rm
m

V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	.	6	for.	20	kr.
„ pol leta	.	3	„	20	„
n četert leta 1 „ 70 „ i, mesec . . — ,, 60 ,,
Po posti:
Za celo leto	.	7	for.	60	kr.
n pol leta	.	3	„	80	„
„ četert leta	.	2	„	—	„
d mesec .	.	— „	70	„
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
V Celovcu v saboto 5. maja 1866.
Tečaj II.
Naši deželni zbori in naš politični program, m
(Dalje.)
Zdaj hočem ob kratkem omeniti, to kar so nam govorniki od nasprotne stranke ugovarjali. Tu je bil najpervi poslanec Dežman, ki je terdil, da mi, ki zoper adreso govorimo, tudi pri tej priliki narodno zastavo visoko povzdigujemo. Gospoda moja, jaz bi pač tega ne terdil gledč na to, kar smo brali, kako se je po vseh časnikih in govorih v Gradcu in na Dunaju nemško vprašanje ravno v tej reči kakor kervava nit vleklo, kako je veliki časnik centralistične stranke, namreč stara „Prcsse“, pisal, rekši :	„Ne centralizacija, ampak Nemčija
je naše^geslo11 ; nadalje, kaj je dunajski poslanec Šindler v zboru rekel, namreč da, ker septemberski manifest narode kliče, mora niže-avstrijski deželni zbor nemški odgovor dati (Dobro! med poslušalci), d&, če vse to premislimo, potom pač moramo reči, da se z narodno zastavo maha, toda ne na naši, ampak na nasprotni strani. Mi stojimo, kakor vselej pod cesarsko za stavo, ker vemo, da je dosti velika, da dobi tudi naša zastava prostor pod njo ; mi se nočemo bojevoti pod orlom ranjcega nemškega „Reicha41, ki vse narode želi pogoltniti, temveč mi bežimo pod krilo avstrijskega orla, ki ima na svojih persih tudi naš deželni gerb (Dobro! med poslušalci), kjer tudi mi v zvezi z drugimi narodi Avstrijo veliko in srečno storiti mo-
remo. (Uromovit/i pohvala v sredi in m e;d poslu š a' c i.)
Poslanec Dežman nam je očital, da nismo doslednji, češ, ker je dr. Bleiweis v pervem deželnem zboru zagovarjal februarni Statut. To je pač navadni hiperbolični govor g. Dežmana (Smeh med poslušalci); kajti dr. Bleiweis ni takrat o februarnem statutu druzega rekel, kakor z malo besedami to le: Adresa naj se cesarju tudi v slovenskem jeziku pokloni! (Dobro! in smeh med poslušalci.)
G. Dežman je na dalje rekel, da mu splošni interesi narodovega blagostanja in svobodne uravnave več veljajo, kakor narodni interesi. Tu pa jaz mislim, da je na-redel razloček med rečmi, ki se ločiti ne dajo. Nauk o narodovem gospodarstvu se imenuje narodno gospodarstvo, in pravijo tudi, da ste besedi harod in ljudstvo ena-cega pomena. Narod, ki nima omike, ne more imeti blagostanja, omika pa je edino le mogoča na n a r p d n i podlagi (Živi dobro -k lici v sredi in med poslušalci), in ker omika brez blagostanja, in blagostanje brez svobode mogoče ni, stoji narodnost z blagostanjem in svobodo v prav ozki zvezi, tako da oo ne da ena od druge ločiti! , (Ž i v i dobro-in pravo- klici v sredi in med poslušalci.)
G. Dežman je rekel, da mi, ki srno nasprotniki centralizacije, želimo vendar „Ge-nerallandtage11 t. j. skupinske zbore imeti, Nemci pa da so z majhnimi deželnimi zbori zadovoljni in nočejo takošnih „Generalland-tagov.11 — Na to odgovarjam: Nemci ravno želijo pred vsem „Gsnerallandtag11, t. j. oži
„Reichsrath.11 Kaj je tudi oži „Reichsrath11 druzega, kot „Generallandtag!1 za zahodnjo stran deržave, ker dobro ved6, da so si v njem gotovi večine. (Živi dobro-in pravo -klici v sredi in med poslušalci.)
Naposled je g. Dežman rekel, da se s frazami (praznimi besedami) le edinost podira in da se vedno velja beseda: „Divide et impera14, t. j razdvojuj in gospoduj. Na to moram odgovoriti: Da, žalibog res se podira edinost, pa kako? Septemberski manifest so sprejeli hvaležno vsi narodi, le mala peščica Nemcev ne, in če zdaj edinosti v Avstriji ne dosežemo, nismo temu krivi mi, ki na strani cesarjevi in vladini stojimo, temveč tisti, ki zarad ene fraze septemberski manifest sovražijo. (Prav dobro! Dobro! v sredi in med p o-s 1 u š a 1 c i.
Poslanec Zupan je rekel, da odbor ni nič na septemberski manifest gledal. Tu pa moram enemu svojih predgovornikov pri-terditi, ki je rekel: „Patent je spremljeva-vec manifesta.14 Ta manifest bi bili morali gospodje odborniki dobro prevdarjati, morebiti bi ne bili potem predloga za adreso danes nasvetovali.
G. Zupan in za njim tudi baron Apfaltrern sta posebno povdarjala to, da tudi mi le zborujemo na podlagi oktrojiranega 26. februarja, in da, če pravimo, da februarni patent nima pravne doslednosti, smo tudi mi v nevarnosti, da no bi nam duri pokazali. Po mojih mislili je pa tu velik, silno velik razloček. Že prej enkrat sem to zavernil ter rekel, da to ni res, da v politiki ni na nič drugega
Besednik.
Glas iz daljave.
Praga 23. aprila 18G6.
Bili so nekdaj žalostni časi. Gosta megla je ležala na slovenskem ljudstvu in nevednost je morila njegovega duha. Kdo so je spominjal tega, da so junaški naši o-četje branili vero, svobodo svojo in družili proti najbolj divjemu sovražniku, da stno rešili sebe in drugo robstva in smerti. Vedelo se ni druzega o nas, kakor to, da !fflo neumni in neomikani! K sreči — tako Se Je govorilo — smo že pri grobu, v kterega bomo zdaj zdaj padli. Tako se je o nas mislilo in govorilo, — ni dolgo tega.
