O kritičnih jedcih zgodovine 
E m a S l m i š a 
Vsaka pcdobnouzzivtam} osehomijt namerna. 
CosU-Gavras . 2 
Zg'j 3"V^nvpisj9, ta^ell}^l s t n j 23 v«kovanje m pre-
bavo pf€teMost< v rivV^jtem casu, ce 3 mo fJietz^ 
scn^jevi naybche v nasia^^^nvi -krtic-
nur jrugi nasiavnvi. namreč »monumenta l ru« ir, 
"an^l^lvamO'^ K» i n T e r p r e t i r a t a s pi^^ 
leto 3" vsl ihi^ mož in aejanj Dodis^ v ^ki^mrii ž?l|i 
ohrannve lokalnih posebncst i s i a v vco<3b< re3k€j§ 
in b u l j sramei i j ivo V j e d n j današnjega odncsa dc pre-
teklosti je t crei kn! ična i/bdeia^/a ^ako tistega, ka^ je 
bi(o sul5kih ucb^n<kih c j ^ o b n i h a iskuf i ih i neku«; 
s iÄ l j eno koi nesonrrif; dobr^ napredno inve i iko 
kortu3< vsega o čemer je Dtiu ze o3 2aceJka jasn-j, d? 
je Ou dui sc v dle^etn oo d<s: se nî ^un ne bi sme-
lih rgo 3111. in je en i m e den.h sodobmkin na ic jßos 'e .^ 
ostalo poJiaceno in nepredelane 
N a j p o t i h e m z a v e z a n o kaWri koli ah s p l o h n o b e n i pol i t ič-
n i p l a t f o r m i , zgodovinopis je^ včas ih t u d i p o d k r i n k o d r u g i h 
znanosti^ raziskuj« in na s topa v zavesti , da n a s t o p a kot ivare /o 
pred p<rzühc. »V preteklost i ,« mel je zgodovinopisn i s t roj , »je slo 
m a r s i k a j h u d o na robe m s e n e s m e nikol i več ponovit i«, poleg 
lega pa je t r e b a »ohranja t ) in negovat ) p )e te to do ž r tev t i s t ega 
nai'obeV^ N e n e h n o , sk ra tka , o p o m i n j a , d a j e n a j h u j š e s lo , k i 
na s lahko d o l e t i - k j se pravzaprav že trseskozi dogaja - p o u h a , 
ki preži od vsepovscd in h ka te r i je človestiro i e i n h e r e n t n o n a -
g n j e n o . Slednje seveda drži • Človek resda p o s t a n e cloirek p rav 
skozi vzpostavi tev razmer ja d o preteklost i , a o b e n e m t e m u raz-
m e r j u n e n e h n o uha j a , se t rga iz n jega , r e e popko iano , s ka te ro 
| e p r ) t r j e n n a Östo, k a r je bilo • vse to j e n a m m ontološki pogoj 
delovanja v sedan jos t i in u s t v a r j a n j a no^'ega, ka te rega p r ihoda 
nenapo^ ' edu je nič o d Östega »je bilo«. N a m e n tega spisa je t ako 
pokaza l i , d a j e kr i t ična obravnava pre teklos t i sicer l eg i t imna , 
m o r d a celo n u j n a operacija^ k i pa se mora v a r o v a b tega, da bi 
se z a c e m e n t i r a l a v celovi to e k s i s t e n c i a l n o d ržo , iz ka t e re n e 
drž i več n o b e n a p o l n a p r e j 
Ze Nie tzsche je dobro v e d e t da je kr i t ično zgodovinopis je s a m o 
p o sebi t v e g a n o poče t je , sa j »miniranje« d o m n e v n i h veličin in 
o p o z a r j a n j e na t e m a č n e d i m e n z i j e p r e t ek l ega - pa n a j gre za 
čisto o s e b n o ob računavan j e z l a s t n o p r e t e k l o s t j o ali za razga-
Ijanje k o r e n i n n a r o d a ali d r ž a v e - o b e n e m p o m e n i o b r a č u n s 
t i s t im , k a r na s k o n s ö t u i r a : »To je v e d n o n e v a r e n , n a m r e č u 
ž ivl jenje s a m o neva ren proces: in l judje ali časi, k i n a t a nač in 
sJuzijo živl jenju, da p r e t ek lo s t sodijo in uničujejo, so iredno ne-
va rn i in ogrožen i l j ud j e in časi« {O koris t i in škodi zgodovine 
za življenje, v: Času Tftprimernaprerrttsijevanja^ s t r . 83}. P a n e le 
zato, ker posamezn ika ali n a r o d k o n s b m i r a njegova pre teklos t , 
t emveč t u d i za to , ker k r i t i čna drža n e s m e biti s ama sebi n a -
m e n ' j e le n u j n a p r e h o d n a faza , k i m o r a pripel jat i do tega, da si 
za^fetcnc dame ncpc preteklost • kar seveda n e p o m e n i zan ikan ja 
ali po t lač i tve t is tega, kar je biJo p red t e m kr i t ično o s i ^ t l j e n o , 
t emveč p r e d v s e m to, da si d a m o novo sedanpst; da v sedan jos t i 
k r s t i m o n e k o »novo dobro« i n s t e m hkra t i v p r e t e k l o s t vpiše-
m o , i ^ n j e iz lušč imo njegoiro m o ž n o s t . A t o je t e ž k a naJoga, k i 
