večjo vatnont na razpolo-Senjs jugoslovsnsksga naroda v Italiji nego na rspallsko pogodbo ter za-hteva italijansko - fmgoelsv«n:-ki ?po-ra7uri v svrho p^MjanJs francoskr* -arrloike^a imperijallsms v juž. Adri-ji. Narodne manjšino ndje za do-^*:Lr<> imperi-jalistiČnih ciljev vrl* il Potrebno jo, da se iPirovne pogodbo in tudi raoall-Bka revidirajo na temelju volje inte-resi^anih narodov. m AugUja in Vatikan. Llovd orge ie izjavil v onorle^^em parlnmen-ru. da je to^-bna komisija temeljito proučila vpn r-nnje britanskoga po«la-oistva v Vatikanu. Ta komisija je prepričana o potrebi nnduMnih odnošnjev med Anglijo in Vatikanom. Temu miA-Ijenju se i»ridnižuie rudi britanska vlada, ki hoče o^ati v dobrih odnoiar jlih z Vatikanom. = PrašTti Nemci tožijo zaradi motenja poserti. Kakor je znano so po prevratu saplonili v Pracri oodotso nemško deželno glodaiifičo Ravnatelj tega gledališča Leopold Kramar je vlo-iil tožbo zaradi motenja posesti proti deželni upravni komisiji tn 13 osebam. ki so bile nd^Težene pri zaplembi. Med temi so nahaja ravnatelj Narodnega divadla Gustav Rcbmornnz in narodno socijalni poslanec Hrizbvl. -= Boljseviska svoboda. Ruski botlJ Jeviki so v dveh tednih po zavzetju Krima pc*tre!ili 13 000 vojaških In civilnih oseb. V Sebastopalu so postre-lili 500 de1 a vre v, ki so pomagali pri vkrce-nju Vranglovih čet. Vse to delalo komunisti v imenu »vobode. morajo čim preje vsi variti dobro, svo-bodomisleno ustavo, ki bo zasignr-ila naši državi mir in red, napredek in srečo. Jaz gledam z velikim zaupanjem . naša domovine ! cionlra! raoatlsko oocodbo. General ITALIJANSKI KRALI SANKCIONIRAL RAPALLSKO POGODBO. — d Rim. 20. dec. Krali v? ?ank- RECANI PROTI RESKI DRŽAVI. — d Zagreb. 2. dec. V Zaerebu bivajoči becnmci z Reke so imeli vče-ral sestanek, ki so se *ra udeležili tudi Rečani ftallianskecm materinskega specifične interese višjim, splošnim in . nost polno odgovornosti, a to je, je poiskala drusre poti izhoda razven onih, ki jih je zavzela Italija. >Neod-visna* Hrvatska bi morala pritiskati na Reko. Samo da prične dm«:o bi sle- j dilo. Beda=te ie. pozabliati. da sloven- v srečno bodočnost % 3i:rvrra orehiv?»I«!tvn v Tstri ne tvorijo ! ustvarjene s srbskimi milicami, s ' Cavigha. volaski povelmik v JuIiiskI Srbi. marveč Slovenci In Hrvatje. Vse \ hrabrostjo In velikimi žrtvami proslav- j Benečlii. je zato PO naročilu itabjan- kaže. da se skonča krik s pravičnim j lJane srbske vojske. Tako in nič dru- j ske vlade obvestil novel in fk a re§ke sporazumom med jedinstvom in avto- P8^- ! re#ence. naj vzame voljo domovine nomijo. To je tudi želeti. Vsekakor j = Radič V rvozl z D' Annunzl- službeno na znanle. ima hrvatska kriza značaj, da mora jem? Z Reke poročajo: Pred nekaj pripraviti Italijo ne na pustolovščine dnevi so bili po mestu nabiti lepaki z in izneverjenje. amn9k na najlojalnej- vprašanem »Kdo nas odreši našesa Se in np.jinteirralnejše spoštovanje ra- Od rešitelj a?« Proti vsem, ki so kclič- pa.llske pogodbe in na najintimnejše kaj na sumu, da bi stali v opoziciji odnošaje z vlado v Beopradu. Solidar- proti D' Annunziju, se izvajajo repre- nost te vlade ie največje jamstvo, s ka- saliie. »Corriere della Sera« je nriob- terim razpolagamo^ proti vstajenju Av- Čil dopis z Reke, ki trdi. da D' Annun- ! iCZlka. ITclele'/ili SO se Zborovania stro - Ogrske. I cijo vztraja zbog situacije na Hrvat- i tudi prisiaši Oottharciove avtonoml- _^- ! skem ln da je Radič v zvezi z D'An- j stične stranke ter reški socialisti. -.-.-— nunzijem. 1 Sklicatelji zborovanja so oondanali n mmASSimmmm mn***m&n I ~ ***** so Nemd. } v svojih govorih, da bi bilo potrebno S^D!!0£*n2 HE ^!fo : >Oesterreichische Rundschau« priob- j osnovati na Rek! ineroslovensko lo- _......m m„ 1 ouje v svoji najnovejši številki članek j kalno stranko, ki bi kooperirah s Težaven norod nove vlade. »Večer« prinaSa iz Beograda nastopne j kaci informacije: Nikola Pašić se je danes ceml posvetoval z zastopniki klubov. Radi- i ga oaoora je precitai preaseaniK pismo pu ,. , .„ .. . M kolci so pristal? na to, da naj bo pred- Stoiana Protiča, v katerem podaje ta »Ako prebiva na vsem ozemlju od Ce- j zastopniki reSKe a\ tonornisticne sednik ustavotvorne skupšćiae demo- svojo ostavko v verifikaciiskem odbo- ]Ja do Skoplja enoten narod Jugoslo- s stranke kakor tudi socraltsrl SO 00- krat. Klub demokratov zahteva, da bi ru z motivacijo, da po razgovoru z dr. venov, potem bi se seveda ne dalo dob- j udarjali ootrobo. da se na Reki osnu- se za to mesto vsekakor določil Hrvat. Lazo Markovićem ne * obstoia več ro razumeti kako se je mogla 12mi!l- i je jugoslavenska strpnka. da se pri- Predsedništvo vlade naj bi seveda dvom, da je verifikaciiski odbor kršil jonska država odpovedati tako krasne- čne z delom nrotl italijanski imoeria- dobili radlkalci. Pri zemljoradnikih je svoje pravice z uresničeniem prava mu in tako centralno ležečemu prista- ] Jistični politiki v zvozi z drugimi nastopila znatna izprememba ter ni- manjšine. Nato se je prečital zapisnik, nišču kakor je