Pa glej! kaka čuda vidimo pred seb6. Narod, od tujcev poniževan in zasramovan, °d lastnih sinov zatajevan in izdajan, ta na-jod stoji zdaj terdno tu, kakor krepka lipa, *6 je še mlada sicer, pa je že pognala globoke in terdne korenine, tako, da se nobenemu še tako silnemu viharju izruvati »e da.
Bili so nekdaj žalostni časi, žalibog da judi dan danes še po gosto nevihte temne Jasno neb6!
Teklo je pervo leto ranjkega deržavnega zborovanja. Besede : „Enaka bremena, enake Pravice11, ki so prišle iz plemenitega serca bubljenega vladarja, obudile so tudi pri Slo-
vencih milo nado, polnile serca s sladkim upanjem. Zdelo se je, da je zdaj ugodni čas prositi, da se odvzame največa krivica, ki jo je prenašal nesrečni narod naš sto in sto let.
Prošnja podpisana od 20 tisoč mož, ki jim je mar za dušni in telesni blagor našega naroda, romala je k vladi. Ali kaj je dosegla? —
Resnično, niso pozabljene in ne bodo nikdar pozabljeno besede, skterimije tedanji minister Schmerling gerdil in zaničeval pred vsem svetom naš narod, in kar je vsacemu narodu najdražega, jezik naš.
Skliceval pa se je vitez Schmerling na sporočila kranjske deželne vlade in ljubljanskega škofijstva.
Od te prigodbe v deržavnem zboru teče zdaj peto leto. Marsikaj se je spremenilo. Terdna volja, bister duh, blaga in plemenita serca slovenskih rodoljubov so vstva-rila tako veličasten napredek, da razun Anastazija Grilna in Krommerja ne najdeš kmali omikanega človeka, ki bi se upal ponavljati očitovanje, ki smo ga slišali iz ust per-vega ustavnega ministra.
Izšla pa je 1. aprila 1866. leta Gospodovega od ravno tiste strani, ki je sporočala Scbmerlingu, med svet naredba, ki bi ho-tč ali nehotč v šolah slepila in temnila mladega duha, namesti da bi ga razsvit-ljevala.
Deleč je od mene mnenje, da ima okrožnica vzrok svoj v kacem neblagem namenu, marveč mislim, da hoče častito predstojni-
štvo po svojih mislih storiti kaj za blagor slovenskega naroda. Prepričan pa sem, da so te misli krive in neveljavne , in da bi znane naredbe, ako bi se vpeljale, rodile žalosten sad, škodovale slovenskemu ljudstvu na duši in na telesu!
Ni me volja tu dokazovati, da je ponemčevanje — ker brez tega se v začetne šole nemški jezik nikakor vpeljati ne da — božjim in natornim postavam nasproti, da ima vsak narod, dokler je na svetu, tudi pravico živeti in ravno tako tudi jezik njegov; da je dolžnost vsacega naroda izobraževati se v jeziku , kterega mu je dal Bog in da nima nikdo tudi vladane, in ko bi bilo celo v njen .prid, pravice ukazovati kacemu narodu: „Izobražuj se, toda v jeziku, kterega jaz hočem.11
Rad bi poznal človeka, ki bi se upal s kakoršno koli sofistiko, pred Bogom in pred svetom, opravičevati ono djanje , ko se je po šolali nedolžni otrok kaznoval, ako mu je ušla kaka beseda, ki jo je sprejel od matere svoje.
Tudi ne bom iz različnih vednost dokazoval pedagogične cene maternega jezika, saj so znane vsakemu, kdor se je kaj ogledal krog sebe, razsodbe najveljavnišib mož, domačih in tujih o tej zadevi.
Slovenskemu narodu je bil zadergnjen vrat, da se kri ni mogla po najbliži cesti pretakati do glave in možganom donašati potrebne hrane. Morala je delati kri velike ovinke, preden je prišla do glave in tako
gledati, kot na rspeh. (Dr. Toman: Prav dobro!)
Vspeh ali napredek februarnega patenta nam je pokazal, da je bil mertvo rojeno dete; vspeh našega deželnega zbora nam kaže, da stoji na pravi podlogi, deželni zbor kranjski je ustaven, je naša stara pravica, in če tudi pravimo, da je februarni statut nov volilen red, nov patent vstvaril in da na njegovi podlagi tu zborujemo, imela je vendar Kranjska že poprej svoje deželne zbore, a mi se ne spominjamo, da bi bila Avstrija kdaj imela pravno doslednji parlament — razun ustavodelncga zbora.
Februarni patent je neizpeljiv in ravno zategadel smo mi zoper njega. S tem pa hočemo to reči, da se ni nikdar popolnoma v djanju razodeval, da „Reichsrath11 ni bil nikdar postaven „Reichsrath"; s tem pa tudi dokazujemo to, da pravimo, da jeNjeg. veličanstvo popravici ravnalo. Poglavitni vzrok pa je vedno le ta: Februarni patent je neizpeljiv, sprava v Avstriji pa mora mogoča biti. (Po liva 1 a med poslušalci.) Ako ne gre po tej poti, pojdo pa po drugi, in mene nikakor to ne straši, kar je baron Apfaltrern večkrat povdarjal, da je bilo deset in še več le treba, da se je sprejela pragmatična pogodba. Pervič je kaj zelo negotovo, ali bomo res deset let za to potrebovali, ako se spomnimo tistega po-menlijvega dogodka, ki jo zares segel v zgodovino vsega sveta, ker je imel dober vspeh, tistega dogodka namreč, ko so Ogri rekli:	„Moriamur pro rege nostro**, t. j.