l ahko spodle t i p r av tako, k o t je m o r d a n e k o č spodJe te l z a s t a -
vek iz p re tek los t i , k i je z d a j p r e d m e t kr i t ike; t e r j a n a m r e č , da 
p r i v z a m e m o n e k o n o v o naravo, ki je sprira n u j n o m a s k a , vse-
le j nekol iko na silo p r ivze ta n o v a iden t i t e t a , ki s e n a m le slabo 
p o d a in ki mora še »prirasti«, ki mora šele p o s t a t i »prva n a r a -
va«. In te rpre tac i j a pre teklos t i , osebne ali s iceršnje , je uspe la ali 
je »posrečena« n a t a n k o takra t , ko se hkra t i od ia ja k o t l a ea t ivna 
pr isvoj i tev in preobl ikovanje sedan jos t i In ob ra tno , s p o d l e t e b 
je, ko se »zatakneta p r i p o n a v l j a n j u enega in is tega p re t ek l ega 
r e f r e n a N jena (ne jpos rečenos t pa je, k o t b o m o iddeli, od idsna 
p r e d v s e m o d t ega . W o i n t e r p r e t i r a 
Ironija pričujočega spisa je sicer n a t a n k o v t e m , da se • ob doka j 
s labem izgovoru poman jkan j a p ros to ra • n e postreča o m e n j e n e -
m u krea t ixmemu m o m e n t u , t emveč je n jegov d l j pokazati^ kaj 
se zgodi, če gre n e k a j n e p r i č a k o v a n o n a r o b e in se m a š i n e r i j a 
k r i t i čnega z g o d o t d n o p i s j a »za takne« o b n a v e d e n e m r e f r e n u 
»zle pre teklos t i« in svar i lu p red pozabo . Kaj t i k r i t )čno zgodo-
v inop i s j e k o t vsak d r u g i n t e r p r e t i r a j o č in v r e d n o t e č d i skurz 
p ravzaprav n e m o r e n e p o s e g a t i v sedanjost^ in Četudi ga lahko 
okva l i f i c i ramo k o t n e z m o ž n o s t d e j a n j a (ki s m o ga opredel i l i 
kot »skok«, h ipno p r e t rgan j e pre tek los t i ) , k o t an t i -de jan je por 
excellence, se venda r l e n a h a j a n a ist i ravni k o t s l e h e r n o d r u g o 
z g o d o v i n s k o de lovan j e (ki se pač lahko odv i ja na d i skurz ivn i 
ah nediskurzivni r avm, lo s t a na pogos to nedouml j iv način pre-
p le t en i m n o b e n a o d n j i ju n i na poziciji meta-raxmi) . Kri t ično 
zgodotdnopisje , vko l ikor (p)ostan€ s a m o sebi n a m e n , j ene -de -
jan je , ane -de j an j e , k i j e prav kot t ako n e k o p a r a d o k s n o d e j a n j e , 
ki se uto^šča n a i s to linifo z neuspe l imi dejanj i , k i j i h ref lekt i ra . 
int̂ r̂pretacija krt $ preJm̂ ^̂ vm 
Za k a j gre? V č e m je p ravzaprav težava kr i t i čne d r ž e ali, bolje, 
s a m e g a k/itika, t ega jedca zgodov ine s p r e m a l o kondici je? Za 
začetek b i m u v n ie tzschejevski d i k d j i seveda lahko očital i pri-
p a d n o s t suženjsk i moral i , ki n e z n a us tva r j a t i not/ih v rednos t i , 
t e m v e č le p reobrača stare. Tisto, kar s a m o sebe o z i r o m a n e k a j 
na seb i v operaci j i p reš i l j a rea lnos t i , v d e j a n j u p o i m e n o v a n j a 
nečesa, kar je še b rez imena , af i rmira joče in nak lon j eno imenu-
je ^«dobro«, bo sužen j prekrst i l v »ne-dobro« ozi roma »zlo«, n a t o 
pa m o r e b i t i za r u m e č e k s e samega s e b e - k o t a n t i p o d a t ako 
po jmo\ ' anega zla - razglasil za dobrega . Krit ični zgodovinar , v 
kol ikor n e uspe p rekorač i t i d i m e n z i j e kr i t ičnost i , je pač že p o 
detin)ciji n a g n j e n k p o d o b n o r e a k t i v n i m p o s t o p k o m 
A de js tvo , da zgolj-kri l ični preiskovalec p re tek los t i v p rv i vrs t i 
re-agira , u s t x ^ r j a n j e iz s e b e p a m u je tu je , izhaja iz neke spe-
cifike n j egove narave : k r i t ik je v p r t d v r s ö dab interpret ali, v 
f u i o l c ^ k e m besedn jaku , muč i ^ishba prebavo. S t e m n i k a k o r 
n o č e m o reči, d a j e n jegova i n t e rp r e t ac i j a p re tek los t i n e t o č n a , 
neob jek t ivnaa l i zgrešena, t e m t r e č d a j e d ishinkcionalna , da gre 
v s a m e m procesu i n t e r p r e t a d j e n e k a j t ako h u d o narobe , da se 
prat /zaprav sp loh n e izvrši , kot bi s e mora l . 
