Ameriška Domovi ima
NO. 117
AMCfttCAN IN SPI RTF fORGIGN BM LANGUAGE ONH
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 16, 1965
SLOV6NIAN
MORNING NEWSPAPER
ISm,
ŠTEV. LXIII — VOL. LX11I
Sefasljev sorodnik ja postal $qMM begimes
WASHINGTON, D. C. — V svobodnih-državah se le redko pripeti, da postanejo aktivni diplomat j e navadni politični begunci. Tako usodo je dočakal a-besinski poslanik v Washingto-nu Berhamou Dinke. Dinke je v rodu s cesarjem Selasijem, zato mu je bila pot odprta na tako visok položaj. Dinke pa s tem ni bil zadovoljen, preveč ga je bolelo žalostno stanje njegove domovine. O tem je večkrat govoril s cesarjem, toda brez uspeha. Potem je začel pisati knjigo o notranjem položaju v Abesi-niji. Knjiga je že objavljena in na tihem jo širijo tudi v Abesi-niji. Avtorju je seveda pot v domovino zaprta. Ostal bo v naši deželi kot političen begunec.
Dinke opisuje abesinsko notranjo politiko že od 1. 1938 naprej. Je obziren in objektiven do cesarja, mu prizna mnoge zasluge za deželo, mu pa tudi očita, kar je zagrešil proti narodu, pa tudi proti ustavi in zakonom, ki jih je sam podpisal. Dinke se boji, da je dežela že dozorela za revolucijo, toliko se je v njej nabralo nezadovoljnosti, sovraštva, maščevalnosti in podobnih hudobij, ki jih pa niso krivi domačini, ampak njihov cesar, ker še zmeraj drži vso oblast v svojih rokah in se ne meni za svojo starost.
------o------
Nkrumah popustil
LAGOS, Niger. — Organizacija afriške edinosti je po hudih in ostrih razpravah odločila, naj se konferenca vodnikov afriških držav v prihodnjem septembru le vrši v glavnem mestu Gane Akri. Zastopniki Afro-Malage-2ijske zveze, v kateri so povezane bivše francoske kolonije, so močno nasprotovale temu in so izjavljale, da se konference v Akri ne bodo udeležile, ker da podpira Nkrumah uporniška gibanja v teh državah.
Nkrumah je obljubil, da bo odstranil za čas konference iz Akre vse one tuje državljane, ki jih bodo prizadete vlade o-Značile kot sovražne, šele po sprejemu te zahteve, ki jo je preje zavračal, se je večina le odločila za konferenco v Akri. S tem še vedno ni gotovo, da se 'bodo vse članice Afro-Malage-zijske zveze te konference tudi udeležili.
Bundy bo prihodnji ponedeljek debatiral z Morgenthauom
CLEVELAND, O. — Tiste, ki zanimajo za debate o ameriški politiki v Južnem Vietnamu, 0Pozarjamo že danes, na televi-2ijsko debato na CBS mreži, ki bo prihodnji ponedeljek od 10. bo H. ure zvečer. Debate se bo-udeležila glavni Johnsonov 2aupnik za zun. politiko Bundy Ul prof. Morgenthau, ki velja za glavnega kritika Johnsonove poetike med univerzitetnimi pro-fesorji.
Morgenthaua bo podpiralo še Par drugih profesorjev, Bundy Se bo pa boril sam. Bo to gotovo Uajbolj zanimiva televizijska debata, kar smo jih imeli do sedaj Ua naši televiziji.
v Ilelno oblačno in malo toplej-Najvišja temperatura 72, .. .
Novi grobovi
Filip Shartz (Sare)
Včeraj je umrl v Huron Rcl. bolnici 77 let stari Filip Shartz (Sare) s 13713 Clairborne Avenue v East Clevelandu, rojen na Hrvaškem, od koder je prišel 1. 1906. Žena Mary mu je umrla letos v januarju, zapustil pa je sinove Josepha, Franka, Johna, S t e v a in Geoi’ge-a, hčeri Anno in Katherino, 12 vnukov in vnukinj ter 3 pravnuke. Do svoje upokojitve 1. 1955 je bil zaposlen 20 let pri Enamel Products Co. Bil je član Društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. Pogreb bo jutri ob 1.30 popoldne iz želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Knoll-wood pokopališče.
Rose Regovic
Kot smo poročali včeraj, je nenadno umrla v Huron Rd. 'bolnici 50 let stara Rose Regovic s 13501 St. Clair Ave., roj. Stika, žena Lewisa, sestra Jamesa, in pok. Franka, zaposlena pri B & P. Spring Products Co. Pogreb bo v petek ob desetih iz Želetovega pogreb. zavoda na St. Clair Avenue na Lakeview pokopališče.
Anton Debelak Včeraj je doma na 893 E. 75 St. umrl 76 let stari Anton Debelak, rojen v Dvorski vasi v fari Velike Lašče, od koder je prišel pred 52 leti. Delal je dolgo pri Midland Steel Co., dokler ni šel pred sedmimi leti v pokoj. Njegova prva žena Mary je umrla 1. 1954. Tukaj zapušča ženo Nežo, doma iz vasi Hrustov v fari Velike Lašče, sina Franka, hčer Jean in 4 vnuke, sestre Marijo Ryavec, Angelo Drobnich in brata Louisa v Kanadi, brata Janeza v starem kraju, tu in tam pa tudi več drugih sorodnikov. Bil je član Društva Ribnica št. 12 SDZ in Maccabees št. 1288. Pogreb bo v petek ob 9.30 dop. iz Zakraj škovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Družina prosi namesto vencev darove za Dom ostarelih ali v druge dobre namene.
— Čevljarska industrija izde-— Kalifornija je edina država v Uniji, ki prideluje mandelj e za prodajo.
Hudi boji vladnih tel s Kurdi v Iraku
Kot prejšnji nastopi iraških vladnih čet proti upornim Kurdom, ki se bore za združitev v lastno, neodvisno državo, tudi sedanji ne izgleda uspešen. DAMASK, Sir. — Bagdadski radio je objavil zadnje dni vesti o hudih bojih med vladnimi četami in upornimi Kurdi pod vodstvom Mustafe Barzanija. Predsednik Iraka Salam Aref je v govoru preko radia slavil vladne čete zaradi njihovih zmag nad Kurdi. Kurdske položaje so vladne enote napadle s podporo letal.
Sedanja ofenziva iraške vlade proti upornikom Kurdom ni prva, v zadnjih letih jih je bilo že celo vrsto. Kurde je hotel u-krotiti že gen. Kasem, ki je vladal Irak po prevratu leta 1958, ko je Irak postal republika in je zapustil bagdadski pakt. Ponovno je izvedel ofenzivo proti kurdskim upornikom, pa ni u-spel. Sedanja vlada se je na pritisk egiptovskega Naserja nekaj časa pogajala s Kurdi in jim obljubila samoupravo, nato pa je po zgledu svojih prednic segla po orožju.
Kurdi so trdovraten nasprotnik. Njihov boj za svobodo je star stoletja. Upirali so se vsem svojim gospodarjem in vsem delali hude preglavice. Njihova dežela je dejansko razdeljena med Irak, Turčijo in Iran. Nekaj malega Kurdov živi tudi v Sovjetski zvezi. Kurdi bi se radi združili v lastno, neodvisno državo Kurdistan. Sovjetska zveza naj bi te načrte na tihem podpirala. Vodnik upora Barza-ni je bil nekaj časa visok častnik v ruski rdeči armadi.
Bolgarija hotela vstopiti
v Sovjetsko zvezo?
WASHINGTON, D.C. — Po nekih vesteh se je predsednik bolgarske vlade Todor Živkov ob odkritju nedavne zarote proti njemu tako prestrašil, da je predložil Moskvi vstop Bolgarije v Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Proti sprejemu je baje nastopil član prezidija Sovjetske zveze Mihail Suslov češ, da bi to vznemirilo vse ostale komunistične režime v vzhodni Evropi.
SPOPAD V SANTO DOMINGU b”0"” p- MED 0AD IN UPORNIKI SO
PO 10 URAH USTAVILI ZN
Včeraj je prišlo do ostrega boja med ameriškimi in brazilskimi četami v medameriški vojaški sili v mednarodnem varnostnem pasu ter med uporniki v Santo Domingu. Na obeh straneh je bilo večje število ranjenih. Do končanja boja je prišlo na posredovanje zastopnikov Združenih narodov.	i.	!fW
SANTO DOMINGO, Dem. rep. — Položaj v Sanfo Domingu se ne premakne nikamor. Obe strani vztrajata trdo na svojih stališčih in iščeta možnosti za odločitev v svojo korist. Pri tem obvladuje vojaška junta večji del samega glavnega mesta in vso ostalo republiko, uporniki pa le del Santa Dominga. Njihova moč je v tem, da se sklicujejo na ustavo in v vtisu, da uživajo podporo dominikanske javnosti. Pretekli ponedeljek so skrajni levičarji v uporniškem delu mesta priredili veliko zborovanje, na katerem so zahtevali boj proti Yankijem. Hujskanje te vrste je pripravilo razpoloženje za spopad, do katerega je prišlo včeraj. Amerikanci trdijo, da so začeli streljati uporniki, ti pa to zavračajo in izjavljajo, da so na streljanje odgovorili šele tedaj, ko je bil eden njihovih vojakov smrtno ranjen.
Tekom boja so ameriške in
tekli teden je ves Beograd zopet govoril samo o novi devalvaciji dinarja. Nova cena za dolar naj bi bila 1,200 dinarjev. Povod za govorice so dale debate v federalnem parlamentu. Tekom debate je namreč par poslancev, ki vedo, kaj se plete za kulisami, namigovalo, da država ne more več kriti zgube pri nakupih in prodajah tujih valut. Ima namreč trgovino z valutami tako sijajno urejeno, da zgubi pri prodaji vsakega dolarja po 250 dinarjev, pri nakupu vsakega dolarja pa tudi isti znesek.