Reka; zmagonosni Srbi. j strankami, ker ie Rckn v erosnodar- kateri se predloži poroćilo veriukacr- 1 pa 343 mandatov. Za 70 mandatov do- vo) jugoslovensko narodno čustvo, sa- škega odseka. V sredo bi moulo priti slej še niso bila predložena veriiikacij-do volitve predsednika, ker ni nobe- skemu odboru oolnomočna poverila, nlh zaprek, da bi se ta volitev ne oora- Sklepanje o treh (?) spornih mandatih vila pred sestavo nove vlade. Nikola Pašič je Imel tudi posvetovanje z Ljubo Davidovičem in dr. Korošcem. Popoldne ob 5. je odšel na dvor, kjer je poročal regentu Aleksandru o političnem položaju. Z ozirom na dosedanja pogajanja se širi vest, da bo Pa-Šič predlagal regentu, da bi bilo primerno, ako se sestavo nove vlade poveri Stojanu Protiču. Po poročilu verl-flkacijskega odseka je bilo izročenih 349 pooblastil. Odobrenih je vseh skupaj 345 mandatov, medtem ko se smatrajo trije kot neeotovi. Danes dopoldne so imeli vsi klubi seje. na katerih so razpravljali o izpremembi poslovnika. Zdi se. da se bodo po^aia-nja za sporazum nadaljevala izven konstituante. —d = Kdo bo predsednik? vRHeč*« poroča iz Beograda, da ie demokratski klub danes razpravlial o kandidaturi osebe za predsedstvo konstituante. V kombinaciji stoje dr. Lukinič, dr. Ribar in dr. Krstelj. Definitivni sklep ie ni storjen. v Mariboru in o dveh v breealniškem okrau se je odeodilo na toliko časa. da dobi veifikacijski odbor originalne zapisnike v presojo. Danes so dosoele še tri pritožbe, ki se pa še niso vzele v pretres. — Demokratski člani verifi-kaciiskeea odbora so nato predlagali, da nai se vrši seja konstituante še danes ob 18. na kateri nai bi se razdelila poroč'ln verifikacifsketra odbora, lutri na nai bi se vršile volitve predsednika mi pa vstrajajo pri tem, da se imenu- j ZADER PRrTD OBSEDNIM jejo Srbe in zahtevajo zr>se nadvlado. J STANIEM. Za nje bf pomenjalo priklenitev Reke I j ^ *j s 1 toliko, kakor da bi odstopili svojo moč I w —d Split, 19 decembra. Admiral Hrvatom, ker bi ta prirastek ustvaril Mfllo ie ozdravel m zopet poveluije. iz Zagreba naravno prestolico >tro- Bliža se proglas obsednega stama. imenskec kraljevine. Zato je priklopi- Neki mornarji na ladji »PmrBa« se tev Reke Italiji v kakršnikoli obliki i upirajo: niso hoteli strehati m ne dvi-zsnje še vedno manjša nesreča. Samo smiti zastavo. Rili so aretirani !n od-tako je mogoče razumeti, da so je mali : vedoni v Benetke, Pred Mdlovim sta-peščici pnstolovcev moglo posrečiti. : novanem sta postavlfena dva topova, da so držali v šahu jugoslovensko h Pule le prispela v pristanišče krl-fronto dolgih 15 mesecev; od Bakra *arka, ki je naperila topove proti do izvira Rečine stoje namreč čete, ki Zadru, konstituante. Radikalni člani vcrffika- jih zapored tvorijo Srbi in Jngoslovo- 1 —d Split, 19. decembra. D* An-clisVevu odbora na ta predlog niso ni — 00 proklamaciji države SHS bi mmzio ie poslal nad Zader aeroplan, pristali, nakar se le določila prihodnja ta razlika sploh ne smela več obstojati ki fe metal letake pod naslovom »fTn seja kon^titiante na jutri ob 9. Na tej — in ki so o potrebi napada na Reko človek *e iz^'blien, en človek ostane«, seji nai bi se razdelila poročila verifi- zelo deljenih nazorov Ako uvažujemo Admirala Milla zmeria z Irdalalcem. ka^iiskeea odbora, v sredo pa bi se te notranje politične rozloge, bo vsako- Milloveera sina so vreli sošolci Iz re-vršila drnea seia, na kateri bi se brez mur jasno, kako je bilo mogoče, da so aP>e, tudi na cesti se ne sme prikazati, debate odobrilo poročno verifikacifske- Jnero^luveni v Rapallu tako brzo in ker ea hitro nnnadeio. Oene^al Tara odbora, nato na vršile volitve pred- navidezno nesaroopasno pri»n»ii itali- ranto postopa strogo z nradništvom, sedntka konctitfiante ter »istavnega od- janske zahteve na vso Istro in Notranj- ki ka^e odnor prati vlad!. Oiivem*-rsVa bora za revizio poslovniWk oko do Snežnika in razvodja med Sa- aiibveodfa urodti za pronaeando le — RadiČ^vel Jirlc sodelovati v kon- vo in Jadranom, torej na ozemlju, kjer ndt^e^lena fn sol tega umrla Norela stituanti! Beoirrad 20. decembra. Da- so bili žrtvovani samo Slovenci in Hr- l<- pobemll: tedatm le o^l°.Fnoha< prinaša razgovor svo- vati. ali nobeden Srb . . Da. sedaj šle- raln^ za pffm. "^"oan OT^tfo, sena-jega poročevalca s Pr^davcem. enim je Italija celo več Slovencev kakor tor. s! ne upa več domov v 7^der, ker glavnih voditeljev Radičovo «rupe. kraljevina Srbov, Hrvatov in Sloven- ga nočejo več pripoznati za župana. ŠTTR1 AEROPLANI POBEGNILI IZ ZADRA NA REKO. —d Split, 19. decembra. Pred par dnevi so se dvignili z letališča v Zemuniku pri Zadru štiri aeroplani ia pobegnili na Reko. DEMONSTRACIJE ITALIJANSKIH INVALIDOV. — d Rim. 18. dec. Mtnisrrski predsednik Giolittl ie zbornici predložil zakonski načrt o pospeševalnem ravnanju z vojnimi invalidi in umirovljene!. Med današnjo seio zbornice je več vojnih poškodovancev demonstriralo pred parlamentom v znak protesta proti zavlačevanju Izvedbe odredb, ki bt bile niim na korist. Ker so nekateri demonstranti hoteli vdreti v zbornično poslopje, jih le ustavila straža ob vbodu. V pretepu je bil ramen en redar in dva demonstranta. Naposled se ie posrečilo zopet vzpostaviti mir. ITALIJANSKO-NEMSKI SPOPAD* —d Varšava. 