GLAS GORENJSKE LETO VIII. — ŠT. 33 KRANJ, 13. AVGUSTA 1955 40.000 OBISKOVALCEV na letosniem Gorenjskem sejmu JZa 371 milijonov dinarjev sklenjenih kupčij V ponedeljek popoldne so v Kranju zaključili V. Go- direktno vezani s potrošnjo, renjski sejem ki je bil tako po obisku, sklenjenih kupci- kot izdelki kamniške tovarne jah in obsegu razstave, dosedaj največji. Kljub slabemu „Titan" in podobno, je bil vremenu je letošnji sejem obiskalo okoli 40.000 ljudi. Zna- uspeh zajamčen, čilno je, da je bilo veliko poslovnih ljudi tudi iz drugah £e D0 ta tempo šel tako na- republik in okrajev, pa tudi obiskovalcev je bilo • letos prej> bodo ti prostori premajh- vee iz ostalih krajev, predvsem iz Reke, Kopra in ostale ni. y prihodnje pa bomo mo- Primorske ter Štajerske. Na letošnjem sejmu so raz- razne druge kraje širom po stavljalci sklenili za 371 mi- državi. Mednarodni seminar v Kranja V Kranju se je začel 6. avgusta v prostorih Dijaškega doma ha Zlatem polju mednarodni seminar o vlogi malih narodov v mednarodnih direktno vezani s potrošnjo, odnosih. Seminar prireja or-kot izdelki kamniške tovarne ganizacija kvekerjev in se ga udeležuje 36 ljudi iz 21 držav. Seminar bo trajal do 28. avgusta. Je to tretji seminar, ki ga prireja ta organizacija v Evropi. V Berlinu se je pravkar zaključil seminar o aktivni koeksistenci, v Saaru rali prvenstveno prikazati, kaj smo novega v zadnjem oziroma zadnjih letih proizvedli. Prikazati bomo morali tudi kot same proizvedene predmete". vlogi pogajanj nih odnosih. v mednarod- lijonov dinarjev prodajnih po- Ob zaključku letošnjega potek proizvodnje) morda bolj pa je organiziran seminar o godb. Največ je prodala tek- sejma smo zaprosili predsed- stilna industrija in sicer za nika Upravnega odbora Go- 276 milijonov dinarjev, lesna renjskega sejma tov. Dragota industrija za 34 milijonov, ko- Šilinga za kratko izjavo. Iz- vinska za 27 milijonov itd. javil je: Letos smo dosegli po- Veliko zanimanje je bilo tudi poln uspeh tako v komerci- za lesno industrijo, predvsem alnem in moralnem pogledu, za pohištvo in bi razstavljal- Sejem je obiskalo okoli 5.000 ci — obrtniki, lahko sklenili ljudi več kakor lani. več pogodb, če bi imeli večje Ker je bilo razstavljene bla- proizvodne kapacitete. Raz- go, katerega človek vsak dan stavljena najnovejša kuhinj- rabi, to so predvsem obrtniški ter^M^ v ^SJ^^^t s" se vključujejo t radovljiško komuno Železarska 'Kropa je letos ku Dežmanu diplomo častnega slavila svoj III. občinski praz- občana. Tončka Dežmana so nik. Praznovanje so pričeli že že lani imenovali za častnega v soboto 6. avgusta, ko jih občana Krope, vendar se -tej je obiskala jeseniška „Svobo- slavnosti ni mogel udeležiti, da" z gostovanjem „Stilmond- Presenečen je bil nad tolikim w Železarska Kropa ob svojem prazniku Z uspehi in nesebičnim delom OB OBČINSKEM PRAZNIKU V TRŽIČU Svečana parada ie prikazala odlomek njihovega dela Lovro Cerar - predsednik tržiške komune Tržič, 5. avgusta. Danes so bile v Tržiču glavne svečanosti njihovega občinskega praznika. Slavnosti so se udeležili tudi predsednik LOMO Kranj Vinko Hafner, predsednik LOMO Jesenice Maks Dolinar, predsednik LOMO Škof j a Loka Cvet-ko Kobal, sekretar SZDL zakomuno Kranj Martin Kosir JJJJEh* ter drugi. skega župana". Glavna slavnost se je pričela v nedeljo pri grobu padlega narodnega heroja Staneta Žagarja .in padlih tovarišev na Dobravi. Tovariš Križnar je v svojem govoru kratko o-risal življenjsko pot padlega heroja ter obenem delo prvih kroparskih borcev — parti- pr'znanjem in se z nekaj besedami zahvalil Kroparjem za vso pozornost. Sj S slavnostne seje LOMO Kranj, ki je bila 1. avgusta. Na seji je bil konstituiran nov občinski ljudski odbor, o čemer smo že poročali v prejšnji številki. Na sliki zgoraj: delovni predsednik bere besedilo zaprisege za nove odbornike. Na sliki levo: del odbornikoT in gostje med sejo. V osrčju obširnih ^oklju-moracija tudi na kraju 10 ških gozdov, kjer je spelja-padlih talcev na Lipnici, ki na nova avtomobilska cesta Praznovanje IV. občinskega ro Cerar je označil v svojem so jih 19. aprila 1943 pripe- od Mrzlega studenca do Lepih jpraznika v Tržiču se je pri- govoru težko borbo pod Stor- ljali iz begunjskih zaporov in kopiš, ob nekdanji drvarski •celo že 1. avgusta in je tra- žičem, pomen praznovanja 5. jih tu ustrelili. ___ _ koči — kjer je padel Jože jalo ves teden. V petek, 5. avgusta, na glavni dan praznovanja, je bila otvoritev razstave športnih društev v dvorani BPT. Zlasti prisrčen je bil sprejem partizanskih mater pri predsedniku ZB Trzic Francu Ja- tajnika lov Jo?e Rf>bl„k -Ra_ bazen, prosvetni dom, nova Dobrave postavila skromen Tržič^vru^Ce^ zev * ' 1 so bile imenovane cesta na Jamnik, osemletka in spomenik z vzidano ploščo kot jih tu ustrelili. koči avgusta kot občinskega prazni- Na slavnostni seji občinske- Finžgar — so se v nedeljo ka Tržiča ter bodoče delo no- ga ljudskega odbora Kropa je zbrali pokojnikovi svojci in ve tržiške komune. Po zapri- predsednik tov. Ludvig Šmi- okoli 120 ljudi iz Blejske Dosegi odbornikov je bil izvo- tek v svojem izčrpnem govoru brave, Gorij ter invalidi, ki ljen nov odbor. Za predsedni- orisal vso borbo železarske preživljajo svoj letni dopust ka je bil ponovno imenovan Krope in delo v desetih letih v Šport hotelu na Pokljuki, tov. Lovro Cerar, za podpred- svobode, ki ravno na tem pod- Na tem kraju je ZB narodnp-sednika Karel Kravcar in za ročju ni bilo majhno. Plavalni osvobodilne borbe z Blejske leta 1936 sprejet v članstvo KPJ. Zaradi svoje predanosti revoluciji je bil že pred vojno zaprt in pregnan v I van j i-co. O njegovi revolucionarnosti, pa je kmalu zvedel tudi okupator in ga zaprl v Begunje. Toda zaradi pomanjkljivih dokazov je bil izpuščen in se 13. junija 1941. leta že pridružil gorenjski partizanski skupini in kmalu postal politkomisar gorenjskih partizanskih skupin. Pri svečanem odkritju spo- menika je sodeloval tudi moški pevski zbor DPD »Svoboda" z Blejske Dobrave, ki je pod vodstvom tov. Jerama zapel nekaj borbenih partizanskih pesmi, krajevne organizacije pa so položile vence. Udeleženci odkritja spomenika, predvsem pa člani odbora ZB z Blejske Dobrave, so pričakovali, da -se bodo te slavnosti udeležili tudi zastopniki mestnega odbora ZB z Jesenic in predstavniki ostalih organizacij z Jesenic. mi je bila tudi Purgarjeva mama, ki je izgubila v borbi Prizmnje Kovozeland-fcanu lolmu Denvieru tudi komisije, katere naj bi še vrsto drugega je zraslo v priznanje za veliko žrtev, takoj začele s svojim delom. Kropi v letih po osvoboditvi. Na svečanosti je član kra- Na zaključku seje so poslan- Praznovanja občinskega jevnega odbora ZB tov. Lud- sinov m moza. cj predsedniku LRS tov. Mihi praznika v Kropi so se ude- vik Ambrožič orisal življenj- Glavni del praznovanja se Marinku poslali pozdravno ležili tudi narodni heroj Ton- sko pot ter borbo padlega pr- je zaključil s slavnostno sejo pjsmo. ček Dežman, hčerka .in sin voborca. Ob praznovanju 14- LOMO Tržič. Predsednik Lov- Kmalu po seji je na trži- pokojnega Staneta Žagarja, letnice velikih dejanj v naši - ških ulicah oživelo. Ropot br- predsednik Vrhovnega sodi- zgodovini nam spomini na nečih motorjev, ki so se pri- sča LRS dr. Drago Hočevar, težko borbo naših narodov pravljali za tekme na Ljube- sekretar ZK komune Radov- med NOB in na naše najbolj- lju je utihnil. Rakete so raz- ljica Albin Jensterle in drugi, še sinove, ki so v tej neena- svetljevale temno noč in Pred tovarno „Plamen" se ki borbi žrtvovali svoja živ- Cerklje, 10. avgusta. siremljale veličastno pa- je zbrala množica ljudi in pri- ljenja, niso splahneli. Med te- p , ! . ' T ■ , , aktitv. r:ldo- v svečanem mimohodu sostvovala odkritju spominske mi je tudi tov. Jože Finžgar, i leaseoniR ^ua.sKe skup ^ so nQm predstavili vsi od plošee 40 padiim delavcem delavec - železar, ki se je med kn , crodo /večer izročil naiman.isih cicibančkov, pio- „Plamena". Po odkritju je prvimi odzval pozivu KPJ in nirjev, tabornikov, nogometa- poznani športnik — smučar za njene ideje tudi padel v šev, strelcev, padalcev, od- Kordež ponesel venec na grob borbi proti okupatorju 19. bojkašev in gorskih reševal- narodnega heroja Loizeta Ke- septembra leta 1941. cev vse do najstarejših gasil- be-Štefana na Jamnik. Finžgar se je rodil na Selu cev. Tako ;je številna parada Nato pa je bila v novem pri Breznici in je delal v ži- predstavljala pravi manife- prosvetnem domu slavnostna čarni jeseniške železarne. Kot stativni zaključek tržiškega akademija, na kateri je pred- delavec - proletarec se ie že v sednik ObLO tov. Šmitek po- stari Jugoslaviji boril za pra- Lj. daril narodnemu heroju Tonč- vice delovnega človeka in bil Okrajna odbora Rdečega križa Radovljica in Kranj sta se združila Naloge RK na Gorenjskem bodo v prihodnosti ie vetje V nedeljo dopoldne je bil v Kranju plenum okrajnih odborov RK Kranj in Radovljica. Najvažnejše točke dnevnega reda so bile pregled dela RK na Gorenjskem do danes, njegove naloge*v prihodnosti in izvolitev novega odbora RK za vso Gorenjsko, ker sta se dosedanja okrajna odbora RK združila. je v novozelandskemu ftržavljnnu, bivšemu borcu narodnoosvobodilne vojske John Denvieru, visoka jugoslovanska odlikovanja. Ža zasluge v narodnoosvobodilni borbi je bil z u-kazom predsednika repuolike f^j!?