umrimo za svojega kralja; ako pomislimo, da niso bili, kakor se je pri zdanji volitvi pokazalo, taki mladenči, kakor je Švare in drugi, ki so nagle in vroče kervi, za poslance izvoljeni, in da je Dedkova stranka odločno zmagala; tedaj mislim jaz, da se bodo Ogri na podlagi oktobersko diplome spravili, — če pa ne, je potem to ena izmed tistih nesreč, ki se ne dajo s tem odpraviti, da se na njih mesto druga postavi (Dobro!), in jaz moram reči: Ljubša, kot parlamentarična manjšina, ki si domišlju-je, da blagor avstrijski zastopa, ljubša mi je samovolja cesarjeva! (Živa pohvala v sredi in med poslušalci.) Ce se je dr. Zupan trudil dokazati, daje „Herren-haus“ (gosposka zbornica) v oktoberski diplomi vterjen in da je le svoboden razvitek oktoberske diplome (S m e h !), nimam mu
je oživljevala samo nekoliko možganov; le en del se je mogel srečno razvijati, drugi deli pa so bili obsojeni v smert. Našemu narodu je bila zadelana prava cesta, on se ni mogel izobraževati s prirojenim mu jezikom in si tako pridobivati potrebnih vednost, ker šole so bile vredjene tako, da, kdor je kaj več hotel vedeti, kakor stoji v abecedi, ta se je moral najprej naučiti tujega jezika.
Le kdor se je naučil nemškega, ta je bil tako srečen, da si je mogel pridobiti viših vednost, le ta je mogel rasti ne le na telesu, ampak tudi na duhu. Tacih ljudi pa je v primeri s tistimi, ki jim je bila pot do omike zadelana, grozno malo v naši domovini.
Kaj pa je namen ljudskih šol? — Mislim, da v teh šolah se ima prižgati luč razumu človeškemu, da bi v življenju čem dalje tem jasneje svetila. V šolah začetnih ali ljudskih ne smejo otroci biti modrovavci in jezikoslovci, ampak zmožnosti so imajo razvijati, da bi bili pripravni sprejeti v se, kar je dobrega in koristnega; podlaga terdna se ima položiti, da bo na nji odrasli človek dalje stavil in zidal. Potrebne vednosti se imajo jasno in umevno vcepiti, da bi mladeneč, stopivši v resno življenje, se zavedel in ne bil tujec v domu, da se bo z veseljem in pridnostjo poprijel svojega dela. Ali so pa naše šole tako uravnane, da morejo to doseči, in ali se imajo vsled nove okrožnice tako uravnati. Žalostni sad nekdanjih ponemčevavnik šol je sploh znan in jaz
— 142 —
na to ničesar odgovoriti. (Živa pohvala v sredi in med poslušal ci.)
Na svetu je marsikaj, za kar se, kakor dr. Zupan pravi, dobi razlogov, kakor lešnje-kov ; ravno to pa ni noben razlog. (Smeh med poslušalci.) (Jo je dr. Zupan Go-luchovskijeve statute spet enkrat omenil, mora mu tudi znano biti, kaj je prava dogodka teh Statutov, ki niso vterjeni niti v oktoberski diplomi, niti ni oče oktoberske diplome nanje mislil, ampak bili so le ponevedoma iz registrature, kjer so mirno počivali, vzeti in tedaj narejeni, ko še nihče na oktobersko diplomo mislil ni. Dr. Zupan je rekel, da se pravno in politično posta-vodajstvo vendar ne more vsem deželnim zborom izročiti. Tega tudi mi ne tirjamo; pravosodnje postavodajstvo naj se godi, kakor je izrečeno v oktoberski diplomi, po vsakem primerljeju posebej in ne vsaki dan, in če imamo enkrat dobro postavodajo, trajala bo dhlj časa. Dobre postave naj se ne spreminjajo vsak dan in dajejo naj jih poslanci dotičnih deželnih zborov. To je pot, ki jo je odkazala oktoberska diploma in na Ktero imamo zdaj zopet priti.
To pa, kar je dr. Zupan rekel, da gre Beleredijevo ministerstvo ravno tisto pot, ktero je minister Smerling hodil, in da tudi minister Belcredi pravi: „Mi hočemo počakati, dokler da Ogri ustavo sprejmb", to vse jo zoper razločne besede oktoberske diplome, kjer je razločno povedano, da se bota februarni patent in oktoberska diploma predložila, naj se prevzameta ; če pa no bota sprejeta, in se bodo drugi predlogi nasvetovali, bodo potem le-ti podlaga za poraz-umljenje ali spravo.
(Daljo prido.)
Avstrijansko_ cesarstvo.
Nemško in še marsikako drugo vprašanje mislijo v in namerjajo tedaj res z mečem rositi. Zo dalj časa govorimo o tem in navajamo mnenja slovanskih časnikov, da bi vsem, zlasti kar se nas Slovanov tiče , ta zadeva jasna bila na vsako stran. Naj jih zatorej še kaj omenimo. Češki „Nar o d" spet piše, da vsi avstrijsko-slovanski in pruski časniki o nemški politiki dunajske vlade pravijo, da ona Avstrijo slabi in zaderžuje,
moram reči, da še nisem imel te sreče videti le enega človeka, ki bi se bil naučil nemškega v prešnjih ljudskih šolah, akoravno so bile tako nemške, da nič bolj niso mogle biti. Tuj jezik, tuj svet! Treba je večletne delavnosti in mnogo truda, preden se človek nauči tujega jezika tako, da bi mogel vse razumeti, kar se mu v njem povč, da bi mogel v njem govoriti in teže reči umevati. Tega pa je vendar treba, ako hoče imeti učenje v šolah kako korist. Jaz poznam več ko enega gimazijskega abiturienta, ki je bil najmanj deset let sedel v čisto nemških šolah, pa ti v nemškem govorjenju gotovo več nepravilnih stavkov sklati vkup, kakor pa pravilnih. Kdor se hoče o resnici, da se jezika v šolah ne naučiš tako hitro, prepričati, temu je ti-eba samo pogledati v pismeno izdelke tudi večih učencev. In tu bi se imel otrok v ljudski šoli naučiti nemškega jezikal?!
lies je, da se nauči v dolgih letih otrok, da se pravi: igla — der Nadel; nož — die Messer; plug — das Ptlug, in da se nauči svoje ime tako pisati, da mora človek ene-krati pomisliti, ako ga bere, preden spozna iz te karikature pravo ime. In kaj pa koristi vse to, kaj mi basni, ako znam vsa orodja v sto jezikih imenovati, ako pa ne vem čemu da so, kako jih je treba v roke vzeti, itd.