In te rpre tac i j a k o t proces , v k a t e r e m o i ^ a n i z e m ( torej s l ehe rno 
živeče, pa n a j b o to n a j e n o s l a v n e j š e b i t je , k i i n k o r p o r i r a de-
lec iz okolice ali človek k o t n a j k o m p l e k s n e j š a t e l e sno -duhovna 
»maš iner i ja«) sreča t u j e , k i m u p r ide n a s p r o t i , in ga prede la , 
p r e o b l i k u j e p o svoji m e r i v n e k a j l a s t n e g a , je p o N i e t z s c h e -
j u p roces , ki, z a raz l iko o d s p o z n a n j a , n i m a p r e p r o s t o bodis i 
pravi lnega bodis i n a p a č n e g a r e z u l t a t a glede n a svoj p r e d m e t 
O kritičnih jedcih zgodovine 
E m a S l m i š a 
Vsaka pcdobnouzzivtam} osehomijt namerna. 
CosU-Gavras . 2 
Zg'j 3"V^nvpisj9, ta^ell}^l s t n j 23 v«kovanje m pre-
bavo pf€teMost< v rivV^jtem casu, ce 3 mo fJietz^ 
scn^jevi naybche v nasia^^^nvi -krtic-
nur jrugi nasiavnvi. namreč »monumenta l ru« ir, 
"an^l^lvamO'^ K» i n T e r p r e t i r a t a s pi^^ 
leto 3" vsl ihi^ mož in aejanj Dodis^ v ^ki^mrii ž?l|i 
ohrannve lokalnih posebncst i s i a v vco<3b< re3k€j§ 
in b u l j sramei i j ivo V j e d n j današnjega odncsa dc pre-
teklosti je t crei kn! ična i/bdeia^/a ^ako tistega, ka^ je 
bi(o sul5kih ucb^n<kih c j ^ o b n i h a iskuf i ih i neku«; 
s iÄ l j eno koi nesonrrif; dobr^ napredno inve i iko 
kortu3< vsega o čemer je Dtiu ze o3 2aceJka jasn-j, d? 
je Ou dui sc v dle^etn oo d<s: se nî ^un ne bi sme-
lih rgo 3111. in je en i m e den.h sodobmkin na ic jßos 'e .^ 
ostalo poJiaceno in nepredelane 
N a j p o t i h e m z a v e z a n o kaWri koli ah s p l o h n o b e n i pol i t ič-
n i p l a t f o r m i , zgodovinopis je^ včas ih t u d i p o d k r i n k o d r u g i h 
znanosti^ raziskuj« in na s topa v zavesti , da n a s t o p a kot ivare /o 
pred p<rzühc. »V preteklost i ,« mel je zgodovinopisn i s t roj , »je slo 
m a r s i k a j h u d o na robe m s e n e s m e nikol i več ponovit i«, poleg 
lega pa je t r e b a »ohranja t ) in negovat ) p )e te to do ž r tev t i s t ega 
nai'obeV^ N e n e h n o , sk ra tka , o p o m i n j a , d a j e n a j h u j š e s lo , k i 
na s lahko d o l e t i - k j se pravzaprav že trseskozi dogaja - p o u h a , 
ki preži od vsepovscd in h ka te r i je človestiro i e i n h e r e n t n o n a -
g n j e n o . Slednje seveda drži • Človek resda p o s t a n e cloirek p rav 
skozi vzpostavi tev razmer ja d o preteklost i , a o b e n e m t e m u raz-
m e r j u n e n e h n o uha j a , se t rga iz n jega , r e e popko iano , s ka te ro 
| e p r ) t r j e n n a Östo, k a r je bilo • vse to j e n a m m ontološki pogoj 
delovanja v sedan jos t i in u s t v a r j a n j a no^'ega, ka te rega p r ihoda 
nenapo^ ' edu je nič o d Östega »je bilo«. N a m e n tega spisa je t ako 
pokaza l i , d a j e kr i t ična obravnava pre teklos t i sicer l eg i t imna , 
m o r d a celo n u j n a operacija^ k i pa se mora v a r o v a b tega, da bi 
se z a c e m e n t i r a l a v celovi to e k s i s t e n c i a l n o d ržo , iz ka t e re n e 
drž i več n o b e n a p o l n a p r e j 
Ze Nie tzsche je dobro v e d e t da je kr i t ično zgodovinopis je s a m o 
p o sebi t v e g a n o poče t je , sa j »miniranje« d o m n e v n i h veličin in 
o p o z a r j a n j e na t e m a č n e d i m e n z i j e p r e t ek l ega - pa n a j gre za 
čisto o s e b n o ob računavan j e z l a s t n o p r e t e k l o s t j o ali za razga-