«' Denvier odlikovan s spomenico 1941, Ecdom bratstva in e-notnosti T. stopnje, Partizansko zvezdo II. stopnje in medaljo za hrabrost. Na slovesnosti, ki je bila v gradu Strmol pri Kranju, je ob izročitvi odlikovan', pred- Domžalčani so praznovali občinski praznik ob spominu na veliko bitko pri Brezovici sednik Marinko poudaril, da so znak priznanja za njegove zasluge med NOB. Prebrali so tudi listino, s katero je bil John Denvier proglašen za kastnega majorja JLA. Ob tej 'Prilikj so se v gradu zbrali ie Predsednik ZB Sloveniji' Ivin Maček, narodni heroj Janko Rudolf, polkovnik Vasja Kla-inšek in drugi. John Denvier je leta 1941 Pobegnil iz ujetniškega taborišča v Mariboru in se pridružil partizanom. V Sercer-ievi brigadi je dosegel čin po-ročnika. Nedavno je prispel v našo deželo kot gost Zveze borcev Jugoslavije. V soboto popoldne so odšle iz Domžal številne partizanske patrole proti Brezovici. Med potjo so obiskali znane partizanske kraje in položili vence na spomenike ter plošče padlih partizanov. Na Brezovici — kjer je leta 1941 potekala znamenita bitka med 35 partizani kamniškega bataljona in 10-krat močnejšim sovražnikom — so Odkrili v soboto lep spomenik. Ob spomeniku je govoril preživeli borec te bitke Boris Leniiek - Igor, ki "'c podrobno opisal potek boja. V nedeljo dopoldne so se zbrali odborniki LOMO na ■mostno sejo. Seji je prisostvoval tudi zvezni poslanec Tomo Brejc. O pomenu občinskega praznika, ki je neposredno povezan s počastitvijo obletnice velike bitke na Brezovici, je govoril predsednik ljudskega odbora v Domžalah France Avbelj — Lojko. Popoldne so bile zanimive konjske dirke jahačev iz Ljubljane in Domžal. Najboljši so bili tekmovalci kluba iz Bežigrada. Zvečer so v popolnoma preurejenem godbenem domu v Domžalah uprizorili člani DPD „Svoboda" Zadobrava drama- tizacijo Finžgarjeve povesti ,,Pod svobodnim sonced". Razne kulturne in športne prireditve pa se bodo vrstile vst cio nedelje 14. avgusta, ko se bo praznovanje domžalskega občinskega praznika zaključilo z velikim delovskim zborovanjem ob 20. obletnici stavke na Količevem. V sredo je bil v Domžalah tudi zanimiv šahovski brzo-turnir. ki so se ga udeležili skoraj vsi šahisti iz Domžal in okolice. V četrtek pa je bilo tekmovanje nogometnih klubov »Domžale", „Tabor" iz Ihana in „Papirničar" iz Ko-ličevcga. Vso grajo zaslužijo tisti, ki se tega plenuma niso udeležili ali pa so prišli nanj z veliko zamudo, tako da plenum ni bil sklepčen. Čeprav pa plenum ni bil sklepčen, so vsi prisotni in številni gostje — predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij — po izčrpnih poročilih o delu RK na Gorenjskem do danes in o njegovih nalogah v prihodnosti, v razpravi povedali zelo koristne in umestne predloge za uspešno 'delo RK. Referenta sta bila dr. Pavel Pan-ce in Lovro Cerne. Danes je na Gorenjskem 35 občinskih in 87 vaških odborov Rdečega križa. Prav gotovo zadovoljivo število, če bi vsi ti odbori in člani osnovnih organizacij opravi i al i svoje naloge kot bi jih morali. Tako pa so v posameznih krajih aktivni le nekateri posamezniki, zaradi česar je razumljivo, da delo ne more biti najboljše. Zato je najvažnejša naloga, ki si jo je zadala ta humanitarna organizacija, ki je tesno povezana z našimi zdravstvenimi ustanovami, pritegniti in organizirati v Rdeči križ čim več dr- žavljanov. To pa zato, ker je delo Rdečega križa na Gorenjskem precej obsežno in bodo naloge izpolnili le s čim večjim sodelovanjem ljudi. Ker sta se oba okrajna odbora RK Radovljica in Kranj na tem plenumu združila v en odbor za vso Gorenjsko, so delegati izvolili tudi nor odbor. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Brovč, za podpredsednika Božo Cerne, za tajnika pa Pavel Šinkovec. F. B. h vsešm V Železarni na Jesenicah, doslej nad 12 milijard din investicij. (Stran 2) O „solidnih" cenah na zabavnem prostoru V. Gorenjskega sejma. (Stran 3) Nadaljevanje in konec -Ob razpravi o šolski reformi: Enotna šola kriva slabih uspehov. (Stran 4) 2564 TEDEN DNI PO SVETU Vzdušje medsebojnega zaupanja se v svetu vse bolj utrjuje. Čeprav je še dosti elementov, ki zavirajo hitro normalizacijo stikov med posameznimi državami (težave pri kitajsko-ameri-ških razgovorih v Ženevi, grožnje južno-korejskega diktatorja Sing Man Rija, ki je ta teden izgnal češkoslovaške in poljske delegate v nevtralni komisiji za Kore j os ostalima dvema: Švicarju in Svedu pa odpovedal gostoljubje itd.), dogodki vedno znova potrjujejo, da preveva odnose med ljudmi nov duh, ki mu pravijo „duh Ženeve". Pretekli teden je bila nedvomno v ospredju zanimanja mednarodne javnosti konferenca o miroljubni u-porabi atomske energije v Ženevi. Konferenca bo trajala do 20. t. m. Udeleženci so prepričani, da bo ob zaključku konference ostalo le malo tajnih dokumentov o uporabi atomske e-nergije v miroljubne namene. Zato iso dali tej konferenci ime »konferenca upanja". Znamenje začetka boljših odnosov med narodi je tudi Bulganinovo poročilo o že-nenevski konferenci pred Vrhovnim sovjetom. Nič manj značilen za novo vzdušje pa ni nedeljski „dan oddiha in zabave", ki ga je priredil premier Bul-ganin vsem diplomatskim predstavnikom v Moskvi. Zelo zanimive so tudi sledeče besede iz njegove zdravice na tem sprejemu: „Tu so -zbrani predstavniki zahoda, vzhoda, juga in jugozahoda, predstavniki vsega sveta . .." Torej, nič več Vzhod — Zahod, marveč ves svet! S tega stališča je treba presojati tudi pot jugoslovanske parlamentarne delegacije v Sovjetsko zvezo. Doslej so si naši parlamentarci ogledali Moskvo in Leningrad, kjer so bili povsod lepo sprejeti. Sedaj se mude v Ukrajini. V tem tednu je bil storjen nadaljnji korak pri normalizaciji odnosov med nami in Madžarsko. V ponedeljek je bil podpisan -v Beogradu sporazum o vod-no-gospodar. vprašanjih. Isti aan je gr/orii tudi generalni sekretar CK Madžarske partije delovnih ljudi Mathias Rakosi. V svojem govoru je poudaril, da za sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko ni več nobenih zaprek in da se madžarsko ljudstvo veseli normalizacije odnošajev z Jugoslavijo. Pred tremi dnevi je minilo leto dni, kar so na Bledu podpisali predstavniki Grčije, Turčije in Jugoslavije pakt. S trojnim paktom, ki je bogata osnova za plodno politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med tremi balkanskimi državami, je bil postavljen trden temelj miru na Balkanu. Prav v teh dneh je bil izdelan tudi jugoslovanski osnutek statuta za balkansko posvetovalno skupščino, ki naj trojno sodelovanje še poglobi in izpopolni. V najkrajšem času pričakujejo sestanek predstavnikov vseh treh balkankih držav, da izdelajo skupen osnutek statuta. Med tednom je prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov med Indijo in Portugalsko. Do tega je prišlo zaradi Goe, pristanišča 7 Indiji, ki je še vedno pod suverenostjo Portugalske. To je zadnji ostanek kolo-nializma v Indiji. Indija zato upravičeno zahteva vrnitev te posesti matični državi, Portugalci pa se temu upirajo. Tudi v Maroku in Alžiru še vedno vre. Položaj se je zapletel toliko bolj zato, ker se francoski kolonisti ne strinjajo z reformami, ki jih je predložil generalni rezident Francije v Maroku Grandwall za rešitev maroške krize. Prav zato je franoosfka vlada prišla v resne težave. Nad 12 milijard din investicij na V povojnih letih so na Jesenicah investirali za rekonstrukcijo in] novogradnje industrijskih naprav skoraj 10 milijard din -Za stanovanje in druge objekte družb, standarda pa 2.200 miiiionov'dm Kdor toži, temu vzemi . •. Dogodki v članku so časovno že nekoliko odmaknjeni, vendar so še vedno aktualni in zato zaslužijo; da se jih objavi. Zadnji meseci so pomenili bivšega trgovca, ki se je poza naše gospodarstvo in za na- daljšem obotavljanju in pri' še politično življenje pomemb- govarjanju ojunačila in pove-Na področju Jesenic je bi- da je bilo za razširitev in re- ne, potrebne za našo kotlovno no in raZgibano obdobje. Pri- dala približno tole: „Pomislilo v letih po vojni investira- konstrukcijo nekaterih naprav in ladjedelniško industrijo, pravljali smo se na formira- te, štiri otroke imam. Dobim nih skoraj 12 milijard dinar- in obratov potrebno vložiti kakršne pred tem nismo pro- nj-e komun, ki bodo že s 1. 