To se mora nehati, ker takih stroškov federalna blagajna več ne premore. Govorice imajo tudi svojo običajno posledico: kdor le more, beži od dinarja. Kako se to da doseči, imajo pa delovni ljudje že kar dosti skušnje.
Zagovorniki umika h Vietnama škodijo IM
WASHINGTON, D.C. — Sen. T. Dodd, demokrat iz Connecticuta, ki je bil nedavno v Vietnamu in drugih državah jugovzhodne Azije, je izjavil, da po njegovem mnenju oni, ki se zavzemajo za umik Združenih držav iz Vietnama in za popuščanje Sev. Vietnamu in rdeči Kini, hudo škodujejo interesom Združenih držav.
Sen. Dodd je dejal, da ta glasna skupina ne predstavlja
brazilske čete uničile en tank, s katerim so uporniki napadli položaje v mednarodnem varnostnem pasu, nato pa zavzele kakih 15 blokov, iz katerih so uporniki streljali na nje. Po poročilu medameriške oborožene sile so imele te 25 ranjenih, 24 Amerikancev in 1 Brazilca, uporniki pa naj bi imeli
niti eno desetino ^rebivalstvaj ^0ie$r ranjenih tudi več mrt-ter da s svojim kričanjem škodi' svojim lastnim ciljem, ker namesto da bi vojno skrajšala, jo dejansko podaljšuje. Senator je dejal, da rdeči v Vietnamu ne bodo popustili, dokler imajo u-panje, da se bo Amerika naveličala odpora in bo pod pritiskom javnosti prepustila Vietnam njegovi usodi.
V Kanadi bodo volili nov parlament že jeseni
OTTAWA, Can. — Sedanja liberalna vlada ima čas za nove volitve do leta 1968, če ne bo poražena v parlamentu, vendar trdijo, da bo Pearson volitve razpisal že za prihodnjo jesen. Menda je prepričan, da bo volitve lažje dobil, ddkler je na čelu konservativne stranke Diefen-baker.
Proti Diefenbakerju je v Sa-
vih. Tekom boja je nastal ogenj v skladiščih vzdolž pristanišča v ustju reke Ozama. Spopad se je začel zjutraj ob 7.40 in je bil končan 10 ur kasneje na posredovanje Združenih narodov, ki so tokrat prvič posegli v odnose med Organizacijo ameriških držav in uporniki.
Za danes ob treh popoldne je bil sklican Varnostni svet Združenih narodov k razpravo o položaju v Dominikanski republiki.
mi stranki močna opozicija in Pearson se boji, da utegne ta prevladati in izbrati stranki novega načelnika, ki bi utegnil biti nevarnejši nasprotnik pri volitvah.
Naše borze so že nekaj časa slabo razpoložene
CLEVELAND, O. — Razpoloženje na borzah ne zanima naših bralcev, saj so izjeme tisti med njimi, ki so srečni lastniki delnic. Ima pa zanje tudi svoj posreden pomen. Borze so bile namreč večkrat napovedovalke slabih časov, med njimi tudi brezposelnosti. Starim naseljencem so še dobro v spominu časi, ko je polom na borzah pred dobrimi 35 leti pomenil zanje brezposelnost par let pozneje. Kadar torej slišijo, da na borzah “nekaj ni v redu”, se jih zopet začenja lotevati strah pred gospodarsko krizo. Na tem mestu smo že parlkrat opozorili, da trenutno tak strah ni upravičen. Danes bi radi to opozorilo podprli še s par dodatnimi podatki.
Tisti, ki gonijo cene delnicam na borzah gori in doli, so postali nervozni, ko jih je naš glavni bankir in predsednik federalnih rezervnih bank Martin opozoril, da nismo zavarovani proti novi gospodarski krizi, da jo lahko doživimo, ako ne bomo previdni. To opozorilo ima svojo zgodovino.
Ko je predsednik Johnson začel boj proti prevelikemu primanjkljaju v naši plačilni bilanci, je pozval naše banke in tovarne, naj ne pošiljajo več toliko dolarjev na tuje za razna posojila in nove investicije. Banke in tovarne so se predsednikovemu pozivu tako dobro odzvale, da ni iziključena verjetnost, da bo koncem decembra naša plačilna bilanca izravnana. Kar bo letos dolarjev odteklo na tuje, tolike se jih bo tudi vrnilo. To je zapeljalo nekatere gospodarske kroge v optimizem; začeli so zagovarjati več svobode v pošiljanju dolarjev na tuje. Proti temu je najpreje nastopil novi federalni tajnik Connor, podprl ga j e bankir Martin. Martinova izjava ni bila brez temelja. Koncem leta bi bila plačilna bilanca lahko izravnana, ako bi Amerika vedela, kaj bo napravila Anglija. Angliji grozi jeseni ponovna valutna kriza. V tem slučaju bo London prisiljen, da dvigne pri naših bankah do $1.5 bilijona dolarjev, toliko namreč znašajo njegova dobroimetja pri nas. Ako
bi London to storil, bi to pomenilo nepričakovan primanjkljaj za našo plačilno bilanco v enakem znesku $1.5 bilijona. Ker mora naš kapitalni trg računati s to možnostjo, ne sme naša dežela pošiljati drugam naših dolarjev, dokler se ne vidi, kaj bo morala narediti Anglija.
Na borzah so Martinovo izjavo smatrali tudi kot opozorilo, da se moramo bati nove krize. Kriza lahko nastopi, toda samo na borzah ne pa v gospodarstvu kot takem. Sledeči podatki nam to deloma pojasnjujejo.
Vrednost našega dolarja je zadnjih 7-8 let padla za povprečno 10%. Kar je bilo v letih 1957-1959 vredno dolar, to je danes vredno okroglo $1.10. To je tako imenovana potrošniška vrednost dolarja, ki smo na njej vsi in še kako zainteresirani.
Obstoja pa tudi takoimenova-na borzna vrednost dolarja. Povprečje cen za delnice na borzah je pa tekom zadnjih 7-8 let zrastlo od osnovnih 600 točk na višino nad 900 točk. Povprečne cene za delnice se so torej dvig-
nile za okoli 50%. Previdni borzni krogi zato trdijo že dolgo, da so sedanje cene za delnice na borzah previsoke, da dolar, računan v cenah za delnice, še ni tako malo vreden, kot trdijo nihanja borznih cen. Zaenkrat je povprečje cen za delnice padlo za okoli 7-9%, to pa še ni padec, ki bi izravnal razliko med potrošniškim in borznim dolarjem, razlika med obema znaša namreč 35-40%.
Tako mislijo tudi najvažnejši kupci delnic in to so banke, zavarovalnice, fondi in ustanove vseh vrst, ne samo gospodarske, ampak tudi socijalne in dobrodelne. Vse te “institucije”, kot jih navadno imenujemo, pokupijo tretjino delnic za svoje naložbe. Ako so se sedaj umaknile z borz, je to le znamenje, da smatrajo, da so borzne cene rastle prehitro. Ko bodo pa padle na višino, ki bo odgovarjala stvarni borzni vrednosti, bodo pa zopet nastopile z nakupi.
Sedanje valovanje na borzah naj torej nikogar preveč ne vznemirja.	i '
Zadnje vesti
COLUMBUS, Ga. — Pri vojaških vajah na Ft. Benning sta včeraj trčila dva napadalna helikopterja, pri čemer je našlo smrt 18 vojakov, ki so bili v njima. Vzroka nesreče niso še ugotovili.
PARIZ, Fr. — Rusi so včeraj tu na svetovni letalski razstavi pokazali svoje naj novejše transportno letalo, ki naj bi bilo sposobno ponesti preko 706 ljudi do 6,000 milj daleč s povprečno brzino okoli 450 milj na uro. Novo letalo Antonov 22 ali Anteus so zgradili letošnjo spomlad in ga prav preskusili. Rusi so izjavili, da bodo lahko v dveh letih te vrste letala prodajali svobodnemu svetu, če jih bo ta seveda hotel imeti. Združene države so napovedale gradnjo sličnega letala pred nekaj meseci. Kot smo poročali že včeraj, je prišlo včeraj na tej razstavi do nesreče ameriškega najmodernejšega strategičnega bombnika B-58 Hustler. Letalo je padlo na tla in zgorelo, pilot je bil mrtev, dva člana posadke pa težje ranjena.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval s 84 : 3 znižanje prometnega davka v skupni vsoti $4.7 bilijonov v razdobju prihodnjih 4 let. Podoben predlog je bil odobren tudi v Domu.
WASHINGTON, D. C. — Načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora Fulbright je včeraj predložil v Senatu, naj Združene države zadržujejo komunistični napad na Južni Vietnam, dokler se ne bodo rdeči prepričali, da ne morejo s silo do svojega cilja in bodo pripravljeni na razgovore. Sporazum naj bi temeljil na določilih dogovora v Ženevi 1. 1954.
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Wilson je včeraj v parlamentu razkril, da so v teku tajna pogajanja za končanje vojne v Vietnamu. Zaenkrat ni hotel navesti nobene podrobnosti.
Velika poplava v Braziliji
RECIFE, Brazil. — Guv. Paulo Guerra je oklical izredno stanje v državi Pernambuco v severovzhodnem delu dežele, ko je zaradi hudega deževja v naraslih vodah našlo smrt 20 ljudi in jih je okoli 20,000 ostalo brez strehe.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slovenskih upokojencev Senklerskega okrožja ima jutri, v četrtek ob dveh popoldne sejo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
Iz bolnišnice—
Mrs. Louise Hrovat z 835 E. 22 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. — Danes praznuje svoj rojstni dan. Čestitamo! V bolnišnici—
Mrs. Mary Grdina, žena znanega slov. trgovca Franka Grdine, je v St. Vincent bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Obiski še niso dovoljeni. Želimo ji naglega okrevanja.