V življenjepisu slavnega jezikoznanca Mežo fanta lehko berete tudi naslednji pogovor:
A. „Ali ni to čudež znati toliko jezi-
da ne more velike svoje veljave zadobiti. Se celo „Vidov dan“, vladin serbski list, vpraša začudeno, kako si vendar Avstrija more prizadevati za to, da bi postala velika nemška deržava? „Nar. listi" pa pravijo, da je zavolj tega zdaj tako žalostno stanje in da mnogim serce upada, ker se dunajski kabinet nemške politike, zavoljo ktere so avstrijski narodi skozi več stoletij ternjevo pot hoditi morali, še vedno derži. Ta politika namorja dvoje : pervič da se ne morejo avstrijski narodi po svojih historičnih in narodnih posebnostih svobodno razvijati, in drugič da so njihovi interesi nemški politiki žertvujejo. Avstrijski narodi bodo tudi zdaj radi kri in življenje dali, da se Avstrija reši, — ali kdo nam je porok, da so potem spet Btare politike ne primejo ? Le to nam dajo še upanje, da so narodi ustavnega duha navzeti. — Strune so res zdaj strašno napete ; ali vendar hi mogla Avstrija še s tem vojsko ubraniti, ako bi popustila svojo staro politiko in se nove zdanjim okoliščinam primerne prijela. Naj se tedaj ne obotavlja, da prepozno ne bo! —
Na Češkem so neki že povsod okrajna zastopstva vpeljana.
v Gal iški zbor se je 28. aprila končal. Se prodno so se poslanci razšli, sklenili so po velikem prizadevanju bivšega ministra Goluhovskija, da se postave tudi v rusin-skem jeziku izdajajo.
Potni listi se na Beneškem in spodnjem Tiroljskem spet pregledujejo.
Dežele notranje-avstrijanske.
Iz Celovca. (Kaj bo? — vigred; — o g eni; hudobije.) Kaže se, da nihče ne ve, kaj da bode. Predvčerajšnim se je za gotovo terdilo, da na Dunaju nihče v resnici na vojsko no misli ; danes pa skače po mestu novica, da se med 5. in 10. maj-nikom iz Talijanskega imenitne reči pričakujejo. Bodi si pa, kar hoče, že čutimo, kako dobra in sladka da je vojska. Meso jo poskočilo pri funtu za 3 kr., žito pa pri bernu še več kot za 1 gld. Iz serca želimo, da bi naši ubogi kmetje živino in žito drajši prodajali; — pa kaj, ker ni več niti žita niti živine niti kerme pri hiši, da bi kaj imeli prodajati. Bo menda za vse strašno
kov?“ B. „Ti mi boš priznal, da je veči čudež, ako zna kdo toliko jezikov, pa ne ve v njih kaj povedati!“
Koliko bi bilo časa pridobljenega, koliko ljudstvu pomagano, ko bi se, namesti da se ubija tuj jezik v glavo, učile za življenje potrebne vednosti!
Da bi se pa znanje nemščino „thun-lichst weit“ razširilo, bilo bi so ve da treba vsaj nektere predmete tudi po nemški učiti.
Ko bi se pomislilo, kako malo koristi učenje kterega koli predmeta ako ga učenec le na pol ali pa še manj razumeva, bi se gotovo to ne skušalo, Ta jo papagajeva, odrekovanje besedi, o kterih v resnici no ve, kaj pomenjajo. To je zgubljen čas! (Jas pa je zlato, vednosti so draže kakor biseri, ker brez mnogoterega znanja ne more sedanji čas nobeden več obstati.
Kmet vidi, kako davki in drugi stroški rastejo od dne do dne, ali polje no ^raste, — to ostane toliko, kakor je bilo poprej, tčga ni moč razširiti. — Mogoče pa je zvišati vrednost in rodovitnost njegovo, tako da se na njem dva in trikrat več pridela. K temu pa je treba vednosti in znanja, ki ga pamet sama no da in ga tudi naši gospodarji nimajo, da bi mogli podučevati svoje sinove. Tako jc z rokodelcem, tako je 2 vsacim.
(Konec prido.)
terda že zdaj, kaj še le bode po vojski, ko pridejo bolezni, plačila in vojaki brez rok >n brez nog ! Kar nas tolaži, je govorica, ki se raznaša po mestu in veliko veselja napravlja. Preslavna naša cesarska rodovina je menda vol je za vojskine naprave in potrebe darovati 200 milijonov gold. To bi bila kaj iepa reč in izdatna podpora ! Tudi nebesa menda usmiljeno gledajo na nas; polja in travniki kaj lepo stoje in drevesa cvetč, da se človeku serce smeji. Tako bomo vsaj Jesti imeli! — Moramo že tudi par nesreč omeniti. V torek ob 10. po noči je v Rutah pri Ajtoniču blizo Bistrice v Rožnej dolini celo pohištvo pogorelo, v sredo zvečer je pa bil v Timenskej fari precej velik ogenj in 3 ali 4 kmetije pokončal. —Čujte, čujte, kake strašne hudobije se gode v Celovcu in okolici. Ni še b dni, kar je bil oženjen ■nož in oče obsojen na dve leti v težko ječo, ker je posilil dve doklici, ona je bila 9, druga pa 11 let stara. Pa čujte! deklici ste ga bi rekel zapeljale! Poklicale ste ga lani po letu v kopalnico v mestnem grabnu, kjer se je potem strašni greh storil — V kterčini „Zum lustigen Jilger“ je nesramna kabura nekemu pripitemu kmetu iz žepa ?01 gld. ukradla. Malo zunaj mesta — na cesti proti Gospej sveti stoji maloprida kerč-•na:	„Lorberhof“ imenovana. Tu so tri
ženske na povelje svoje gospodinje nekega kmeta s tem vpijanile, da so mu v polič ola vlile močnega slivovica. Tako pijanega so do čistega okradle in v najhujšem zimskem mrazu djalo v grapo blizo vcesto, in le dudo, da sirota zmerznil ni.— Žalostno je, kamor koli le pogledaš 1 —
V /ininjii v Istriji. P. J. (Uboštvo.