Ijanje k o r e n i n n a r o d a ali d r ž a v e - o b e n e m p o m e n i o b r a č u n s 
t i s t im , k a r na s k o n s ö t u i r a : »To je v e d n o n e v a r e n , n a m r e č u 
ž ivl jenje s a m o neva ren proces: in l judje ali časi, k i n a t a nač in 
sJuzijo živl jenju, da p r e t ek l o s t sodijo in uničujejo, so iredno ne-
va rn i in ogrožen i l j ud j e in časi« {O koris t i in škodi zgodovine 
za življenje, v: Času Tftprimernaprerrttsijevanja^ s t r . 83}. P a n e le 
zato, ker posamezn ika ali n a r o d k o n s b m i r a njegova pre teklos t , 
t emveč t u d i za to , ker k r i t i čna drža n e s m e biti s ama sebi n a -
m e n ' j e le n u j n a p r e h o d n a faza , k i m o r a pripel jat i do tega, da si 
za^fetcnc dame ncpc preteklost • kar seveda n e p o m e n i zan ikan ja 
ali po t lač i tve t is tega, kar je biJo p red t e m kr i t ično o s i ^ t l j e n o , 
t emveč p r e d v s e m to, da si d a m o novo sedanpst; da v sedan jos t i 
k r s t i m o n e k o »novo dobro« i n s t e m hkra t i v p r e t e k l o s t vpiše-
m o , i ^ n j e iz lušč imo njegoiro m o ž n o s t . A t o je t e ž k a naJoga, k i 
l ahko spodle t i p r av tako, k o t je m o r d a n e k o č spodJe te l z a s t a -
vek iz p re tek los t i , k i je z d a j p r e d m e t kr i t ike; t e r j a n a m r e č , da 
p r i v z a m e m o n e k o n o v o naravo, ki je sprira n u j n o m a s k a , vse-
le j nekol iko na silo p r ivze ta n o v a iden t i t e t a , ki s e n a m le slabo 
p o d a in ki mora še »prirasti«, ki mora šele p o s t a t i »prva n a r a -
va«. In te rpre tac i j a pre teklos t i , osebne ali s iceršnje , je uspe la ali 
je »posrečena« n a t a n k o takra t , ko se hkra t i od ia ja k o t l a ea t ivna 
pr isvoj i tev in preobl ikovanje sedan jos t i In ob ra tno , s p o d l e t e b 
je, ko se »zatakneta p r i p o n a v l j a n j u enega in is tega p re t ek l ega 
r e f r e n a N jena (ne jpos rečenos t pa je, k o t b o m o iddeli, od idsna 
p r e d v s e m o d t ega . W o i n t e r p r e t i r a 
Ironija pričujočega spisa je sicer n a t a n k o v t e m , da se • ob doka j 
s labem izgovoru poman jkan j a p ros to ra • n e postreča o m e n j e n e -
m u krea t ixmemu m o m e n t u , t emveč je n jegov d l j pokazati^ kaj 
se zgodi, če gre n e k a j n e p r i č a k o v a n o n a r o b e in se m a š i n e r i j a 
k r i t i čnega z g o d o t d n o p i s j a »za takne« o b n a v e d e n e m r e f r e n u 
»zle pre teklos t i« in svar i lu p red pozabo . Kaj t i k r i t )čno zgodo-
v inop i s j e k o t vsak d r u g i n t e r p r e t i r a j o č in v r e d n o t e č d i skurz 
p ravzaprav n e m o r e n e p o s e g a t i v sedanjost^ in Četudi ga lahko 
okva l i f i c i ramo k o t n e z m o ž n o s t d e j a n j a (ki s m o ga opredel i l i 
kot »skok«, h ipno p r e t rgan j e pre tek los t i ) , k o t an t i -de jan je por 
excellence, se venda r l e n a h a j a n a ist i ravni k o t s l e h e r n o d r u g o 
z g o d o v i n s k o de lovan j e (ki se pač lahko odv i ja na d i skurz ivn i 
ah nediskurzivni r avm, lo s t a na pogos to nedouml j iv način pre-
p le t en i m n o b e n a o d n j i ju n i na poziciji meta-raxmi) . Kri t ično 
zgodotdnopisje , vko l ikor (p)ostan€ s a m o sebi n a m e n , j ene -de -
jan je , ane -de j an j e , k i j e prav kot t ako n e k o p a r a d o k s n o d e j a n j e , 
ki se uto^šča n a i s to linifo z neuspe l imi dejanj i , k i j i h ref lekt i ra . 
