Slovenec v Jadranskem morj«, VaJentin Kau6ič, doma od Sv. Antona v Slov. goricah, isedaj v vojaški službi v utrc(baib.. na otoku Mali Lošinj, ki leži na južni strani Pole v ^ladranskem morju, piše na&emu uredniku: 'Mali Lošinj, 22. novembra. Spoštovani gospod urednik! Ker iste me zadnjič bili omenili v ,,Slovenskem Gospodarju", ste mi s tem namignili, da hocete kaikih poročil o zanimivih dogodkih na" Malem Lošinju. Oh, to vam je 6u'dna kamenita puščava! Kamor se človek ozre, ne vidi drugega, kot samo golo gričevje. V umetnih vrtovih zorijo sedag pomaranfie in citrone;' fige in rožiče smo pa poje(dli že pred petimi tedni. V krasnih vrtovih je videti sedaj mnogo lepo cvetefiih cvetlic. In 6e Ibi nas' gospod urednik sedaj obskal. bi rekel, da smo v ra'ju. V mestu vilada sedaj strašna tihota. Ljudje so tu zelo pobožni; v mdeljo in skozi jteden je cerkev vsak v,ečer natlaCeno' polna. ' Tu molijo ljudje bolj pobožno, kot tam pri Vas in človek bi niisilil pri taki moTitvi. da mora vernikom biti usKšana prošnja, V Sedanj'ih takb resnih 6asih. Moena trdnjavska po&adka varuje otok in prihod sovražnika v vojno pristani'š5e. Nekie idatefi iproti izhodno-jnžni strani hodi sovražnik ropat in vznemirjat dalmatinske otočane. A prav blizu trdnjav si ne upa, ker-ve, da bi dobil!težko graaato v pozdrav. Sem v LoŠiinj si ipa 'še bolj ne upa, ker cuti, da je trdnjava zasedena od, krepkfih faatov, ki so od Slov. goric doma. 'Mogoce že V(este, gospod urednik, da je tu svetovno znaino Kopališče. Morebiti bi se le kedaj sovražniku ^ljubilo, pa bi se (prišel s©m kopat. Oh, to pot jo bo skupil, Skopali ga bomo mi trdnjavski topničarji, 'ozironiia skoraj sami Slovenci, in sicer la!ko, da. mu bomo vso prišedšo brodovje na dno morja prijniazali; samo poveljnik ^ovražne mornarice sfj.sme preje obuti velike čevlje, da bo lažje po morju zbežal nazaj na propalo Francosko. Pisali ste v ,,Slovens'k|em Gospodarju", da je trdnjava1 IPrzemvsl obkoljfina. Ob,, Ikako je nam težko se bodo zbrali avstrijski junaM na velikem bojs stricem Rusom obračunali že stare račune,: katere nam dolguje. Tudi smo izvedeH,, da jje ta stari Jlisjak1 v Galiciji dobil par naših mest V kratko posest. No, pa to nič ne šikodi! Bodo pnisli skoraj ž& časi, ko se boao zbrali avstrijski junaM na velikien\ bojnem polju in zagrabili starega tacarja za veliko bradq ter ga znižaM tako, da se mu nikoli ve6 ne. bodo siine cedile jo" avstrijskem ozemlju. Ker vidim že delj ča^a gospoda urednika, k<> mi* kaiže veliloe škarje, 6eš: konfiaij, drugaCe romaStv koš;, pa ra.e, ko bi romal v koš, skJienem svoje vr. stice-in pozdravljam gospoda urednato, da bi nam še dolga leta urejevsj lepi list ,,,Slov. Gospodar." Tem potom tudi pozdravljam iS., g. župnika in 6. g. kaplana tepje iantonjevške lare ter vse znance in prdja;telje po zalih Slovenskih goricah. Ljubi Bog naj jim podeli zdravje ter prepotrebnega blagoslovaOni pa jiiaj mottijo za, nas vse, ki smo pod |»rožjemr da bi rodi)o blagosliovljenega sa(lu. VaŠ udani Valentin Kaučifi. Z lopato S Rusov. Slovenski vojak tržaškega pešpolka piše iz Galici.je: ,,Že devet: dan ležim v zakopu pri strašnem vremeau, i'i oeli dan, vsaki dan nam pošiljajo Rnsi nebroj lahkih in težkih granat in šrapnelov; vedro udar.ia.io 20 do 50 korakov od meie. Cez ^ aše glave streljajo 3 naše in 4 ruske baterije in grozno hrešfii, šumi in doai po zraku. V zaikopu s;n- ' stlsnjeni' kot snhe ribe v sodu in ne mor&m n t j ošteito stcgn t' noge. Umil se nisem že 3 tedre, zo ^o tudi ne, ker ie voda i ezdrava in vode še nisem p 1, od kar sem čel od doma. Napravil sem že.-en juriš in ujel sem z lopato v roki 8 R.usov. Vsi so me pros li: ,,!Ne str.eljajfe!". Do sedaj sem še zdrav, kako dolgo, ne vem."