18. decembra. Na drogovskem ko'odvoru v Gorenji Sle-ziji so se spopadli Itali anski voiaki z redarji in nemškimi prebivalci, ker je nemški delavec razžalil italijanskega voiaka. Po prizadevanju italijan-skili Častnikov ie prenehalo močnn streljanje in vzpostavil se je red. ANTANTA IN KONSTANTIN. — d Pariz. 19. dec. Po poročilih iz Aten so zavezniške vlade sklenile, da ostanejo njihovi poslaniki za enkrat še v Atenah, ne smeio se pa udeležovati nobenih svečanosti in vpostavitl odnošajev s kraliem Konstantinom. Isto velia za člane vojaških in mornariških misij. Ladje zaveznikov so že zapustile grške vode, da bi se ognile pozdravu kri-žarke. na kateri potuje krah* Konstantin. — d Dunaj. 20. dec. »Neue Fr. Presse« javlja i2 Aten: Krali Konstantin ie s svoio rodbino v nedelio dopoldne dospel semkaj. Prebivalstvo ea ie ?iavdušeno pozdravljalo. — Pariz. 20. dec. Uredništva grškega lista »Pariš*, ki ima monar-histično tendenco in izbama v Carigradu, so pristni! Venizelosa pobili okna. Vsak dan pribaiaio častniki z anatolske fronte, ki nočejo služil! pod kraliem. ANGLIJA PROTI KONST4NTIND. —d London, 19. decembra. Angleška vlada ie ukazala svoiemu poslaniku v Atenah, nai ne stopi s kraljem Konstantinom v mka\'ršen stik. Britanska pomorska misija ostane v Atenah. 292 itev. •>li..n. X Rudarska staniss. Situacija v nremojrokounih revirjih je neizprcmeniena. Stavkuio-53 rudarji do sedai vzdržujejo med svojimi vrstami disciplino. Stavkovni odbori izdaiaio kratka poročila o položaju. Celokupno stavka 8000 rudarjev Trboveljske premogokopne družbe. Glavni kontingent tvorijo Trbovlje, kier stavka 4SO0 rudarjev. V Trbovljah je mir. Varnostne straže so zelo ojačene po vojaških oddelkih. V rovih vzdržujejo varnostjo službo poduradniki kot iamske straže. Te straže pa so preslabe, da bi zamogle udušiti eventualno nastale požarje v jamah. Materiielna škoda znaša dnevno preko poldrugi milijon kron. Družba ie v zadniem času dnevno producirala 350 vagonov nremoea. Ta produkcija pa 5e daleko ne dosega predvojne, ko se je dnevno produciralo 700 vasronov. Kje tiči vzrok tej minimalni produkciji, je težko točno določiti. Stavkajoči rudarli zahtevajo do svojem tarifnem odboru revizijo sedai veiiav-nlh minimalnih dnevnih plač. ki faktično znašajo pri kopačih 31 K 66 v in pri ženskah 15 K. Vsi rudarski delavci vseh kategorij imalo k emeli-nim plačam *e doklade po 2 K. dalje dnevni nabavni prispevek S K in prispevek za moko dnevno 2 K. Poteg tega frnaio rudarji še vsake tri mesece nabavni prispevek do 500 K. Omeniti pa moramo še okolnost, da veoln« rudarjev, zlasti mlaiSi iz oliž-njih fn daljnih vasi. raie prevzamejo akordno delo. pri katerem zaslužijo veliko več Tako v jamah ti akor-danti prejmejo dnevno pieko 12u K. od zunai do 60 K. Seveda ie to zelo naporno delo in ga poklicni radar absolutno ne mora vršiti, ker bi se telesno popolnoma ruiniraj. V "Trbovlje je tekom včerajšnjega dneva dospelo več zastopnikov vlade, zlasti socijalnega skrbstva, da se informirajo o vseh delavskih zahtevah in razmerah. Izgledi, da se stavka čim preie konča, so 5? minimalni, ker se *e delavstvo pred stavko preskrbelo z živili in ker nidarii preimeio pred prazniki se svojo zadnjo plačo. Diseune vi»sfl. V Ljubljani 21. decembra 192(>. — Opcijska pravica naših Nemcev. Po sainteermainski mirovni pogodb! Imaio Nemci, ki prebivato v Juoslav., a so pristojni v Avstrijo, in Vsi tisti, tudi Slovenci, ki imaio domovinsko pravico v eni izmed občin (tudi slovenski), ki so pripadle Avstriji, pravico do opcije, to ie. da svobodno volijo, da-li h oče k) biti državljani Jugoslavije ali Avstrije. Ta opcijska pravica poteče 16. ianuaria leta 1921. Doslej še pri nas službeno ni bila objavljena nobena vladna naredba., ki bi se nanašala na opcijsko pravico Ln bi točno določala postopanje za pravilno optiranje. Zato Je že skrajni čas, da se nemudoma iz-dado izčrpne določbe, ker poteče že v treh tednih rok za optiranje. Avstrija je glede opcUlske pravice že zdavna ukrenila vse potrebno in le določila, da mora vsakdo, ki hoče optirati za Avstrijo, doprinesti pole* običajnih dokumentov, kakor krstnega lista, domovnice ali delavske knjižice in poročnega lista tudi dokazila, da ie obiskoval kakšno nemško šolo ali oa da te ori zadniem Uudskem štetni navedel nemščino kot obče valni jezik. Kdor živi v Avstriji in ne optira za avstrijsko republiko, ostane inozemec in se ga lahko vsak trenutek izžene preko meje. Te določbe, ki jih ie izdala avstrijska vlada glede opciiske pravice, naj osvoji tudi naša vlada. Kakor Avstrijci zahtevajo, da mora vsakdo, ki hoče doseči avstrijsko državljanstvo, dokazati, da je Dosečal kako nemško šolo ali pri ljudskem štetju označil nemščino za svoj občevaln! jezik, tako sme analogno tudi naša država priznati Jugoslovensko državljanstvo le onim. ki dokažejo, da so