int̂ r̂pretacija krt $ preJm̂ ^̂ vm 
Za k a j gre? V č e m je p ravzaprav težava kr i t i čne d r ž e ali, bolje, 
s a m e g a k/itika, t ega jedca zgodov ine s p r e m a l o kondici je? Za 
začetek b i m u v n ie tzschejevski d i k d j i seveda lahko očital i pri-
p a d n o s t suženjsk i moral i , ki n e z n a us tva r j a t i not/ih v rednos t i , 
t e m v e č le p reobrača stare. Tisto, kar s a m o sebe o z i r o m a n e k a j 
na seb i v operaci j i p reš i l j a rea lnos t i , v d e j a n j u p o i m e n o v a n j a 
nečesa, kar je še b rez imena , af i rmira joče in nak lon j eno imenu-
je ^«dobro«, bo sužen j prekrst i l v »ne-dobro« ozi roma »zlo«, n a t o 
pa m o r e b i t i za r u m e č e k s e samega s e b e - k o t a n t i p o d a t ako 
po jmo\ ' anega zla - razglasil za dobrega . Krit ični zgodovinar , v 
kol ikor n e uspe p rekorač i t i d i m e n z i j e kr i t ičnost i , je pač že p o 
detin)ciji n a g n j e n k p o d o b n o r e a k t i v n i m p o s t o p k o m 
A de js tvo , da zgolj-kri l ični preiskovalec p re tek los t i v p rv i vrs t i 
re-agira , u s t x ^ r j a n j e iz s e b e p a m u je tu je , izhaja iz neke spe-
cifike n j egove narave : k r i t ik je v p r t d v r s ö dab interpret ali, v 
f u i o l c ^ k e m besedn jaku , muč i ^ishba prebavo. S t e m n i k a k o r 
n o č e m o reči, d a j e n jegova i n t e rp r e t ac i j a p re tek los t i n e t o č n a , 
neob jek t ivnaa l i zgrešena, t e m t r e č d a j e d ishinkcionalna , da gre 
v s a m e m procesu i n t e r p r e t a d j e n e k a j t ako h u d o narobe , da se 
prat /zaprav sp loh n e izvrši , kot bi s e mora l . 
In te rpre tac i j a k o t proces , v k a t e r e m o i ^ a n i z e m ( torej s l ehe rno 
živeče, pa n a j b o to n a j e n o s l a v n e j š e b i t je , k i i n k o r p o r i r a de-
lec iz okolice ali človek k o t n a j k o m p l e k s n e j š a t e l e sno -duhovna 
»maš iner i ja«) sreča t u j e , k i m u p r ide n a s p r o t i , in ga prede la , 
p r e o b l i k u j e p o svoji m e r i v n e k a j l a s t n e g a , je p o N i e t z s c h e -
j u p roces , ki, z a raz l iko o d s p o z n a n j a , n i m a p r e p r o s t o bodis i 
pravi lnega bodis i n a p a č n e g a r e z u l t a t a glede n a svoj p r e d m e t 
(k^te^or j f i pravi lnega in napačnega s l a m a n a s p l o h tuj i) , M m -
vec p o z n a razl ične $topn)e a s p e š n o i t i S leherno s p o z n a n j e 
p ravzaprav jn terpre lac i )a ; a in t e rp re tac i j a fe s svojim p r e d m e -
l o m v m n o g o zan imive j šem r a z m e r j u od spoznan ja , k o t ga poj -
m u j e t rad ic iona lna fUo2ofa)a In te rpre tac i j a kot preobl ikovanje 
z u n a n j e g a p o m e r i o r g a n i z m a n a m r e č n i n e k a j n e v i r a l n e g a , 
l emveč p o t e k a k o t n e k a k š e n hc) $ svojim p r e d m e t o m , ki se n e 
izteče vse le j v kor i s t i n t e r p r e b r a j o č e g a . Prav lahko se n a m r e č 
zgodi, da si la nalož4 prevelik »zalogaj« oz i roma preceni svoje 
»prebavne zmožnos t )« . 