V o j n i k i. Popotnica, Usmiljen župnik.) Z naročnino vred pošljem tudi nekoliko vrstic za „Slovenca". Tu pri nas je strašno pomanjkanje in uboštvo. Kdor sam ni tukaj, težko bo verjel mojim besedam. Ljudi vsakega stanu je zadelo preveliko siromaštvo. Denar je redek kakor bele vrane. Nima ga no kmet, ne trgovec, ne gospod, ne duhovnik ali svečenik. Tukaj se za denar niti kupuje niti prodava, le edini „puf" ali up še vlada in dela, kar Unore. Joj siromaku, ki zbog revščino nima Upa, — drugo mu ne ostaja , nogo da po polju in hosti (gozdu) travo guli, jo kuha, >ti neosoljeno in nezabeljeno zavživa! Nekdaj so vsaj duhovniki kaj imeli, a zdaj so tudi oni skorej vsi ubogi, dh, celo taki se že med njimi nahajajo, ki bi še vsakdanjega Živeža ne imeli, ako bi jim njihov odvetnik, ta prcmilostljivi „puf“, no pomagal! — Včeraj, 24. aprila, so vojniški pozivi na naše vojnike v dopustu (urlavbarje) dospeli. Ostro se jim je zaukazalo, da morajo Vsi drugi dan v Paznu biti. Resnično vam povem, da nisem nikdar tako žalostnega prizora videl, kot včeraj. Bilo je vseh skupaj 42 poklicanih, in nič se ne lažem, ako tečem, da 40 izmed njih ni beliča v žepu ttnelo! O kako nam je serce pokalo, videti le plahe in gladne mladenče, ki so sprem-Ijeui od svojih domačih denarja na posodo iskali, da bi imeli kaj za popotnico. Ne-kteri so imeli sekiro in motike , drugi kokoši in kake druge take reči ter so jih ponujali na prodaj, da bi prejeli vsaj 3 še-stice za pot v Terst. In to vse se je godilo v temni noči! Celo noč od mraka do zore so terkali na vrata ter milo klicali na mi-losrdje onih, od kterih so se pomoči nadjali. duhovnikov je tu sicer 5, ali kaj, ker ra-2un župnika vsi drugi nimajo ničesar. Celo noč nismo nič oči zatisnili! G. župniku pa 'ttoram tu očitno hvalo izreči — čast, ko-niur čast gre! — da je izdajal revežem vse do zadnjega peneza Bog mu poverili! O Cesarji, o kralji! da bi vi poznali uboštvo sVojih podložnih, gotovo bi si tudi na vso nioč prizadevali vojske odpraviti in svojemu nbogemu ljudstvu kruha priskerbeti. — Teh besed naj mi „Slovenec" ne zameri, ker mi gotovo nikdar ne bodo prišli ti žalostni dogodki iz spomina. Bože pomiluj! (Prosimo Večkrat kaj! Vredn.)
— 143 —
Iz TirstP. V. (Slovenstvo na Koroškem. C e s. odgovor. Opazka.) Preteklo je že nekaj časa, odkar je prišla sem iz Koroškega v službo neka ženska, rojena Slovenka. Pošiljala je od tukaj svojemu bratu na Koroško večkrat pisma, napravljena jej po družili v nemškem jeziku. Brat jej je vsakokrat tudi po nemški odgovoril, ker jo menda menil, da bi tukaj nihče slovenskega pisma ne razumel in ga sesiri tolmačili ne mogel. Zadnjič ji pa napravi po sreči nekdo pismo na brata v slovenskem jeziku. Hitro ji brat (sam pisaje) odgovori sč slovenskim listom. Poprej je bil vsakokrat prisiljen, si Bog ve kod kakega človeka iskati, da mu nemški piše. — Ali je, prašamo, po takem res, kakor terdijo koroški nemškutarji, da koroški Slovenci za svoj jezik nič ne marajo ? Narava je pač mogočna ! Povejte to svojim nemškutarjem! — Neka druga dekla pa, ki je tudi koroška Slovenka, prejela je oni dan iz Koroškega, iz neke čisto slovenske okrajine, svojo domovnico (Hei-matschein), pisano v nemškem jeziku, dasiravno, kakor se na njej vidi, so za to nalašč naprej tiskani listi (blanketje) tudi v slovenske m jeziku napravljeni. Kaj pomagajo tedaj ti listi, ako jih srenjski uradniki 1 e po svoji glavi rabijo, ne pa, kakor bi jih morali — po postavi? —
Cesarjev odgovor na prošnjo za oproščenje od vojaške službe zastran Tersta in okolice njegove prišel je pred nekimi dnevi, namreč — ukaz, da naj se berž napravi popisovanje novincev, ki je pa tudi že bilo 26. in 27. aprila. — Slišim, da prememba o kteri je one dni govoril „Slovenec" zastran vredovanja lista „II. Primorjana" ni vsem prav po godu. Žalujejo zato in govorč marsikaj. Saj je pa tudi toliko važnih reči, s kterimi bi se gotovo, če bi se primerno in umevno razlagale, še marsikteri bravec pridobil. Serčnost velja!
1* y.iismiiijj* 24. aprila. — V. (Druž-bavBV. Mohor a.) (Konec.)
Če namreč posodiš eno knjigo le enemu, posodim jo jaz tudi vso, pa v petero razdeljeno, v ravno tistem času peterim.
Jaz bi že knjigo posodil, čuje se včasih, pa se mi po posojilih pomaže in scefra. To pajie gro.
Sent te vendar! ki se tega skopega pravila držiš. Dozdaj menim, so je še vsaka knjiga pisala in tiskala zato, naj bi se razširila dalje ko mogoče, in naj se njeni listi pridno prebirajo, dokler da res niso capica. Knjigo pač no gre omilovati, kedar se pridno čita, ampak le tedaj, kedar v zaduhli omari v prahu dolg čas prodaja, in kakor merlič v grobu ostremu zobcu gladovnega červa zapade. Naj le roma zlata knjiga po celej fari od koče do koče, če ti tudi nazaj pride černa ko zamorec, in raztrgana kot berač, — da si le svojemu bratu, zanemarjenemu narodu koristil, je že škoda obilno pover-njena ; kaj pa to de, da se le kakor si koli, dobro razširja!