1.200 dinarjev doklad, imam jev za razširitev industrije, veliko denarja. Investicije, ki izvajali doma in smo bili od- septembrom pričele z delom, nekaj vrta in stanovanjsko hi-gradnjo stanovanj in drugih so bile finansirane iz družbe- visni od uvoza. Znaten napre- praznovali smo 10. obletnico šo, mož kadi in ga rad popije pomembnih objektov družbe- nih sredstev za povečanje dek je dosežen tudi v proiz- osvoboditve, Dan vstaje in še kak kozarec, otroci pa hočejo nega standarda. Močna meta- proizvodne zmogljivosti v 2e- vodnji vlečenih jekel, Varilne vrsto drugih praznikov, ki so od mene kruha, ki pa jim g* lurško - železarska industri- lezarni, znašajo 9739 milijo- žice, razne druge pločevine in nam spet priklicali v spomin ne morem dati. Kaj mi je stoja, ki se je razvijala v dobi nov dinarjev, za gradnjo sta- drugih predmetov. dogodke pred vojno in med riti? Naj se obesim?" kapitalizma precej nenačrtno, novanj in drugih pomembnih Vzporedno s širjenjem in- njG> je -bila zastarela. Obrati in ustanov kot je metalurško - dustrije je bilo nujno potreb- imeli smo vrsto političnih naprave niso bile grajene po industrijska šola, ambulanta, no graditi tudi stanovanja in sestankov, ki so bili ponekod naprednih načelih, niti ne ta- gasilski dom itd. pa je bilo druge objekte družbenega dobro, drugje spet slabše o-ko, da bi ljudje pri delu čim porabljenih okoli 2200 milijo- standarda, kot so vodovodi, biskani, kot je pač v doloee-manj trpeli zaradi teže de- nov dinarjev. ceste, samski domovi in raz- la — vročine, prahu, plinov Ce nekoliko podrobneje po- ne kulturne institucije. Za aktiv. Tako itd., ampak tako, da je čim sežemo v te številke, bomo vi- izgradnjo stanovanjskih hiš in Jesenicah. prej in čim bolj koristila biv- deli, da je bilo za rekon- samskih domov je bilo porab- j^a sestanku, kjer so rac-šim lastnikom. strukcijo visokih peči - plav- Ijenih 1897 mili ionov dinarjev pravljali o novil predpisih in Po vojni se nismo mogli žev - gradnje ostalih potreb- družbenih sredstev. Zgradili uredbah Zveznega izvršnega zadovoljiti s takimi obrati, že nih naprav, investirano sko- so 486 družinskih stanovanj Sveta za stabilizacijo našca zaradi pogojev dela ne, pred- raj 1500 milijonov dinarjev, za in 575 samskih sob, 124 stano- gospodarstva, je bilo precej vsem pa zaradi nizke proiz- razširitev martinarne 1100 vanj pa so zgradili privatni- negodovanja' in nerazumeva-vodnosti. Zato je razumljivo, milijonov dinarjev, za izgrad- ki. V gradnji je nadaljnjih nja jjes ^a je 0n0 z no-- njo nove valjarne debele 130 stanovanj družbenega sek- vimj predpisi nekaj ljudi pri- VHrnnin nniuar pločevine 1050 milijonov di- toria in 70 individualnih sta- zadetih, toda zavedajoč se na- IMUIIJU IlUJVCv narjev, novih predelovalnih novanjskih hiš. §in skupnih naporov za do- obratov 1915 milijonov dinar- V povojnih letih so bile končno zmago, so svari dou-jev, za valjamo tanke ploče- zgrajene tudi nekatere v^čje mel{ m pogurnno nadaljujejo vine 1518 milijonov dinarjev javne zgradbe, ki že služijo z delom, itd., itd. svojemu namenu ali pa bodo Prav gotovo so te investi- že letos dograjene. To so je-cije vplivale tudi na poveča- seniška bolnišnica, poštno po-nje proizvodnje, ki od leta slopje, železniška ambulanta, 1946 dalje stalno raste. Pro- poslopje narodne banke, tr-kontacijo se okoli 6 milijonov izvodnja surovega železa v govsko podjetje »Ribnik", že- din. Razmeroma največ za- jeseniških piavžih se je pove- lezniško postajno poslopje, to- jg^ji in"«m 4* imfiV 'min Dravili s ^S^jAJ J^JSSS^ cala, proti letu 1946, za 271 varniška zgradba podjetja §^^5 fa^t^ Sprate, i«rtSli s™ nove! so govorniku v besedo z neu- zgradili so stanovanja, ceste. največ davčnih zaostankov Na račun letošnje odmere dohodnine so kmetje v kranjskem okraju vplačali že okoli 66 milijonov din davkov ter dolgujejo na prvo in drugo a- Mar je res tako hudo? Pred vojno in med njo so bili vajeni živeti udobno — seveda na račun delovnega ljudstva* Danes pa se je življenjski nem kraju razgiban političen , , j. ~.J. J. * -i-t:.. . * Ui,„ 4„,,; „_ standard izenačil po principu, je bilo tudi na . , , *. , . „4 kdor vec skupnosti daje, naj od nje tudi več prejema. In to jim ni po godu. Kajti pri vsen* jadikovanju je govornica pozabila povedati, da je še lani iztržila pri prodaji neke stvari skoraj milijon dinarjev in da je kljub temu sprejemala nekaj tisočakov podpore za mater. Kaj pa bodo rekli tisti, ki vsega tega nimajo? ^ čudno, da takim ljudem danes ne gre v račun, da to, kar imamo, delimo z vsemi držav- Niso pa bili vsi taki. Godr- !^ni' n* 8,ede "j1. **> *e njali so predvsem tisti, ki so !cdo PJed„ Jojno Z1,v!! .aV kak" najmanj upravičeni. To so ti- sen »^uzben. položaj je zav- sti, ki še danes ne morejo po- zemaI- zabiti preteklosti, ko so na Na Jesenicah se je v povoj- račun drugih lahko razkošno nih letih mnogo zgradilo. Po- so Loka, Gorenja vas in Cerklje, odstotkov, proizvodnja v mar- »Cokla" na Blej. Dobravi in Nekoliko slabši v plačevanju tinarni za 94 odstotkov, žič- še vrsto drugih manjših ob-davkov so obrtniki in ostali ni vaijarni 132 odstotkov, v jektov, da ne govorimo o vo-prosti poklici, ki so imeli ob profiinih valjarnah za 41 od- dovodih na Jesenicah. Javor-začetku letošnjega leta še sko- stotkov itd. Valjarna debele niku, Hrušici, Blejski Dobra-raj 10 milijonov din zaostan- piocevine je v letu 1954 pro- vi, -novih cestah, mostovih, kov za preteklo leto. Do se- [Zvedla že 41.248 ton pločevi- javni razsvetljavi in drugem, daj so vpračali 26 milijonov din na račun obremenitve za letošnje leto. Največ zaostankov je v Kranju, kjer predstavljajo tudi polovico obveznosti. Te dni bodo odposlali obrtnikom in ostalim prostim poklicem odmero in predpis razlike med lanskoletnimi vplačanimi akontacijami dn dokončno odmero ter predpis za spodnjih prostorih so uredili žen po zmernih cenah. Hotel „Korotan" bo kmalu odprt V nekaj dneh bodo na Jese- je Korotan pač na precej slanicah odprli preurejeni Ho- bem glasu. Odločili pa so se, tel Korotan. S preureditvami, naj ime ostane, ker je dovolj, ki so bile izvršene zadnje če se spremeni način celotne- mesece, je dobil hotel popol- ga poslovanja, da bo vsak "Je Preveliko breme. Svojega prav in kaj narobe, ne pa tisti, noma nov notranji videz. V gost solidno in točno postre- zagovornika so našli v ženi ki jim je naš današnji dan tuj. mestnimi opazkami, češ da je vodovode in druge stvari. Za naše gospodarstvo zavoženo, da vse je bilo porabljenih 12 mi-otroci nimajo niti črnega kru- lijard dinarjev. Mar to ne poha itd. meni nič! In v Jugoslaviji je Kdo so ti ljudje? Odgrnimo na desetine takih mest in kra-jim krinko in povejmo jim kar jev, ki so morda investirali jim gre. To so nekateri nekda- prav toliko ali pa več. Od kod nji trgovci, gostilničarji in o- ta sredstva, kdo jih je dal? Naš brtniki, ki se z ničemer, kar delavski razred v industriji in je pri nas novega, nočejo spri- v kmetijstvu, ki je znal tudi jazniti. Niti socialno za varova- prvi prijeti za orožje v boju nje, ki je pri nas eno najbolj proti mračnjaštvu in izkorišča-naprednih v svetu, jim ni po nju. Zato je tudi on edini pogodu, ker smatrajo, da je za- klican, da pove, kaj je pri nas tretjo akontacijo za letos. -JP- stoječi bife m