To t / r s tno n e z m o ž n o s t i n t e r p r e t a c i j e l epo i lus l r i ra t u d i zvr$t 
zgodov inop i s j a , ki je N ie t z sche v svoji t r i de ln i razdeli txa n i t i 
n e omen ja , z a t o pa se ji posveča na d r u g e m mes tu ; n a m r e č zgo-
dovinopis je , k) s t remi p r e d v s e m p o c^fetrivnosfe in kop ičen ju 
poda tkov ler se p n t e m se hvaL, d a j i h sp loh n i m a n a m e n a vre-
dno t i t i N a š t e l o p o Nie tz$cheju sodi k zahtexd n jegovega sto* 
l e l j a p o splošni zgodovinski izobrazbi , ki pa je p ravzaprav ne-
kakšno prek le t s tvo , sa j »jedca« zgodotane pripravi d o tega, da 
usvo jenega sploh n e prede la : »Modern i človek n a z a d n j e vleče 
s sebo j o k r o g n e z n a n s k o m n o ž i n o neprebav l j en ih k a m e n č k o v 
veden ja , ki p o t e m ob pr i ložnos t i tudi dodobra ropo t a jo v Cele* 
su, k a k o r se t e m u reče v pravljici« (str . 86). Razlog i n t e r p r e t a -
t ivne n e m o č i je seveda p r e d v s e m prevel ika kol ič ina poda tkov ; 
a o m e n j e n o »ropotanje v telesu« tu n i zanemarl j ivo; izostala in-
te rpre tac i ja , ki t u j e p u i ^ neprede lano , n i t ako neškodl j iv pro-
ces, k o t se m o r d a zdi, m n i b rez posledic za in te rpre t i ra jocega . 
Ko c c i ^ l ^ w ^'iv^ 
Se s labše se v t e m p r i m e r u g o d i k r i t i č n e m u »jedcu zgodovi -
ne«. Temu, k o t omen jeno^ n e m o r e m o oč i t a t i , d a j e n j e g o v a 
i n t e rp r e t ac i j a p r e t e k l o s t i s v o j e m u p r e d m e t u k r jv i cna , s a j to 
v n e k e m smis lu velja za s l e b e m o in te rp re tac i jo ; l ahko pa m u 
oč i tamo, da si svojega p r e d m e t a sploh n e u s p e p rav prisvoji t i , 
da s e je n e k kos p re tek los t i n e k a k o «zataknil« v n j e m tn ostal 
neprebavl jen , kar je pac odraz , kot se r a d izrazi Nie tzsche , kri-
t ikove »nezmožnos t i , da $ čim opravi». Ta n e z m o ž n o s t n i n i č 
d rugega k o t z4lo šibka i n t e r p r e t a t i v n a sposobnos t , ze lo š ibka 
•ptQsticnQ siIq nekega člotreka, nekega l juds tva , n e k e ku l tu re , 
mis l im t i s t a sila, da iz s e b e ven ras te jo po svoji moči, p re tek lo 
i n t u j e p r eob l iku j e jo in pr isvoj i jo , pozdrav i jo rane^ n a d o m e -
s t i jo izgubl jeno, p o n o v n o iz sebe obl ikujejo razbi te oblike So 
l judje , ki ima jo t ako ma lo te sile, da ob e n e m s a m e m doživet ju, 
ob eni s ami bolečini, p o g o r t o z las t i ob eni s ami nežn i kritdci, 
kakor na nek i č is to m a j h n i krvavi p ra sk i neozdratHj itro izkrva-
vijo« (str . 59) . O d s o t n o s t t e siJe n a m r e č p o m e n i , da se p r e d -
me t interpretaci je^ v n a š e m p r i m e r u pre tek los t , znova in z n o -
va da j e v predelavo, a z n o v a in znova o s t a j a nep rede lan i n k o t 
t ak povzroča škodo, s svoje s t r an i udan nazaj po i n t e r p r e t u in 
u s o d n o p r izadene n jegovo z m o ž n o s t de lovanja - de lovanje pa 
pravzaprav n i nič d rugega kot sk l epna faza in te rpre tac i je , f aza 
p res i t j a , t i s t ega , ko i n t e r p r e t i r a n e m u v ö s n e m o svoj p e č a t in 
se o b e n e m že p o m a k n e m o napre j . K u s p e l e m u d e j a n j u i n t e r -
p re tac i j e seveda sodi t u d i določena s t o p n j a pozabe ; pač n e 
m o r e bit i p r e d m e t i n t e r p r e t a a j e , in bs to , česar si o rgan izem z 
v e h k o i n t e r p r e t a t i v n o moč jo n e m o r e prisvoji t i , pozabi . V na-
s p r o t n e m p r i m e r u b ib i l t ako rekoč brez p res l anka bombard i ran 
od z u n a n j i h dražl ja jev kakor t u d i od dražl ja jev s p o m i n a . Ključ-
ni p r o b l e m s leherne in t e rp re t ac i j e oz i roma n j e n a ne t aa lg i cna 
točka t a k o n i to l iko pozaba^ k i jo v do ločen i m e n pac n u j n o 
spreml ja , t emveč nemožnost pozabe. SJeherni p o s k u s i n t e rp r e -
tacije s toj i in pade na t em, kako bo opravi l s to n e m o z n o s t j o , ki 
se • vsaj pri človeku, k i j e kot t ak razpe t m e d Časovnimi d imen-
zi jami in n e živi v večni s edan jos t i • vselej jatHja na obzor ju . 