Mrs. Josephine Strnad s 426
E.	214 St. je v Women’s bolnišnici. Želi si obiskov prijateljev. Dar Domu ostarelih—
Rojakinja Gertrud Skiljan je darovala $10 za Dom ostarelih na Neff Rd., ki jih je dobila za delo pri prireditvi Slov. upokojencev 16. maja.
Letno pohištvo—
Pri Grdinovih na Waterloo Rd. imajo veliko izbiro letnega pohištva. Več v oglasu.
Sedaj se zdravi doma—
Mrs. Frances Slapnik, 396 Hubbard Rd., Madison, Ohio, katera se je nahajala od 1. aprila do 1. maja v bolnišnici v Gene-yi, Ohio, se najlepše zahvaljuje svojim prijateljicam za številne cvetlice, kartice in darila, katere je prejela v bolnišnici in na domu. Sedaj se zdravi doma, pa gre zelo počasi. — Želimo, da se ji ljubo zdravje skoraj povrne! K Sv. Ani—
Organizatorji romanja k Sv. Ani prosijo vse one, ki se romanja žele udeležiti, naj se prijavijo čim prej. Zvečer naj kličejo tel. 361-5926.
Družabni klub B.D.—
Družabni klub Baragovega doma prosi vse, ki so dobili svoje članske izkaznice po pošti, da jih čim prej plačajo ali pa vrnejo, če ne žele biti več člani.
Štrajk pri East Ohio Gas—
Unija, pri kateri je organizirano delavstvo in uslužbenstvo East Ohio Gas Co. je sinoči zavrnilo ponudbo družbe za novo kolektivno pogodbo in proglasila danes zjutraj štrajk. Unija je zahtevala povprečno 6% povišanja plač, družba pa je ponudila le 3%. Razgovori za novo pogodbo se nadaljujejo. Družba izjavlja, da bo nujne posle za vzdrževanje redne oskrbe izvrševalo nadzorno osobje, ki ni včlanjeno v uniji.
č. g. Boljka in b. Verdnik v avtomobilski nesreči
MONTREAL, Que. — V nedeljo, 13. junija, popoldne, je prišlo do avtomobilske nesreče, v kateri so bili ranjeni č. g. Stanko Boljka, župnik slov. cerkve sv. Vladimirja v Montrealu, br. Ciril Verdnik in dva druga rojaka. Č. g. S. Boljka si je zlomil eno roko in je dobil nekaj drugih poškodb, vendar nobene nevarnejše. Brat Ciril je dobil težke poškodbe na glavi in bil sploh težje ranjen. Je še vedno v kritičnem stanju v bolnišnici. Ostala dva rojaka sta dobila le lažje poškodbe in sta verjetno že zapustila bolnišnico.
Pred 300 leti
BOSTON, Mass. — Prva železarna v Združenih državah je bila zgrajena pred 300 leti v Saugusu, Mass.
fggH /iMEMisikA jjQivmim
x	v>^.;»a.r» »Ttij
m&asminj
6117 StTciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
bodo morali zadovoljiti z upanjem, da se število njihovih senatorjev in kongresnikov vsaj ne bo zmanjšalo. Če bodo pa spretni in znali izrabiti demokratske napake v domači in zunanji politiki — in teh je tudi nekaj —, bodo lahko začeli s potjo navzgor. Hoja navkreber je pa zmeraj naporna in nehvaležno opravilo.
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Žfž. Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:	•* *
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
*i!l^83
No. 117 Wed., June 16, 1965
Republikanci še zmeraj v hudi krizi
Novi voditelj republikancev Bliss se najbrže ni zavedal, kako težko breme je na pritisk vseh vodilnih republikancev prevzel z dejanskim vodstvom stranke. Njegov načrt, kako poživiti in reorganizirati stranko, ni slab; reformirati je treba vse strankine organe od uličnih in krajevnih odborov do glavnega narodnega odbora. Začel je izvajati načrt na obeh področjih, pa mu je delo zastalo že pri prvi njegovi akciji.
Na čelo stranke naj pride koordinacijski odbor, ki ga sestavlja 23 veljakov, kolikor toliko priznanih od vseh republikanskih struj. Ta odbor naj najpreje skuje nov političen program, ki naj bi popravil strankino podobo v ameriški politični javnosti. Da mu delo ne bi bilo pretežko, je Bliss imenoval kar 5 strokovnih pododborov, ki naj obdelajo posamezna politična področja in svoje predloge pripravijo za koordinacijski odbor.
Koordinacijski odbor je zasedal začetkom tega meseca in dobil na mizo predloge vseh pododborov. Moral bi jih prerešetati in sestaviti smernice za program. Lotil se je dela, toda je hitro zašei v težave. S strokovne strani ni predlogom nič ugovarjal, spremenil je samo par malenkosti. Delo na sestavi programa bi se torej lahko začelo, pa se ni. Koordinacijskemu odboru so namreč šle bolj po glavi trenutne strankine težave, ki se nanašajo na praktično politiko. Teh pa ni odkril malo. Kar jih pa odbor ni odkril, jih je lahko dobil o razpravi univerze v Michiganu, ki je skušala dognati, od kdaj propadajo republikanci in kje tičijo glavni znaki propadanja.
Razprava analizira volivne rezultate za zadnje štiri predsedniške volitve od 1. 1952 naprej. Dognala je najpreje, da je treba pripisati Eisenhowerjeve zmage le osebni generalovi priljubljenosti in ne vrlinam republikanske stranke. Stranka je v 1. 1952-1960 naredila nepopravljivo napako, da ni nikoli hotela pogledati resnici v oči; mislila je, da so Eisenhowerjeve zmage republikanske, kar pa ni bilo res. Zato so njene organizacije celih 8 let zanemarjale strankino delo in oživele samo v volivnih kampanjah. Še 3. I960 so se preveč zanašale na srečo: demokrat Kennedy je katolik, zato ne more zmagati, naj se še tako napenja.
Republikanci se pa niso vrgli na podrobno delo tudi po Kennedyjevi zmagi. Bili so prepričani, da jih je 1. 1960 preganjala samo nesreča in da si bodo 1. 1964 hitro opomogli. Zgodilo se je pa ravno narobe. Proipadli so tako hudo, kot so demokratje 1. 1920.
Razprava univerze iz Michigana je dognala, da je za demokrata Johnsona glasovala večina v vseh ameriških volivnih plasteh, naj jih sestavimo tako ali tako. Za Johnsona niso glasovali samo demokratje, svoje glasove so mu dali tudi nevtralci in precejšen del republikancev. Tako je za Johnsona glasovalo vse povprek: volivke vseh poklicev, svetovnih nazorov, državnih krogov; delavci in podjetniki; inteligenca kot navadni ljudje; bogati in revni; stari in mladi. Izjema so edino katoliške volivke: za Kennedyja jih je glasovalo 82% za Johnsona le 79%, vendar pa morda iz antipatije do demokratskega kandidata. V južnih državah je Johnson zmagal celo z večjo večino kot pokojni Roosevelt, kajti zanj “so bili skoraj 100%, vsi črni volivci.
Posledice lanskih volitev se že čutijo v vseh republikanskih vrstah. Naj omenimo samo najbolj značilno. Nju-jorški republikanski kongresnik Lindsay bo kandidiral v New Yorku za župana, pa ne na uradni republikanski listi, ampak kot samostojen politik, ki sicer pripada stranki, toda se noče pokoriti njeni politiki. Zanimivo je, da mu to bolj zamerijo organizirani pristaši na deželi kot njegovi somišljeniki v New Yorku. Linsay bo našel gotovo dosti republikanskih kandidatov, ki ga bodo posnemali.
Republikancem se bo torej v prihodnjih letih godilo tako kot demokratom po 1 1920. Takrat je bila njihova stranka tako hudo poražena, da so ji že prorokovali politično smrt. Zato so se na njenem mestu pojavile različne lokalne stranke, ki so poskušale svojo srečo v občinskih, o-krajnih, mestnih, državnih in federalnih volitvah. Šele velika medvojna gospodarska kriza in politična spretnost pokojnega Roosevelta sta stranko oživili, obnovili in ji dali program, ki ji še danes pomaga do političnih zmag.
Republikanci so trenutno prišli ob kredit pri večini ameriških volivcev. Na zmago pri predsedniških volitvah ne morejo računati, ako se ne zgodi kaj izrednega, kar bi spodkopalo demokratske politične pozicije. Lahko pa počasi zmagujejo pri lokalnih volitvah navzgor do državnih in celo pri kongresnih volitvah, dokler ne pride čas, da bodo zmagali tudi pri predsedniških.
Na vse to so člani republikanskega koordinacijskega odbora bolj mishit na sedanjem sestanku, kot o tem govorili. Govoriti bodo morali začeti koncem avgusta, ko se bodo zopet' sestali. Takrat bo namreč treba misliti na kongresne volitve v 1. 1966 in začeti s pripravami nanje. Ako se njihov ugled ne bo zboljšal v naši politični javnosti, se
BESEDA IZ NARODA
življenja je še dosSi, le glasu e njem ni
Cleveland, O. — Redkokdaj se kdo oglasi iz znane slovenske Ije potrebno, naselbine v osrčju zelene Minnesote, ki se upravičeno postavlja z nazivom dežele desettiso-čih jezer, iz Chisholma, kjer prebiva in zadovoljno živi večje število naših rojakov.
Pred leti se je iz Chisholma večkrat oglasila prijazna Mrs.
Mlakar in sporočila kako novico. Sedaj že dolgo ni bilo glasu od nje. Kake novice od tam sporoči le še “Andrejček” v svojih poročilih iz “Železnega okrožja”. Nedavno je priromalo v Cleveland zelo ljubeznivo privatno pismo od preč. g. monsi-gnorja zlatomašnika Johna E.
Schiffrerja, iz katerega povzemamo nekaj zanimivosti iz fare sv. Jožefa, katero tako uspešno vodi že nad 50 let.
da bo popoln uspeh. Vsakdo skrbi za svoje, tako tudi ženski in pevski odseki klubov, pa tudi posamezniki. Na razpolago bo vsega, kar je za nemoteno vese-Najbolj važna je vsekakor prijetna družba in te ne bo manjkalo, če se bomo vsi vabilu odzvali in se peljali na piknik. Na svidenje!