Dosečaii kako našo slovensko, hrvatsko ali srbsko šolo in priznali za svof obče valni iezik pri zadate« iRidskern štetni slovenščino, hrvaščino ali srbščino. Kdor tega ne dokaže, temu se nai državljanstva ne podeli, marveč se ga naj kot nadležnega tujca takoj požene preko meie. Na ta način se bomo iznebili marsikaterega protidržavnega hujskača in škodljivca naše državne ideje. — Dernisiia vladnega komisaria ir. Leskovarja. Iz Maribora poročajo: Vladni komisar dr. Lesko var ie podal danes svojo demisijo. Posle prenesenega delokroga mestnega magistrata prevzame s 1. januar lem 1921 okraino glavarstvo. — Tehnična srednja šola v Ljubljani. Poverjenistvo za uk in bogoča-etie naznanja, da se dogovorno z ministrstvom trgovine in industrije s pričetkoni IT. semestra tekočega šolskega leta 1920/1921 ime državne obrtne šole v Ljub1:anl tepremenl v ime: »Tehnična srednja šola v Ljubljani«. Organizacija zavoda ostane pri tej Izpremembi naslova povsem utlz-premeniena. — Požrtvovalen naroden dobrotnik. Prane Martine, mestni tesarski mojster v Ljubljani, je daroval Gospodarskem« naprednemu društvu za šentjakobski okrai in Sokolu II. polovico svoie parcele na Prulah za itavbfšče za lastni dom. ki ea obe društvi krvavo potrebujeta. O Martine je s tem svojim velikodnln'm činom pokazal, da ve ceniti veliko važnost kulturnega napredka šentjakobskega okraia fn ni dvoma, da t odo njegovemu rodoHnbiu sledili rsi. k« tim ie blagor ljudstva pri >rcu. Kakor čuiemo. ie v tem ožim '» teku velikopotezna akcija, katere tončni usneh bo Donosen eos^odar-iki in sokolski dom sentiakobskl. — Promočila. Na živinozdrav-liški visoki ioji v Brnu je dne 14. i. n. promovira! g. Ivo Kenda iz Idrtie. — Odlikovale, Dr. Ivan Okajen, šef zdravstvenega odseka za Slovenijo, ic odlikovan z redom Sv. Save 111. razreda. S tem redom te bi! dr. Oražen odlikovan že v balkanski vojni v priznanje njegovih zaslug ki si iih ie pridobil za Časa balkanske vojno kot zdravnik dobrovoljce v Nišu. — imenovania v zdravstveni službi. Imenovani so sanitetni referent dr. Demeter Blei w e i s - T r-s t e n i š k i ad personam za namestnika sanitetnega šefa za Sloveniio in Istro v V. činovnem razredu, zdravstveni nadzornik dr. Črnst Maver pa za sanitetnega referenta v VI. činovnem razredu. — Stavka v Trbovljah in omeli-tev tovornega prometa. Beograd. 20. decembra. Vsled stavke v trboveljskem premogokomi ie vlada sklenila, da n e omeji tovornega prometa toliko časa. dokler traja stavka. — Bivša ljubljanska poholiševal-nica za mladoletne kaznence (deželna poboljševainica^ — se nahaia vsled preselitve odslej v K oče v in pod lastnim šolskim vodstvom. Zavod je seveda podržavljen. — Uradniki in — invalidski davek. Pravkar ie izšla odredba finančnega ministrsva. da se mora s 1. januarjem 1921 odtegniti od uradniških prejemkov invalidski davek, in sicer za vse leto 1929 ter obrok za mesec januar 1921. Je vedno ista pesem: Mesto da bi za invalide drsava skrbela Iz razpoložljivih sredstev, bo uradništvn in učieljstvu zdaj na invalidskem davku to odrgaia. kar mu ie — na dnevnicah dala. Zdai imaio besedo poslane? — zastopniki uradnic val — Predavanje hi čitani© nove drame. Danes, dne 22. decembra 1920 ob 8. zvečer čita mladi iugoslovenski pisatelj Tadej Trik (Branislav Mv-ciČ) v Mali dvorani Narodnega doma, (čitalnica. »Jadran«) svojo dramo »Oča<* (Obup). Kot uvod predava o »mlađoj, ki d turno j Jugsolaviji«. Vabimo vse kritike in druge, ki se zanimajo. Vsformina zna5? 10 K zt osebo. Čisti dobiček za Borštnikov spomenik. — Novi stanovanlski sosvet v LJubljani. Poverjen 151 vo za socijalno skrbstvo ie imenovalo v stanovanjski sosvet za člane re. dr. Jan-žekoviča. Petkovška. Korziko st. in Mihevca; za namest na gg. Trcliha. Menctnn. Moiškrca in Plrca. — V mestnem pomerim ie ta čas nad 40 obsežnih stavbisč na razpolago, ki obsegajo no 1 do 10 parcel. Na tem svetu bi se dalo postaviti 25—30 malih in večnadstropnih his" s par gospodarskimi poslopji vred. Ob prometnih cestah sredi mesta leže stavbišča z lepo lego. krasnim razgledom, in — razmeroma nizko ceno. Prihodnja nomlad mora pokazati, ali se bo Lnbliana šc kal razširila, ali pa ostane samo pri palačah — dveh. treh bank! — Prisiljene! — pckI ooHcbskim nadzorstvom. Ker se bosta poslopij tukajšnje prisilne delavnice uporabili za razšlrienie nekaterih oddelkov tukajšnje deželne — zdaj državne — bolnišnice, se bo. kakor izvemo. — zavod prisiliencev razpustil ter kaznene! (odrasli) izpustili in postavili Dod policijsko nadzorstvo, odn. nadzorstvo pristojnih občin, katere bodo seveda podpirali rudi orožniki. Samo polie. nadzorstvo pa teh delo-mržnih elementov ne bo poboljšalo in napravio za poštene člane človeške družbe. — Posloola oaofrnlce v Medvodah se bodo kakor se govori, v kratkem popravila fn napravila za industrijske svrhe spet porabna. Kakor znano ie en obiekt te tovarne nred pnr leti razen golih zidov, ves oogo-rel. — .fugosfovenslre trgovinske zbornice v Nemci??. Jugoslovenski trgovinski zbornici se ustanovita v Berlinu iu Monako vem