In vendar : »Kdor s e n e m o r e spus t i t i n a p r ag t r e n u t k a , t a k o da 
pozab i vse pre teklos t i , k d o r n e m o r e brez vr toglavice in s t r a h u 
s ta l i na eni točki kakor bog in ja zmage, ta n e bo nikoli vedel, kaj 
je sreča, in se hujše: ne bo n iko l inaprav i lnečesa , kar d ruge dela 
srečne« (str . 58). Iz p r e p r o s t e g a razJoga, k e r bo p rezapos len s 
p r e t e k l o s t j o , ki bo « ropota la v telesu« in ga hromi la ; k e r se je 
kolesje n j egove m t e r p r e t a t i v n e mas iner i je b r e z u p n o zaskočilo 
ob k a m n u , ki noče več ven . Njegova osnotrna operaci ja je t a k o 
p o s t a l a v e č n o ponav l j a joč i se p o s k u s p rebave , večno m l e t j e , 
ki o n e m o g o č a vse d r u g e operaci je . V n e k e m smis lu je t a k o se* 
veda trselej r^eko pre tek lo , n e k o »je biJoa t i s to , p reko česar or* 
g a n i z e m n e m o r e , k a r je p reveč za n jegov sibki «želodec« (po 
N i e t z s c h e j u j e n a m r e č t u d i d u h »se na jbo l j p o d o b e n želodcu«, 
glej Onscron dobreffi m zlega, s t r . 139); kr i t ično zgodovinopis je 
pa , k i si p r e t ek lo s t celo ekspl ic i tno jemlje za p r e d m e t , s eveda 
n i nič d rugega k o t p r i m e r t o v r s t n e s labe prebave par etilen-
ce; v kolikor seveda, p o v e j m o še enkra t , s e n j e g o t r a k r i t i čnos t 
zgolj p e r p e t u i r a b rez konca in od re šu jočega >ikoka« v (četudi 
še z m e r a j d i skurz ivno) de lovanje v sedan jos t i . 
Da se r a z u m e m o : n a t e m m e s t u s e n i bilo g o v o r a o po l i t i čn i 
zlorabi zgodovine . S ledn ja n a m r e č sploh n i operac i ja prebme^ 
temveč uporahe^kljtpo def in ic i j inesoudeležena , neangaz i rana 
in je n e sp reml ja n ikak r šna kriza. Četudi to n e p o m e n i , da z na-
v e d e n i m n i v nikakršni povezavi. Toda, rečeno z Michaelom En-
d e j e m to je že d r u g a zgodba in n a j bo p o v e d a n a kda j drugič . ^ 
Razprava o zgodovinskem 
V 
spominu v Španiji 
Frances c-M are Alvaro 
V >ijgu francuskega zg;.̂  aovinarja Heruvja R^;u?soja bi 
larko rekli txeieniost se ni pretek'ia Še hifi^ raslex^ie 
nas t 'M cirvuski ^jv. oarodija Pfng^ oog' s p<«teklosijo 
I? nas /č^raj sprem enii v vecnu aktuamr^ temo Spo-
mnim se 'a^ko n^vic o creiskf?^^ p rsmr tn h :>siank"' 
pesnika Fe senca G a r a e Lcrce. kj so gafranKist i 
Pil v pr\ ih dneh I r i a vUansk ? vojne 
Kolekt ivni s p o m i n se je v Španij i sp remen i l v p ravo b o j n o polje 
pol i t ičnih s Q a n k Po toliko let ih svobode d ržav l j anom i p a n s k e 
demokrac i j e l e v e d n o n i uspe lo us tva r i t i » spominske s k u p n o -
sti«, če upo rab im iz razAxdshai jaMargal i ta . I n prav za to je naša 
p r e t ek lo s t t e r en , p o s e j a n z raz l ičnimi polre^rucami, ki j ih p r i 
ž iv l jenju v e a n o m a o h r a n j a j o zamere , n e k a t e r e i zmed n j ih se 
h r a n i j o ^ o p o r t u n i z m o m in predvol i ln im t a k t i z i r a n j e m , t r e t j e 
pa z n e u m n o s t j o . 