slaščičarno, v gedaj ^ ^ . ^ t R zgornjih prostorih pa je o- Korotan, jeseni pa želez-i°SrSi^n. -ška postaja in morda tudi Glas naših bralcev Dopisujte t „Glas Goreajske' lovska soba. Hotel bo v bodoče urejen tako, da bo lahko zadovoljil tudi najbolj izbirčnega gosta. Uprava je nekaj časa razmišljala, da bi hotelu spremenila tudi njegovo ime, ker bančno poslopje. S tem bo dobilo središče jeseniškega mesta, ki kaže zdaj kaj zapuščeno sliko, tri nove stavbe, ki bodo mestu v ponos. V zdravilišču na Jezerskem Dogaja se, da v glavni se- /f| fie/CO/ V redil zoni v hotelih skoraj ni dobiti sobe. To je tudi razum- šču na Jezerskem ne vodijo ljivo. Nerazumljivo pa je, da dovolj točne evidence o Ste- se dogaja nekaj podobnega vilu oskrbovancev in dotoku tudi v zdraviliščih, ki kličejo novih. P. TJ. Puškarska šola v Kranju - edina v Jugoslaviji \ iolo naj bi se vpisalo Teč Gorenjcev bolnike na zdravljenje ' s pismenimi pozivi. I. A. z Jesenic je nedavno dobila tak poziv za v zdravilišče Jezersko. Prijavila se je upravi in pro- Odgovor uredništva na članek „Kdo je kriv?" V 29. številki smo objavili Puškarska šola v Kranju je li najbolje preskrbljeni. Zani- četrtem letu polagajo učenci sobo, v kateri je bilo še pet ena izmed šol z najstarejšimi manje za to edino šolo v Ju- prav tako zaključni izpit in bolnic. Bila je zamazana, po- tradicijami. Svoje stalno me- goslaviji ni majhno, pravi tovarna že težko pričakuje steljno perilo umazano in raz- sto je sicer pred leti spreme- ravnatelj tov. Turk, saj tu novih mladih moči. trgano, skratka bila je ne- nila in se iz Kranja preselila srečamo učence prav iz vseh tmkumlh v PnSknr uPorabna- Na ugovarjanje so v Užice, nato v Sarajevo; leta naših republik. ^fSo 9 Si ven iJr ji daii ?tanovanJe v šolskem 1950 pa se je vrnila nazaj v Razen splošnih predmetov 'f™ y učencev, \enaar ra,rtau> čeprav je bil poln Kranj. Tako' je letos prišlo iz - teoretičnega pouka - je ^a ^JJ^^jJg Moki šo1ske dprave brez Potrebne omare n podobnega za njo. Na ponovno pritožbo so ime- naših mladih fantov iz bliž pa sledi že specializacija — nje okolice, saj ima puškar izdelujejo ijektorje, montira- stvo v Kranju s svojo tradi jo daljnoglede in drugo. Po cijo veliko bodočnost. sila za sobo. Dodelili pa so ji doPis tov- F- C. Z Zlatega polja „Kdo je kriv", v katerem pisec vprašuje, zakaj naš list ne objavlja več sporedov te šole že prvih 26 absolven- za marsikoga mnogo bolj za- cev. Koristno bi bilo da bi tov. Vsi so takoj dobili zapo- nimiv praktični del učnega se za to stroko odločilo več slitev v tovarni kot kovinar- programa. V četrtem letniku ji, graverji, in kopitarji. Pouk na Puškarski šoli je razdeljen v dva dela — teoretični in praktični. Učenci lahko stanujejo v Mladinskem domu in dobijo od podjetja v prvem letu 1500 din mesečno in potem vsako leto učenja 500 din več. Med mladimi ljudmi je veliko otrok padlih borcev, saj so ti otroci v šo- novani, ker je bila dovolj e-nergična, čez nekaj dni dali odgovarjajočo sobo v vili „Mila". Kaže, da v zdravili- Novice 1 Velike Planine Tudi na Veliki planini so se turisti pozno oglasili Alj Taborili so za iaževim domom Na Veliki planini bo v žica komaj poldrug meter nad del te planine priključi Kam- kratkem zasvetila električna zemljo. Seveda se nekateri tu- niku, drugi del pod imenom luč v planinskem domu, ki ga risti ne zmenijo za opozorilo, Seliška planina pa ostane Lu- je zgradilo Planinsko društvo da je nevarno, zibati se na čam. Domžale. Lani so železničar- vrvi ali pa celo pustili vleči ji napeliali električno žico do navzgor in nato odskočiti. Zelezničarskega doma na Ki- Morda je bil prav to vzrok, sovcu, od tam pa jo -jodo da se je že v maju enkrat Človek bi mislil, da imajo na kranjskih kinematografov in ocene o predvajanih filmih. Po informacijah pri upravi kinematografskega podjetja „Storžič" dajemo naslednje pojasnilo. Ker uprava kinematografskega podjetja nima na razpolago zadostnih finančnih sredstev in ne more plačevati objav, je uprava „Glasu Gorenjske" odstopila od nadaljnjega objavljanja sporeda. Ocen filmov pa naš list ne prinaša zato, ker nam jih tovariš, ki se je doslej bavil s tem (in ki je bil v dogovoru z podjetjem Storžič), ne pošilja več. V kolikor bomo naleteli na interes pri upravi kinematografskega podjetja, bodo pisali ocene naši novinarji. Jeseniški kopalci so brez kopališča H • Zda^ P°tegn,h Planinci že do vlečna žica odtrgala, vendar Jesenicah že od nekdaj primer- C pieavoiasKfc. Velike planine. Postavili so k sreci ni bll n5hce poškodo- no javno kopališče. No, če že j« ! &trS?^ Že 45 dr°S°v vzdolž terase van- Pred nedavnim pa so je ne od nekdaj, bi ga vsaj lahko v 20 pripadnikov vzgoje iz Mojstrane lo v Vratih. Svoje soiore so kjer obratuje vzpenjača. V postavili za Aljaževim domom. pianinskem domu so že pri Bivanje v Vratih so povezali gradnji namestili električno v skupno vajo, kjer so pono- napeljav0i tako da je zdaj sa_ vili vse tisto, kar so se1 med letom naučili. Tabor pripadnikov predvojaške vzgoje je bil veren prikaz vojaškega življenja, ki je seznanil mladince z vojaškim življenjem. Pot v Vrata in povratek v Mojstrano so izvedli kot vojaški marš. Taborjenje je omogočil občinski ljudski odbor Mojstrana, ki je plačal pripadnikom predvojaške vzgoje prehrano za čas taborjenja. mo še vprašanje, kdaj bodo žico pritrdili na drogove, lipa jo, da bo to še v tem mesecu. Turistična sezona se je letos razmeroma kasno začela tudi na Veliki planini. Šele sredi julija so se prvi turisti oglasili tudi v pastirskih kočah.Prejšnja leta Je bilo to že proti koncu junija. Med Erjavškovo kočo ponašali s takim kopališčem, Ce imajo Jesenice moderno ure-en športni park, če je bilo dovolj denarja za gradnjo štiri- spet gugala na vrvi 12-letna zgradili po osvoboditvi, ko Je- steznega, moderno urejenega učenka osnovne šole in si pri senice finančno niso bile slabe, kegljišča, če je bifo dovolj de- Toda, žal Jeseničani nimajo ko- narja za ureditev parkov, stre-pališča. V stari Jugoslaviji zgra- lišča z domom, kazinskega vrta jeno Cufarjevo kopališče ni u- in še marsičesa, je skoraj ne-porabno in je brez vode. Maj- verjetno, da Jeseničani v dese • hen, bazenček v Ukovi, ki je bil tih letih niso mogli zgraditi nekdaj zgrajen za gospodo že- vsaj primernega, če že ne so-lezarne, je pa le za otroke. Ker dobnega in Jesenicam ustrez-pa na Jesenicah drugega bazena nega javnega kopališča, o kale ni, uporabljajo tudi kopališče rem se je že toliko, govorilo Lfl izkoriščajo živinorejci iz ob- »ukova« za odrasle. Tako je do- pisalo. Vendar upamo, da bomo čine Kamniška Bistrica, zato poldne dostopno otrokom, po- tudi .lesemeani v bližnji prihod-je ]OLO Ljubljana - okolica poldne pa le odraslim. Ogledal nosti imeli primerno kopali mišljenja, naj se ta planina sem si to »moderno urejeno« in da bo kopališče »Ukova«, ki priključi bodoči kamniški ko- napravo in ugotovil, da bi bilo Jeseničanom prav gotovo ni v in muni. OblvO Luče pa se temu Kranjčane, Kamničane, Radov- ponos, šlo kmalu v pozabo. odskoku zlomila nogo. Velika in 'Mala planina tvorita z Gojško planino zaokroženo gospodarsko enoto, vendar sodi Gojška planina k občini LuČe, katera spada v celjsko skupnost komun. Gojško planino, ki obsega 176 ha. končno postajo žičnice vodi upira in predlaga, da se Jo ljičane ali K ropa rje sram, če bi II. B. GLAS gorenjski: Odkritje spomenika Janezu Trdini v Mengšu $0 Obsodimo jih! Ob 50-lciniei pisateljeve smrti Kako so se Jioriia' za znižanje cen nekatera podjetja na V. Gorenjskem sejmu 14. julija letos je minulo 50 let, odkar je v Novem mestu umrl mengeški rojak, slovenski pisatelj, Janez Trdina. V slovenski književnosti zavzema vidno mesto. Bil je neutruden zbiralec narodnega blaga, zlasti z Dolenjske, kjer .le preživel dolgo vrsto let. Toda motive iz narodnih pravljic in pripovedk je po svoje preoblikoval in vnašal vanje svoje življenjske poglede in napredno mišljenje. Najlepši plod tega njegovega dela so vsem znane „Bajke in povesti o Gorjancih". V svojih spisih izpoveduje svoje demokratično prepričanje, šiba hi-navščino, tercialstvo, hlapčevstvo, praznoverje in druge temne strani tedanjega javnega življenja. Takšen je bil tudi v vsem svojem življenju. Kot profesor v Varaždinu in na Reki je neustrašeno izpovedoval