A. Škapin
V letošnem velikonočnem času sta imela g. župnik in kaplan
¥ zefesip narave
Cleveland, O. — Na poti proti Slovenski pristavi, ko sem s ceste 90 zavil na desno po cesti 534, se je zrcalila voda, kot da bi bilo majhno jezero. Iz radovednosti sem ustavil avtomobil in se napotil na kratek sprehod, da si od bližje ogledam. Voda ni bila stoječa, pač pa je bila Grand River. Nadaljeval sem pot do pokritega mosta — dela pionirjev. Ni dosti takih mostov v tej deželi. Dobro sem si ga o-gledal, da bi vsaj malo mogel razumeti, kako so v preteklosti gradili mostove iz lesa, ko da-
ogiomno dela nova liturgija. nes vidimo vsepovsod železobe-
Na materinski dan je bilo prvo sv. obhajilo. Osemdeset nedolžnih otrok je prvič pristopilo k mizi Gospodovi. Teden kasneje, 16. maja, je bila v Chisholmu sveta birma. Birmancev je bilo 95, otrok in odraslih. Pretekli teden, drugi v juniju, so imeli na Chisholmu duhovne vaje. V nedeljo, 18. julija, bo pa nova maša. Bodoči novomašnik študira že štiri leta v Louvainu v Balgiji, kjer bo posvečen v duhovnika dne 26.junija; Novo-mašnikovi starši se bodo za to priliko podali v Belgijo in nato na Bavarsko, kamor je seme-niščnik hodil vsako leto na počitnice. Chisholmski kaplan tudi odpotuje v Belgijo, da bo prisostvoval ordinaciji, nato pa v Rim.
Chisholm je stara slovenska naselbina. Faro sv. Jožefa je na prošnjo narodnostnih skupin organiziral gen. vikar msgr. James
F.	Buh. Prva cerkev sv. Jožefa je bila zgrajena leta 1904 in je bila prijazno središče fare, ki jo od 1. 1911 vodi msgr. John E. Schiffrer. To cerkev so leta 1957 podrli in začeli graditi na njenem mestu novo, večjo. Nova cerkev je bila blagoslovljena v oktobru 1958. Oltarje, vsa ostala kiparska dela za njo je izdelal slovenski kipar France Gorše v splošno zadovoljstvo župnika in župljanov. Tako je nova cerkev sv. Jožefa v Chisholmu v tem pogledu slovenska. Msgr. John E. Schiffrer je že 1. 1958 praznoval svojo zlato mašo, vendar faro sv. Jožefa v Chisholmu še vedno uspešno vodi s presku-šeno roko. Naj bi ga ljubi Bog ohranil še dolgo pri zdravju, da bo mogel še dalje skrbeti za v varstvo mu izročene duše!
A. D.
Piknik Fettesije kfiib&v sbyenskif! ypokafencev
Cleveland, O. — Piknik Zveze klubov slovenskih upokojencev bo 7. julija na izletniških prostorih SNPJ. Avtobus bo pobral izletnike pred Slov. nar. domom na St. Clair Avenue točno ob enajstih dopoldne, ob 11.30 bo pred Slov. domom na Holmes Avenue, opoldne pa pred Slov. društvenim domom na Recher Avenue v Euclidu. Od tam bo odpeljal naravnost na piknik. Vsi, ki nimate svojih vozil ali možnosti, da bi se peljali na piknik s kakim prijateljem, se prijavite čim prej za vožnjo z avtobusom. Ta stane v obe smeri 50c.
Piknik skrbno pripravljamo,'
tonske.
Pred menoj se je zrcalila voda, v kateri sem videl majhne hribe, poraščene z drevjem. Prelep sprehod je bil. Potem sem nadaljeval pot na Slovensko pristavo na kopanje in pa oddih.
Izredna prilika se nudi prav to nedeljo, 20. junija, da si ogledaš ta del narave in prideš na otvoritev Slove nske pristave. Pridi, da zapojemo skupaj tisto o mladosti ali ljubezni, saj s pesmijo se vračamo v tiste grenke ure življenja, ko ni moči nikamor drugam...
S. Vrhovec
Igra “Msiseska m pastirček” v Ghicagu
Chicago, 111. — “Uboga tista duša zagrenjena, ki že ne upa doživeti ure otroške v svojem življenju,” je dejal J. M. Pe-man. Dne 15. maja zvečer pa se nas je zbralo kar lepo število Slovencev v veliki svetoštefan-ski dvorani, da smo ob pravljični igri “Princeska in pastirček” doživeli nekaj lepih otroških ur.
Pod okriljem Lige je bila igra poklonjena našim materam, ki so tisti čas slavile svoj materinski dan. Ga. Ana Gabrova je pred igro v ganljivem govoru počastila vse naše slovenske matere in ob tej priliki izročila šopek nageljnov Kastelčevi mami, ki je od svojih osmih otrok izgubila štiri kot žrtve domovini v onih težkih dnevih pred dvajsetimi leti. G. pater Vende-lin je povedal nekaj duhovnih misli za nas vse in matere še posebej, nakar se je pred nami na odru odprl pravljični svet.
Igra nas je vse pritegnila in vneto smo ji sledili do konca ter se oddahnili, da je le zmagala princeskina ljubezen in dobrota. Igralci so se potrudili vsi: od najmlajših iz slovenskega šolskega vrtca, mimo Ijudsko-šolske mladine, do naših rednih “izvežbanih” igralcev. Kostumi so bili odlični. Največ občudovanja, smeha in odobravanja so žele žabice, ki so se prekopicevale po odru, pa zajci in medvedi. Posebno najmlajši med gledalci so kar na glas izražali svoje občudovanje. Preveč je bilo . igralcev, da bi opisal vsakega posebej. Kolikor ur truda in dela, učenja in vaje je bilo treba, predno so nam podali igro, vedo le oni. Slovenska skupnost je zopet kulturno obogatela.
Naj še javno zahvalimo tem
potom našim neumornim delav-' cem:	vsem igralcem, režiserju
g. Rusu, g. p. Vendelinu za pevske vložke, g. Žitniku za scenerijo in maske, ge. Leskovarjevi za koreografijo, ge. Gabrovi za učenje otrok, vsem materam, ki so pomagale pri šivanju kostumov, odbornikom Lige in vsem, ki so kakorkoli pomagali k u-spehu igre. Naj še posebej omenim Mrs. John Knopp, ki je kljub temu, da smo ji Slovenci tuja narodna skupina, potrpežljivo učila plesati naše naj mlajše. Naj Bog povrne vsem, ki se trudijo, da bi slovenska beseda med nami ne izumrla.
Nekateri so menili, da je igra predolga, toda ti niso videli žarečih očkov male deklice, ki je v upanju in strahu spraševala svojo mamo: “Kajne, da še ni konec?”
Tokrat smo z igro privabili Slovence iz Chicaga, Jolieta in Milwaukeeja. škoda le, da zaradi razdalj in drugih težkoč ne moremo pokazati “Princeske in pastirčka” še po drugih slovenskih naselbinah.
M.R.
-----o-----
iariapdls lili
CHICAGO, HI. — “Mariapo-lis” — kar pomeni Marijino mesto — je ime mednarodnega zborovanja, iki ga vsako leto prireja katoliško gibanje za laični apostolat “Focolari” s svojima sedežema za Združene države Amerike v New Yorku in Chicagu.
duhom ljubezni in edinosti in bo tako vaša ljubezen do Boga dobila novega, svežega zagona.”
V par besedah ni mogoče opisati vsega življenja in vseh sadov, ki jih prinaša “Mariapolis”. Še največ nam lahko povedo izjave nekaterih udeležencev lanskega zborovanja:
“To poletno srečanje je zame velika novost. Nismo se zbrali, da bi opravili duhovne vaje, ampak da si na preprost način pomagamo drug drugemu, da pozabimo vsak nase in pričnemo ljubiti svojega bližnjega.”
“V Mariapolis ne prideš z namenom, da boš samo poslušal, 'kar bodo drugi govorili, ampak da takoj, na praktičen način, preizkusiš, kar si slišal... na ta način, ko se vrneš v svet, te nobena stvar ne bo našla nepripravljenega.”
“Prišel sem s trdnim namenom, da ostanem tu samo dva dni. Ostal sem ne samo do konca, ampak sem se že prijavil za Mariapolis 1965 in če bi bila kaka poprej, tudi za to. Zares velike težave, s katerimi sem prišel sem, so povsem izginile.”
“Tukaj sem našel res pravo krščansko družbo! Odhajam z novim, globljim poznanjem katoliške Cerkve.”
“Še nikoli nisem srečal kaj podobnega! Kar je naredilo name globok vtis, je bila želja vsakega, da izpove drugim, kar čuti, ter videti, kako božja milost deluje prosto, brez zaprek. Bilo je nekaj zdravilnega, kar edini.. .”
*
Ta zborovanja se vršijo vsako leto v mnogih državah sveta in obiščejo jih tisoči in tisoči ljudi vseh starosti, vseh kultur, vse poklicev. Vsakdo, ki jim prisostvuje, odhaja z zavestjo, da se je obogatil z nečem, kar mu bo za vedno ostalo:	z globoko
zavestjo Kristusovega življenja v samem sebi, v svoji družini, v šoli, v uradu, v tovarni.
V	državi Pernambuco v Braziliji se je pred tremi meseci zbralo v eni izmed “Mariapolis” 1,100 ljudi. Veliko udeležencev je prišlo na zborovanje po več dneh vožnje z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi, potem ko so prevozili na tisoče milj. Lahko rečemo, da je bilo podobno velikemu ljudskemu romanju z eno samo razliko: cilj vsega tega ljudstva ni bilo božjepotno svetišče, ampak navadno mesto. Vkljub vsem težavam, je bil vsakdo izmed njih pripravljen oditi takoj ponovno na pot in pričeti drugo, novo “Mariapolis”. Na podoben način so se vršila enaka zborovanja lansko leto v sedmih evropskih državah. Tisoči in tisoč, ki so sodelovali, so odhajali z globokimi posebnih božjih milosti.