Tran^ ic i j j in o K r t r . a p ^ r a D a 
P r e d e n se l o l i m o probJema samega , m o r a m o s p o m n i t i n a ne-
ka te re p o s e b n o s t i španskega p r i m e r a , d a b i l ahko 2 do ločene 
pe r spek t ive anaiiziral i p a s e pol i t ične d e b a t e o s p o m i n u Naša 
d ržav l j anska t ^ j n a je bila p ro log in grozlj ix^ genera lka d ruge 
sve tovne vojne, hk ra t i pa je Španija os ta la na robu tega velikega 
s p o p a d a , v k a t e r e m so se sile osi s o o d l e z 2 a x ^ m k i Slednj i so 
v o k v i n h h ladne vojne na koncu sprejeb odločitev, d a n a oblasti 
pus t i jo Franca. E>ržavljanska trojna se je izliJa v do lgo t ra jno dik-
t a t u r o , k i s e j e koncaJaše l e t ak ra t , ko je d i k t a t o r umr lna raxrne 
smr t i . Tranz ic i ja jeb iJa dogovor jena r e f o r m a m e d bolj p ragma-
t i č n i m i s k u p i n a m i f r a n k i s t o v in p r o t i f r a n k i s t i č n o opozic i jo , 
k i j e , zatredajoč s e svoj ih š ibk ih točk, opust iJa p r v o t n o ide jo 
lus t raci je in pris taJa n a p a r l a m e n t a r n o m o n a r h i j o z d r i a t o i i m 
poglavar jem, Id ga je biJ za svojega nas l edn ika določil d ik ta to r . 
Špani ja je bila glede t ega d r u g a č n a o d Por tuga l ske . 
N a d a l j e v a n j e f r a n k i z m a n i b ü o mogoče , p r av t a k o k o t je bilo 
n e m o g o č e iz2vati p re lom, sa j n e e n a n e d r u g a s t r a n n i s ta bili 
dovol j m o č n i . Tako je na koncu prevladala s r e d n j a p o t . Z d o g o -
v o r o m m e d o b e m a s t r an em a je bil začr tan t r e n u t n i španski de-
m o l a a t i č n i s is tem, k a r je m e d d r u g u n pomeni lo , da nihče n e bo 
poravna l r ačunov s t is t imi, ki so vodili tiranijo. Z a k o n o a m n e -
stij i iz le ta 19 77^ s p r e j e t v k o r i s t F rancov im n a s p r o t n i k o m , je, 
na svoji z amolčan i h r b t n i s t r an i , pos tav i l p iko t u d i z g o d b a m 
iz p r e t e k l o s t i in d o k o n č n o prepreč i l p o r a v n a v a n j e r a č u n o v z 
vodi ln imi kadr i d i k t a t u r e . Ta z a k o n o amnes t i j i so sprejele v$t 
glavne s t ranke opozicije, m e d ka te r imi so bili t u d i komun i s t i in 
socialisti . Kljub t e m u pa danes k o m u n i s t i in n j ihovi ideološki 
nas lednik i zahtexrajo neka te re u r adne ukrepe , ki so p o p o l n o m a 
v n a s p r o t j u s t e m , kar so zagovarjal i o b koncu dikta ture , k o t da 
bi se s t e m odrekl i d e j a n j e m v r h o v n e g a v o d j e t edan je Komuni -
s t ične s t r anke Sant iaga Carril la. Paradoks pa je v t em, da s e j e 
n e d a v n o p r e m i n u l i Carrillo kasne je t u d i s a m obnaša l , k o t da 
se n e bi s p o m i n j a l las tnega d i s k u r z a i z t i s t ih časov. N a s p r o t n o 
pa je soda l i s t Felipe Gonzalez vseskozi zahteval sk ladnos t m e d 
t e m , k a r je bilo s a c r t a n o v času t ran^jc i je , in t em, k a r bi d a n e s 
ho te l i t is t i , k j se skl icujejo n a d o l i n o s t do s p o m i n a . 
N a m , k j s m o odrasli kasneje , n e pri t iče, da b i špekul i ra l i o č k -
tit/ni 2godovini d r u g a a i e t ranzici je . Vendar pa, na sp ro tno , lah-
ko m m o r a m o porw)vno pre teh ta t i t o u r a d n o zgodbo, sa j nespo-
razumi , ki so zas idrani v njej , pr ip lavajo na p o m j e vsakič, ko se 
v p a r l a m e n t u odpre razprax^ o času d ruge š p a n s k e republ ike , 
državl janske vo jne in Francotre d ik ta tu re . Ne b o m razpravljal o 
de jan j ih polit ikov tranzici je , trendar pa k o t i z i r a m zmagoslaven, 
p r e t i r a n o poenos ta tHjen in otročj i nač in , n a k a t e r e g a so n a m 
raz lagah t a p roces , ki s luži le za k o n s t r u k c i j o p r a z n e g a m i t a 
in n e za poglob i tev demokrac i je . Svoje stališče glede tega sem 
poskuša l a r g u m e n t i r a t i že v svoji knj igi Ei? assassins dt Franco 
(Francovi mori lc i ) . 
ilui^ja naročil« sprave 
N a j p o m e m b n e j š i n e s p o r a z u m , ki je zrase l z n o t r a j mi t a špan -
ske t ranz ic i je , je p rep r i čan je , da je v l e t ih m e d 1 9 7 5 in 1 9 7 8 
p r i š lo d o » n a r o d n e sprave» m e d v s e m i d ržav l j an i . Sprava n a j 
bi bila s k o r a j nekakšen mag ičn i r ezu l t a t t ega pob t i cnega pro*