Poslovati začneta dne 1. februarja i92J. — lMioiievanje« pri mornarici. Tehnični upravitelj Vinko Iveskovee, dodeljen začasno direkviji za rseno brodarstvo v Beogradu, je imenovan za vitega (tehničnega upravitelj* — Predavanj« o Koroški je imet v Petrinji na povabilo tajnkaišnega Sokola vseaciliški profesor dr. Fran 11 e S i č. Petrinisko meščanstvo ie z velikim zanimanjem sledilo govorni-kovhn izv.. aniem. Predavatelj je apeliral na navzoče, naj ne bodo oma-hljivci. kajti pride čas. ko se zdr.mi kralj Matjaž in Koioian bo zopet naš. — Brivniea v Ljubljani «/-io ooa dneva Božičnih praznikov zaprte. V petek pre»i prazniki bodo brivniee brez presledka od % uro zjutraj do 8 ure zve-čer odprte. Rao Ker je edini pravoslavni svečenik t na-ih krajih, uređuje tudi za civilne osebe in vr§i službe kateheta. \jegov urad ee aaltHJL v poslopju Dravsko divizijske oblasti (Kabino) D. nadstropje, desno. — Stavbni materijal se dovaža na razna stavbišča. t. j.: kamen, opeka, pesek in les, ter se pripravlja zaloga za bodoča pomladanska stavbna dela. — Sankanje na Golovcu in Hub* liansketn Gradu ie otvorila orete! le dni šolska mladina. Tejra sporta se udeležuje vsepovsod, a ne čuti nri tern ne — mraza, ne lakote . . . — Kruta zima ie prijmala okroe ljubljanskih mesarskih stojnic naenkrat polno črnih gavranov, vran in kosov, ki stikaio po cele poldneve po mesnih ostankov okolu njih .dokler pa je na trgu promet, pa čepe in preže na hrano po cele ure na kostaniih šolskega drevoreda. A tudi smetišča so polna teh sestradanih živali. — Pazite na tatove efeHtr. žarnic! Preteklo .v<}b';to zvečer re poskušal nek tat (prof es ioni s t) v Ilirski ulici v dveh hišah odviti na stoomi-šču žarnici, pa ie bil pravočasno ore-poded. V bližini te ulice ni nobene stražnice niti strežnika, zato niso v predsebah obešeni predmeti varni pred tatovi niti po gostilna! 11 ' a-varnah — žarnice — na stropu. Torej pozor pred tatinsl i sod rs — Snicišča po nfičnffa kotih. V našem mestu se je tekom zadnjih dveh let razpasla pri zanikrnih deh razvada, da ne zbirajo smeti v zaboie. ki iih hodijo do hišah hiral in praznit smetarji z vozovi n arveč stresajo iz malomarnosti smeti kar koncem hiš kake stranske u!tcc. Ker je to po cestnem policijskem redu iz hLH'eničnih ozirov strogo kažnjivo, opozarjamo na to kričečo razvado policijsko ra\natc^tvo. — V Loeatcu ie umrl z. Mihael Q o s t i Š a. inžeriT in ravnateli mestne elektrarne v Mariboru, brat pri-mariia dr. Qostl§e v Novem mesm Pokojnik ie bi! kremenit narodnjak in zvest pristaš napredne stranke. Blag mu spomin' — V Crnomfkf je umrl z- Leopold Bavdek, viš. sod. oficiial v pokoju. Pokojnik je bil vesten uradnik, vsem strankam postrežljlv in prijazen, zato tudi splošno priljubljen in čis!an od vseh. kar ie Dokazal tudi njegov poctcK katerega se je udeležilo kljub s^ra^no slabemu vremenu Izredno veliko Hudi, Bil le velik prijatelj petja te'- pošten in značaien mož do kra:a. Slovan z vso dušo. »Narodov« naročnik ie bil < d njegovega začetka pa do letos, ko s:č' ni mogel več č;rnti vsled oešania vida. V Beli Krajini ie preživel do!zo vrsto let In jo vzljubil tako. da ;e bila njegova že''a. da počiva v Volni vasi. kamor so rra spremili dne 12. t. m. Bodi mu zemljica lahka? ter o iznremembah, ki bi se na pred- log dr, Lul i liča in dr. Ribaria uvedle v poslov dk. Ker so se v vseh kij-bih pojavile težnje, da se gotove b'-ke poslovnika izpremene. se bovio ta teden v: la po'jaiania med zastopniki klub .. da bi se izven oar-lamentarm'. sei dosegel sporazum o teh Izpremembah. Obstaja upanie-. da se izpren?eni tudi prisega v toliko, da b'» poslancem dov^lieno. da pri prisegi napravijo motivacijo. Ali se :,. remeni tudi tisti člen ooslovnjka. ki gov >r! o glas ivanjit še niisklenie-no BOLGARIJA SE .IH UDALA. — d So.lia. 20. dec Jugoslovan* ska vlača it ukinila železniški pro-met z : > :iar;i >, c'a b' na ta način prisilil Bolgarijo, da vrne lokomotivo in železi :rke vozove, ki iih ie med vojno Bolgarija odpeljala iz države. Bolgarska vlada ?e Želji lugosloven* si e vi ug( d sz. ć?. se ne bi zavlekla vrnitev vojnih ujetnikov, ki se nahajalo v iT'?ni Srbiji. BOURGEOISOVA ZAHVALA. —d Pcoircd. 20. dec Ministrski predsedn k dr. VesnfČ je Leona Boungeoisu. ki mu ie bila podeljena Noblova nnrrada. poslal huenovane-mu velu^emti francoskemu patriotu C B >urgeois ie odgovoril z nastopno brzr:avko: »Ql(>boko me je prese la A»'aša brzojavka. Upam. ca bomo skupno n1 «11 ustvariti pravice, za katere ie Srbija toliko I pretrpela.« ' KATAKARSKA STAVKA KONČANA. — d Dunaj. 