Potlej pa se tudi še da celi letnik v zvezek zlimati.
Želeti je pač, naj bi so družbine knjižice nekoliko lepše oblekle, kar je že lani bil nekdo nasvetoval. Kuta sicer res še ne stori mniha, pa tudi prazen list ne knjige, ali ljubi Bogec je že oko tako vstvaril, da rajši gleda prijetno, zeleno trato, sinje nebo, ali pa rudečo vertnico, kakor n. pr. kup pepela. Gospodi se ve da je to že en mak, ali knjige so tu zlasti za prosto slovensko ljudstvo; saj veste, da kmetu je tem ljubša in lepša podoba ali kakoršna si bodi ma-lana reč, čem bolj mu oči izpod čela vleče. Solarčeki na očitnej preskušaj i najželjniši hrepenijo le po kričečih ali preživih barvah na mizici, kjer jih darila čakajo. Opazoval sem pri nekej skušnji šolarja, ki je „Večernice" v dar prejel. Kujavo je ogledoval zlato knjižico pa v prenavadni perteni obleki, ker so mu jo zdela premalo pražnja, in ne-vošljivo se je oziral po sosedu svojem, kteri je ves vesel navadno, pa kaj živo tablico
kazal. Kje pa so knjižice družbine na boljšem mestu, kakor ravno na mizici šolskih daril. — „Vse prevdarite, in kar je dobrega, obderžite."
Pluje dežele.
Današnje stanje je prav kakor pred nevihto. Zdaj zdaj lahko zagromi in vojska se vname na jugu, severju, izhodu in Bog ve kje še! Bismark si zdaj kar zelo prizadeva, da bi vladarje druzih nemških der-žav na svojo stran spravil ali jih vsaj tako omamil, da bi roko križem deržali in gledali, kako se Avstrija terga! Bred vsem pa mu je mar za Parsko in Saksonsko. Sicer pa diplomatičiiemu pisanju še ni konca in kraja. Če Bismark tudi zdaj še ne da pravega odgovora na avstrijske predloge zastran razorožanja in mirne sprave, misli se potem naš kabinet v Frankobrod oberniti, kar bi s« bilo moralo že davno zgoditi. Govori so, da so Saksonska kaj zelo za vojsko pripravlja; to pa ni Bismarku po volji in or} jej je že ostro zažugal. Kakor zdaj dunajsko novine pišejo, ni na Češkem več ko 30.000 vojakov, kar je jako malo , če se pomisli, da je Bismark čedalje bolj sirov in nadležerl!
Napoleon gre zdaj v toplice, potem pa v žalonski tabor!
Angleško ministerstvo misli še ostati in volilni red popolnoma predrugačiti, da si tako več prijatlov pridobi.
Razne novice.
*	(Dve smešnici.) Bilo nas je nekaj v prijatelskem krogu zbranih na Štajerskem, kar pride nekdo in med drugim pripoveduje, da je nek župnik blizo kranjske meje (na Vr.r), kjer je nemščina razun uradnikom le malo kteremu znana, za zamrlim vso časti vrednim in domorodnim uradnikom, risum tenentis amici! — pridigoval nemški!!!
Nekteri trdimo, da to ne more biti res, ali dospevši prijatel nam veli : Res je, res! Mi se posiuenovaje pogledamo, eden nazo-čih pa kakor v vseh imenu izdihne: Teinu župniku se blodi po možganih!! - Zakaj neki nemščino š t u 1 i ? !
Ko je tega pogovora konec, prinese posel novine, v kterih med drugim beremo obširni pretres znane okrožnice o šolskih zadevah na Kranjskem, in zvemo, da ni ljubljanska konsistorija njen deležnik, ampak nekdo drug. Koj so spet začnemo popra-ševati eden druzega: Kje pa je Z a v a šnik doma? •— Eden pravi: Berž ko ne v Kočevju ! Drugi pa: Ne, ne, on je Gorenec ! to vem; kje ravno pa je rojen, tega ne vem. Tretji reče: Gotovo je v Sorici, ali pa vsaj Tržiču! Kaj bi se prepirali, nas zavrne hišni gospodar, imamo v nekem zakotju star šematizem, on nam bo resnico povedal! Precej ga poiščemo in vsi se začudimo, ker v njem beremo, da je Zavašnik rojen v dobrovski fari! — Tedaj ne v Tržiču, ne v Sorici, ne v Kočevju, teinuč v dobro slovenski zemlji, kjer se nemščina najberže še dobro ne pozna; rojen je od dobro slovenske matere, ktera se menda nemški še prekrižati znala ni!!
*	G. Juri Kozina je za pravega učitelja na ljubljanski realki poterjen.
*	Od samomorov je čedalje več slišati. Kaj bo? Z Dunaja nam časniki skorej vsak dan poročajo, da si je kdozavdal, ali se ustrelil, ali v vodo poskočil ali obesil itd. Pa tudi drugod, celo po kmetih, se je jela ta pregreha zelo razširjati. Se celo smerkolini so se začeli meni nič tebi nič sami končevati. — Tako je oni dan tu v Celovcu skočil fantalin s pervega poda Bkozi okno na ulice in se precej, pa vendar ne do mertvega, pobil — strahu pred kaznijo. — V kerški dolini se je pa nek hlapčon v hlevu obesil, tudi iz strahu pred svojim sohlapcem, ki mu je bil nekaj zažugal. To je žalostno!
* „Slov. Glasnik1' meseca maja je spet tako lep in mikaven, da moramo „Slovenčeve11 bravce spet nanj spominjati in jim vsaj naznaniti, kaj da prinaša. Naj bi si ga vendar naročil vsak, kdor zmore toliko, ali pa vsaj bral, ker enacega „Glasnika11 ni kjer si bodi najti! Obsega pa tri male pesmi: „Mlademu domorodcu11, „Smrt11 in „Skalam11; potem nadaljevanje povesti „Klošterski Žolnir11, „Rudeča suknja11, „Narodni pevci na Poljskem in Maloruskem11, „Dom žajtje kulture11, slovnično razpravo o „Kakor — ko — kot“, „Obrazi iz narave11, „Narodne stvari11, izvrstno „Slovansko berilo11 v hervaškem, češkem, poljskem in ruskem jeziku, „Književni obzor“ slovenskega, serbsko-hervaškega, češkega in poljskega slovstva, in naposled „Besednik11 , v kterem se nahajajo zanimivi listi iz Ljubljane, Dunaja in Prage, ter še nekaj malih drobtinec, prislovic in rekov iz Istro. — To vse obsega ta list. Pa naj se čitatelji sami prepričajo, da mu ne prcsiijujemo hvale, in da gotovo ne bo nikomur žal za denar, ki ga je zanj dal, ali za čas, ko ga je prebiral. Gospod vrednik zasluži res vso pohvalo in podporo na vse strani!
*	Konec preteklega meseca so je odpeljalo po tukajšnji železnici v daljno Ameriko 8 Gorencev iz Doline na Kranjskem. Srečno pot!
*	Slavno c. kr. namestništvo v T e r s t u je pri tiskarju Miliču v Ljubljani naročilo in kupilo 200 iztisov „Malega sadjo-rejca11, kterega bode berž ko ne razdelilo učencem malih šol na kmetih. — Lep iz-gled za druge. Slava!
*	V dunajskem društvu, „Mittelschule11 imevovanem, imeli so pred nekaj dnevi pogovore o enakopravnosti narodnih jezikov. Govorila sta med drugimi tudi gg. Egger in Wretschko, ki je bil zadnja leta na ljubljanki‘gimnaziji profesor. Človek bi mi-stil, da bodo tako učeni gospodje o tej reči nepristransko in kakor se spodobi, sodili, — ali nič manj ko to! Potem ko sta oba (modrica zakrij si lice!) dobro udrihala po Slovencih in njihovih rodoljubih, zlasti po dr. Bleiweisu, ki si je v dež. zboru na vso moč prizadeval za obveljavo narodnega jezika v šoli, nista se sramovala izreči, da imajo grof Auersperg, Kromer, Dežman e tutti quanti pravo in da so govorili kakor izvedenci. Mi sicer nočemo tem — velja-jakom njihove slave kratiti in temniti, vprašamo pa vendar, kako morejo vendar ti učenjaki (?) z dobro vestjč kaj tacega ter-diti in reči, da je belo černo, med tem ko že vsak pošten človek dobro ve, kaj jo pravo, da že celo vrabci po strehah o tem čivkajo! In dunajski učenjaki, odpadniki slov. rodu, iščejo si s tem nove — sramote!
*** „Klasje z domačega polja11 Ravnokar je izšel pri Otonu Wagner-ju v Ljubljani 1. snopič tega prekrasnega dela v prav ličnej obliki. Kinča ga izvrstno izpeljana podoba Preširnova, dalje obsega Preširnov življenjepis, izvrstno pisan estetično kritičen vvod, o kterem hočemo prihodnjič obširno govoriti in en del poezij. Vse to za nenavadno nizko ceno 25 n. kr. In vendar se še izmar-sikterega kraja še dozdaj ni oglasil nobeden naročnik, od koder bi se jih smelo pričakovati mnogo. Naročnikov so šteje okoli 700, kar se pa glede na izvrstno delo in na nizko ceno mora imenovati premajhno število. Slovenci, podpirajte delo, na ktero bodete lehko ponosni, kedar bode končano. No zamudite te lepe prilike!
*	Baron Šlo j s ni k, nekdanji kranjski deželni namestnik, dobil je oni dan na Dunaju posebno poslavilo — red železne krone 1. verste, neki tudi za svojo pravno in moško obnašanje v poslednjem dež. zboru. Slava, kličemo mu tudi mi koroški Slovenci, ker nam. je bil vseskozi dober!
— 144 —
* V odbor za narodnosti v peš tan's k en zboru je 36 Madjarjev in le 8 Nemadjarjev izvoljenih. Po tem pač ni drugači, da nosijo Madjarji veliki zronec!
Duhovske zadeve.
Goriška nadškofija: V. č. kanonik dr. Dominik C as te liani je postal kanonik školastik. G. Mart. Zuchiatti je dobil vikarijat Kobiljoglavo. G. Andr. Juh gre za kaplana v Černiče, g. Peter V u g a v Štijak in g. Jan. K r a v a g n a v Opačjeselo. — Umeri je g. Jož. Bacci. R. 1. P.!
Ljubljanska škof.: G. Mat. M a-r o 11 gre za farnega oskerbnika v Dober-niče in Duplje je dobil g. Tomaž Slib ar. G. Nace Tavčar gre za kaplana v Cir-knico, g. M. K mo tič pa v Mengeš. — Umerla sta gg. Anton Rozman in Jož, A ž m a n. R. I. P. !
To rž a šk a šk.: G. Juri Jan je postavljen za dekana v Dolini, g. Bernard Zu-a n č i č za župnika v Gerdemselu in g. laž Š 1 o s a r pri sv. Lorencu na Daili. G. Fr. Pašič gre za kaplana v Pičan, g. Ant. Svetlin se verne na Tinjan pri Kopru in g. Jak. Leben je začasno v pokoju.
Lavantinska šk.: G. Mart. Satler gre za provizorja k sv. Križu blizo Marib., g. Jož. Zadravec k sv. Križu pri Lotm., g. Anton Breznik k sv. Urbanu pri Ptuju, g. Jož. Drobnič v Kance, g. Val. Z e 1 i č v Galicije, g. Fr. O g r a d i na Sladko goro, g. Jož. Masten v Konjice, g. Jan. Stipe r k sv. Tomažu pri veliki Nedelji, g. Lavoslav Gregorec k sv. Rupertu v slov. Goriah, g. Jak. Jakopina v Marnberg, g. Fr. Klavžar v Reihenberg, g. Mih. Jeras v Dobovo, g.Mart. Kramberger v Ulimije, g. Jož. Lah v Straže in g. Fr. Arnuš k sv. Andreju pri Leskovcu. G. Martin Iva n ec je poterjen za dekana v Šmarjem in g. Šimen K v ar je imenovan za duh. svetnika. — Umerli so gg. : Fr. Simonič, O. Edvard Zagorec frančiškan v Brežicah in O. Ign. Steržinar minorit v Ptuju. R. I. P.!