V	Združenih državah Amerike se bo to poletje vršilo že tretjič podobno zborovanje pod pokroviteljstvom gibanja “Fo-colari“. Več sto udeležencev je prišlo v “Mariapolis” leta 1963 in 1964. Različna narodnost u-deležencev, prisotnost številnih skupin, ki so prišle iz oddaljenih krajev ZD in Kanade (iz Chicaga, Bostona, New Yorka, Los Angelesa, Toronta, Montreala), udeležba številnih ločenih bratov (pripadajoči šestim različnim ločinam), različnost jezikov (zaradi česar je bilo poskrbljeno za simultano prevajanje v več jezikov) ... vse to je pripomoglo k uresničitvi glavne teme zborovanja, ki je bila Jezusova Zapoved Ljubezni ter Edinost, tista prava krščanska edinost, ki doseže svojo polnost samo v izpolnitvi Jezusove molitve za vsakega človeka, brez o-zira na barvo, na narodni izvor, na starost ali na socialni položaj. Laiki in duhovniki, družinske matere in mladina posvečena Bogu— vsi ti so bili živi temelji tega duhovnega mesta.
Njujorški pomožni škof msgr. Pernicone je tako označil skrivnost uspehov teh zborovanj: “V tem malem Marijinem mestu ste se zbrali pod Njenim posebnim pokroviteljstvom z namenom, da se napolnite in prepojite s tem
“MARIAPOLIS” se bo letos vršila od 3. do 9. julija na kraju Seven Springs, Champion, Pa., ki se nahaja v osrčju zelenih in osvežujočih pennsylvanskih hribov.
Seven Springs, v višini 2,400 čevljev, je oddaljen samo 15 minut od Pennsylvania Turnpike in leži 50 milj jugovzhodno od Pittsburgha.
Vsi so toplo vabljeni! Mariapolis 1965 so Vaše idealne počitnice in edinstvena življenjska izkušnja!
Za nadaljne informacije in za prijave se obrnite na:
Dr. Dimitrij Bregant, 5117 W. Altgeld Ave., Chicago, 111.;
Rev. Fr. E. M. Fondi, 25-37, 37th St., Astoria, N.Y. 11103. ---------------o---------
litvanske im žalovanja
Cleveland, O. — V juniju vsako leto ameriški Litvanci in drugi Baltijci praznujejo žalostno obletnico, ko so njihove rojstne narodne države Estonija, Latvija in Litva z nasilnimi sredstvi bile vključene v sovjetski rdeči imperij in ob tej priliki počaste svoje narodne junake in druge, ki so umrli, ker so se borili za svojo narodno in državno neodvisnost in upirali sovjetskemu nasilju.
Letošnji junij je povrhu še 25-letnica, odkar se je to zgodilo. Komunisti bodo v baltijskih republikah, Iki sedaj niso nič drugega kot sovjetske satrapije, iz katerih so itak velik del domorodnega prebivalstva že nasilno izselili v Sibirijo, z velikanskimi slovesnostmi praznovali svoje zmage nad haitijskimi narodi in slavili “odrešenje” in “osvobojenje”, ki ga je rdeča armada prinesla pred četrt stoletja tem ljudstvom. Prav zato imajo svobodni Baltijci še več dolžnosti, da zasužnjenje svojih držav in narodov obžalujejo, kot dejanje, ki je bilo naj večja nesreča v njih novejši narodni zgodovini in da opozarjajo sebe in svobodni svet, da je treba to krivico popraviti.
Clevelandska podružnica Lit-vansko-ameriškega Sveta bo ta dan narodnega žalovanja praznovala v nedeljo, 20. junija. Na sporedu so te-le slovesnosti: ob enajstih dopoldne sv. maša v katedrali sv. Janeza na Superior in Deveta cesta;
ob dvanajstih paradni pohod od katedrale na Public Square;
ob 12.20 javno zborovanje na Public Square; glavni govornik
je Ralph J. Perk, šef računskega urada za okraj Cuyahoga.
Baltijski odbor za področje mesta Clevelanda prisrčno vabi clevelandske Slovence in njihova društva, da se udeleže.
K. A. Pautienis, preds. -------o-------
Spominska proslava m “Hssni” v im Yorku
New York, N.Y. — Na prvi petek, 4. t. m., so v nenavadnem številu od blizu in od daleč prihiteli Slovenci na “Osmo“ v slovensko cerkev sv. Cirila, da dostojno počaste spomin očetov, mater, bratov in sestra, nedolžnih žrtev druge svetovne vojne in komunističnega pogroma v domovini.
Sv. mašo je slovesno daroval v belem (ta dan je posvečen presv. Srcu Jezusovemu) preč. g. Richard Rogan, OEM. Med in po maši je domači cerkveni pevski zbor ves čas prepeval slovenske pesmi.
Po maši so udeleženci napolnili simbolično okrašeno cerkveno dvorano ter v skrivnostni tišini in notranji zbranosti prisluhnili spominskemu sporedu.
G.	Ludovik Burgar je v imenu SAVE in SKAS-a izrekel pozdrav navzočim in v izbranih besedah podal uvodni nagovor v posvetilo mrtvim junakom. Nato je g. Rudi Večerin poetično povezoval in nakazoval posamezne točke; končno se je v toplih besedah zahvalil za obilno udeležbo.
Recitirali so najprej: gdč. Maruša Burgar, g. L. Burgar in gdč. Helka Puc tri Balantičeve sonete. Za tem je sledil spominski govor dr. Zdravka Kalana, v katerem je v prepričljivih besedah osvetlil pretresljivo sliko Kalvarije Slovencev ter hkrati osvežil prežalostni spomin na medvojne in povojne dogodke pred dvajsetimi leti.
Nato smo v globoki zbranosti meditirali odlomke iz Kalinove Črne maše, ki začne: z blagoslovom, poškropi me s hipozom. Recitirala je ga. Marijanca Kalanova, nato g. Rudi Vecerin odlomek Križevega pota ter žalostni del rožnega venca. Za njim je recitirala Balado o materi gdč. Helka Pucova. Kot zadnjo točko sporeda je recitirala gdč. Maruša Burgar Zahvalno pesem iz Črne maše.
Tako je v resni notranji zbranosti potekla lepa spominska proslava ob nepričakovano dobri udeležbi rojakov na “Osmi” v New Yorku.
F. Gorše
-------o-------
la v naši deželi toliko čevljev na leto, da pridejo na vsako o-sebo trije pari.
/Z NAŠIH K/?s7
Oberlin, O. — Spoštovani! Prejela sem Vaše sporočilo, da mi bo naročnina potekla. Nisem pozabila, sem mislila ta teden poslati. List mi ugaja in sem prav zadovoljna z njim.
Pošiljam najlepše pozdrave vsem naročnikom in sotrudni-kom lista. Vaša naročnica
Josephine Prinčič
•
Akron, O. — Spoštovani! Zelo sem Vam hvaležen za sporočilo, da se mi izteče naročnina. Priloženo Vam pošiljam 14 dolarjev za nadaljnje leto.
Ameriško Domovino zelo radi čitamo. To je največja tolažba tistim, ki ne znamo čitati angleških časopisov, v Domovini pa
najdemo poleg najnovejših dnevnih novic tudi domače vesti iz Slovenije, kar v amerikan-skih listih ne bi mogli najti.
Zato smo Vam zelo hvaležni za prelepo in zanimivo branje* ki ga prinašate v Ameriški Domovini. Vse radi prebiramo* včasih celo po dvakrat.
Prav lepe pozdrave uredništvu, upravi ter vsem čitateljem lista.
Vinko Curek
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
Takrat je stopil An dre j ko v hišo. Zganili so se možje, ko so zapazili njegov prepadli obraz. Pozdravil jih je tiho, Položil je puško na drugo mizo in sedel na klop, Zavirškov-ka pa je prinesla pijače, ki jo je takoj ob dušku izpil. Vsi so Se mu čudili in pogovor se je možem ustavil. Neradi so dates govorili ž njim in se ga skoraj niso upali nagovoriti. Vrančev Peter pa, ki je bil Vedno še njegov privrženec, se je ojunačil in ga vprašal.
“Od kod pa prideš, Andrej-ko?”
“Hm, od doma.”
“O, prebiti Poberin,” rekel je Bister.
Oče Prosen je odšel ven. “Lakomnik je, lakomnik,” tekel je kovač in izpil od jeze Poln kozarec.
“To ni noben denar, tristo,” Zagodrnjal je Gorin. “Vrag” je ta Poberin.”
“Saj si ti gnal Jeromovo še Za manj.”
‘‘Zato je pa prišel na domačijo,” vpil je Vrančev Peter, “priložnost se mora porabiti. Tako je.”
“Pa kako, res, ali se kaj hobro razumeta?” vprašal je &Kter Gorina.
“Prav dobro,” odgovoril je kovač, “saj bom kmalu šel za hotra.”
“Oho,” začudili so se mo-^je.
Gorin pa je jezno pogledal ta kovača in pil.
“Glejte, da se je polakom-til,” rekel je zopet Bišter, ‘ljudje so res grdi oderuhi, skopuhi, vse, kar hočeš . . .” “Lenuhi,” pristavil je kovač ^ovtipno.
“Pisikovo je pa ravno prav, ®tj bo itak v rodu ostalo,” za-tel je Bišter, “saj pravijo, da njegov Janez ženi pri Pi-
siku.”
“Pri Pisiku ne, pri njegovi kčeri,” popravil je pijani ko-
vač.”
‘‘Saj je vse eno,” zavpil je bišter.
In začela sta prepir, kako It bolj prav rečeno, tako ali ^ako.