20. dect»mbrBL Kore- Bpondenca P ppenheun Jivlji. da se i stavi.a ge U tiškUi in kavarniških i eastavljencev konča danee ivečer. Ko-j rrrite stavke naznanja, da je stavke končana ln pozivlje n«*me5*»ncet naj jutri 7:-T""t pričnejo z d^iom. £3 poručila BOMB M ATENTAT V TRSTU. — Trst, 20. decembra. Snoči Is priredilo pevsko društvo* zabavni večer. Ob 11. ponoči se je zaslišala strahovita detonacija; razno čili sta se dve bombU ena v veži, druga pred poslopjem. Nastala je grozna panUuL Vse ie bežalo. Ali so bile kake žrtve, n\ znano. Vojaštvo je zasedlo poslopje. Aretirali so nekega žnonika, oblečenega v chihi. Na njegovem domu so baje nasll 4 bombe in razne važne dokumente. n. tej* KONSTITUANTE. —d Beograd, 20. decembra, Za-čaerri predsednik kon^titnante. Kikola Paiič, jo odredil za jutri v torek ob deveiiri dopoldne se^tsnek konstituante. Na dnevnem redu je referat verifi-kacijskega odbora, ki £a ourej* člen 5 r^oslovnikn za ustavotvorno ekup-era. Drn-aa s-ej* uetavotvorne skun^ine bo tudi sadnja t tem letu. Nikola Pašič je izjavil željo, da se vrJi prvi naslednji aestanek skupščine šelo po sestavi nove vlade. Najbrže bodo stavili na jutrišnji aeji predlog, da se naslednji se-st-nek odhodi in se odredi priholnja sej?* nptnvotvorn* ^Jrupččine za 12. januar p. 1. Potemtakem bodo odpadle rudi volitve prede od ništva, za katere 3o we klubi v zadnjem času toliko trudili Panog zjutraj so je ro\ orilo, da se mesto predsednika odstopi demo-kratski prranki in bi bilo dob**r Kn*^k za sestavo ho ve vlade: vendar se je včeraj položaj precej izpremenil. Ra-diknlri zastopajo posebno etali^če. ki ga je izrazil Stojan Protič. nemreć, da se urede pokrajinske avtonomije. Z ozirom na to se ni mogoče vedeti, kako se sestavi vlada. Obstaja verzija v dVhro informi^nih krotrih. da bodo radikalei počakali kakšno staltšoe bo nnnram konstitnanti savzela Rad^eva stranka. Ako pr\ve Radie v Beoprad, je dosti nonnja, da bi radikale! s nje-srevo skupino ln % muslimani lahko sestavili vlado Za zdravo politiko po-alanrev levice sm-'trnjo spora7\\m med demokrati in radikalei, kot dveh najmočnejših skupin, ki "bi s sodelovanjem aemljersdni^ke cfranke gotovo imeli večino v konstltnaatL V đernokrat^Kih kroprib prerk-duje mnenje, da se Radio gotovo ne bo sporazumel s muslimani in da potemtakem odpade kombinacija sestave bloka, kakor ga je zamislil Stojan Protie. Menije, da resrent sa enkrat še ne bo nikomur poveril mandata sa sestavo nove vlade. Ko oddidejo po-slanei na božične počitnice, bodo voditelji atrank ostali v Beogradu ter dar Ije delovali z« sporazum, tako, da bodo poslanci, ki pridejo no Božiča v Beograd. na*li ie nove vlado. Po dru-ai verziji, ki *e siri v pollan-kih krosih, (zgleda, da PrMn ne bi bil odločno nasproten Proticeveaaa stališču in da bi se eventualno ukloni! njegovim za-btevam r>o rvokraiinekih avtonomijah, vendar i*a k\ Kahtevšl modifika-eije. Tsti kroeri menijo da ni izključen snornzum meri mu^lim^ni in Ra-dičevri. če bi do^-lo do ftryr -nm« med Radičcm in radikale! ke " *e t otem Ridič. sporprurnel tud' '-limc.ni. Gla%mo ie. da pe Ratw5 i za mo- narhistično s^ali'-če; gle. *praš^n,Ja agrarne reforme v miSljenju nmsHma-nov in Radičeveev že itak ni prevelikih raziik. Veleposestva naj se ukinejo^ v kolikor je to potrebno, v Bosni pa se mora pred vsem r^.-:.kmetsko vprašanje, ki ro teh n«čr-li:i la ko reši. Treba je daš o^.ko'iov8Jiim k mestom odškodnino. Smatra ee na po i igi rnzeovorov rne-1 rri1..-limeni in Radić'^v-ei da bi se moeli te d\-e stranki sporazumeti v tem vpra?nnju. Obe stranki zastopata sta'i-če pokrajinskih avtonomij: potemtakem ni r. • ^ke več, da pe ne bi mogla sestaviti -iru^ra koalicijska vlada. IZ RAZMEJITVENE KOMISIJE V MARIBORU. —d Maribar. 21. decembra. Ja^o-slearenska delcir2ciia pri rszmcvtve-: komisiji objavlja: Ker r-^i\idno obstaja nejasnost r!ede oblasti, ki nristojajo tukajSnji razmejirsTri komisiji, se smatra za umestno, da se obseg r;e~era delokroea natančneje oriše. Državne meje so bile določene z mirovro no-ffodbo, in nnlosra razmejitvene komisije je. da v čim največji skladnosti z določi1! mirovne p^trodbe usrotovi mejno Črto «a licu mesta. Delo kcmisiie se omeirie le na to, da sme a) izvesti natančno razmejitev v odsekih, omenjenih v mirovni poerodb: kot »mejne crte, ki *e morajo doleti na ozemlju €: ft) lzA*esti reriziio mejne črte, oTnnčenc v mirovni pogodbi kot administrativna mefa. to na le. ako predloži ?r!:te-vo ena izmed intereslranih držav in se vačHa komisj-e «trinia s rredln?-^.m: c) nreložiti kako v mirovni noer^M imenomn navedeno točko, ako ce to zeodi s soplnsnim sklepom celotne komisije, vštevš! zastopnike o:^eh zainteresiranih držav. Rrez takega soglasnega sklena se nobena v m;rr?vni po-jrodbi omenjena točka ne ^me lzt>re-menl: d) sestaviti zapisnike oziroma dneov-re. ki se n^našno nn ureditev vseh drfnvnopravnrh v^nra.^nnj. ki nastanejo vsled razmejitve. Ta doatreor pa postane končnoveliaven in obvezen za zainteresirani drfavl lele tskrat ko ea ti dr?a\»1 o^obn^a. V M?";boru de-luloča razmejitvena komfs^a je tnrei poobln??cna. da le v nekaterih poseb-nih' primerih nebistveno f7r,remeni osnutek vrhovnega sveta, v kolikor bi to iroravičevall krajevni gospodarski in!er^j, nikakor na nri tem ne sme merrid^^n? narodnost, jezikovni, verski alt vofafld odri. Pelo razmejitvene Vo-m!