svoje napredne ideje, vnemal mladino za svobodoljubnost in slovanstvo in žigosal hlapčevstvo tedanje družbe. Boril se je proti temnim silam Bachovega absolutizma, zaradi česar si je nakopal preganjanje in bil tudi predčasno upokojen. Svojemu velikemu rojaku se želijo Mengšani oddolžiti s tem, da mu ob 50-letnici smrti postavljajo v rojstnem kraju spomenik. Za uvod v slav- Gasilska godba sHrušice ob 25-Ietnem jubileju 25 let mineva letos kar je bila ustanovljena na Hrušici godba na pihala, kot samostojno društvo — „Planinka". Kljub začetnim težavam je pokazala godba, ki je štela že spočetka 24 godbenikov, lepe uspehe in se je do druge svetovne vojne uveljavila kot dobra podeželska godba. Med okupacijo je bila godba razpuščena; nekaj godbenikov je odšlo v partizane, nekaj je bilo izseljenih, nekaj pa jih je darovalo svo;a življenja za svobodo. Po osvoboditvi so morali začeti povsem znova in pritegniti v godbo novince. Najprej so delovali v okviru Prosvetnega društva, nato Sindikalnega društva, danes pa so v sestavu Prostovoljnega gasilskega društva. Kot ena najdelavnejših godb je poznan po vsej Gorenjski in bi bilo prav, da bi svoj 25-letni jubilej s sodelovanjem ostalih godb, častno proslavila. U. Z jeseniškimi pevci na Štajerskem Moški in mešani pevski zbor DPD „Svoboda" Jesenice sta priredila letos že več nastopov. Pred letnim dopustom sta se odločila gostovati v Rimskih toplicah. Izvajali so v glavnem narodne pesmi, Program pa so izpopolnjevale solistične točke Klečeve in Cegnarjeve. Za umetniško izvajanje je bilo tamkajšnje občinstvo jeseniškim pevcem zelo hvaležno. Obisk je bil sicer v glavnem posvečen oskrbovancem vojaškega gradilišča ter gostom hotela „Stara pošta", ostalim letoviščarjem in domačinom. P. U. nosti so v soboto 6. avgusta povabili igralsko družino DPD „Svoboda" Ljubljana - Brdo, ki je v letnem gledališču odigrala Finžgar - Mikelnovo igro „Pod svobodnim soncem". V soboto 13. avgusta ob 20. uri bo v letnem gledališču „Večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi", na katerem bodo nastopili Gorenjski vokalni kvartet iz Kranja, mengeška folklorna skupina in instrumentalni kvintet Tovarne glasbil iz Mengša. V nedeljo 14. avgusta bo ob 10. uri odkritje spomenika z govorom univ. prof. dr. Slod-njaka, recitacijami, nastopom mengeške godbe in pevskega zbora iz Novega mesta. Ob 11. uri bo nato sledil promenad-ni koncert mengeške godbe. A. G. Te vrstice verjetno ne bodo dosegle tistega namena je bila na razstavišču s kru- kot bi bilo zaželeno, kljub temu pa menim, da so več kot Lom kar 100 dinarjev! Hre- potrebne, saj se prav v zadnjem času najbolj borimo za novka s kruhom 60 dinarjev, znižanje cen, za zboljšanje splošnega standarda in za večjo narezek sira (10 dkg trapista) kupno moč potrošnikov. Svojega namena to pisanje, pravim, ne bo doseglo zato, ker so podjetja, ki so skrbela za „solidno" postrežbo obiskovalcev V. Gorenjskega sejma že podrla svoje paviljone in so se narasle cene spet vrnile v korita — že itak včasih preveč zasoljenih — gostinskih cen. PEKARNA — KRANJ NAJ BO ZA ZGLED PRI KILOGRAMU 60 DIN „EKSTRA" ZASLUŽKA Na V. Gorenjskem sejmu Navedel bom samo nekaj imela svoje paviljone Mestna primerov o naraščanju cen na klavnica iz Kranja, Mesarija V. Gorenjskem sejmu: iz Nakla, Pekarna - Kranj, Belsad Črnomelj, „Vino" — Kranj, Kavarna in slaščičarna ter „Delikatesa" iz Kra- ?0 dinarjev. (Kg enakega sira stane v Mlečni restavraciji 280 dinarjev, v restavraciji „Delikatesa" 450 dinarjev, na razstavišču pa ceio 500 din.) Prav gotovo se tudi s pijačami ni mogel nihče pohvaliti, razen tega pa so bile še zelo drage in večkrat tudi nepošteno točene. Liter rizlinga je bil 60 dinarjev dražji kot sicer, cena teranu pa je bila 270 dinarjev. Zanimivo pri tem je dejstvo, da dobi potrošnik teran v restavraciii „Delikatesa" le na izrecno željo in to menda po 220 dinarjev. Ker pa sem že omenil tudi nepošteno točenje, moram zi- Popravilo dražje kot... Skoraj neverjetno, vendar resnično, da je popravilo sekire dražje kot pa cena" enake, nove sekire. En in pol kg težka sekira stane na Jesenicah 630 dinarjev, enaka sekira pa ima ceno v Idriji 490 dinarjev. Pre- Prav gotovo je Mestna klavnica prodajala na razstavišču svoje izdelke iste kvalitete in enake velikosti kot jih pro-nja. Pogled na te paviljone in daja v svojih poslovalnicah, na zabavni prostor na razsta- Kljub temu pa so bile kloba-višču sploh, je bil za vsako- se po 75 dinarjev; to je 5 di-gar res mikaven. Vendar se nar jev dražje kot sicer, suha je vsak, ki je popil kozarček slanina 30 dinarjev dražja pri to navesti primer. Likerji so vina, likerja, pojedel klobaso kg, papricirana slanina kar bili „eni k drugim" po 600 digli hrenovko zgražal nad pre- 40 dinarjev, dravska salama n*»7*ev liter, razen jajčnega tirano visokimi cenami. in salama šunkarica pa celo konjaka, katerega 1 del je stal Izjema in zgled ostalim naj 60 dinarjev dražja. Verjetno 100 dinarjev. Zgodilo pa se je, bo Pekarna - Kranj, ki je pa je imela klavnica največ da si Je dobil za pošteno pla- izkupička s hrenovkami. V čil° le dobro polovico kozar-mesariji je cena kg hrenovk ca pijače. Menim, da za to ni 360 dinarjev, medtem ko je opravičila, kljub temu, da res bila na razstavišču samo e- večina tistih, ki so stregli svoje izdelke kljub temu, da j,e imela enake stroške kot ostali (razen „Delikatese", ki je res imela precej večje), prodajala po normalnih vsak- na hrenovka s kruhom 55 di-danjih cenah. Izjemo v pozi- nrrjev. Torej brez kruha 48 gostom, ni bila veščih v stinstvu. go- cejšnja razlaka in seveda zato tivnem smislu je predstavlja- dinarjev ali kg (če računamo ZAKLJUČEK Menim, da sem naštel dovolj konkretnih primerov neupravičeno visokih cen. Ni menda človeka, ki bi se strinjal s tem. Še manj pa so te cene razumljive, če človek zračuna, koliko denarja je bilo vrženega proč z nepotrebnimi reklamnimi oglasi, ki so neprijetno udarjali na uho o-biskovalcem od jutra do mraka. Kot v posmeh so te pitali s takimile zvarki: „Ko si boste ogledali razstavljene predmete na V. Gorenjskem sejmu, se boste prijetno, poceni in solidno okrepčali na našem zabavišču." Mar ne bi bila boljša reklama zmerne cene? Dobro, dinar dva na liter na običajno gostilniško ceno, to bi človek razumel, ne pa kar pet. deset ali pa še več. Mislim, da naši trgovci in gostinci še precej kramarsko gledajo na takele sejemske prireditve, češ izkoristi priliko. Nihče ne pomisli, da vsa-kakršno neopravičeno navijanje cen vpliva na življenjski standard naših ljudi. Zato najostreje obsojamo tiste, ki s svojo prakso taki mentaliteti delajo samo potuho. tudi skoraj nerazumljiva! Toda, da je popravilo enake se- kire, ki je imela počeno uho drževali pred njegovim pavi-in kateri je Krajevno kova- ljonom kot pa na glavnem ško podjetje „Cvetko" Kamne gorice podaljšalo ,se rezilo, zaračunalo 500 dinarjev, je prav gotovo neupravičeno ! lo še „Vino" - Kranj, saj so približno 10 hrenovk za en se obiskovalci sejma raje za- kg) 480 dinarjev. Da bi bih: lojalna, je „konkurenca" istimi cenami iz zabaviščnem prostoru, kjer je st0pila pred potrošnike tudi imela postrežbo „Delikatesa to pa zato, ker je imelo „Vino" še kolikortoliko zmerne cene. Kulturni teden v Kamniku Prva pevska tekma naj bi odkrila nove talente Mesarija iz Naklega. Kaj pa „Delikatesa"? . Je mar ta kaj prizanesla obiskovalcem sejma? Ne! Res je, da je imela precej večje stroške z organizacijo zabavišča, vendar pa vseeno ne tolikšne, da bi bilo to VSE ZA 5 DIN DRAŽJE Kavarna - slaščičarna iz Kranja pa je svoje cene zvišala kar pavšalno. Vsak komad peciva in vsaka turška kava je bila 5 din dražja kot običajno. Menda ne bo nihče trdil, da je tako pravilno. „Belsad" iz Črnomlja pa je svojim pijačam postavil ceno zelo „preprosto". Likerji po 600 dinarjev, žganje po 500 dinarjev za liter — je bilo napisano na ceniku. Skoraj zadostno opravičilo pretirano smešno, saj vemo, da je ve- visokim cenam. Ne bom na- čina likerjev cenejša kot 600 MLO Kamnik je organiziral vokalni glasbi več odličnih š te val vsega, kar so nudili o- dinarjev in le redke izjeme pevsko-pedagoški tečaj, ki bo pevcev, zato ni čudno, da je biskovalcem njeni paviljoni, presegajo to vsoto. Škoda le, trajal do 20. avgusta. Vodi ga prva pevska