Gorin in Vrančev Peter pa se približala Andrejku in ^tčela pogovor.
“Kaj bomo pa zdaj?” vpra-je Peter.
“Kakor doslej.”
“Hm, ali zdaj bodo vsakega bodali, ljudje bodo imeli ^tah,” govoril je odkritosrčni
Hter.
“Saj pojde zlepa, hiš ne Sttejo prodajati, mi imamo do-^tze, da smo imeli pravico spovedati gradu desetino.” Onadva sta tudi začela pokušati.
“Kaj meniš, da dobiš kje kavico?” vprašal je Bišter.
‘‘Gotovo, in če imam iti do finega cesarja.”
“Nič, prav imaš,” rekel je keter, “do cesarja pa le pojdi, 'Jn je morda pravičen, še več bo dal, kakor so ti vzeli.”
, “Kaj misliš, da ima cesar pr tako, da tja meče? Ima Mi svoje stroške; jaz sem en-Mt slišal, da gori ne vem ko-!^° luči na cesarskem gradu: Mftiisli, koliko ga že to stane.” lekel je Bišter.
i Ip s tem se je začel prepir, ,uko je pri cesarju, ali je dosti Marja ali ne, in ko je napo-/M kovač rekel, da so še ce-^’ji dolžni, se je vnel prepir, M katerim je Andrej ko k-al in šel domov, oni pa so k. Prepirali, dokler ni kovač lstra vrgel skozi vrata.
* * *
Zvečer je sedel Reščak pred
hišo in poklical k sebi hčer.
“Ni še vse končano,” rekel je, “jaz moram domov, legel bom in ne bom več vstal; a počivati hočem doma ob šumeči Savi. Upornikov ni več, in meni se hoče domov. Kajža je bila prepisana na deda Mateja in zmiraj je rekel, da bo za njegovega vnuka. To je še ostalo. Reci Marku, če hoče, naj naju pelje nazaj . . .” Dekle je bilo veselo in komaj je čakala, da se stori malo bolj noč, ker takrat je vselej Marko prižvižgal okoli vogala . . . Danes ga dolgo ni bilo. Nazadnje je prišel otožen in tih.
“Jaz pojdem,” je rekel otožno, “šel bom in nihče več me ne bo videl.”
“Kam boš šel,” vprašala ga je skrbno Ivanka.
‘‘šel bom po svetu, bom že kje srečal smrt.”
“Kajpak, na Posavje gremo . . .”
“Kaj bomo, jaz nič, ti nič.” “Saj je še kajža pri nas. Kar pripravi se! Ali veš, kako je lepo zdaj na Posavju? . ..” “O, lepo, lepo,’ ’govoril je Marko in komaj verjel, da je res, kar sliši.
“Še bomo uporniki,” rekel je veselo in objel svoje dobro dekle . ..
Pred hišo pa je Andrej ko pripravljal voz, da odide drugo jutro na pot. Otroci so sedeli na vozu in Vanjček je švrkal na vse strani z bičem.
“Ali se bomo peljali, oče?” je vprašal, Andrejko pa je molčal.
“Kam pa gremo?” vprašal je zopet.
“Daleč po svetu, ljubček moj,” je rekel Andrejko.
XXXIII.
Zjutraj po zajtrku je stari Poberin ustavil Janeza pri mizi in X’ekel: ‘‘Kaj še nisi pameten? Ali ne veš, da je bil včeraj sv. Jurij, pa nosiš še vedno polhovko, kakor o božiču?” Starec je gledal skozi okno in nekaj mrmljal sam pri sebi.
Janez se je ustavil in pogledal očeta. Skoraj nikdar nista govorila, če sta bila na polju, sta delala vsak na drugem koncu njive. Le kadar sta orala, sta morala biti skupaj in vse, kar sta govorila je bilo: “K sebi goni.” Janez je gonil k sebi, dokler ni Poberin zapovedal zopet kaj potrebnega. Pri jedi pa Poberin sploh ni govoril, ker takrat ni kazalo časa po nepotrebnem tratiti, treba je bilo jesti, da se gre hitro zopet na delo . . .
Molčala sta nekaj časa, Po-berinka pa je odšla iz sobe.
“Kaj niste mogli pustiti včeraj pri miru, da se ljudje nad vami jeze?” rekel je Janez jezno.
“Kaj si tudi ti neumen. Ali misiš, da bom pustil, da bi grad za prazen nič požrl? Boga zahvalite, da sem kupil, da ostane v kmečkih rokah...” Janezu se je zdelo, da pametno govori oče. Vselej ni bilo tako, ali se mu je pa tako zdelo.
Zopet je bil molk.
“Ali te imajo še zmeraj uporniki v pesteh?” vprašal je Poberin, ne da bi pogledal sina.
“Jaz sem sam upornik.” ‘Torej misliš tudi ti zapraviti, kar imaš?”
“Nimam nič,” rekel je Janez in hotel oditi.
“Počakaj. Pisikovo sem obdržal. Če boš pameten, greš j lahko tja za gospodarja.”
(Dalje prihodnjič.)
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN’S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland, O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.

Kanonik m ziatomassiik Jože Ires mi
Aberaant, Vel. Brit. — Zopet nov grob med duhovniki v domovini. Ko so 30. marca letos pokopali v št. Jerneju č. g. Lojzeta Fister j a, tamkajšnjega župnika, so komaj en mesec nato, dne 29. aprila, v Št. Petru pri Novem mestu zelo lepo in slovesno spremili na zadnji zemeljski poti, č. g. kanonika, zlato-mašnika Jožeta Kresa. Pokojni zlatomašnik je veliko let bolehal na očeh in na sladkorni bolezni, a je bil kljub temu zelo agilen in delaven pri izvrševanju težke službe duhovnika v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. V letošnjem Cvetnem tednu je bil zelo zaposlen v spovednici, obiskoval je bolnike po domovih in se ob tem prehladil. Na cvetno soboto ga je zadela rahla kap, posledica te je bila hroma desna noga. Po kratkem odmoru se je boljše počutil in se je na Velikonočno nedeljo že lahko udeležil skupnega kosila v obednici kapitlja z ostalimi sobrati.	, j
Po praznikih se je bolezen poslabšala, prepeljali so ga v bolnico. Tam so ugotovili trombozo na nogi. Morali so mu odrezati nogo nad kolenom. Operacija je zelo dobro uspela, toda sladkorna bolezen ni pustila zaceliti težke rane. Zlatomašnik Jože Kres je 27. aprila okrog devetih zjutraj izdihnil in odšel k svojemu Bogu po bogato plačilo.
Na mrtvaškem odru je ležal en dan v kripti kapiteljske cerkve v Novem mestu. Meščani so se poslavljali od njega v obilnem številu, vsi globoko ganjeni. Na dan pogreba, 29. aprila zjutraj, je bilo truplo prepelja-
postavljeno na mrtvaškem odru v hiši sorodnikov do pogreba, ki je bil ob štirih popoldne. Mrtvaški sprevod se je razvil v cerkev Št. Petra, kjer je bila darovana sv. maša zadušnica, katero je o-pravil ljubljanski generalni vikar č. g. dr. Lenič in mu tudi govoril v slovo. Pogreba se je udeležilo nad 1,000 mož, žena in o-trok, 40 duhovnikov in bogoslovcev, 2 prošta, metliški in novomeški. Krsto so nosili fantje iz št. Petra, novomeški pevski zbor mu je zapel v slovo par ža-lostinik. Pogrebne obrede je o-pravil vikar dr. Lenič ob asistenci gg. kanonika Čepona in Merveca. Po lastni želji je pokojnik pokopan v grobu svojega očeta Franca Kresa, kateri je umrl v št. Petru leta 1934. Na istem pokopališču počivata tudi njegova mati Marija, umrla v Vavti vasi leta 1940.
Pokojni gospod je bil rojen 6. marca 1892 v Škofji Loki. Njegov oče je bil rezbar in mizar, zelo nadarjen, zelo pošten, vzoren in veren. Mati Marija je bila trgovka, tudi vzorna krščanska žena. Svojo mladost je pokojnik preživel v Gaber j ah pod Gorjanci, kjer so imeli starši malo trgovino. Ljudsko šolo je dovršil v Brusnicah, gimnazijo pa v Novem mestu leta 1912. Po končani maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje in dne 29. junija 1915 v moji rojstni farni cerkvi v Št. Petru pri No-
nik se mu je zelo priljubil. Leta 1935 je prišel za župnika v Vavto vas ob Krki in bil tam do leta 1945. Takrat je bil dekan dekanije Novo mesto. Komuni-tom ni bilo dovolj, da so januarja 1952 v Novem mestu podlo zažgali nadškofa Vovka, morali so eno leto nato brez slehernega povoda zapreti še dekana in ga poslati za več kot eno leto v zapor oziroma taborišče pri Ljubljani. Tam je dobil kal bolezni na očeh, pritisnila je sladkorna bolezen, kar ga je spravilo v prezgodnji grob.
Ko se je po prihodu iz ječe nekoliko okrepil, je po smrti dekana in župnika na Raki pri Krškem č. g. Martina Bukovca, prevzel to faro in bil tam od leta 1954 do leta 1957. Potem je odšel v pokoj v novomeški kapitelj ter tam deloval do smrti.
Vikar Lenič je izrekel v poslovilnem govoru o pokojniku sledeče: “Živel je s Kristusom v družini, kot mlad fant, kot dijak, kot bogoslovec in kot duhovnik. Bil je miren, skromen, pobožen in zelo učen.” Pokojni dr. Lojze Kuhar je pokojnika zelo čislal in bil večkrat njegov gost na Koprivniku in v Vavti vasi. To mi je dr. Kuhar sam večkrat pripovedoval.
Ker je bil pokojni gospod do zadnjega zvest Bogu, se gotovo že raduje večnega plačila pri Njem. Naj počiva v miru božjem, slovenskemu narodu pa naj dobri Bog nakloni še mnogo, mnogo dobrih duhovnikov.