Družba sv. Mohora.
Za 1. 1866 so plačali: gg. bogoslovci v Celovcu, dek. Kanalska, Trajberg in fara Šotaraves; — dek. Šmarje lav. škof., fara pri sv. Tomažu, pri sv. Petru, na Rečici; g. bogoslovci v Terstu, fara Katinara; ek. Ljubljana, Loka, Ilirska Bistrica, Šmartno, Kamnik, Kočevje, fara Begne.
Dohodki in stroški za Slomšekov spominek.
Skupnina prejšnjega računa 824 gld. 67 kr., dva cesarska zlata in en križast tolar. Nadidje so darovali gospodje: Pikel stolni prošt v Mariboru 50 g. Modrinjak Matija dvorni kaplan v Mariboru za prvikrat 10 g Ciringer Jernej župnik v Puščavi 2 g. Bizjak duhovni oskrbnik kaznivniee v Gradiški 3 g. Šolarji in šolarce iz št. Jungarsko fare 4 g. V Lenarški dekaniji so darovali gg.:	Tutek Juri dekan pri
sv. Lenartu v slov. goricah 5 g. 25 k. Šrol Franc kaplan 5 g. Knez Slavoljub bilježnik 5 g. Blanter Wilhelm koncipient 2 g. Rob Jožef pisar 1. g. Zarman Franc pisar 1 g. (vsi pri sv. Lenartu), Milošič Mihael provizor 5 g. Potrč Vekoslav kaplan 2 g. Jagrič Juri kmet pri sv. Benediktu 50 k. Munda Vido župnik 2 g. Jančar Frančišek kaplan Tekonja Janez tesar 15 k. Domainko Jožef kmet (vsi v Negovi) 80 k. Fara sv. Bolfankapri Biši 19 g. Šlanič Frc. župnik pri sv. Bolfanku 5 g. Frančiškanski samostan pri sv. Trojici 5 g. 10 k. Kranjc Jožef učitelj 20 k. Kovačič Peter podučitelj 50 k. Mulec Franc 10 k. Strah Janez župnik pr. sv. Rupertu
5 g. Stiper Janez kaplan 5 g. Divjak Jožef župnik pri sv. Ani na Krembergu 5 g. Lezerer Jakob tržan pri sv Lenartu
1	g. Divjak Jožef starši župnik pr. sv. Benediktu 5 g. V Jurjoški dekaniji na Ščavnici so darovali gg.: Kocbek Juri dekan pri sv. Jurju 1 g. 50. k. Urbas Juri kaplan 3 g. Roba Matija 2 g. Kramberger Lovro župnik pri sv. Križu nad. Ljutomerom 1 g. Sattler Martin 1 g. Stranj šak kurat pri sv. Mihaelu v Veržeju 3 g. Ermenc Fr. kaplan v Luto-meru 2 g. Lorenčič Franc župnik pri Mali nedli 1 g. Klobasa Fr. župnik pri sv. Antonu 1 g. Meglič Franc kaplan 50 k. Rubin Martin župnik pri Kapli 1 g. Kurnik Janez župnik pri sv. Petru v Radgoni 3 g. Rantoša Juri kaplan 1 g. Ferenc Janez 2 g. Srenja Verzenskega va-raša 4 g. Arzenšek Juri župnik v Zusemu 5 g. Kajtna Andrej kaplan v Podsredi
2	g. Premilostljivi knezoškov Ljubljanski so poslali, kot zbirko od deset dekanij 205 g. 20 k. Iz Gornjegraške dekanije sem dobil 67 g., Iz Kanalske dekanije sem prijel 17 g. 80 kr. Iz Voženiške dekanije sem prijel 69 g., Dr. Bleiweis, vrednik „Novic11, poslal je 51 g., Pavice Juri kaplan v Cmureku 3 g., G. Niederliofer kaplan pri sv. Petru pri Otersbahu 1 g. Kovačič Mart. profesor bogoslovja v Mariboru 20 g., Kandut Krist, spiritual v Mariberu 5 g. Od Mariborske dekanije prijel 102 g. Člani Mariborske čitavnice 8 g., skupnina 726 g. 94 k.
Skupnina vseh dohodkov 1551 gld. 61 k. Za poštnino se je porabilo l gld. 5 kr., tedaj še ostaja čistili dohodkov 1550 g-56 k,, dva cesarska zlata in en križast tolar.
Opazka. Imena dariteljev Ljubljanske škofije in gornjegraške, Kanalske, Voženiške, Mariborske dekanije in zbirke g. dr. Bleiweisa, se bodo prihodnjič oznanila.
V Mariboru 1. maja 1866.
Matija Prelog, denarničar.
	Loterija.
Gradec t	»O 39 S8 53	«4.
Prihodnje srečkanje je 9. maja 1866.	
Danajska borsa 4. maja 1866.	
5°/0 metalike		52.60
60/0 nacij onal	.	56.—
1860 derž. posoj ,		67.10
Bankine akcije		 637—
Kreditno „		119.80
London		120.75
Novi zlati .		5.91
Srebro	.	.		122,—
Oglas.
Citalničina gostilnica
v fijiibljani
(v poslopju narodne čitalnice)
se zahvaljuje čestitemu občinstvu za dosedanjo blagovoljno pozornost ter se lepo priporoča tudi za prihodnjost. Posebno cestitim gg. rodoljubom na deželi se daje na znanje, da se dobiva tukaj vsak dan zajutrek, dobro kosilo z raznimi jedmi, in večerja, vse po jedilnem listu. Za dobro pijačo je še posebuo skrbljeno.
Za obilni obisk se priporoča tedaj čest. občinstvu udani
Ferko Gock,
gostilničar.
Lastnik A, Einspieler. Odgovorni vrednik J, Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik R. Bertschinger,
■r