<:iie se is zavleklo vcled olbofnosff, ker ie bilo nleno d^lo odvisno od nra-voreka velenn^lani^ke konference, kn-teri je koml«Ha ^e ob početku svn:cra dela predl^ila raz^a vnrn?nnja v odločitev VelenoslsnlSka konferenca |e pred fcratkliu cd'oči^a. di razmejitvena komlslia brez soc;bsne'^^;-. \z Pariza še nI do^reH n^^i re?;tcv. O PO1*1 OVNifCU. — d R^o^r^o*. ?0. H*»c°mbra. Pl-diV^ini klnh if tAVnm da^a^"^^:! dne Imel obzirno r'^bato o ^v^iri podov- ntVn 73 Vnp^tttMnnto Pr. T a7a IVI ar« kovff* te fKfg^vorl! r»a o^^a^^zne i>naXke ra^:^'",T*»T^ '•^'atncev ki ^e tlt^^'o post^vnft-jv Tnrlf d^^^rr + ^Vf Mrm in imel vč~rnt selo, na b-^^ri «;* je rax«^frvtSalo o novem poslovniku 32, London 530—535, Kewyork kabel lis.50 do 150^0, Newyork ček H8.s»0-149 f»0, P^riz 880*900, Praga 17.S— 170.5CK Švica 2500—2376> Dunaj 23.60—24,—. Valute: dolarji 146.50—147.50, av»tr. krone 0—f nnc frnnki 0—900» nar-oleor.dor 48S—4S4, nemSke miirke 201—203, rom. leji 192—200, i tal lira 0—525, bole. levi 150—160. ce^koBlo* vsake krone 170—175, —d Curlh. 20. decembra. Devize: Perlin 8.95, li"?ndiia ?o4.50, Ne\v\'ork 6-7. Lndon 2-?.°4, Pariz Milan 2230, Praga 7.25, Varšava 1, Zagreb Budimpešta 1.15, BukareSta 7.10, Dunaj i.30, avstrijske ž;^osane fcerona 0.90. —d Dana ibra. r»cvize: ZacrrS 417—421, F«-rlin 946—952, Bu-dimpešta 111.50—113.50, BukaVe&ta 775 do 786, T.o^don 2350—2SSO, Milan 2290 do j^IO. Pariz 4iS—4035. švicA^-ki franki io^2r>—103.7^. ce.ikoalova^ke krone 770—776, madžarske krone 11150—113.50, romunski len 785—795, italijanske lire 2282.50—2302.50, nen> £ke m irke >45 951 rK>Ij-ke marke 105 50—107.50, anieriSki dolarji 683 do 686, — Strokovna onrmizariln lra^a-kai»jev, hocNklh. irostilni^kih in ka* varriiškia oslažoeneev v Ljnhljanl, vabi vse Slane«, da se silimo udeleže oSćnecra zbor?, ki se vrsi v četrtek dne *23. t m. v iro^ilni >T.ovčin« r Gradišču oh 24 uri. — Člani naj prineeo iz-kaanlee s seboj, fta ie obenem revidira članarino. Pridi ta vsi. ker so na dnev* nem redu važna vprašanja. Odbor. — Zsibil so ie 'ovs'vi pes, brak. Majhna, d-rh \ psica. bela. na trbvi in na koncu hrbta ima nit - ve lise. Pes je v mesta ali v okolici Kdor pripelje p?a aH pove k5e je. dobi 300 K naerade pri dr. Tavčarju. Breg S._ G-avri nredoHi: Rasto Pustoslem?ek. C^^f^ovot-n' nredelki r? rM-^- \r o rl n. h. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vale milice in 21 vel Vam odpoveduiefo? Poizkusiti nrav! Fefierjev Flra-fluld! Rodete se čn-dilf! f) d>fr»jnatih ali 2 veliki ^o^clialnl steklenici 42 K. Državna troSarlna posevek AH trp* e n,i p-^p^n? prcn*Tt? Na slabem aret;t':r 7apr!i-i? Trot! temn nomaeraio prave Trllerievc Clza-kroglice! o Škatlic is k. T'rava lelodec oinrepCninA IvetHka rmktura 1 steklenica 20 K. Omot m ooit-nina posebni, a najcenole F^cen V. Pefter. £fub!ca dotla. Elzatrz it ?38. Hrvatska. A. 4. stran. ,aLu verstvi nakud*, dur 22 decemDra «i^o. 292. *tev la mu, \i\ww za tivaije. usnJBte VfzaUe za čevlje, zaoonce k hlačam, go&l In spojila, usniate p »J-vcznice in jfrmene za šivalne stroje dobavila najceneje „AfCTON'A", rvornica za poc'elavo kož. zđe'o* ame In izvoz usnjen In vseli \r*i ruEDLavo, moravska, ćenono vaika. — Za ipontladno in poletno sezijo se po mefi izdeiuiejo lahki usnmti fevljt znamke .Anionia* Dragi usnjeni izdelki po vzorcu Kopaiemo surove Kože po najvišjih dnevnih cenah — Spreimn se zusropnfki. TRGOVCI! POZOR! TRAFIKANT!! Ciparetni papir, stročnice vseh vrst, pismeni papir, kremo, ličilo* nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž, vseh znamk, vezalue, sesalke, plavilo, božične okraske, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkuren-::::::: čnih certah pri tvrdki ::::::: OllOiUV tUII It, IJiU. SV. PEI83 CESTA 33 Laa ruska listo. o&TU^ laski tr 5, prva vrata, levo. 9548 Ita mm a inata fajenčai klozeM, umiv?.lnii a 3 - .v$ Uz- teteataik, grid Goltč pri Koajicah. Slovenija 918« Naznanilo I Cenjenim trgovcem, trafikantom in odjemalcem vljudno naznanjam, da sem dobil večjo poiiijatev boljših znamk stročnic In cigaretnega papirja ter sem tudi prevzel glavno zalogo in edino razprodajo za celo Jugoslavijo. Streentc in paplrie „Altesse" po tovarniških cenah ter se priporočam OfOSlaV Črtal«, L|uHlfana, Sv. Petra c. 33 S J^fflO J83| časa odsoten \zLmb»jane! nogoj čtstott Plačilo postranska s1 var. Ponudbe pod ..Ugcdncst 9539" ua tt[ a\t» Slov. Naioda. ! K) Ct9l U31:D" ^ sobe In pcrikline v ilflil Vull t . Oradcu 7rfmenjani z ena-k.m v Ljubljani. Ponu ^»e pod „Gradec 95 5" na upravo Slov Niroda. 'JfvSS 10 kq iMti mr* 3š« se tako 150.000 K posojila na lepo trg rvtno s hišo. Vrednost 800.000 K z 8°:o (obrestmi na leto dni bi vnml/enju ;;a prvem mestu. Ponudbe naj se blagu olijo poslali (>od ,jTrtfovina H. B 9527M na uprav nišrvo Slov. Naroda. 9527 Zaisaičene pristna fjtfo-mcrika in halaška vita letnikov 1917, 1918, 1919 in 1920 nudi po nizkih cenah JOSI° U'.:H. veietr«o-vina l vino m v O'možu. 9525 Dospela je velika pcšiljatcv raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin, orodja Itd. — Za obilen obisk se priporoča tvrdka L PeiePnc Lji&iaia, Xi. Ml nasiti ». 7. 'f.i|«3iaie ceao na drobno !n debela Ako hočeš trasi" n oi 'a i i :1 • Rllttftfptt* .-.t-j Dobi se povsodi 1 &*V-LZG8£T5*-X1 :t!W3K3rTM7WlyflH» Kt konia, tpremo, voz ter moderno opremo za nesnlcn. L. KA^TPFVC mesar. Rofna do'ma. 9517 cista ! dobra po 40 K kg u karrtaml p ca 40 K kg bnade na prodaju I. JF^-KOVIC, Zagreb. Petrin jaka at. 61. 9502 Crno ftlriii 'f: r«S ljubljena. ili lira mm i pn znižanih cenah priporoča i ■%Saf) &f tff.:«3 SUen a -j i-.- - mu 1 Sv. Petre c. 26 Sever & Imnp. VVoIf #va nlica 12 lepo onremlieno po BsoŽaosti s hrano, t če solidna gosplca za takoj. Ponudb* na uprav. Slov. Naro ^a pod ,.Č stost". 9546 Dunajska Talairgovlaa iSCe ra svoj oddelek paličnega železa, črnih in pocinkanih pločevin, žic Itd., prvovrstnega, pri odjemalcih že več let najbolje uvedenega zastooniaa- Samo najboljši prodajalci naj se z navedbo referenc in natančnih podrobnosti pod .Grofihandelshaus 8782* obrnejo na Annoncen Espod-fot II. Dukes Nacbl. A. O. W;en I.v W)!lsaile 18. 9570 lirelif se ian r;^80^ pod ugodnimi no^oji pri tuks«injem vele-^odjetfti. C-»mene ponudbe z Izpričevali in zab'evkl naj se vlože na noravniStvo Slov. Naroda pod š'fro „Premog 957?". Tvornica keksov, prepecenca, obiatov in vafelncv V. BIZJAK in PRUG RogaSk« Slatina $a9~ priporoča tvoje fine Itdeikcu U\i mm Mm r se spre i me bol jšo rodrrno. Naslov pove unr.i- ni§*vo Slov. Naroda. 9571 rfldl m N!-0,s'fl °man za obleko in oe-lUlti iK rilo, 1 fotelja in 2 vetikl s>?t-:» N^'ov nove upravn<rr.2. s ov. N.r ^da. um mnia tuU ceni LirtRaj. Mnlm vas 35. Trsti« u slreee izaiiie in araiala 11 na debelo m drobno m2 po K 4*80 r>n večjih naročil h zn.iten n^pns? St**?5ier ftntoo, L đbl'ena, Jera«io«/a ntfcti 13, Trnovo. _*~Jif' In krasne karbidne namizna in rudo-kopne svetiljke po tovarniški ceni v glavni zalogi IVO ANDRASCHITZ, Maribor, Vodni kov trg. 9 99 Klavirje !i si* mil jI n solidno In točna i! »M $M Mi M v lesenih in železnih sodih se dobi ceneje v vsaki množini pri J.Ma&orko, Maribor S'ovsaaka nUca št. 6. m____ _ r 9SC4 Zahvala. Vsem, ki so v hudi bolezni in ob smrti našega predobrega, nepozabnega bi ago pokojnika z nami čutili ter so na katerikoli način počastili njegov spomin, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Obenem se najtopleje zahvajujemo tudi za brzojavna in obila pismena sožalja. Vsakemu posebej in vsem vkup: tisočera hvala. ČRNOMELJ, dne 17. decembra 1920. Obltelf Bavdkova. z dolgoletno prakso '5*e siužr*o. Zmožen s ovensk f»a n rn*kpga. italijanskega »n srbohivatshega jezika ''tu^i cfrii cc), kriigovo^^tva. ko cspon-d^nce, stroj p sja, s'overxke, nem;ke n itairan^ke st^aocrafite. Ponndbe rod Uradniško mesto '9 56* na upiavn?št o S''venskega Naroda. 9556 z Izvrsin iml spričevali se SL>re'me k rodbini brez otrok v Ljubii^ni. Nastop službe 15. januarja aH i. febr.. rta. v upravnlšrvu Slov. Narod?. 9544 Bsffša vd^va 46 let stara, lš t mesta gospodinje naj raje k ?amostojnema gospodu, gre tud* v žuoniiče «1« k orožnikom. Vajena je sega domaČega deta in Šivanja. Naslov Dira miaiša Man pove tipravnJ'*vo Slov. Naroda. 9519 hm pastbacf« •brettlU. Mcttai peereM nv«4 r LjoMJuii. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo v«em, da je naš srčno!iub Ijenl mol, nepopisno dobri, skrbni oče, brat, ta«t, bratranec, in stre, gospod Jožef Podkou meear v soboto dne 18. t. m. po kratki mukepolnl bolezni mirno preminul. Pogreb nepozabnega rokojnlka je bil v ponedeljek, dne 20. t m. ob 4. uri popoldne iz dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJnbljaal, dne 21. decembra 1^0. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvnrnlc: nfrilm plekvotehnicnl materija!, betomko žf'gio. različen Jeiorp« materi?«! In mo-torje. ZaMevaite ponudbe Gjorgje Grujić Beograd, Jutiletma ul. 15. K. A nudi tvrdka K ropar. iz« IM IftS ^8 popo'n^nia I* e « praktična posiovodkinja z vc letno ^rakso za novo tfgovlno (podružnico) z m žanim blagom v Šenčurju pn Kranju G »b.pice, katere zrajo kuhari imsp pred(^ost. FRANC DOLENC, Krsnj. 9439 lflA1A sfreSao o^9i£0: zarezno !n o^ljato.. :-^'iiS«BtSS^ plošče ta tlakovan e dvorišč, delavnic hodnikov, kuhinj, kopalnih sob, hlevov i. t. d. vseh barv in vzorcev (izdelane ped pritiskom 300 atm.5 torej neobrabijive), M$m n m\vm Kamenja in marmorja: železobetonske stopnice klepane in brušene, postamente, balustrade Lfllbifasa. ornamente za fasade, vrtne ograje, podboje, nadrobne spomenike in okvire, korita, žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera) itd Fmđmm cementa. Naročila za bodočo gradbeno sezono priporočava ze sedaj! V0D0U0DNE CEU! v pre neru po 4/4 In 5 4 cole oddaja, dokler traja zato?a, mnogo pod dnevno ono, tvrdka J. Razboršek, Šmartno or LitijL 9355 Pozor 1 Ogleite si razstavo fino izdelanih čevljev v izložb5 g. Ivana Gričarja v Selenbnr-govi ulid. Delo je iz naJfrnejSe delavnice tfo* v7orrl čevljarskega moistpp M. PETFRNELA, Gosipo-vttska c sa 5t. 9, nasproti dobr» rnane gostilne Kcršič, Spodjna Šl$iP. mmm raMn» mk • lm*** JRK L§alti|zna, Dvarnl trg 3. Prost onlad! Kaprisiljen nakup! ! fcaataiaa la tisk »Narodne Oskarne« Za inseratni del odgovoren Valentla Kopitar. 2M 07