Peter Selak
cil, ki naj bi pa imel začetkoma samo posvetovalen značaj. Kon-
Atomski klub se širi
čila naj bi sc udeležilo vseh 81 meTafatom3SNstokovnjaki to
komunističnih strank. Ker bi se; .v .	,	, v, G ,
...	,	,	; prepričam, da se bo število dr-
med seboj samo posvetovale, ne. v	,	. .	v.	.
, .	...	, , j	zav z atomskim orožjem do
bi bilo treba delati nobenih ,	,	,	v .
konca tega desetletja povečalo
na pol ducata, do konca prihod-
delati nobenih! sklepov in resolucij. Obravnavale naj bi se pa vse sporne zadeve, načelnega in praktičnega značaja, torej tudi osvobodilna vojna v Vietnamu.
Ideja sama je pa past za kitajske komuniste. Ako jo sprejmejo, morajo poslati svojo delegacijo na koncil. Tam se pa lahko pripeti, da bo več strank za kompromisni mir v Vietnamu kot za vojno do zmagovitega konca. Ako kitajski komunisti ne gredo na koncil, jim bo Moskva lahko očitala zahrbtnost, ker nočejo kot enaki z enakimi debatirati o vietnamski državljanski vojni.
Očitno je, da kitajski tovariši ne bodo šli v to past. Da jih pa vse skupaj jezi, se čuti po tem, da so ravno zadnje dni začeli z novo srdito gonjo proti Moskvi.
Satelitski televizijski
prenosi so predragi
WASHINGTON, D.C. — Poskusna doba za prenose preko komunikacijsikega satelita Early Bird bo končana s koncem tega meseca. Obenem bo takrat končana tudi doba brezplačnih prenosov. Lastnica satelita Communication Satelitte Corp. že sedaj objavlja tarifo za televizijske družbe. Osnovna tarifa znaša $3,825 za pol ure. Treba pa je dodati še celo vrsto stroškov za prenose na televizijske mreže. Zastopnik angleške televizijske mreže BBC je naračunal, da bo pol ure prenosa stalo okoli $11,000.
Razume se, da BBC ni s tem zadovoljna. Oporekajo pa tako visokim tarifam tudi vse tovarne, ki izdelujejo televizijske a-parature in ostale potrebščine. Ne molčijo seveda tudi telefonske in telegrafske kompanije, ki trdijo, da so zanje tarife tudi previsoke. Naša federalna komisija za telekomunikacije je dobila vse te pritožbe in prišla v precejšnjo zadrego. Do konca meseca bi morala odobriti nove tarife. Ima torej zelo malo časa vem mestu zapel novo mašo.'na razP°laS0 za temeljito pre-
Njegov gimnazijski sošolec je bil bučenski rojak č. g. Janko Komljanec, župnik v Prečni, katerega so junija 1942 komunisti prav zverinsko umorili.
Pokojni kanonik Kres je kaplane val v Kranjski gori, v Hre-novicah, v Vodicah in na Bohinjski Bistrici. Od leta 1927 do 1935 je bil za župnika na Ko-no v Št. Peter, kjer je bilo iz-'privniku nad Bohinjem. Kopriv-
sojo vseh pritožb.
Moskva nastavlja Pei-
pingu novo past
MOSKVA, Rusija. — Portugalskih komunistov je komaj za dobro pest, pa so vendarle postali deležni časti, da je moskovska Pravda obširno objavila in komentirala njihovo idejo, da je treba misliti na nov rdeči kon-
V federalni službi preveč upokojenih generalov!
WASHINGTON, D.C. — Upokojeni generali nimajo ravno slabih pokojnin v primeri z drugimi federalnimi uradniki. Demokratski senator Hrtke pa je vendarle dognal, da jih je kar 41 med njimi znova zaposlenih v važnih federalnih službah, seveda s primernimi dohodki.
Njihovi dohodki (pokojnina in plača) presegajo dohodke najvišjih aktivnih federalnih uradnikov in sodnikov. V diplomatskih službah jih je na važnih mestih zaposleno šest, v NASA sedi pet upokojenih generalov in admiralov na vodilnih mestih, v CIA pa trije. Senator je rekel, da bo to vprašanje znova sprožil v pristojnem senatnem odboru. Zdi se mu namreč nemogoče, da bi se med stotisoči federalnih uradnikov ne moglo najti 50-60 talentov, ki bi lahko upravljali službe, ki jih imajo sedaj upokojeni generali in admirali.
— Večina vinski vrst se s starostjo, ko so enikrat čista, ne izboljša.
2enske dobijo delo
Strojne šivilje
Stalno delo. Prednost imajo izkušene, ki delajo od kosa, — ampak tudi izučimo izbrane. --Garantirana plača od ure v času učenja in potem dobra plača od kosa. Starost do 45.
Zglasite se od 8:30 zj. do 4. pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FUSS 00.
njega desetletja pa na dva ali celo tri ducate, če ne bo tega preprečil kak nov mednarodni dogovor.
Moški dobijo delo
Iščemo oskrbnika
Stalno delo. Dobra plača. Plačane počitnice. Mora govoriti angleško in biti voznik. Oglasite se pri
ADVANCE WINDOW CLEANING CO.
1453 E. 66 SL med 2. in 4. uro pop.
___________________(H?)
SLOVENSKI DOM na 15810 Holmes Ave. T
išče oskrbnika
Za informacije kličite
upravnika Victor Derling 681-9675 ali tajnika Frank Koncilja IV 1-6955.
(x)
MALf OGLASI
For Rent
five rooms down off E. 152 St. south of Lake Shore Blvd. Call after 4 pm. 732-7611
— (121)
Sobe v najem
za upokojence in druge, ali drugače po dogovoru. Kličite po 4. uri 732-7611.	—(121)
Zidana hiša naprodaj
za dve družini, E. 152 St. južno od Lake Shore Blvd. Cena pod $20,000. Kličite po 4. uri 732-7611	—(121)
Zidan apartment naprodaj
Štiri stanovanja in trgovski prostor na E. 156 St., vedno zasedeno, dober dohodek. Majhno naplačilo. Ugodna priložnost za naložitev denarja. Kličite KE 1-3636.	(119)
2149 W. 53 St.
(blizu Lorain Ave.)
(119)
Delo dobi
Zaradi 7-tedenske odsotnosti iščemo gospodinjsko pomočnico, ki bi prevzela tudi varstvo treh otrok v našem domu. — Kličite 531-7885.	(118)
TIHA GROŽNJA — Slika kaže ameriško 8-palčno havbico vkopano v bližini Dananga v Vietnamu. Bliski v ozadju kažejo, da je že nastopila doba poletnega dežja.
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Hiša naprodaj
Blizu E. 200 St., v Euclidu, zidan bungalow, 2 spalnici, zgoraj prostor za razširjenje, klet, garaža. Kličite 531-9163.	(119)
Posestvo za dohodek
Naprodaj je tridružinska hiša v dobrem stanju, v fari sv. Lovrenca. Kličite VU 3-6324. (117)
Naprodaj
Enodružinska hiša, 6 sob, dve garaži, na E. 147 St. in Westropp Ave., blizu cerkve in šole. Kličite KE 1-9067.
______________________(120)
Oddamo
4 sobe zgoraj, vse na novo dekorirano, vroča voda, na 1010 E. 63 St. telefon UT 1-9658.	—(119)
Naprodaj
Lastnik prodaja dvodružin-sko hišo blizu šole in cerkve, v bližini Holmes Ave. v Collin-woodu. Kličite PO 1-7583.
— (119)
Hiša naprodaj
Naprodaj je 9-sobna hiša in cvetličnjak, en aker zemlje na 28836 Chardon Rd. WH 3-0921.
(WFx)
V najem
3 neopremljene sobe v okolici Sv. Vida. Zelo zmerna najemnina. Kličite GR 5-2644 od 3. do 6. pop.	(WFX)
Zidan bungalow Odprto v nedeljo od 2. do 5
V Euclidu, 3 spalnice, l1/^ garaža. $19,500. Se lahko takoj vselite. 20941 Fuller Ave. lastnik 481-8643.	(119)
0<Z>00<=>00<C=>0()<=>00<I=>0(>CZ^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<=r^o<š=>oo<c=>oo<~>oo<=>o()<^s<)
Neter-Tua je stopila v faraonovo sobo in pokleknila ob njegovi postelji ter ga opazovala. Zdelo se je, da spi. A tedaj se je nenadoma zbudil, se ozrl naokrog in jel obupno premikati ustnice. Nekaj hipov ni mogel govoriti, potem pa mu je bruhnil iz prsi hripav, nenaraven krik:
“Začarali so me! Gorim, gorim!” je vpil in se premetaval sem ter tja po postelji. ‘‘Maščuj me, hči moja, in se ničesar ne boj, zakaj bogovi so okrog tebe. Jaz vidim njih častitljive oči. O, gorim, gorim!”
Nato mu je glava omahnila in po izmučenem obrazu se je
razlil mir smrti.
Tua je poljubila mrtvo čelo in pokleknila k molitvi. Po nekaj trenotkih je vstala in rekla:
“Pravični in popolni faraon je blagovolil oditi v svoje večno bivališče k Osirisu. Oznanite, da je ta Bog mrtev in da vladam sama v Egiptu. Po-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ST. JOE, MICHIGAN—BY OWNER New 8 rm. home in town on 17,424 sq. ft. of beach. Lake Mich. 28’ parlor Steel cone. bsmt. Furn., eqpt, boats inch Priced for immed. sale $75,000. Write R. Welborn, 810 Lake Lane, St. Joe, Mich., or PH. 983-6888. (118)
LOST & FOUND
DOG LOST — last seen at public parking lot May 19th near 3700 Main St., Indiana Harbor, Ind. — Small female, 6 yrs. old. Reddish, brown and white. Sharp ears, donut curly tail. Answers to Pepsi-coli. Vac. tag No. 10217. Not pedigreed. Reward $100. Sentimental reason. No questions. Call Indiana Harbor at EX 7-1055 or Gary, Ind. at 884-
4863.
