63. številka. Ljubljana, v soboto 15. marca XVII. leto, 1884 I Izhaja vBak dan ive^cr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij'sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Interpelacija poslanca gospoda Viljema Pfeifer-ja do ministra notranjih zadev v državnozborskej seji v 13. dan t. m. Dolenjsko, ki je v preteklem desetletji prestala raznovrstne elementarne nezgode, zadel je v preteklem poletji nov udarec. Huda toča je meseca maja, junija, julija, avgusta in septembra 1. 1. močno poškodovala žita in vinograde v vetih davčnih občinah političnega okraja Črnomeljskega, Krškega in Novomeškega, deloma celo popolnem uničila, tako, da je del prebivalstva prišel v hudo stisko. Znano je, da zaradi nerodovitnosti zemlje v nekaterih krajih omenjenih okrajev veliko prebivalcev svoj zaslužek iSče izven dežele, da cele rodo-vine zapuščajo domačo glebo in gredo iskat boljšega domovja onkraj morja. Eavno tako znano je, da v imenovanih okrajih, katerih prebivalci skoro izključljivo ob vinstvu Žive, iz pridelkov 1882 1. neso dobili nikakega dohodka, ker je bilo vino vsled neprestanega deževja vodeno, ne za prodaj, in se je v preteklem poletji večinoma spridilo. Če že sltibi pridelek jednega leta omaje redna gospodarstva, koliko bolj se mora to zgoditi v imenovanih krajih, kjer ste bili dve slabi letini zaporedoma, zlasti pa v zadetih vaseh političnih okrajev Črnomelj in Rudolfovo, katerih prebivalci zaradi znatnih prometnih ovir, in ker nemajo druzib dohodkov, se vedno bolj pogrezajo v dolgove in uboštvo. Pogled na skromno obleko, na nezadostno hrano prebivalstva kaže, kako uborno se veliko Ijudij živi, saj v marsikaterej koči ne dostaje kruha in soli; marsikateri gospodar mora prodati zadnjo živino in zadnji les iz gozda, da življenje in gospodarstvo nadaljuje; jedina hrana, krompir že gnjije v nekaterih krajih, katerim tedaj preti izguba naj-neobhodnejega živeža. V hvalevrednej skrbi za poškodovane posestnike sta deželna vlada kranjska in deželui odbor, da se za trenutek olajša beda, dovolila podpore, katere pa pri velikej krajnej razširjenosti, elementarnih LISTEK. Listi iz tujine. XXVI. Messina 1. marca 1884. Dragi prijatelj! Dolgo, dolgo je res že, odkar sem se oglasil zadnjikrat, in mislil si morda ti in marsikoji mojih prijateljev, je li sem še živ ali ne, in kje se potikam okolu po svetu. Evo me tedaj, da ustrežem Tvojej Želji, ter Ti poročam na kratko, kako se imam in kaj sem videl in doživel v krajih, katere sem videl na novo. Konečno izpolnila se mi je jedenkrat želja, da zimo preživim v milem krasnem podnebji, kakor je ono otoka sicilijanskega, na katerem prebivam že skoro tri mesece. To Ti je prava slast, dihati mili morski zrak južnega, vedno smehljajočega se podnebja, šetati sredi zime o Božiči in o Novem letu mej vedno zelenim drevjem po zvukih glasbe, katera svira v mestnem vrtu po dvakrat na teden celo zimo! V vrtovih gledati drevje zeleno, polno ravno dozorelih aranfi in limon, katerih se izvozi na milijone po vsem svetu, ker Mes Bi na je glavno trgovišče Sicilije za sadje te vrste. škod in vsled teh prouzročenih slabih letinah, neso zadostne, da bi odpomagale bedi. Za najhujše zadeto prebivalstvo političnega okraja Črnomeljskega in Novomeškega je to tolažil-nega pomena, da je deželni zbor kranjski v svojem zadnjem zasedanji soglasno sklenil, naprositi cesarsko vlado, naj se jako strma Novomeško-Metliška cesta preloži in v pospeh prometa napravi boljša cestna zveza, katerej prošnji je deželna vlada kranjska, priznavši potrebo omenjenega predloga, že ustregla 8 tem, da je odposlala c. Lr. inženirja tja v svrho tehničnih prvih del. V očigled označenim žalostnim razmeram, ki so posledice slabe vinske letine 1. 1882 in uničujoče toče 1883 in uvažuje, da krajna in deželna sredstva ueso zadostna, da bi se odpravila beda, stavi podpisani do Nj. uzvišenosti gospoda ministra notranjih zadev vprašanje: Je li cesarska vlada voljna, da odredi v omenjenih okrajih potrebna poizvedovanja, da se kon-Btatuje obstoječa beda, da se eventuvelno dovoli državna podpora zlasti pa, da se preložitev državne ceste Rudolfovo-Metlika kot, pri katerej bi bila za stradajoče prebivalstvo prilika, si kaj zaslužiti, uajhitreje v delo vzame? Na Dunaji 13. marca 1884. Viljem Pfeifer. Toukli. Nabergoj. dr. Rendič. Nakić. Schwegel. Stvrc.ea. dr. Poklukar. Windisch-Gratz. Raič. Kathrein. Grigorcia. Klun. dr. Vošnjak. Obreza. Bulat. Šupuk. Borelli. Taufferer. Hohenwart. Vitezić. Margheri. Giovanelli. Greuter. Baron Sternbach. Letošnji proračun v državnem zboru. h. Otvoril je danes teden budgctno debato izkušeni prvoborce fakcijozne opozicije, poet in kritik „nesvestuega", pl. Carneri, in pričakovalo &e je od nemško-liberalne strani, da bode nervozni štajerski modrijan živčevino državnega zbora tudi letos spravil v tisto gibanje, katero je v stanu parkete državne zbornice prirediti za katalauusko polje, za bojišče zahodno-evropske civilizacije proti Atilovih Iluncev barbarstvu ! Res, pl. Carneri tudi letos ni govoril kot modrijan, nego kot od Boga poklican Iz sobe svojega stanovanja imam prekrasen razgled na morje, cela luka pregleda se iz balkona, nasproti pa se dvigajo visoko proti nebu s Bnegom kriti vrhovi Kala brije, zadnjega konca italijanskega kontinenta. Parobrod za parobrodom prihaja in odhaja in vsi defilujejo pred mojimi očmi, katerih pogledu se predstavlja morska ožina Mesinska, nekdaj tako glasovita Scylla in Charibdis. Še dandanes sta ta dva imena v rabi za uhod v ožino, jedna na kontinentalni strani, druga na otoku, a nevarnost je mnogo zmanjšana, odkar se je odstrelilo mnogo skalovja, katero je prouzročevalo hude vrtince. Nekako čuden utis je naredilo na me, ko smo prihajajoči iz Neapolja bližali se glasovitej ožini. Morje, ki je par dnij poprej bilo zelo razburkano — (v Livorni skusil sem prvokrat, kaj je morska bolezen, ko smo se zvečer peljali iz luke) — bilo je mirno, nebo mirno in brez vetrovja. Vse-jedno pa so pripregli z močnimi jermeni na mize jedilne priprave, kakor so v rabi pri hudem viharji, ko začno kozarci in krožniki plesati po mizah. Pogledovali smo drug druzega, kaj to pomeni, a k sreči imeli smo ubod miren, bil je prazen strah, da se bode izpolnil nad nami pregovor: „Jucidit in Scyllam quis vult evitare Charibdim", zloglasni prorok starega zakona grozil je besno ministerstvu in večini. Ohranil si ni toliko mirne krvi, da bi po govorniškem pravilu najboljše strelivo porabit nazadnje, nego koj začetkom izprožil je svoje in svoje Btranke najmočnejše osti, naglašujoč, da je avstrijski duh z duhom nemškim jedno iu isto, le-ta pa da je zatiran, da je država in ustava v največjej nevarnosti, da se vlada sedanja more ponašati le z Kaminskega afero, da jo sedanji kabinet že davno zaslužil biti posajen na zatožno klop. V obilnej meri je obžalovanja vredno, da filozofi tako govore! Filozofija meri z najvišjim merilom in težko, da bi ona baš našega ministerskega predsednika in njegove gospode kolege spoznala za popolne in svršene stvari, ali gotovo je, da filozofija levice, zgoščena v pl. Carneriji, ugibati misli sedanje vlade in soditi jih, temu ni še kos! Pl. Carneri prodajal je v letošnjem svojem govoru sam političen humbug, a še ta je bil le star in pomaban, tako, da je imel le malo občudovalcev in kupcev ! „Neue Freie Presse" čutila je potrebo zagovarjati slabe učinke ustavoverne je-remijade, češ, ker je razmerje mej levico in desnico itak dovolj jasno! Če je pa temu tako, čemu razkladanje? Prvi govornik z desnice, Čeh Adamek, privel je debato, katero je poetični Veronec po križem-potih zavlekel bil na visoki sever in v fantazije meglene pokrajiue, zopet nazaj na njeno mesto, k državnemu proračunu. Govoril je stvarno. Sedanja uprava ima resno voljo, finance urediti; če se to ni še zgodilo, le kaže, kako je državni organizem zabredel bil za liberalnega vladanja. V upravi se štediti ne more, dokler država ima tuk centralističen upraven aparat. Gospodarske razmere v obče kažejo bolj zdravo lice, iu zboljšana občila, naraščajoči izvoz fabrikatov, vedno razvijajoče se zelezničarstvo, poštarstvo in telegrafstvo, visoki kurz rente, napredek poštnih hranilnic, — vse to obeta, da se boljšajo naše naroduo-gospodarske razmere. Za vojsko se potrosi ogromne vsote, ali Avstrija se ue more razorožiti, dokler imajo sosedje orožje na sebi. Opozicija pa je kriva, da mej narodi ni miril, dasi vlada Nemcem boječe čuva prednost in prvaštvo. Tri vsem tem pa ni obupati, da bi se program sprave uresničil. „Češki narod, dasi v mnogočem prevarjen, boril morski sireni pustili sti mirno in brez nadlegovanja upluti nas v luko Messinsko, katera se kaj lepo predstavlja od morske strani. Posebno krasen je razgled na tako zvano „Marino", ulico na morskej obali. To Ti je nepretrgana palača, kajti facade vseh hiš so izdelane v soglasnem slogu, kar daje vsej ulici nekako velikansk značaj, kakor ga na prvi pogled podaje morda malokatero tudi dosti večje morsko mesto. Sploh se mora reči, da je mesto čedno in snažno, glavne ulice so ravne iu dosti široke, sploh je zgradba mesta simetrična in me v marsičem spominja na naš Trst. O mestu samem morda pišem bolj obširuo v jednem prihodnjih listov, kakor sploh o Siciliji, o Šegah in nošah in običajih tukajšnjih, ki se v marsičem razlikujejo od onih italijanskega kontinenta. Danes naj omenim za mene posebno prijetnega dogodljaja, to je prihoda avstrijske korvete „Miner v a" katera je prijadrala semkaj o početku novega leta in se mudila pet dnij. Našel sem mej častniki dva slovenska rojaka in jednega Ljubljančana, lahko si tedaj misliš, da so bile vesele ure, katere smo skupaj preživeli daleč od ljube domovine z ognjevito Sicilijansko kapljico trkajoči na zdruvjo vseh našik ljubih v domovini! Tudi na kor ve ti se bode neustrašeno za ravnopravnost in zavoljo oje za samoupravno lice države. Pod tem praporom stopili smo na politično poprišče, pod tem praporom bode konečno zmagala pravica in na novo zasijala pravica." S temi besedami je poslanec Adamek sklepal svoj govor, a povedal ni bil, kako bi se priredilo avtonomistiČno upravo, katera bi na vse strani varno delujoč dajala državi, kar je državnega in deželam, kar je deželnega. Nadalje poprijel je na levici za besedo gore-nje-avstrijski pivovar Schaup, ki ima na vlado hudo piko, ker nič več toliko piva ne potoči. S slabim humorjem pride preko budgeta na novo davkov-ske predloge in socijaiuo vprašanje. Schaup ne misli tako kakor Carneri, da bi anarhisti bili sama jagnjeta, ki bi se jih dalo z nekoliko večjim brojem sv. Ilerenaudade vojakov držati za ograjo in krotiti. Ali njemu se vidi, da je večina razorala polje, na katerem sedaj tako bujno poganja anarhistično seme. Stan se je pobijal s stanom, stališče s stališčem ! In Scbaup-Danijel, v proroškem duhu zgodovino delaioč, zapiše sodbo o kabinetu Taaffejevem z- besedami starega zakonu, katere je njega dni na vzhodu nevidna roka zapisala na steno z žarečimi pismeni! Ali tudi ta svetopisemski lišp Schaupovega govora ni kar nič prikupil. To je vender preotročje, gibunje anarhistično, ki je prepreglo vso Evropo in vre v francoske) republiki in v absolutidtičnej Rusiji, na Nemškem iu Augleškem, spraviti v posebno dotiko s socijulno-političnimi težnjami avstrijske vlade in sedanje državnozborske večine. Poslanec Hevera z desnice je takoj opomnil, da bode govoril s tistega gledišča, na katerem stojijo njegovi volilci; s tega mesta se res ui premaknil in risal je važne črte glede državnega primanjkljaja, žalibog, da je tudi on delal občne, velike poteze. Večini gre zasluga iu čast, da je v časih, ko je bila potisnena v manjšino, državi /mirom dala, kar državi gre. Primanjkljaj je v resnici velik, a skoraj vsi razhodki porabili so se za dela, ki bodo dobička dajala; resničnega primauklJAja je letos le 5.40O.000 gld. in se je tedaj znižal za 43°/0 v primeri z lanskim letom. Ne tej, ne oobenej drugej vladi ne gre zadrževati davkov, vprašati je le, ali se ne bi dalo davščine na kakšen način o le h sati. Na to stran bi se moglo misliti na znižanje zemljiškega davka, ustanovljenega za 15 let, da bi tako kmetijstvo lagije konkuriralo z \n njimi deželami. Nedirektne davke bi se znalo V uekaterej vrsti pomnožiti, tako na pr. pri samotrštvu tobaka in pri davku na žganje, nikakor pa ne pri samotrštvu soli, kjer ljudstvo narobe po potrebi terja, da se ceno soli uiže uastavi. Prav tako pri sladkorji ni mogoče ualožiti večjih davkov, ker za shdkorovo industrijo se bližajo hudi časi, ko se jej bode na Češkem boriti še za obstanek, /boljšale bi se državne finance tudi tedaj, če bi se začelo štedi ti v državnej upravi. Ljudstvo sicer ume, kaj se da prihraniti, kaj ne, zato ne pretirava. Ljudstvo ve, da uradnikom plače zni-žavati ne gre, ali to je videti, da bi se več poslov dalo ob jednem opraviti; tako naj bi se delo, katero sedaj imajo finančna okrajna vodstva, dodelilo drugim oblastvom in razpustilo finančna okrajna vodstva, z jednovitejšim hitrejšim poulova- samej bil sem jeden popoludan iu minul mi je prav veselo v prijaznej dragej družbi rojakov, posebno pa gori imenovanih slovenskih mojih sorojakov. Prehitro minud so kratki dnevi, Minerva razpela je bela svoja jadra, — kajti oua je jedini vojni brod avstrijski, ki ima samo jadra in služi tedaj za šolo novakom pomorstva, — in odplula je proti Pa-lermi. Od brega pozdravljal sem odhajajoče rojake z robcem migajoč in štirje mesinski fantiti, katere sem našel na „Marini" migali so z robci na palicah navezanih, ter tako nekako sestavljali skupino ali grupo z manoj vred stoječi na kamenitej klopi šetališča tik morja. Iz broda odzdravljali so prijatelji, dokler je bilo mogoče razločiti kaj. Dolgo sledilo je oko ponosno s polnim vetrom jadrajočo „Minervo", katera je na poti proti mestom znanim mi: Neapolu, Genovi, Marseillu-Toulouu in Barceloui in nazaj grede zopet dospe na obali sicilijanske. Ker ostanem tu še do velike noči, bode mi prilika oglasiti se še, kakor sem omenil zgoraj, bodi mi tedaj zdrav Ti in vsi prijatelji v domovini, kakor tudi oni dragi mi rojaci na širnem morskem zrcalu plovečim koscu domoviue, katero se imenuje C. kr. korveta nMinerva". Tvoj stari prijatelj Josip No 11 i. njem bilo bi pomagano državi in občinstvu. Za kaznilnice sedaj država potrosi skoro tri milijone goldinarjev; lahko bi se jih uravnalo ceneje, zlasti če bi se kaznencem dajalo prikladno delo. Govornik vladi priporoča, skrbet: za občila po suhem in na vodi, pridobiti avstrijskim deželam nova p roda j ali čš a, zlasti na vzhodu, kjer pa bi treba bilo preustrojiti konzulate. Področja samoupravnih in državnih oblastev se križajo, ako bi se jih dobro razločilo, delalo bi se mnogo lažje in ceneje. Taki in jednaki nasveti poslanca Hevere so res v stanu pripraviti državo avstrijsko na pota, kjer bi se hodilo varno, složno in srečuo! In z ozirom zlasti na kmetski stan so besede zlate, ki jih je govornik kouečno gorko zukiical finančnemu našemu ministru, rekši, nda se sadja nikakor ne sme tako trgati, da bi se pri tem posekalo drevo!" Iz državnega zbora. Z Dunaja 12. marca. Nadaljevaje svoj govor pravi poslanec dr. Gregr: „Da, mi cenimo visoko svojo narodnost; a mi znamo, da je poleg narodnosti še druzih in važnih blaginj človečanstva. Svoboda, etična in znanstvena omika, gmotno blagostanje, mirno življenje — to so blaginje vredne napora naj blažjih sinov naroda. (Dubio.) A te blaginje ne izključujejo druga druge. Bi li ne bilo možno, da so avstrijski narodi svobodni, omikani, premožni in srečni, ne da bi se odrekli svojej narodnosti? Rodimo dobri Nemci, dobri Poljaki, dobri Čehi, dobri Slovani in postali bodemo tudi dobri Avstrijci in z združenimi silami delovali, da postanemo svobodni, omikani iu imovifi Nemci, Čehi, Poljaki, Slovani." „Gospoda na levici pravi: Mi služimo svobodi; vi služite Črnej reakciji. A vi ste nam v jednej roki ponujali svobodnostne naprave, z drugo roko pa zahtevali, da se odpovemo svojej narodnosti. Od take svobode, ki zahteva našo narodno smrt obrnili smo se proč ter, iskali zaštite pred vašo svobodo pri stranki, pri možeh, ki nam s cer ne obetajo tako liberalnih naprav, a imajo nasproti toliko pravnega čuvstva in toliko pravicoljubje, da nam vsaj življenje puste (dobro !)tt Ko je potem mimogrede omenil najnovejši preobrat v vnanjej politiki, obrne se k notranjej politiki in slika žalostne ustavne razmere, ki so zlasti v primeri z Ogersko jako neugodne. Tam (na Oger-skem) prava koustitucijonalna svoboda, tukaj mini-sterijalni absolutizem, tukaj preteča sekira na svobodo tiska, onikraj Litave pa smejo brez ovir izhajati socijalistični listi, iz katerih le takrat kaj po-izvemo, če je g. miuisterski predseduik toli prijazen, da uam iz njih kaj čita (veselost.) In tako bi lahko nadaljeval v tej primeri dokonča: Ondi plodonosna svoboda, tukaj 70°/0 in izjemno stanje. Naš parlament je bolan parlament in uzrok tej bolezni je sedanja ustava. Po Solferinu hotela je dobiti Avstrija prevago v Nemčijo in v ta namen hotel je Schmerling iz uenemške Avstrije napraviti nemško. K temu treba je bilo umetnega volilnega reda in s tem dobili smo nemšk parlament. Ko seje uvidelo, da je to nenaravno in ko smo doživeli Sa-dovo, treba je bilo preustroja ustave in vi (levica) ste imeli to nalogo. Odločili ste najprej Ogersko Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) IX. Poglavje. Sodba. (Dalje.) — Dobro si odgovoril, Nikita! — rekel je on, prikimajoč z glavo. — Zaradi tega nesem upeljal v Rusiji opričine, da bi moji ljudje pobijali nedolžni narod. Postavljeni so, kakor dobri psi, da stražijo moje ovce pred zgrabljivimi volkovi, da bodem mogel reči pred strašno sodbo božjo s prorokom: tu so otroci, katere si mi dal. Za Boga! Dober je bil tvoj odgovor. Povem vsem: ti in Boris sta jedina, ki sta me poznala. Drugi me ne poznajo in imenujejo me morilca, pa ne vedo, da prolito kri zalivam s solzami! Kri vidijo, ker je rudeča, in bode slednjega v oči; a britkega obžalovanja ne vidijo, iu ne vedo za solze, ki padajo v mojo dušo, ter me pečejo in žgejo, kakor goreča smola vse dni! (In car je pri teh besedah uzdiguil svoj pogled kvišku, kakor bi čutil globoko kesanje.) Kakor je že stara Rahel — uaduljeval je (in oči so se mu obrnile prav pod čelo) — plakala za svojimi otroci, tako plakara jaz, mnogogrešni, za svojimi sovražniki iu izdajalci. in Schmerlingovo idejo prenesli na drugo polovico države. Hoteli ste ponemčiti vsaj polovico, zaradi tega vcepili ste strup Schmerlingovega volilnega reda in zastopov po interesih tudi novej ustavi. In ker ta še vedno ne deluje dovolj hitro in močno, zato hočete odločiti Galicijo in Dalmacijo ter tako zmanjšati truplo, da bi ponemčevalui strup tem močneje uplival na oslabljeno truplo. Govornik omeni potem abstinenčne politike, govori o absolutizmu in izraža naposled željo, Avstrija ne bodi niti nemška, niti slovanska, ampak država svobodne ravnopravnosti in jednakovrstnih narodov. Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 15. marca. Predvčeraj je v državnem zboru končana generalna budgetna debata in večina vsprejela je budget za podlago specijalnej debati. Poslanci se sploh jako malo zauimivajo za obravnave, in še uikdo ni zahteval, da bi se glasovalo po imenih ali vsaj kon-statoval izid glasovanja. Zato ne moremo povedati razmere glasov. Sedaj se v državnem zboru nadaljuje specijalna budgetua debata. Agrarnemu odseku predložil je poljedelski minister, grof F*lkenhayn, postavni načrt o kmetskih domovih (floferrecht). Ta predloga se je izročila podkomiteju v pretres. — Obrtnijski odsek ima vsak dan svoje seje, da kmalu konča svoja posvetovanja o šestem članu obrtnega zakona, da se še v tem zasedanji zbornici predloži. Predloga o reformi ofrerslte gospodske zbornice ne pride v tem zasedanji državnega zbora na vrsto, ker jej nasprotujejo ogerski magnati. V konferenci magnatov ki je bila v ta namen sklicana, predložil je Tisza to predlogo, in poudarjal, da je vlada gledala pri izdelovanji predloge, da bi reformo-vana gospodska zbornica ustrezala naravnemu razvoju ogerske ustave in poleg tega ugajala sedanjim razmeram. Zato vlada neče izvesti te reforme proti volji, a le na željo onih, katerih se ta prememba tiče. Reformovana gospodska zbornica bila bi sestavljena iz dednih in imenovanih člauov, število poslednjih ne bi smelo presegati jedne tretjine vseh zborničnih člauov. Dedni člani bili bi vsi oni, ki so sedaj člani gospodske zbornice, ako od svojega pose-Btva plačajo najmanj tri tisoč goldinarjev direktnega davka na leto. Tedaj ne bi bili vsi knezi, grofi in baroni, ki toliko davka ne plačujejo, več zbornični člani. Vsled tega bi se zmanjšalo število onih, ki so sedaj člani po svojem rojstvu, Časti ali uradnej stopinji z 800 na 250 do 300, kajti veliki župani ne bi bili več člani gospodske zbornice. Zastavniki države, tedaj Judex Cuiiae, bun, tavernikus, vidji kamorniki itd. bodo ipso jure člani gospodske zbornice. Nadalje bodo zbornični člani vsi rimsko-katoliško griko-katolišld nadškofi in škofi, nadopatje, opatje kateri so dozdaj imeli to pravico. Protestantske konfesije bodo zastopane po svojih superiutendentih, in tremi nadkuratorji, uuitarci po jednem škofu in Židovi po jednem višjem rabinci. Dednih članov krona ne bode smela imenovati, ampak samo dosmrtne. Prvi se je tej predlogi uprl Julij Andrassv, on se boji, da z imenovanjem do smrtnih člauov bode vsaka vlada lahko naredila iz zbornice sebi poslužno orodje. Grof Ferdinand Ziby in baron Bela Livthav, vodja opozicije gospodske zbornice sta pa izjavila, da bosta nasprotovala vladnej predlogi, in poudarjala, da bi v tem trenutku bila reforma go -spodske zbornice samo volilno sredstvo. Tisza je odgovarjal grofu Andrassy-ju, da se ni bati, da bi vlada zlorabila imenovanje dosmrtnih članov, ker SJ^T* Dalje v prilogi. "Tpfll Dobro si odgovoril Nikita Romanovič, in jaz ti odpuščam tvojo krivdo. Iluzvežite ga. Poberi se Terjo-ška, tebe več ni treba ... Ali počakaj malo. Ivan se je obrnil k Homjaku. — Povej, — rekel mu je grozno, — kaj ste delali po svojej grdej navadi v Medvedovki ? Homjak je po strani pogledal Terjoško, potem pa Serebrjauega, nato se je pa popraskal za ušesi. — Gonili smo malo mužike! — odgovoril je on zvito in predrzno: čemu bi tajil: to je res, da smo se malo pošalili z onimi, ki so v tvojej nemilosti : vedi. ta vas je bojarja Morozova! Grozen Ivanov obraz se je zmehčal. Zasmejal se je. — Kaj? — rekel je. — Ali si zadovoljen s kneževimi šibami? Ali tudi tebi hočem prizanesti ? Pojdi, TerjoŠka, danes zate ni dela. Ko so videli, kako milostljivo je postopal Ivan s Serebrjanim, navstalo je šepetanje zadovoljnosti mej zemskimi bojarji. Tanko carjevo uho zaslišalo je to šepetanje, a njegov nezaupljivi razum razlagal je to po svoje. Ko sta odšla Homjak in Terjoška, obrnil se je Ivan s presunljivim pogledom k zcmskim boj ai jem. — Vi! — rekel je strogo: — nikar ne mi- Priloga „Slovenskomu Narođn" St. 63. 15. marca 1884. je njih število omejeno, in skušnja v drugih državah ka;.e, da so imenovani člani navadno najhujša opozicija. Škof Schlauch je pa ugovarjal, da bi protestantski supeiiutendenti bili člani gospodske zbornice. Ker se je večina konference izjavila proti reformi gospodske zbornice, hoče vlada sedaj to predlogo opustiti, in jo bode predložila Še le v prihodnjem zasedanji državnega zbora. Verjetno se bo stavilo mnogo ovir tej reformi, kajti mnogi magnati, ki bi vsled cenzusa zgubili pravo biti člani gospodske zbornice, si tega prava ne bodo radi pustili izviti iz rok. — Minister Tisza je predvčeraj odgovoril v zbornici poslancev na interpelacijo poslanca Helfvja o vnanjib zadevata Zagotovil je, da se ni ničesar prigodilo, kar bi utegnilo omajati avstrijsko-nemško zvezo. Rusija se je približala Avstriji in Nemčiji samo iz ljubezni do miru, a ne da bi motila dobre razmere mej tema dvema državama. Ker Be je drugega o tem pisalo po časnikih je vse izmišljeno. Predvčeraj je ministerski predsednik odgovoril tudi na interpelacijo poslanca Cotvosa o iztiranji anarhistov. Tisza je poudarjal, da se je vlada pri tem strogo držala zakonov in mejnarodnih pogodeb. Zavratni morilec ni političen zločinec, če tudi zavija svoje hudodelstvo v političen plašč. Dozdaj je bilo iztiianih samo šest oseb. — Predsinoči bilo je v PeŠti zopet 36 anarhistov dejanih v zapor; mej njimi uredniki anarhističnega lista „Zukunft". — Na Oger-skera se že jako močno agituje za prihodnje volitve, Ker vlada vidi, da bode zgubila mnogo dosedanjih sedežev, zato sedaj hudo agituje mej Srbi in Ru-muni, in jim obeta razne koncesije, če bodo ž njo volili. Viiaiijr države. V Harkovu na Ruskem se je ustanovilo novo tehnično učilišče. Nova visoka šola imela bode sprva samo tri strokovne oddelke, mehanični, kemični in rudniški, ako bode treba, bode se pa bolj razširila. Ruska vlada namerava graditi več železnic v južnej Rusiji, da tam pouzdigne rudokopje, zlasti pridobivanje premoga. Sliši se, da general Černjajev neki ne mara prevzeti svojega mesta v vojnem so-vetu in je že podal svojo odstavko. Ta vest pa še potrebuje potrdila. — Kojander, dosedaj ruski ministerski rezident v Cetinji, imenovan je diploma-tičnim agentom v Sofiji. Italijanski listi zatrjujejo, da ministerBtvo še ne misli odstopiti. — Včeraj je v Rimu umrl bivši finančni minister, pozneje vodja desnice v zbornici, Quintino Sella. V francoskem senatu hotel je Gavardie interpelovati vlada o egiptovskih zadevah. Ministerski predsednik Ferry opomnil je na neugodnosti, katere bi imelo sedaj razgovarjanje o tej zadevi v zbornici, in prosil, da se razgovor o tej interpelaciji odloži na nedoločen čas. Senat je sklenil razgovarati se o interpelaciji po velikej noči. Poslednji boj ang-lesklli čet z Osman Digmo bil je mnogo hujši, kftkor se je to javilo v prvih poročilih. Predvčeraj zjutraj ob dveh pa tudi ni bil glavni boj, a le mali napad sovražnika, katerega so Angleži z malimi izgubami odbili. Ob osmih zjutraj je pa sovražnik zopet napal Grahamovo brigado, Angleži so se morali umakniti in sovražnik vzel jim je tudi nekaj topov. Na to je pa prišla druga brigada na pomoč, in po dveurnem boji so Angleži zopet dobili tope in priplenili Osmanov tabor. Angleži so izgubili 70 mrtvih, mej njimi 5 častnikov, in kakih sto ranjenih; sovražnikove zgube znašajo blizu 4000 mrtvih in 6000 ranjenih. Poslednja številka je najbrž malo prevelika, in so Angleži hoteli s tem le sijajnejšo narediti svojo zmago. Arabi so se vojevali z nenavadno hrabrostjo, potem so se pa umaknili v gore. Dva angleška konjiška polka sta odposlana, da jih zasledujeta. Ostali angleški vojaki so se vrnili v Suakim Angleški ministerski predsednik Gladston*1 malo boleha, pa se vendar slite, gledajoč na mojo sodbo, da bodem zdaj vam prizanašal! — In to trenutje porodila se je v njegovem srci misel, da bode tudi Serebrjaui pripisoval to prizanesljivost njegovej onemoglosti. To trenutje je že obžaloval, da ga je porailostil, in hotel je popraviti svojo zmoto. — Poslušaj ! — rekel je, gledajoč kneza: — pomilostil sem te d^nes za tvojo resnično besedo, in svojega pomiloščenja ne preklicem. A zapomui si, če narediš kako novo krivdo, prištel ti bodem tudi staro. Ti pa tedaj, vedoč za svojo krivdo, ne skušaj pobegniti v Litvo ali k hanu, kakor delajo nekateri, a prisezi mi, da bodeš počakal kazni, kakeršno ti bodem odloČiti hotel. — Car, — rekel je Seiebrjaui, — moje življenje je v tvojih rokah, varovati se pred teboj ni moja navada. — Obetam ti, kadar bodem kaj zakrivil, počakal bodem tudi sodbe, in nikamor ne bodem uhajal. — Prisezi mi, — rekel je Ivan in uzdiguil je uzorni križ, kateri je visel na njegovem vratu, in podal ga je Seiebrjanemu, po strani gledajoč bo-jarje. (Dalje prih.) neki ni bati nevarnosti, samo nekaj dnij se ne bode mogel udeleževati sej parlamenta. Dopisi. Od Save 14. raaca. [Izv. dop.J Ubogi Štajerski Slovenci! Pod sedanjo Slovanom (!) prijazno vlado godi se jim jako hudo, /listi na šolskem polji. Naši slovenski učitelji imajo samo nem>kutaiske nadzornike, ki so večinoma že spačili nekdaj narodno učiteljstvo po naših (?) mestih iu trgih, kjer ^o zlasti nadučitelji privrženci nemškega „šulferajna". Naši nemakutarski nadzorniki vsilujejo skoro v vsako šolo, zlasti v večrazrednice čisto nemška iu to jako draga berila. Vprašam samo, čemu pa izhajajo v c. kr. zalogi v Beču nove slovenske čitanke, ko nadzorniki le nemška berila priporočujejo. Kar nadzorniki premalo store, to hoče pa „šulferajnu nadomestiti. Ob Savi n. pr. bi rad še drugo nemško šolo ustanovil, immreč v Rajhenburgu. — Iz KaJlienlMirga 14. marca. [Izv. dop.] Gospodje od „šulfer^jna" v Sevnici neso zadovoljni, da imajo že v domačem trgu 2 nemška učitelja, ki marljivo trosita nemško kulturo. Ti bi radi tudi v I. i m h i■ i' i■ i■■ (tako se R. zaničljivo v slovenskem jeziku imenuje, kajti obče veljavno slovensko imenovanje je ta trg menda že davno izgubil) osnovali nemško šolo. — Te dni mi je v R. pripovedoval nekdo, da so Sevniški nemškutarji beručili brezplačnega stanovanja za tako šolo — a ga seveda neso dobili. Tudi podpisov pri stariših za tako šolo so prosjačili, a se kaj opekli. Še celo pri nemškutarjih, katerih je nekaj v tem skritem trgu, je bilo njih moledovanje brezvspešno, kar sem izvedel h ust nekaterih naj odličnejših mož v R, pri katerem so bili menda tudi potrkali. — Doma, doma ostanite, propadla stara garda Sevniška! Iz Ituriolfovega 8. marca. [Izv. dop.] (Konec.) Videm Novomeška železnica bi tekla po rodovitni Krški ravnini, katera je od obeh stranij obkrožena z mnogimi vinorodnimi goricami, mimo Kostanjevice, Reke, bogate Št. Jarnejske, Št. Kocijan-ske, Belocerkviške, Št. Marjetiške in Št. Peterske župnije na Novomesto. Promet bi ne bil živahen samo po krajih, kjer bi železnica tekla, temveč bi iz vseh srednjedolenjskih okrajev kmetovalci svoje pridelke in obrtniki svoje izdelke v bližnje Novomesto na kolodvor vozili. Vsi naslednji okraji bi svoje blago v Novomesto vozili: Metlika, od koder se do Novegamesta 4 ure potrebuje, od Črnomlja 5 Va ure, iz Semiča 3 '/a ure, iz Toplic 1 Va uro, iz Kočevja 6 ur, iz Dvora 2 !/i in Žužemperka 3 ure, iz Trebnjega 2 Va ui*e itd. še celo Ribntčanom bi na Hrvatsko Domenjeno blago bolje kazalo voziti na Novomesto, kakor na Ljubljano. Dolenjcem bi tedaj ta železuična proga skoro toliko koristila, kakor ona iz Ljubljane čez Trebnje, katera se nam pred volitvami vedno obljubuje, a vender nikoli ne začne. Bolje je dobiti nekaj, kakor pa nič. Začnimo tedaj prositi za progo Videm- Novomesto. Ker imamo tako malo upanja, v bližnji bodočnosti kako železnico dobiti, mislil bi človek, da bode naš drugi slovenski dnevnik zgoraj navedeno »Narodovo-' vest z veseljem pozdravljal, pa kaj je storil? takoj drugi dan 15. novembra je vest in načrt Videm-Novomeške železn ce odločno pobijal. Mej mnogimi drugimi ni-čevimi dokazi pravi: „Mi druzega ne moremo reči, da je, če se na to resno misli, jako nesrečna misel. (!) Komu bi ustregla ta železnica, če se to uresniči,14 (!!) dalje: „Izvaževuti ima ta okolica silno malo (!), ker je sploh revna, potem je okraj tudi veliko pretesen, da bi moglo kaj izdati;" (!) (kakor da bi se to progo samo za tiste kraje gradilo, po katerih bi železnica tekla, in ne za vso Dolenjsko) dalje navaja majhen dobiček k ogromnim stroškom te proge, Yeč mostov čez Savo in Krko, kateri bodejo, kakor je razumeti, več veljali, kakor vsa druga proga; potem našteva nevarnosti v spomladi in jeseni, kedar Krka izstopi iu povodeuj napravi, katera bi po njegovi domišljiji vso železno eeato odnesla; proga Ljubljaua-Trebno-Novomesto bi pa po njegovem proračunu še toliko ne veljala, kakor Videm Novomesto, iu bi bila vrhu tega še brez nevarnosti, du, bi jo Krka odnesla. Konečno pa pravi: „Torej mislimo, da bode prav, ko bi naši državni poslanci v slučaj i, da se zgradba te proge res predlaga, se temu podvzetju ustavili." (!!!) Dovolim se „Slovenca" vprašati, je li bila že kedaj kaka železnica v škodo ljudstvu in se je li že v katerem kraji na svetu prigodilo, da bi domač list, kateri ima na glavi zapisano „po litičen list za slovenski narod" državne poslance na- govarjal, naj za božjo voljo vlado prosijo, naj bi ne gradila železničnih prog po njih domovini v korist in napredek lastnega naroda? Ozirajoč se na vse opisano, dovoljujem si čestite bralce vprašati, nesem li z vso pravico bil opravičen, tako pisarjenje najnovejšega slovenskega dnevnika zlobno imenovati? Res je, da „Slovence" na koncu onega članka dostavlja, naj vluda Dolenjcem raji poprej progo Ljub-Ijana-Trebno-Novoraesto dodela. Ne ve pa „Sloven-čev" sodelavec, da vlado samo to ovira zadnjo progo graditi, ker bi ta primerno dolga proga po proračunu zemljemercev mnogo denarja stala, dohodki bi pa komaj stroške pokrivali. Drugi račun s to progo bil bi pa potem, ako bi se ogerska vlada zavezala železnico od Karlovca na Novi graditi. Ako nam pa „Slovenec" jamči, da nam bode vlada vkljub temu v prav kratkem času progo Ljubljana-Trebno-Novomesto zgotovila in ne še le čez kakih 50 ali 100 let, in da se nam ta proga ne bode vedno ob-Ijubovala, kakor se je to dozdaj skozi kakih 12 let godilo, potem Dolenjci prav radi od Videm-Novomeške proge odstopimo, sicer pa ne, ker smo prepričani, da nam bode poprej trikrat cenejša in nad polovico krajša Videm-Novomeška železnica dogotovljena, kakor pa dragocena Ljubljana-Novomeška. Na moj dopis v „Slov. Narodu" od 4. in 5 svečana, v katerem sem grajal „Slovenčevo" pobijanje rNa-rodove" vesti o Videm-Novomeški železnici, pa takoj drugi dan odgovarja „Slovencu" od 7. svečana neki dopisnik z Dunaja, gotovo tedaj v državnem zboru se nahajajoč sodelavec, kateri mej drugim pravi, da vlada na to progo še nikdar mislila ni, da bi pa „Slovenca" najbolj veselilo, ako bi se napravilo toliko železnic, da hi jo imel vsak pred svojo vežo, da to „Narodove" race verjeti ni hotel itd. Kako se pa ujema ta vaš odgovor z vašim prvim člankom, kjer, komaj da ste to vest v „Narodu" brali, vse slovenske poslance na pomoč kličete, naj se tej vladni nakani, kutera bi bila nam Dolenjcem od velike koristi, vam pa v nobeno škodo, odločno ustavijo? Zakaj o tem v vašem odgovoru nič ne omenjate, akoravno vam mora dobro znano biti, da so mi največ te besede dale glavni povod h karanju vašega prvega članka V Vi me nadalje imenujete „Na-rodovega dopisnika in mi očitate, da imam malo razsodbe, ker časnikarske race pobiram. Kar se mene kot „Narodovega" dopisnika tiče, vam moram naznaniti, da nesem samo »Narodov" dopisnik, temveč dopisnik vsucega slovenskega lista, kateri ne pobija v tej meri koristi naše tužne Dolenjske, kakor ste to vi storili. Ako je bila pa „Narodova" vest časnikarska raca, vam moram pa jaz v prvej vrsti očitati pomanjkanje razsodbe, ker vi ste bili, ki ste to časnikarsko raco pobrali in jo ponatisnili, prvi kritikovali in odsvetovali. Kakor sem začetkoma omenil, skušal je drugo polovico mojega dopisa nek dopisnik iz Krškega okraja pobijati z numenom, da bi še ostali del mojega dopisa pokopal. V dopisu sem predlagal, naj bi deželni zbor sklenil na Dolenjskem, kjer se ljudstvo večinoma s kmetijstvom peča, in sicer v No-vemmestu ustanoviti srednjo in ž njo v zvezi stoječo nižjo kmetijsko, oziroma vino- in sadjerejsko šolo. Dopisniku iz Krškega okraja ni po volji, da sem predlagal Novomesto kot kraj, kjer bi se naj kmetijska šola nahajala in meni, du bi bila za to šolo pripravnica kraja Krško ali Metlika ob skrajnej meji Kranjske dežele in ne Novo Mesto, katero je ravno v sredi Dolenjske. Očita mi jednostranost, da se samo za svoj okraj potegujem. Misli li dopisnik, da bode deželni zbor v vsakem mestu po Dolenjskem takoj brez praktičnih učiteljskih močij kmetijske šole ustanavljal? Ako pa tega ne misli, moram njegove nazore naravnost napete imenovati, kajti kje mora kak misleč človek zahtevati, naj bi drugi Dolenjci svoje sinove v oddaljeno Krško pošiljali, ko imamo v sredi za vsako stroko kmetijstva ugodno Novomesto, kamor je jednako blizu od vseh krajev Dolenjske, tem bolj še od Krškega, s katerim bode Novomesto v kratkem celo na dan v dvakratni poštni zvezi. Dalje pravi dopisnik, da nam poldrugi milijon broječim, skoraj isključljivo poljedelskim Slovencem ni treba niti jedne same srednje kmetijske šole, tem manj v Novemmestu itd. Ne razumem, zakaj se mu je Novomesto tako zamerilo. Ker je ves ugovor jednostransk, ne bodem več odgovarjal, ampak dopisniku svetujem: Ako bodete v prihodnje kak patrijotičen dopis, kateri bode važen za celo Dolenjsko pisali, postavite se na obče dolenjsko stališče iu ne imejte isključljivo samo svo- jega okraja pred očmi. V vašem dopisu mi očitate, da jaz, ako Novomesto za kmetijsko šolo predlagam za svoj okraj skrbim. Na to vašo opazko vam odgovarjam, da moj okraj še niti v mislih nesem imel, temveč sem se tedaj na korist vse Dolenjske oziral in verjemite mi, da, ako bi se Krško nnsto v kakem kraji Bredi Dolenjske nahajalo, bi gotovo to mesto kot bodoči dom kmetijske šole predlagal. Ker je pa Krško Bog na mejo postavil, ne moremo za to, ako smo vsi drugi Dolenjci razen polovice Krškega okraja teh mislij, da je to mesto sicer za kmetijstvo ugodno, za jedino bodočo našo kmetijsko iolo pa najnepripravDejsi kraj na Dolenjskem. V obče pa najdete na vse oporekanje odgovor v tistem mojem dopisu, katerega ste izvoldi oporekati, izvolite ga le še jedenkrat in nekoliko natančneje prebrati in premisliti. Dopisnik iz Novegamesta. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) V ponedeljek 17. dan t. m. je zadnja slovenska predstava v tej sezoni. Predstavljali se bosti dve igri „Županova Micika*4 in „Pri meni bodi." Zadnja je gotovo še v dobrem spominu našemu občinstvu po ljubkih svojih napevih. Zaključe vaje svojo bSzodo izbralo je dramatično druitvo v ta smoter ti igri, ker sti s petjem prepleteni, upamo da bode občinBtvo pripoznalo trud in uspeh naših diletantov z obilnim pohodom te zadnje redne predstave. Opozarjamo pa že sedaj, da namerava marljivo delajoče dramatično društvo prirediti de tri izredne predstave z velikonočnim ponedeljkom počenši. Ta dan predstavljati se ima prvikrat izvirna Tomi čeva hrvatska igra v 4 dejanjih „Baron Fran Tren k.u V ta namen bode uprava narodnega deželnega gledališča Zagrebškega vso dotično krasno garderobo doposlalo. — (Pevski zbor Ljubljanske Čitalnice) priredi v 19. dan t. m. v redutnej dvorani na korist svojemu zakladu veliki koncert. Izredno zanimljiv program, katerega priobčimo v prinodnjej številki, bode po svojih krasnih točkah privabil mnogo odličnega občinstva k nenavadnemu glasbenemu užitku. — („Soča") pripoveduje v zadnjej številki, da ima dr. Premerstein največ upanja, postati škofom Ljubljanskim, ker je njegovo ime čisto nemško in ker je plemenit. Verodostojno je, da se v nekaterih krogih v istini gleda samo na ti dve lastnosti. — (Otvorenje š o le.) Mestna dekliška šola v redutuem poslopji, katera je bila zaradi v hiši na tifusom zbolelega tri tedne zaprta, odpre se zopet 17. t. m. -—- (Krajsko ribiško društvo) ima danes ob 8. uri zvečer v goBtilni „pri Slonu" v prvem nadstropji svoj občni zbor. — (Nemška temeljitost.) „OeBterreichi-Bche Bucbdruckerzeitung" na Dunaj i izhajajoča, do-poslalaseje tukajšnjej tiskarni z naslovom: „Lai-bach. Gtallzlen." No, če nemški tiskarji na Dunaj i tako dobro poznajo krajne razmere v Avstriji, kako more biti še le pri drugih obrtih. — (Velik koncert) prirede Zagrebška pevska društva ., Kolo", „Hrvatska LiraJ in „Sloga" v 24. dan t. m. v novej telovadnici „Hrvatbkega Sokola" in a korist „Narodnomu domu" v Ljubljani. Iz Ljubljane odpelje se k temu koncertu g. Meden, in osmerica pevcev. Želeti bi bilo, da se jim pridružijo tudi drugi rodoljubi in odborniki „Narodnega doma", da bodemo vredno zastopani pri tej laskavej zabavi, za katero je „Hrvatski Sokol" brezplačno odstopil svoje prostore in za katero smo bratom Hrvatom že naprej najsrčnejo obvezani. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. marca. Pri debati o lnini-sterstvu notranjih zadev govori Vošnjak o neprestanem narodnem zatiranji štajerskih Slovencev po vladnili organih in avtonomnih deželnih oblastnijah. Dunaj 15- marca. (Pravda Schenk.) Šlosarek izpove, da je v denarnih zadregah Hugonu Schenku pretil z objavo. Misel umoriti Ferencsy-evo bila je Hugonova. Pri izpeljavi bila sta oba jednako udeležena. Dokazo-valna obravnava končana. Predsednik konsta-tuje, da je Hugo Sch. pod raznimi imeni dopisoval še osmerici žensk. Najnovejše vesti. V Inomostu pričela se je včeraj pravda proti Juretigu in Zampieri-ju, urednikoma Tržaškega „Indipcndente". Založena sta zločina motenja javnega miru. Obravnava bode trajala 2 dni. Predvčeraj interpeloval je poslanec Ileils-berg zaradi čudnega postopanja urednika uradne „Laibacher-Zeitung". kakor je bilo popisano v obširnem članku v „Tagesposti". Grof TaafVe je odgovoril, da je glede te interpelacije v prijetnem položaji, da je istega mnenja, kakor jeden član levice, da je že odredil strogo preiskava iu da bode strogo gledal na to, da se preiskava najstrožje z vrši. Nemški listi pripovedujejo, da Rusija namerava graditi velikansko „Rusko-Paciflc-želez-nico, ki bi držala od Jekaterinenburga na Uralu čez Tobolsk, Jenisejsk, Jakusk do Nikolajeva, In imela dve stranski progi. Druga glavna proga bi se potegnila od Astrahana v Herat, Perzijo in Indijo, s stransko progo v Boharo. Vse te proge, 3000 geografičnih milj dolge, stale bi 1000 milijonov rubljev, ter bile neizmerne važnosti. Pravda morilca Schenka in drugov razpletava se dalje in kaže vedno bolj, kako duševno pokvarjeni so zverski zatoženci. Včeraj obravnaval se je roparski umor Josipine in Katarine Timal, katero slednjo sta Šlosarek in Karol Schenk držala, da jej je Hugo Schenk vrat prerezal. V razgovor je prišel tudi nameravani roparski umor sela, ki nosi vsakdanjo pošto mej POchlarnom in Ardtstettenom, katerega je le to rešilo, da se mu je v dotični dan neki kmetski človek pridružil. Šl osa rek pripoveduje, da je Hugo Schenk jednokrat hotel, da bi neko žensko k drevesu privezali, s petrolejem oblili in potem zažgali. Senzacija mej občinstvom, H. Schenk pa se smeje, kar daje predsedniku povod, da ga s strogimi besedami pobije, rekoč, da tako zavržen Človek, ki ima s tremi osobami ob jednem ljubezen, jedno umori, drugi dan drugej vzame čast in i gre ž njo v gledališče, nema uzroka smejati ' se. V daljncj razpravi izjavi Schenk, da neče , ničesar več izpovedati, ker se mu ne veruje, i ker že ve, kaj ga čaka. Pravi, da ne bode 1 rekuriral, tudi ne milosti prosil. Razne vesti. * („Glas Črnogorca") piše, da bode Čitalnica na Cetinji letos postavila svoje lastno poslopje, z veliko dvorano za društvene svrhe in za gledališne predstave. V tem poslopji bil bi tudi potrebni prostor za narodno biblijoteko in za narodni muzej, v katerem bi se razstavile vse staiiue in znamenitosti Črnegore. * (Afera K rasze ws kega ) pride, kakor poroča nek Petrogradski list kmalu pred državno sodišče v Lipsiji. Pisatelju se je že izročilo zutožno pismo, in zdaj gre samo zato, kje dobiti sposobnega zagovornika v tem čudnem procesu. Zagovorništvo je v podobnih procesih po nemških zakonih jako omejeno, in sicer sme prevzeti samo kak odvetnik, ki je nemški državljan, ali pa profesor pravoslovja na kakem nemškem vseučilišči. Inozemski odvetnik, kak Poljak iz ruskega Poljskega ali Galicije bi se mogel samo dopustiti, če se zaveže, da bode so-glasuo postopal z drugim nemškim odvetnikom, ki se bode zato najel. * (Ženske roke.) Znan francosk fizijolog razdelil je ženske po lepoti njih rok. Najlepše roke imajo prebivalke gorate Irske, za njimi pa Poljakinje. Roke Angličank so preveč žilpste in polne, Amerikank pa prekratke in široke. Kar se tiče žensk romanskega rodu, imajo Fraucozinje lepše roke, kakor dame razkošne Italije. * (Parne sani.) Nedavno so delali poskuse s parnimi sanmi v okolici Kronstadta na Ruskem. PoskuBi so se posrečili. Hitrost snnij ni bila nič manjša, kakor je hitrost železniških vlakov. Daljava mej Kronstadtom in Oranienbaumom prešla Be je v pol ure. * (Velika eksplozija) pripetila se je v premogovej jami pri Počakontas (Virgioija) v Ameriki. 150 delavcev, ki so bili v jami, je mrtvih, nikdo se ni rešil. Poziv. Gospe in gospodičine pevke, kakor gg. pevci Ljubljanske Čitalnice so uljudno prošeni, po In oš tev ilno se udeležiti glavnih skušenj, katere bodn (z orkestrom) v ponedeljek 17." t. m. točno ob 8. uri zvečer in na dan koncerta (19. t. m.) dopoludne ob 10. uri vBelej v redutnej dvorani. Odbor. Javna zahvala. Slavni upravni svet kranjske eskomptne družbe v Ljubljani je tukajšnji ubožni zakladi izročiti dal pet in dvajset goldinarjev. Podpisano vodstvo ubožnega zavoda se usoja za to blagndušiio darilo javno izrekati najtoplejšo zahvalo. Vodstvo ubožnema zavodu v ljubljanskem glavnem mestu, dne 14. marca 1884. Tujci: dne 14. marca. 1'ri Nlonu: Ooldstein z Dunaja. — Dr. Pitamio iz Postoj ine. — Meier z Dunaja. — Dr. Baar iz Idrije. — Se-čar iz Nove vasi. Pri »i.»IIoi: Michel z Dunaja. — Dr. GruliSich iz Trsta. Pri avstrijske m cesarji: VVeiss z Dunaja. Mete oro logično poročilo. g (4 Q Čas opazovanju Stanje barometra v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v min. 14. marca 7. xy utraj 2. pop. 9. zvečer 744- 86 mm. 74490 mm. 745- 12 mm. 4- 8-8-C -f-12-5» C + 6-2° C al. zah. si. vzh. si. vzh. obl. obl. jas. 0-COism. Srednja temperatura -f- 92°, za 6*4° nad normalom. X2-u.3n.s^3slra, borza dne 15. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodno banke ...... Kreditne akcije...... . . London . . ..... ... Srebro............ Napol............ . C. kr. cekiui. ...... . . Nemške marke ..... 4- ,. državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4n/u avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6" „...... trii n n n - . v .... „ papima renta 5%..... f>",. štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zcnilj. obe. avstr. 4 '/./ „ zlati zast. listi . Prior, oDlig. Elizabetine zapad, železnice Pn*>r. oblig. Ferdinandove sev. železnioe Kreditne srečke......100 gld. Eudolfove Brečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ Trauun-way-društ. velj. 170 gld. a. v. 79 rld. 75 kr. 80 r 85 101 9 90 95 9 25 m — 322 9 — 121 M 50 • 9 i» • 9 617. n 9 5 n 70 59 n 20 123 ■ 75 170 M — n 102 9 10 • 19 122 K 30 ■ n 91 n 70 88 9 60 n 104 9 50 n 116 9 — 120 19 75 ii 106 9 90 m 105 9 25 n 174 9 — • n 20 50 116 9 25 H 236 9 60 r* Tužnega srca dajejo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje njih preljubljona hči, oziroma sestra, gospica Micika Štepec, danes 15. marca zjutraj, v 19. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Sprevod ranjce bode v ponedeljek 17. t. m. ob V- 9. url dopoludne na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnico so bodo brale v tukajšnjej fiirnej in mestne j cerkvi. Nepozabljivo ranjko priporočamo vsem v blag-spomin in molitev. V Višnjej Gori, dne 15. marca 1884. Anion štepec, jAljii-iju Štepec, trgovec in župan, posostnica, stari ši. Touće »tepec, brat. (175) Zahvala. Za vse blagosrfinc dokaze sočuvstva ob dolgotrajni bolezni in prerani smrti mojo nepozabljivo soprogu Ivanke Kes, porojene Gruden, za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, za daro-vaue krasne vence izrekam p. n. oastitemu občinstvu, %j posebno pa slavnej Idrijskej Čitalnici za dragoceni venec in njenemu pevskemu zboru za miloglasno žalostinke svojo najtoplejšo zahvalo. V Idriji, dne 14. marca 1884. Henrik Kos, (172) Boprog. Poslano. I^Teizo g-3/tolji-v©! S to besedo začenja so anonsa v današnjoj številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Koborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, pleScih, golobradcih iu osivelih že neverjetno mnogo koristilo iu doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nećemo na dolgo in Široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. Hiša na prodaj iz proste roke, pol ure od Ljubljane na dolenjskej cesti, v prav dobrem stanji, ima 5 kletij, vodnjak, grede za zelenjavo, vrt, senožet, njivo s kozolcem, hlev in nov skedenj, vse okoli hiše. Proda se tudi brei zemljišča. V hiši je gostilna in trafika in je za vsako obrt. Na potoku se da napraviti kovačnica, strojbenica in trdni hišni zid bil bi pripraven za parul mlin. Uzrok prodaje je bolehanje gospodinje, pogoji ugodni. — Pisma na: F. P. v Rudniku »S. 17, |.n Ljubljani. (148—2) „Ne kašljaj" cukrčki (lO lir.), „Ne kašljaj" kokosov sirup (50 kr.), 8 bencij. natronom proti kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih, plučnici, vsem boleznim v sapniku, vratu, Želodci, plučah in v srci, proti vsem slabostim na telesu in v živcih, okrepčevalno sredstvo za rekonvalescente razpošilja lekarna v Slavkovu (AusterlitzJ. Za 1 gld. franko pošlje 8 „ne kašljaj" celtličkov, za 2 gld. 2 lončka kokosovega sirupa in 8 „ne kašljaj" cukrčkov. Zahtevaj jih povsod. Zaloga v vseh lekarnah in materijalnih prodajalnicah. Pristni „ne kašljaj" izdelki z varstveno znamko so v zalogi v lekarnah: v Pragi: pri J. Filrstu; na Dunaj i: pri P. Neustelnu, 1. okraj; C. Scharrer, Mariahilferstra-se; v Pešti: pri Tuniku; v Brnu: pri SchfJnaichu, F. Ederji, M. Hofnerju; v Prossnitz: K. Vojacek; v Prerau: F. Matous; v Wischau: V. Batkal, v Olomiicu: dr. Hchriittcr; v Iglavi: V. Inderka; v l'i-rkii: K. Dvorak; lekarji; v Ogr. Hradišu: J. Stanci; v Klattau: Josip Statzky; v Kuttenbergu: Prok. Slavik; v Pragi: Fragner, lekarji, itd. Pristno samo z varstveno znamko zvezde * iz lekarne v Slavkovu (Austerlitz). A. Pfikrvl, lokar v Slavkovu, (odlikovan s srebrno svetinjo na mejnarodnej farmace vučnoj razstavi na Dunaj i 1883). 5 kilo malinčuega soka franko gld. 3 40. (109—1) C. k. privilegij šivalnih za zboljšanje strojev. 9%fa v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (113—4) 6letna garancija! Poduk brezplačno. Na mesečne obroke po 4-5 jrl. Zdatno znižane cene. Ea?a neposredno is Hamburga razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljih po 4*/« 1*K« netto, poštnine prosto z zavitkom vred nemudoma po poštnem povzetji. o kg. av. v. gld. Mocca, pristno arabska, plemenita „ a „ „ 6.30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ „ 5.40 Perl-Ceylon, jako fina in mila . , „ „ „ 5.40 Mclange (zineš), posebno priporočati „ „ „ „ 5.30 Coylon Plantation, jako slastna „ „ „ ' „ 5.— Java, zlittoruraena, jako fina . . „ „ n n 4.70 Cuba, modrozidena, briljantna . . „ „ „ „ 4.70 Afrik. Mocca, fina in zdatna .' . „ „ „ „ 3.90 Santos, fina in močna......„ » „ 3.55 Rio, okusna........„ „ „ „ 3.25 CaJ v izvrstnej izberi, ljt kilo od av. v. gld. 1.— (31&-35) do gld. 0.—. _ ______a Na plučah bolnim, (etičnim i. t. d. priporoča se brezplačno izvrsten lek. Na vprašanja odgovarja radovoljno (780—13) Teodor ROssncr v Llpskcm. V „NARODNI TISKARNI" je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: 1TOV. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8U, 32 pol. Cena 70 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: L zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Zivotopisje, spisal Ilaji Doz. — Prešer-n, Preserln ali Preširen, spisal Fr. I^evstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voćnjak. — Gegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki oblega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hotttnifc. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal JI. llevihre, poslovenil Davorin Ilostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin Ilostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži Se 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 0 kr., za „Nov" pa 10 kr. Berolin. IVAN HOFF, c. kr. dvorni fabrikant sladnii preparatov na Dunaji. St. Feterburg. Ivanu 1 I <>il.i Zdravilno pivo is sladnega izlecka. Proti občnemu oslabljenjn, bolečinam v prsih in želodcu, sušici, redke) krvi in nerednim opravilom spodnjttelesnih organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakoj bolezni. Cena steklenici 66 kr. I \ mii;i ILolf 11 Bonboni iz sladnega izlecka za prsi. Proti kašlju, hripavosti, zaslizenju neprcsegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek in varstveno znamko pristnih slad-nib bonbonov (slika izumitelja). V višnjevih zavitkih po 60, 30, 15 in 10 kr. Zaslužni diplom mej narodne zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. velićastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. — John Eric Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik. Ivan U«»irov Koncentrirani sladni izleček. Za bolne na prsih in plučah, zastarel kašelj, katare, bolezni v grlu. — Sigurnega uspehu in zelo prijetno za uživati. — V Haconih po 1 gld. 12 kr. in po 70 kr. I-viLii Hoffova S 1 a d n a čokolada. Jako redilni in krepilna za osebe slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer jo zauživanjo kavo ker vzburjajoče zabranjeno. Zavoj '/4 klg. po 1'80 gl., y() in 60 kr.; zavuj klg. 2'40 gl., 1 60 gl. in 1 gl. Proti kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih in želodcu, oslabljen ju, sušici, slahej prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni. 58 krat odlikovano, i Ustanovljeno 1817. Izumitelju in j edinemu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlecka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, dvornemu ziiložuiku »koro vseli t-1 rop* kili suvereno v. Dumi t l.. Tovarniška zaloga: tirane«. Brauiierstra*He H., tuvarna: tirabeu* liof, ItriiuuerMlr«sse &. Priznavanja in naročila visocih in najvišjih oseb leta 1882.: Cesarnki visokosti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedrich, kr. visokost princ VVales-ki, princesa de Ligne, vojvodin j a Oldenburška, princesa Keuss, gč. pl. Ferenczy, čitateljica Nj. veličanstva naše presvetle cesarice, angleška bonne (varuhinja) Nj. cesarske visokosti princese Marije Valerije, obitelj Metternich, Clam-Gallas, Karacsonyi, llatthyanyi, Romnier, nj. vzviš. fcm. Filipovič, grof VVu'U'brand itd. itd. — Priporočano p-j zdravniških prvakih, profesorjih dr. Hamburger, Schrotter, Schidtzler, Granichstiitten in mnogo drugih Dunajskih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan Hoffovih sladnih preparatih (zdravilno oivo iz sladnega izlecka), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter se ga Se zdaj vesele. | Samolastno izrečene beseda ».dravljenih.) Ibimajsko poročilo o ozdravljenji* Dunaj 11. septembra 1883. Ne morem si kaj, da bi se Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnegi katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mož moj'je rabil razna sredstva, a tal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih pohvalo Vaših "ndovito delujočih Ivan Hoffovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, in ž<> po kratkem zauživanji Vašega Ivan Iloffovega zdravilnega piva iz sladnih i..' jčkov mu je odleglo, in sedaj, po jedeuiudvajseti steklenici je moj mo* popo ""em ozdravel. Vzprejmite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objn \te v blagor jednako bolujočih. Z visokim spoštovanjem i in n j »i i Mu« en in, Neuflinthaus, Goldschlaggasse 28. Najnovejša Dunajska zahvala s 7. dne septembra 1883. Prosim zopet za 13 steklenie Ivan Iloffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti če ga le ohcui duij ne zauživam, imam poželjenje do njega. Uživam ga zdaj že dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi protivil, ako se to tudi javno oznani. Dunaj v 7. dan septembra 1883. Spoštovanjem Frau Bargctzi, konditor, Mariahilferstrasse 02. Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Iloffovi sladni preparati z varstveno znamko, katera jo po c. kr. trgovinskem sodišči na Avstrijskem in Ogerskcm registrovana (slika izumiteljeva). Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno izdelovanje Ivan Hoffovih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov inogo celo škodljivo uplivati na zdravje. Prvi, piistni, slizo razsnujoči Ivan Iloffovi sladni bonboni za prsi zaviti so v višnjev papir. Naj se izrecno le taki zahtevajo. "W| Vaše blagorodje! Celo leto sem trpel na mučnem želodčnem kataru in kuslji; zaman so bili vsj leki, dokler neeem rabil Vaših izvrstnih Ivan Hoffovih sladnih preparatov. Cez nekaj meso« ev izostane kašelj, tek so vrne, in moje zdravju jo bilo po Vašem Ivan iloffovem dravilrem pivu iz sladnih izlečkov popolnem popravljeno. ^ Vzprejmite mojo iskreno zahvalo. Ob jednem piiložiin zalivalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svetu. Mez(ikovac8haza. Dr. Alojzij Nagy, župnik. Vaše visokorodje! Prosim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vašega Ivan Hoffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in dva zavoja .sladnih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujem, da Vaše fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem St Andrej pri Beljaku, 5. septembra 1883. M. pl. JPeiohl, vodjema soproga. ZčlretT^nišlro priznanje. Oastno mi je Vam naznanjati, da so se Ivan Iloffovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sopenji, slabem teku in prebavljeuji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete s poštnim povzetjem in naslovom : „G. Ivanu Guschallu v 15rnuu 28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in 3 zavoje sladnih bonbonov. Spoštovanjem Grottava, 9. septembra 1883. Dr. Josip Frttd«, prakt. zdravnik. Ivan Hofibvi bonboni iz sladnega izle5ka v višnjevih zavojin po 60, 30, 15 in 10 kr. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Peter Lassnigg, trgovec s špecerijami. i «58—23 Nadalje imajo zaloge: V Reki: Nic. Tavačid, droguist; v Gorici: G. Cfiristofoletti; v 9Iuril>oru: F. P. Holasek, na glavnem trgu; v IM uji: J. Kasi m, r, lekarnar; v CeljI: J. Kupferschmidt, lekarnar; v I*, ran ji: Fran Dolenec, trgovec. Pari«, j London. | Iliidimocšta. | <*rae in z«»©v"f a ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu T brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in * ♦ vse sobne operacije ♦ ♦ zobozdravnik A. Paichel, j + poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. a> ♦ ♦ 5000 1 (788—26) ostankov sutena (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 al. Ij. Siorcli v Ifirmi. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Izumil!!! Po neutrudljivih študijah sc jo «lrn. pl. Ben-den-u posrečilo napraviti jppsp,^đLQ Iasef o kutcrej se po vse} pravici trditi sme, da zadostuje svojemu namenu. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Isu-uiitclj junici za K«>tov > speli. Cena lončku g &yiJ—T<3l-^^,__ IVAN SOKLIĆ, prej A. PRTBOŽIĆ. iffeloflffii Bruseljskih klobukov. Podpisani priporoča si. p. n. občinstvu veliko zalogo vsakovrstnih klobukov za gospođe od 1 gl. 80 kr. višje; klobuke za dečke po 1 si. do 1 u-l. r»« kr.; svilnate cilin- Dalje imam v zalogi: dre po 4 gi. SO kr. srajce in spodnje hlače za gospode, vratnike, kravate itd. SrW Vnanja naročila izvrše se točno. (132-3) IVAN SOKLIČ. L j u bij an Gledališke ulice št. 6 Takoj deluj ode. Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM \ui »V K M^-*^ (brado ustvarjajoče sredstvo) $'-\'{, 'tđ hrez uspeha. Ravno tako sigurno pri v.-./ L, vAiy| pIcNiili. izpulili iti osivelib luscb. A* Uspeh po večkratnem močnem utrenji ■ ' ZH.ian,čen. 1'ošilja v Bteklenicah po I gld. ^ Kr* m v steklenicah za poskus po 1 gld. «T. o najVi»fill CCiiall. (96—6) Isto tam dobe dobri livci in /.( l&> 91* 'Mamac <©0* <-Yr> '51? 450Q> •!P <&y> ^Kf* ?> hi1 *>C<^ '<^%/'-. >' v. ->•• . \/ .- \/ ,-\/ ..J^3^^^^\ L:datelj in odgovorni^uiednik: Ivan Železnikar. LaBtnina in tisk „Narodne Tiskarne".