tekma organizi- amPak DOm omenil le nekaj da se potrošniki niso znašli, profesor ljubljanske Akade mije za glasbo Ado Darjan. Tečaja se udeležujejo pevci iz raznih krajev države. Ob tej priliki je „Solidarnost" organizirala Kulturni teden, ki se bo začel v soboto zvečer v kulturnem domu s koncertom, na katerem bodo pevci - solisti izvajali klasične in moderne skladbe tujih in domačih skladateljev. Na koncertu bosta nastopila tudi soprani-stka Nada Zrimšek in barito-nist Zoran Triller, ki sta na propagandni televizijski oddaji v Ljubljani dosegla velik uspeh in bila takoj povabljena na televizijsko gostovanje v Avstrijo. Kulturni teden bo zaključen 21. avgusta s pevsko tekmo, za katero sprejema prijave Glasbena šola v Kamniku. Vsak udeleženec bp po svoji izbiri zapel dve pesmi, ki ju je sam pripravil. Kamniški okoliš je znan po svoji pevski kulturi, saj je dal naši / v Kamniku Pred razlik V cenah' nekaj neoPra" da bi pri „Belsadu" kupovali ed vičljivo visokih cen, ki so jih samo tisti dve, tri vrsti likerjev, ki so v trgovinah dražje kot 600 dinarjev. Vprašanje pa je, če potem „Belsadu" ne bi »zmanjkalo" teh vr?t liker- vojno sta bili v Ljubljani dve obsodili vsi potrošniki. pevski tekmi, na katerih so odkrili vrsto novih pevskih talentov, ki danes uživajo svetovno slavo. Klobase so že v restavraciji „Delikatesa" precej drage, saj je njihova cena 85 dinarjev za komad, medtem ko jev: Ob 20. obletnici uspele stavke na Količevem Vsi za enega, eden za vse V nedeljo 14. avgusta praznujejo papirničarji na Količevem pri Domžalah 20. obletnico uspele 9-tedenske stavke. Kako je bilo tisti dni nam je pripovedoval udeleženec stavkei n sedanji predsednik delavskega sveta Papirnice Jakob Zanožkar. Otvoritev povečane planinske kote Ze dve leti preurejajo in dograjujejo kamniški planinci svojo kočo na Starem gradu. Dela se bližajo zaključku in v nedeljo, 14. avgusta bo svečana otvoritev povečane in preurejene koče. Koča je dobila nekaj novih gostinskih prostorov, klet in ostale sanitarne naprave. Mnogo del so opravili planinci sami s prostovoljnim delom, zlasti nošnje materiala. Natečaj Na podlagi 80. pedjetij in obrtov in 90 člena Uredbe o ustanavljanju (Ur 1. FLRJ št. 51/424-53) razpisuje komisija za imenovanje direktorjev pri LOMO Kranj mesto dhreKtorjft tovarne „IBI" — industrija bombažnih izdelkov — Kranj. Ponudniki morajo izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev. 1. Diplomirani ekonomist z najmanj petletno prakso na vodilnem položaju v tekstilni industriji. 2. Komercialist s popolno srednjo šolo in večletno prakso v tekstilni industriji. 3. Tekstilni tehnik ali tekstilni obratovodja /. večletno pralno pri vodenju samostojne gospodarske organizacije Pravilno kolekovano prošnje /. življenjepisi je treba poslati Tajništvu /a g< spodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kranj do 27, 8. 1955. TAJNIŠTVO ZA GOSPODARSTVO IN KOM. ZADEVE LOMO KRANJ Pred 20. leti so v količev-ski papirnici vladale za delavce neznosne razmere. Lastnik tovarne, ljubljanski velekapi-lali.st Ivae Bonač je delavce nesramno in nečloveško izkoriščal, še bolj kot ta, pa je delavce izžemal ravnatelj tovarne Nemec Wultsch. Tudi na drugih važnih mestih so bili Nemci, ki so slovenske delavce zapostavljali in izkoriščali tudi iz šovinizma. Delavci so negodovali in se upirali neznosnim razmeram, vendar do kakšnih sprememb in izboljšav ni prišlo, ker niso nastopali enotno, niso imeli svoje organizacije in si je vsak prizadeval 'izboljšati le svoj položaj. Razmere so se pričele spreminjati šele leta 1932, ko je prišel v tovarno komunist France Bukovec, ki je takoj pričel organizirati delavce (spomladi leta 1935 je bila v tovarni že podružnica ^Jugoslovanske ■ strokovne zveze", jih vzgajal v socialističnem duhu in jih pripravljal na boj za delavske pravice. Tovarnar Bonač se je zbal Bukovčevega dela, zato ga je, Čeprav je bil edini kovino strugar v podjetju, brez pra-vegav zroka odpustil. Med de-1 « i je že prej tlelo, s to odpustitvijo pa je postala mera polna. Odhod Bukovca je bil znak za stavko. Delavci so izvolili stavkovni odbor, ki je stavil Bonaču šest pogojev: 1. tov. Bukovca se mora takoj sprejeti nazaj v službo, 2. ravnatelj Wultsch mora zapustiti tovarno, 3. delovno razmerje se (mora urediti s kolektivno pogodbo, 4. nemški delavci naj se nadomeste z domačimi, 5. delavstvu se mora priznati svoboda organizi- ranja in 6. zaradi stavke ne sme uprava podjetja izvajati nobenih sankcij. Te zahteve je strnjeno in odločno delav-BlvO zahtevalo s parolo: „Vsi za enega, eden za vse!" Spočetka Bonač o teh zahtevah ni hotel ničesar slišati. Poslal je tri pisma, v katerih je najprej grozil, pozneje obljubljal, nazadnje — ko je po 9 tednih videl, da ne bo zlomil enotnosti in odločnosti delavstva — pa je sporočil, da ustreže vsem zahtevam. Po tem pristanku so se delavci takoj disciplinirano vrnili na delo, v tovarni pa so ostali tudi vsi organizatorji z Bukovcem na čelu. Takoj po tem je bila sklenjena tudi kolektivna pogodba, plače so se zvišale za 30 odstotkov in iz- voljeni so bili delavski zaupniki. Največji izkoriščevalec papirničarjev Wultsch pa je moral takoj zapustiti tovarno. Tako se je končala 9-te-denska stavka papirničarjev, ki je bila gotovo ena najuspešnejših v Sloveniji. Da so delavci dosegli tolikšen uspeh je zasluga predvsem enotnosti in odločnosti, s katero so nastopali. Veliko pomoč pa so jim nudili tudi okoliški delavci, pa tudi kmetje, ki so podprli stavkujoče in njihove družine s hrano. P. s. Organizator delavskega gibanja na Količevem France Bukovec je že ob začetku upora odšel v partizane. Bil je neustrašen borec in zas vobodo svojega ljudstva tudi padel junaške smrti. Za svoje delo pred vojno in za hrabrost v narodnoosvobodilni borni je bil leta 1953 proglašen za narodnega heroia. J. C. Mladina Železarne Jesenice tekmuje Za 50-letnico samoupravljanja podjetja se pripravljajo z najrazličnejšimi prireditvami Mladinska organizacija v jeseniški železarni je začela s tekmovanjem v počastitev 5-letnice predaje Železarne Jesenice v roke delavcem. Tovarniški mladinski komite je razpisal tekmovanje med osnovnimi organizacijami v Železarni. Najboljši organizaciji v tem tekmovanju bo podelilo uredništvo časopisa „Mladina" pokal, tisti pa, ki bo pridobila največ naročnikov za mladinski list bo TK LMS Železarne Jesenice podelil 10.000 dinarjev. Tekmovanje se je pričelo 1. avgusta in bo trajalo do 20. avgusta — do 5-letnice samoupravljanja jeseniške železarne. Obsegalo bo vsebinsko in organizacijsko delo osnov- nih organizacij ter fizkultur-no tekmovanje. Mladina že tekmuje za najboljše pripravljen sestanek osnovne organizacije, za najboljše urejeno organizacijsko vprašanje za pridobitev mladincev in mladink v „Klub mladih proizvajalcev" in naročnikov za svoj mladinski časopis. Na fizkul-turnem področju pa organizira mladina tekmovanje v lahki atletiki. Na dan 5-letnice delavskega samoupravljanja Železarne bo razvila mladina svoj prapor, sodelovala bo pri vseh kulturnih in 'športnih prireditvah ter poskrbela, da bo ta 5-letnica velika politična manifestacija mladine Železarne. P. U. HH ROB 0 odnosu vodilnih uslužbencev do javnosti To pot sem se namenila v „Puškarno", tovarno lovskega in športnega orožja, edino tovrstno tovarno v Jugoslaviji. Kdo bi mislil, da imamo prav to tovarno v Kranju. Prav gotovo še marsikdo ne ve, kje ima „Puškama" danes svoje nove prostore, in kar je še važneje, kaj pravzaprav delajo tu, za koga, v koliki meri, kolikšno imajo kapaciteto, kdo je glavni potrošnik in še in še. Z množico vprašanj sem se napotila k direktorju Stanetu Ciranskemu. Rada bi pisala nekaj o puškarski šoli in s tem v zvezi tudi o tovarni. Takoj mi je pojasnil, da nima interesa, da bi pisala karkoli o tovarni, da nima interesa delati kakršnekoli reklame in mi v orientacijo nametal nekaj zgodovinskih podatkov o razvoju tovarne. Tov. direktor se menda ni zavedal, da nisem prišla z namenom zbiratelja zgodovinskih podatkov, niti ne zaradi kakršnekoli komercialne reklame, temveč zato, da bi bila o razvoju in uspehih našega gospodarstva obveščena vsa javnost. Če pa le-teh ni, naj zvedo ljudje tudi o tem, zakaj jih ni in kdo je kriv temu. „Sicer pa uspehi so", je zagotavljal direktor. „Svoje izdelke damo svojim štirim trgovinam in več nas ne zanima," mi je pojasnil na vprašanje, kje in kdo so glavni potrošniki. „Naprej delajo oni, zato nam ni potrebna prav nobena „reklama". Končno pa," je med tem pojasnil predsedniku upravnega odbora, „ne utegnem, da bi dajal samo izjave za „Glas Gorenjske"." Pri tem je verjetno mislil, da odgovarja pač enemu izmed nadležnežev, ali morda nam, kar nas je pri uredništvu lista „Gias Gorenjske", kar pa je popolnoma zgrešeno. Ali ni ob tej priliki povedal vsej javnosti, da ne »utegne", da bi jo seznanjal o uspehih in delu svojega kolektiva? Morda je s tem hotel zapreti vrata pred svetom. Nekaj sličnega se je pred meseci zgodilo prav v Železarni Jesenice. Ali niso tudi tam kake dva meseca pred svojim „polo-mom" zaprli vrata novinarjem. S tem nikakor nočem trditi, da se v „Puškarni" dogaja isto, da je tudi tu neurejeno poslovanje, nočem tudi trditi, da je to edinstven primer. Hočem le reči, da tak odnos vodilnih uslužbencev tako do svojega kolektiva kot do vse javnosti, ni pravden. Vprašanje je, kdaj bodo našli ti ljudje čas, da bodo lahko o svojem delu odgovaijali vsej javnosti? L. J. Od petka do petka I. medn. razstava ambalaže Prenos pristojnosti na zbornice Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je preteklo soboto odprlo letos že tretjo razstavo v svojih novih prostorih. Raz'stava, ki so jo odprli, je prva mednarodna razstava embalaže. Na razstavi je prikazan ves dosedanji razvoj, ki so ga dosegla naša podjetja v borbi za kar najbolj kakovt stnj embaliranje blaga. Razstava je prav tako pokazala, da imamo pri vseh vrstah embalaže še velike možnosti nadaljnjega razvoja in izpopolnjevanja, zlasti z izboljšanjem tehnološkega procesa v naših tovarnah, ki proizvajajo raznovrstno embalažo, kakor tudi s tipizacijo oziroma standardizacijo embalaže. Doslej se je tudi izkazalo, da brez koordiniranega dela v pogledu proizvodnje embalaže ne bo šlo. V marsičem bo treba tudi povzeti koristne izsledke na področju proizvodnje embalaže od inozemskih proizvajalcev. Razstava je bila pod pokroviteljstvom člana Zveznega izvršnega sveta Nikole Minčeva, ki jo je tudi otvoril. Zbornice kot družbeni organi v našem gospodarstvu se čedalje hitreje in čedalje močneje uveljavljajo. To njihovo uveljavljanje je dobilo odraz tudi v načrtih novih uredb Zveznega izvršnega sveta o prenosu nekaterih pristojnosti v izključno domeno zbornic. Prav o prenosu pristojnosti ?. državnih osganov na gospodarske zbomice, je pred kratkim razpravljal upravni odbor Zveze obrtnih zbornic FLRJ. Po načrtu bi zbornica prevzela vse posle, ki se tičejc zagotovitve strokovnosti in strokovnega ' šolanja kadra v obrtništvu. Razpravljali so tudi o možnosti vstanavljanja posebnih strokovnih obrtnih združenj v okviru obrtnih zbornic. Z ustanovitvijo takih združenj posameznih najvažnejših obrti v državi bi lahko znatno pripomogli k napredku obrtne proizvodnje pri nas. Ugotovili so tudi, da bi bilo potrebno uvesti enotno metodo zi ugctav ljanje gospodarske aktivnosti v obrtništvu, ker se trenutno opravlja to delo na treh krajih in to na različne m.čine. Letos kopalci in oni, ki hočejo uživati svoje dopuste ob jadranski cbali, ne morejo biti zadovoljni z vremenom, Kakršnega imamo. Saj skoraj ni dneva, da ne bi vsaj enkrat deževalo. Tudi tistim, ki se ! bile prikrajšano trpljenje. Toda deževno poletje je imelo tudi svoje dobre strani. Koristilo je predvsem posevkom in raznim kmetijskim pridelkom, ki so nadpovprečno obrodili. Zato se v vseh, predvsem agrarnih področij naše države, pojavljajo precejšnji viški raznih kmetijskih pridelkov. Tolika množina teh izdelkov pa je povzročila tudi znaten padec cen. Zelje je moč kupiti v Vojvodini po 2 dinarja, paradižnik po 8 itd. Toda letos se bo morda v določenem smislu, tam kjer ne bomo močno pazili na to, ponovilo isto kot lani. Grosi-stična trgovska mreža se bo morala zelo potruditi, če bo hotela odkupiti vse te viške ter tako preskrbeti potrošnike v mestnih središčih s cenenimi kmetijskimi proizvodi. Da bi to dosegli pa bo treba zainteresirati tako lokalne organe kakor tudi sama podjetja, saj je znano, da se podjetja bore tudi s številnimi objektivnimi težavami. Potrošniki upravičeno pričakujejo, da bodo lahko v naslednjih dneh kup>ovali po znatno znižanih cenah sadje in zelenjavo, spričo izredno velike ponudbe proizvajalcev. OB RAZPRAVI O ŠOLSKI REFORMI Enotna šola kriva slabih uspehov Padec cen sadju in zelenjavi boje poletne vročine, j« ZAKAJ ZAHTEVAMO ENOTNO IZOBRAZBO „Naravno" 'dejstvo, da sta nadarjenost in nagnenje o-trok iste starosti zelo različna, nam je postalo sedaj nekoliko jasnejše in se nam pokazalo kot prav nič naravno, pač pa kot produkt razmer in družbenega življenja. Jasnejši pa so nam postali tudi vzroki, ki privedejo do nenaravnega dejstva, da se otroci kljub enakim osnovam pozneje bistveno diferencirajo, diferencirajo na umsko bolj ali manj sposobne. Zaradi tega lahko sedaj točno ugotovimo, zakaj je naša družba, naša socialistična država, siremela za tem, da bi vsak nas državljan dosegel nižjo srednješolsko izobrazbo. In sicer: 1. Zato, da bi dvignili izobrazbeni nivo vseh naših državljanov. 2. Zato, da bi vsak otrok lahko maksimalno razvil svoje umske dispozicije in pa zato, da bi naša družba lahko poiskala in našla res slehernega nadpovprečno sposobnega otroka (pa čeprav v najbolj zakotni vasi ali zaselku). 3. S tem, ko bi se naša mladina bolj izobrazila, bi bile dane možnosti, da bi bili tudi otroci le-teh deležni drugačne vzgoje in drugačnega okolja. 4. Zato, ker naša družba zahteva danes bolj izobražene in razgledane ljudi kot jih je zahtevala kapitalistična ureditev pred vojno. Samo razgledani ljudje, umsko in kulturno prosvetljeni, bodo u-resničili ideje delavskega in družbenega samoupravljanja. Naš čas sploh ne zahteva le izobraženih intelektualcev, ki bi ob vsaki priliki solili pamet fizičnim delavcem, ampak zahteva, da bo vsak državljan s še tako „nizkim" poklicem slojevanja in formiranja „ka- vatnem življenju pa kaže po- DRUŽINSKI POMEN KI Starši, pridružite se otrokovi igri Majhen otrok je pri igri res vesel samo tedaj, če se od časa do časa tudi odrasli vključimo vanjo. Za njegov pravilen duševni in telesni razvoj je naše sodelovanje nujno potrebno. Otrok, ki je prepuščen samemu sebi in ga starši puščajo doma brez družbe, se le redko smeje, njegovi gibi so zdolgočaseni in njegovi po- mi novimi doživljaji. Na njegovo duševnost slabo vpliva, če ga neprestano zasipamo z novimi igračami in ga učimo vedno novih iger. Postal bo bolestno občutljiv, nervozen in razvajen. Igrače moramo vedno prilagoditi otrokovi starosti. Dojenček na primer dene v usta vse, kar mu pride pod roke. To pa zato, ker z jezikom ^ltdi topi, brez zanimanja. Ker najlaže ugotovi različne last- se z njim nihče ne pogovarja, okrog sebe pa vidi le ene in iste predmete, mu tudi številne igrače vzbujajo samo naveličanost in dolgočasje. V urah, ko je sam, mu pogosto pomenijo edino zabavo svetlobne spremembe. Zdaj pogleda v okno ali svetilko, zdaj zopet v temo in tako pričenja v enakomernih časovnih presledkih premikati glavo na levo in desno, naprej in nazaj. Taki ritmični gibi glave mu preidejo v navado in so značilni za vse vzgojno zanemarjene in zapuščene otroke. Otroka tudi ne smemo preveč vznemirjiti s preštevilni- nosti poedinih predmetov. Da se ne okuži in ne rani, morajo biti igrače primerne za umivanje in ne smejo imeti ostrih konic in robov. Biti morajo okusno pobarvane in tako velike, da jih otrok ne more stlačiti v usta. Najprimernejše so igrače iz plastičnih mas (jugovinil). Privežemo jih na rob posteljice, da ne padajo natla. Najbolj higie-nična za otrokovo igro je le*-sena stajica, kajti tla v sta- novanju niso nikoli povsem čista in otrok si na njih za-maže roke in igrače. Poleti se otroci najraje igrajo na pesku in v vodi. Gibanje na soncu in svežem zraku koristi tudi njihovem zdravju, zato jim moramo to priljubljeno igranje čim večkrat o-mogočiti. Ko pridejo domov, jih vsakokrat umijemo in preoblečemo. Kanglica in lo-patka, s katero se igrajo, mora imeti zaoblene robove, da se kdo od njih ne rani. Z drugim letom starosti se otrok že zanima za slikanice in rad posluša pravljice in pesmi. Njegovi želji, nni zgodbo večkrat ponovimo, moramo ustreči, ker jo šele s pogostim poslušanjem do kraja dojame ter si jo zapomni. Ne RECEPTA GL4S GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Beznik. L'rejujer uredniški odbor. Telefon uredništva in uprave tt 475 / Tek. rač. pri KB Kranj itev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 din Polletna .... 200 din Četrtletna ... 100 din Posamezna št. stane 10 din Pečer riž Na masti spražimo nareza-i.o čebulo in vlijemo vse skupaj v pekač. Vanj natresemo plast riža, plast na listke zrezanega krompirja, nato tanko zrezano zeleno papriko || in zopet riž, povrhu pa še paradižnikov sok. Vse skupaj J prelijemo s slano juho in-spe-čemo v pečici. Riž s paradižnikom Par zrelih paradižnikov du-šimo na vroči masti z nekoliko čebule. Ko se voda vku-ha, paradižnike spasiramo in jih denemo skupaj s štirimi pestmi riža na vročo mast. Riž naj zarumeni, nakar ga zalijemo z juho, posolimo in kuhamo še četrt ure. Preden jed serviramo, jo posujemo še z naribanim parmezanom. izobražen tako, da bo znal pravilno reagirati na vse probleme, ki bi mu jih postavljalo življenje. KAJ REFORMIRAJMO? Ali nas bo res iz zagate, v katero je zabredla naša nižja srednja šola zaradi svoje splošne obveznosti, rešila reforma, ki bi odstranila princip splošne obveznosti? Zdi se mi, da smo pri uvedbi e-notnosti prekmalu obupali, obupali samo zato, ker so učni uspehi ostali slabi. Toda ali so učni uspehi zato slabi, ker je enoten sistem šole neustrezajoč? Ne! Slabi učni uspehi SO na.stali zato. ker večina na^ih Otrok v predšolski dobi (jpa tudi pozneje) še nima prav* vzgoje niti ne živi v vzgojno pozitivnem okolju. Torej ali je potrebno potem še govoriti o reformiranju sistema naše 8-letne enotne splošno izobraževalne šole? Ne! Treba je odstraniti le slabe »/roke, ki povzročajo, da ta ste" intelektualcev; k dvigu gostokrat prav nasprotne tez- izobrazbene ravni in prosvet- nje. Brez dvoma vpliva ta ljenosti vseh naših državlja- dvoličnost vzgojiteljev nega-nov. Da pa bomo odstranili vzroke za to stanje je sicer res potrebno, da se dvigne splošni življenjski standard (k. paC ne more skočiti navzgor kar čez noč) obenem pa — in to smo čestokrat pozabljali in omalovaževali — da se: 1. Starši (to se pravi tisti delavci in kmetje, ki še ne razumejo pomena šolske izo- tivno tudi na otroke. 4. Treba pa bo posvetiti tudi večjo pažnjo materialni izpopolnitvi naših šol. Važne so tovarne in elektrarne, toda nič manj važne niso vzgojne ustanove; saj te koncem koncev vzgajajo tisti faktor, ki v resnici gradi socializem — in to so ljudje. Z boljšimi materialnimi o-snovami naših šol bi bile ne- sistem še nima pravega uspe- tisti del profesorskega kadra, ha, ne pa grajati sistema samega. Ne odklanjati tega, kar že po svojem bistvu vodi k izpopolnitvi naprednih, humanih, socialističnih načel; k odstranjevanju negativnega raz- izbe) na ta ali oni način posredno dane možnosti za boljši pouk — za zmanjšanje slabih učnih uspehov. Navedli bi lahko še nekaj pojavov, ki jih bo treba spremeniti, če hočemo, da se bo izboljšalo stanje v 8-letnih obveznih šolah — toda naj bo naštevanja dovolj. S tem razpravljanjem smo hoteli samo pokazati, da vodi debata o reformi sistema šole (kar je nazorno pokazala anketa v „Naših razgledih") v slepo ulico in da je to iskanje vzrokov tam, kjer jih ni — ali pa so samo navidezno — in odstranjevanje tistih velikih pridobitev, ki smo se jih med socialno revolucijo morali priboriti s krvjo. A. CEBULJ Konec Dr prosvetle in kultivirajo, da bodo nudili svojim otrokom že od rojstva dalje primerno vzgojo. 2. Odstrani napačno mišljenje da vzgaja nižja srednja šola delom* zneže in nasprotnike fizičnega dela. Pojav odklanjanja fizičnega dela vseh tistih, ki so v redu dokončali 8-letno obvezno šolo povzroča le mentaliteta nas starejših, ki še vedno preveč živimo v prepričanju, da je za nekoga, ki ima 4 razrede gimnazije, delo z rokami „nečastno". 3. Treba bo tudi prevzgojiti ki opravlja danes svoj poklic v mnogih primerih vse preveč mehanično in živi ideološko dvojno življenje. V šoli je „napreden socialist", „sociali-stični intelektualec", v pri- šport * šport * šport \ Kranju je bilo republiško prvenstvo v vaterpolu za leto 1955 PK „TRIGLAV" TRETJI Pretekli petek, soboto in bilo zlasti videti velik napre- Čeprav še mlado in neiz- nedeljo je bilo na kopališču dek v plavanju, v igri sami kušeno (moštvo „Prešeren" iz v Kranju republiško water- pa jim primanjkujejo še iz- Radovljice, ki večkrat ni po- polo prvenstvo za člane. Pr- kušnje, ker so igralci še zelo kazalo niti najosnovnejših mladi. Škoda je, da Kamničani niso imeli srečnejše roke pri žrebanju, ker bi se sicer, lahko trdimo, prav gotovo u-vrstili v kvalifikacijskem tekmovanju med prvo četvorico. V predtekmovanju so jih z visokim rezultatom tin s si- gurno igro premagali Kranj- stiti na gesto oziroma pred čani z 9:1 (4:0), in so se mo- venstva se je udeležilo 7 ekip in sicer ZPK „Ljubljana': in „Ilirija" iz Ljubljane, „Branik" iz Maribora, ZSD Celje ter tri moštva z Gorenjske: SŠD Kamnik, PK „Triglav'' in „Prešeren" iz Radovljice. Za gorenjske predstavnike se je letošnje prvenstvo zaključilo z uspehom, saj sta bili pred njimi le obe ljubljanski moštvi, katerima pa bodo rali tako boriti v drugi sku-na prihodnjem prvenstvu pini za peto do sedmo me-Kranjčani lahko še nevarnej- sto. Prav gotovo pa so po pri-ši za najvišji naslov, saj so kazani igri bolj zaslužili, da bili letos edini, ki so na pr- bi se borili med prvo četvo-venstvu pokazali korak na- rico kot pa Mariborčani. Z prej in so si brez težav pri- visokimi zmagami nad Ce-borili tretje mesto. K temu ljani in Radovljičani so v uspehu pa je pripomogel vsak končni razvrstitvi moštev za-posameznik, pri katerih je sedli peto mesto. Pred turnirjem za pokal mesta Kranja Za 10-letnico uspešnega de- naja, Milana in Kranja. Bola bodo kranjski namiznote- rile se bodo za prehodni po- prvin waterpola, moramo pohvaliti njihovo požrtvovalnost in voljo vsakega posameznika, ki se je boril do zadnje sekunde, čeprav v mreži že skoraj ni bilo več prostora, da bi prejeli še kak gol. Kljub temu pa jim je uspelo premagati še slabše Celjane z rezultatom 4:2 (1:2) in se uvr- niški igralci, člani SD „Triglav", priredili že tretjič mednarodni namiznoteniški turnir za „Pokal mesta Kranja — 1955". Kot prejšnji dve leti, 'se bodo tudi letos udeležili III. mednarodnega turnirja namiznoteniška moštva iz tujine in sicer Kranjčanom že poznano moštvo SK Semperit z Dunaja (4. mesto v dunajski ligi), prvak Gornje Avstrije SK Vbst iz Linza in italijansko moštvo C RAL Milano, ki si na lestvici najboljših italijanskih narniznoteniških moštev deli 3. in 4. mesto. Od naših moštev pa bo nastopil Špartak iz Subotice (Haran-gozo Bajič, Roža), tretje moštvo v naši državi in pa Kranjčani, ki so na zadnjem dr/avnem prvenstvu osvojili 7. mesto. Prvič letos pa bodo tekmovale v ekipni konkurenci tudi Ženske ekipe in sicer z Du- kal, ki ga je poklonil „Ljubljanski dnevnik'. Medtem ko se bodo moški borili za pre- zadnje mesto. Nasmejane o-braze Radovljičanov po tej zmagi je skoraj nemogoče o-pisati. Vse, kar lahko pripomnimo, je to, da so se v tej tekmi borili in zasluženo zmagali. FaBo Nogomet v Kranju vedno boljši Da je nogomet v Kranju na boljši poti, so nam dokaz tudi zadnje nogometne tekme, čeprav so bil j prijateljske, saj so Kranjčani pokazali spet mnogo zrelejšo igro kot pred kratkim. Pretekli teden so nudili v zelo lepi igri močan hodne pokale, ki so jih dali 0omagale. Peit let vojne, ujetništva in današnji dan, ki ga je treščil v obupno brezizhodnost, mu je odluščila s srca misel na Mary. Mary? Kako redko je zadnje tedne mislil nanjo. Sedaj pa se je v mislih pojavila pred njim in bila jo tako živa. Taka, kakršno je bil srečal pred sedmimi leti na univerzi. Ljubka mlada deklica. Nič angleškega ni bilo na njej razen obleke, stkane iz angleškega blaga. Zagorela polt. Kakor kaka Španka ali Italijanka. Morda ga je to privlačevalo k njej? Ali ustnice, lepe in vabljive kakor pravkar razcveli tulipan? Ali smeh, biserna Ogrlica na polti južnjakinio? Morda telo, ki bi ga najraje že ob prvem srečanju prižol k sebi? Ali bogvekaj? O pač! Ona sama! Taka, kakor je bila. Lepota in njen odkriti značaj!