(18)
Registered Nurses
needed
Full time and part time. Evening and Night Shift. Contact Director of Nurses.
EDWARD HOSPITAL
NAPERVILLE, ILLINOIS PH. 355-0450
(117)
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATIONS FOR LEASE
We have choice
PHILLIPS SERVICE STATIONS ready for immediate occupancy. — Heavily traveled transient and excellent residential neighborhood business. — $ for $ inventory. — REAL moneymakers for qualified individuals. — Established business.
83rd and Crawford, Homewood 179th and Torrence, Lansing 4953 Fairview, Downers Grove 69th and Pulaski, Chicago 895 N. Milwaukee, Chicago
For information call Jerry Long, Monday thru Friday PO 7-7300, — weekends and evenings, 747-0734.
(118)
: -L.
1
G. PP, S.
Join with	* y r
THE MISSIONARIES OF THE PRECIOUS BLOOD
in doing Christ’s Work in the Home and Foreign Missions. For information kindly address
A —
THE REVEREND RECTOR	*
PRECIOUS BL000 SEMINARY
65 Highland Ave., Rochester, New York

(118)

FEMALE HELP
NURSES. REGISTERED
Hinsdale Sanitarium & Hospital
Interviewing now for immediate positions in intensive care and ortho, pedic units, as well as other areas. Improved salaries and liberal benefit program. Excellent commuting to Highland Station. — Call or write PERSONNEL DIRECTOR or DIRECTOR OF NURSING SERVICE
FAculty 3-2100, Ext. 201 Or 281	N
120 N. Oak Street, Hinsdale, Illinois '	~	(117)
MALE HELP
-	Brown & Sharpe - Tool & Die Makers
-	Acme Oridley Operators - Machinists
Only fully qualified men, seeking steady work, pleasant working conditions in modern plant need apply. Latest equipment. Free benefits and vacation.
-	GENERAL MAINTENANCE MAN
Must have electrical background. Permanent position. Do not apply unless you have the above requirement!
SUPREME PRODUCTS G0RP.
2222 South Calumet Avenue An Equal Opportunity Employer —
šljite semkaj Osirisovega duhovnika, da opravi mrtvaške molitve, in vi zdravniki storite, kar vam nalaga poklic!” Duhovnik je prišel, toda pri vratih ga je Asti ujela za roko ih ga vprašala:
“Kako si uničil voščeno podobo?”
“Sežgal sem jo na oltarju starega svetišča v tem templju,” je odgovoril.
“O bedak!” je rekla Asti. “Pokopati bi jo bil moral. Vedi, da si z začarano podobo sežgal tudi faraonovo živje-nje.”
Tedaj se je duhovnik zgrudil na tla in je omedlel in poklicati so morali drugega, da opravi mrtvaške molitve.
X.
Ka prispe.
Bilo je že jutro, in dočim so zdravniki balzamirali faraonovo truplo, kakor se je dalo, se je Tua posvetovala s svojimi častniki. Posvet je bil dolg in resen, zakaj vsi so čutili, da je nevarnost zelo velika. Abi je bil ušel, in če ga zopet ujamejo, je sam najbolje vedel, da bo njegova smrt in
smrt vse njegove hiše plačilo za njegove zločine in čarodejstva; mogel je to popraviti le s tem, da — poroči egipčansko kraljico. Razen tega je imel tisoče vojakov v mestu in njega okolici in vsi so mu bili zapriseženi, kraljevska straža je pa štela samo pet stotnij, vsaka po sto mož, in je bila ujeta v zanki ulic in kamenja.
Nekdo je predlagal, naj bi si odprli pot skozi tempeljsko obzidje in tako prišli do kraljevskih ladij, ki so bile zasidrane na Nilu pod obzidjem, in ta načrt je svet odobril. Toda ko so ga hoteli izvršiti, se je izkazalo, da so ladje že bile zasežene in da so jadrale po reki navzg-or. Tako sta preostali samo dve možnosti: vztrajati v utrdbah starega templja in poslati sle po pomoč, ali pa drzno odkorakati skozi mesto, udreti skozi vrata, če bi bila zaprta, ugrabiti ladje in odpluti po Nilu navzgor do kakega kraljevskega mesta, ali če bi to ne bilo mogoče, poskusiti svojo srečo na prostem polju.
Nekateri so- pritrjevali ene-
mu načrtu, drugi drugemu, tako da je slednjič moralo odločiti njeno veličanstvo. Nekaj časa je razmišljala, nato pa je rekla:
“Tu nočem ostati, da urarjem lakote, kar bi se gotovo zgodilo, preden bi se moglo zbrati vojaštvo, da nam pride na pomoč, in da bom v oblasti tega odurnega in ničvrednega človeka, morilca dobrega boga, mojega očeta. Bolje je, da se spustim v boj na ulicah -tako pridem vsaj neomadeže-vana k njemu v njegovo večno bivališče onstran solnca. O polnoči odkorakamo.”
Uklonili so se njeni besedi in, se jeli pripravljati. Dočim so dvorjanke glasno objokovale faraona, so klicarji stopili na visoke stolpe in so oznanjali, da je nastopila vlado Neter-Tua, Amenova Jutranja zvezda, slavna v Raju, Ha-thor, močna v lepoti, kot edina vladarica in gospodovalka Severa in Juga in Egiptu podložnih dežel.
Na novo so to oznanili in iz množice, ki je spodaj poslušala, so nekateri vzklikali, to-
RAZPRODAJA l

Kompletna zaloga aluminijastega letnega pohištva za verando in vrt od znamenite
LAW N LITE COMPANY, ki je znana po svoji prvovrstni kvaliteti... Direktno iz FLORIDE!	^	es JU J§f| VELIKA IZBIRA!
OSI	$0
Kupite sedaj in uživajte v letnem odpočitku... Zraven tega pa boste napravili dobro in poceni kupčijo!
Ali si želite hladne in mirne sobe v teli vročih in soparnih dneh ? ? ? ? — Kupite WESTINGHOUSE AIR CONDITIONER # 5000. — Je to najboljši aparat sedaj na trgu in ima tudi 5-LETNO GARANCIJO, z nadomestilom celega aparata. —
Gena Je sam®
Isti apara, celotno avtomatičen, je samo nekoliko dražji.
da večina je molčala, ker so se bali maščevanja svojega princa, katerega so klicarji pozivali, naj se pokloni, a ga ni bilo nikjer.
Slednjič je prišla noč. Na znak so se vrata odprla in na ramah njegovih svetovalcev z majhno četo stražnikov spredaj in z dvorjankami ter strežnicami zadaj so dospeli faraonovi ostanki v krsti, surovo izklesani iz sikomorovih tempeljskih gred. Stopali so slovesno in počasi, kakor da se nimajo ničesar bati, duhovniki in pevci pa so peli starodaven pogreben spev. Sledili so možje s prtljago, za njimi kraljevska straža in v nje sredi kraljica v vozu, opravljena kakor mož, in z njo njena dvorna gospa Asti, Hermesova žena.
Spočetka je šlo vse po sreči, zakaj veliki trg pred templjem je bil prazen. Sprevod s faraonovim truplom ga je prekoračil in je izginil v ulici, ki je vodila do velikih, miljo oddaljenih vrat. Nato se je tudi straža razpostavila v vrsto, da stopi v ulico, ko so se nenadoma pojavile močne stotnije mož, doslej skritih v drugih ulicah, ter zaprle izr hod s trga.
N e ki glas je zaklical: “Stoj!” in dočim se je straža zgrinjala v četverokotu okrog
kraljice, se je približalo odposlanstvo častnikov, med katerimi so spoznali tudi štiri zakonite Abijeve sinove, in je zahtevalo v prinčevem imenu, naj jim izroče njeno veličanstvo ; pristavili so, da bodo ravnali z njo z vso častjo in da morejo tisti, ki jo spremljajo, svobodno oditi.
“Odgovorite, da se egipčanska kraljica ne izroča upornikom in morilcem v roke. Napadite jih in jih pobijte!” je zavpila Neter-Tua, ko ji je kapitan Hermes sporočil zahtevo.
Stopil je torej zopet naprej in oddal kraljičin odgovor; naslednji trenutek je jata puščic kraljičine straže podrla na tla štiri Abijeve sinove in 'večino tistih, ki so bili z njimi.
Nato se je pričel boj, eden izmed najbolj ljutih bojev, kar so jih poTnnili mnogi rodovi v Egiptu. Kraljičina četa je bila sicer majhna, toda bili so sami izbrani možje divji v svojem obupu in besnosti. Kraljica Tua se to noč ni obnašala kakor ženska, zakaj ko so njeni vojaki streljali, prizadevajoč si, da si utarejo pot skozi nasprotno četo, je tudi ona streljala z njimi in je stala tamkaj na vozu v mesečini, podobna jezni boginji, in s čela so ji švigale strele.
(Dalje prihodnjič)
Ersie’s
6802 St. Clair Ave. — Tel.: 361-9373
Zelo dobro znana domača gostilna Vam vedno nudi prvovrstno hrano in izbrane pijače.
Priporočata se lastnika MARY in DUŠAN MARŠIČ
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway
Maple Height#
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
in
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.	KE 1-1235
Odprto: pon., četr. petek do 9 zv., tor. in sob. do 6, v sredo zaprto. DAJEMO EAGLE ZNAMKE
RUDY KR1STAVN1K COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana, e Proračuni brezplačni.
-.3**	j:-ijii;


GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA *— Funeral Directors — Furniture Dealers
■■■■
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ........................
Moj novi haslov:
NAZAJ NA SVOJE MESTO — Z žerjavom spuščajo previdno mogočen kip slavnega skladatelja Beethovna na njegov podstavek v Bonnu na Nemškem. Kip so odstranili, da so ga lažje očistili in obnovili.
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO