GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK
LETO VIL
JOLILNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL
| novim vodstvom v akcijo za samoprispevek
ra Predsednika občinske konference SZDL izvoljen Vili Belič
Volil,le konference občinske organizacije SZDL — bila je v 'to *do, 3o_ junija, se je udeležilo 39 od 70 delegatov, 14 pa je bilo tavičeno odsotnih. Tako je bila prisotna večina (65 %), kar je iogočilo delo konference in izvolitev novega vodstva.
^Konferenco je otvoril dose- ne bo mogoče pokriti vseh po-j(anji predsednik ing. Janez Če- treb, le obratno, kolikor bo ažar. Nato se je zbralo za sredstev, toliko potreb bomo tednjo mizo delovno predsed- lahko pokrili. Poslanka je de-
^Klne konference 30. junija. Govori ing. Janez Čemažar, dose-{H ^'Predsednik obč. konf. SZDL Ljubljana — Vič — Rudnik.
J Vo
iPre^se(dnikom dr. Rudot jam, u ilel ? ^Lačunčem. Po sprejetju tem n? reda je sledilo poro- akcija, H ^ m8- J. Čemažaija o pripra-p, t Za uvedbo samoprispevka it : gradnjo otroško-varstvenih , lkt°v in osnovnih šol.
^1 ei0v- Čemažar se je naprej za- ||
, ’ da se ugotove objektivni Ost i Za*caj Je samoprispevek j |a'neobhoden. V letih 1971 PC.‘ '6 bi s pomočjo samopri-Lo itn ,ogradili v občini novih šol v vrednosti 37 no-i^nijonov in za 17 milijonov 0nV' Prispevek občine in sa-jP^evek na osnovi 1 % od :"t Clh dohodkov pa v občini Prikril primanjkljaja, to fljj l ?08°de šele s prelivanjem Obrnočju celotnega me-,(ti je v teku izseljevanje iz »Tiočna preobremeni-'i*1 y 'obnih predelov. j t^HubJjani ^ bo zbralo iz gtMj P^spevka 126 milijonov , k ; Katerim bodo občine pri-■Jjj tj j 40 milijonov ND. Sku-^ !yalnSrec*stv' Temeljne izobra-^ '"m sKupnosti bo na ta na-^	zgraditi v mestu 24
# novih šol> vzgoj"0
a l2id QValnico ter izvršiti razne Sno ^ adaptacije. SZDL tjj .da največjo težo politič-Uve“ v zvezi s pripravami 0n;, dbo samoprispevka, to ^ fe-^relostni iz.Pit“.
^ razPrava ° samo-'io jg u> okrog katerega vla-jjApajj ^Hoge nejasnosti in ne-e' Strokovno jih je za-W t}V.. Poslanka v socialno it tj ^nem zboru skupščine V l*Cr l- Aleksandra Korn-Ki je poudarila, da s *> Ki bodo na razpolago,
jala, da je samoprispevek na področju solidarnostna ki zahteva širšega gleda-
nja, ne le na neposredno kotist. Reprodukcija in izobraževanje sta stvari vsega naroda. V tem smislu je k razpravi prispeval tudi podpredsednik skupščine občine Stane Virtič, kije dejal, da akcija za samoprispevek ni le akcija za denar, marveč daje še bolj politična akcija, ki razbija notranjo zaprtost potrošniške družbe.
V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik mestne konference SZDL Ljubljana Ignac Voljč.
Razprava je s te točke logično prešla v oceno dosedanjega dela občinske konference SZDL in v smernice za njeno delo v prihodnje. Te smernice bo še posebej izoblikoval novi izvršni odbor. •
Sledilo je poročilo nadzornega odbora — zanj Dušan Mole, verifikacijske komisije -zanjo Bine Lenaršič, in kandidacijske komisije r- zanjo Pepca Oprešnik, ki je predlagala kandidate za novi izvršni odbor, za nadzorni odbor in za člane mestne konference ter je vse kandidature tudi utemeljila. Volitve so soglasno potrdile predloženi predlog.
Objavljamo sestav novega izvršnega odbora občinske konference SZDL: Vili Belič, dr. Viktor Čeč, ing. Janez Čemažar, Ištvan Gedei, ing. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Alojz Kušar, Jana Kušar, Bine Lenaršič, Franc Malovrh, Dušan Mole, dr. Rudolf Obračunč, Pepca Oprešnik, Ivo Starin, Stane Tesner, Stane Vrhovec in Marko Wertel.
Člani nadzornega odbora so: Vinko Grdadolnik, Ivan Jarc, Ivo Lovše, Viktor Ščukovt in Anica Zavec.
Za člane mestne konference so bili izvoljeni: ing. Alojz Habjan, Bine Lenaršič, dr. Jože Slivnik, Alojz Strajnar, Zdravko Troha, Ignac Voljč in Franci Zalar.
Na predlog udeležencev je bilo glasovanje javno. Tako so izvolili tudi predsednika in podpredsednika občinske konference SZDL Vilija Beliča in ing. Lojzeta Habjana, prav tako soglasno. Novi predsednik se je nato zahvalil za izraženo zaupanje, dosedanji predsednik pa se je, zahvalil dosedanjim članom konference, ti in novi pa njemu za res uspešno in kvdi-tetno delo.	SaS
Ing. Janez Čemažaf
Živahno politično življenje, ki kljub poletnim mesecem še nič ne kaže običajnega počit-niškega umiijenja, in mnoge spremembe v našem družbenem življenju se kažejo naposled tudi v spremembah v vodstvu naše konference SZDL. Dosedanji predsednik občinske konference ING. JANEZ ČEMAŽAR po dolgoletnem in uspešnem delovanju zapušča svoj položaj. Vsekakor bo ostal tudi v prihodnje aktiven politični delavec v življenju naše občine in mu tako tudi za naprej želimo uspešno delo. Za vse storjeno pri SZDL — poleg redne zaposlitve, v „prostem“ času -v imenu tistih, ki tov. Čema-
Vili Belič
žaija in njegovo družbeno-po-litično delo pobliže poznamo in cenimo: tovariški pozdrav!
Novi predsednik obč. konf. SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik je VILI BELIČ, rojen 1929 v Ljubljani, diplomirani elektrotehnik, pomočnik direktorja Šolskih delavnic Tehničnih šol v Ljubljani. Tov. Belič je bil že med vojno politično aktiven kot član mladinske organizacije od leta 1942 dalje, po vojni pa je opravljal razne vodilne funkcije, najprčj v mladinski in nato v partijski organizaciji, kjer je postal sekretar četrtne organizacije ZK Trnovo — Kolezija.
Podpredsednik obč. konf. SZDL je ING. LOJZE HAB-
Ing. Lojze Habjan
JAN, rojen 1935 v Ljubljani dipl. inž. agronomije, direktor sektoija za proizvodnjo pri podjetju „Gruda“. Tudi on je začel z delom v mladinski organizaciji, bil je odbornik občinske skupščine in je Član raznih samoupravnih organov. Tako kot predsednik Vili Belič je tudi Lojze Habjan član prejšnjega — in seveda sedanjega — izvršnega odbora obč. konf. SZDL. Je pa tudi član uredniškega odbora in stalni dopisnik Naše komune. Kot strokovnjak se tov. Habjan zavzema zlasti za razvoj kmetijske kooperacije, je tudi predsednik sekcije za kmetijstvo.
^ŠTEVILKA 7/8 • JULIJ—AVGUST 1971
Igor Vrtačnik, občinski pionirski prvak v gimnastiki in šesti v republiki. Star je 13 let in je končal 7. razred osnovne šole Trnovo.
Zakaj samoprispevek?
Otroških vrtcev in osnovnih šol imamo premalo ali pa delujejo te prepotrebne družbene ustanove v težkih, nezadovoljivih razmerah. Tako je pri nas že izza vojne, ko je bila vzrok takšnemu stanju vsesplošna prizadetost. Vendar tudi kasneje ni bilo mogoče na tem področju nikoli doseči eksplozivnega razvoja drugih, obratno, danes ni nobeno odkritje več, če ugotovimo, da je zaostanek iz leta v leto večji. Danes vemo, da ne bo dovolj sredstev za realizacijo srednjeročnih načrtov za izgradnjo otroško varstvenih objektov in osnovnih šol Ne bo jih, če...
Ko pa bi le uspeli zagotoviti potrebna sredstva za realizacijo obstoječih načrtov, potem tudi že vemo, da bo življenje po vsej verjetnosti krepko preseglo teoretična predvidevanja. Namesto da bi se približevali rešitvi problema, smo vedno dlje od nje. To pa v praksi pomeni slabše učne pogoje in seveda tudi uspehe, šolanje v izmenah in nezmožnost zadostitve zakona o splošni osnovnošolski obveznosti. V otroškem varstvu pa pomeni večjo ogroženost nestrokovno varovanih otrok in preprečevanje možnosti zaposlitve, mladih žena, kar onemogoča ženam - materam dejansko družbeno enakopravnost.
Ko smo se tako spogledali s problemom otroškega varstva in šolstva iz oči v oči, smo postavljaj} neposredno predvprašanje: kaj storiti? Odgovor pa moramo prej ko slej iskati v okviru lastnih možnosti in lastne dobre volje: gospodarstva ni moč še bolj obremenjevati - čeprav računamo tudi tu na njegovo solidarnost -občinski proračun pa je že itak prekratka rjuha. Odgovor je torej: samoprispevek! Gre za obliko družbene solidarnosti, kakršna je v navadi tudi po deželah, kjer si še niso napisali v program razvoja socializem in samoupravljanje.
Ni še dolgo tega, kar je bilo o samoprispevku v Ljubljani precej govora. Takrat je bilo splošno razpoloženje (med občani!) na splošno samoprispevku naklonjeno. Potem pa so nekje na vrhu odločili drugače. Kaže, da so sedaj spoznali tudi tam .. Zakaj se naša občinska konferenca z velikim delom članstva, s svojim izvršnim odborom in predsedstvom zavzema v tej situaciji za samoprispevek in prehaja v to široko akcijo? — vsaj iz treh pomembnih razlogov:
1.	ker je nujna,
2.	ker je izraz dobre volje m
3.	ker deluje za zmanjšanje socialnih razlik.
Na nujnost smo že pokazali. Z odločanjem na referendumu, s podrejanjem manjšine večini, z individualnim prispevkom skupnosti pomeni samoprispevek izraz altruizma in je kot tak politič-no-povezovalni akt. V tem vidimo njegovo etično, humano vrednost. Ima pa tudi posredno socialno-regulativno možnost, saj prispevajo na ta način premožnejši več, v sorazmerju s svojimi dohodki.

I
IRtac*8	Posnetek je sicer iz arhiva, vendar bi bilo zlasti
50k dalje vsak dan tako, ko bi le vreme ne nagajalo. -‘Sni ° ** v naS* občini le z mal° uspeha prizadevamo za njen ?	% r®Zvoj> Pa j* več kot očitno, da si domačini in njihovi
A Znajo privoščiti lepote in vrednosti svojih krajev.
Včasih ugotavljamo, da ta ali ona organizacija deluje le bolj na papirju. To pa ne velja za organizacijo Rdečega križa v naši občini. Akcije, ki se jih v tej organizaciji lotijo, so dosledno dobro izpeljane. Takšna je bila tudi nedavna nabiralna akcija. Na sliki: akcijski štab RK KS Krim — Rudnik.
Letošnji deževni junij je bil kaj malo naklonjen našim dopustnikom. Pa tudi kmetje so imeli z vremenom vrsto nevšečnosti. Tako tudi priprava krme za zimo ni potekala, kakor bi morala.
Nekaj sreče je bilo potrebno, da si pripeljal še o pravem časn pod streho voz posušenega sena.
SEJI OBČINSKE
S SKUPŠČINE; ZZB NOV NAŠE OBČINE,
SKUPŠČINE
RAZVITJE PR Al
Problematika krajevnih skupnosti in predlog za uvedbo samoprispevka sta bili prvi točki na dnevnem redu seje občinske skupščine, na kateri so se zbrali odborniki 24. junija. Pred njimi je bila obširna analiza krajevnih skupnosti, o kateri so se v glavnem pozitivno izrazili, vendar so sklenili, da naj se do jeseni ta analiza še strokovno poglobi, tako da bo lahko res dobro služila kot merilo naslednjega proračunskega leta.
Živahna razprava je potekala tudi ob predlogu za uvedbo samoprispevka za gradnjo šol in otroško varstvenih ustanov. Odborniki so izglasovali predložene materiale in poveriU občinski konferenci SZDL glavno težo priprav za sprejetje samoprispevka.
V okviru ostalih točk dnevnega reda so odborniki obravnavah poslovanje stanovanjskega podjetja Dom v lanskem letu, posojilo za popravilo mestnih ulic in cest IV. reda, družbeni dogovor o štipendiranju in zaključni račun prispevkov in davkov za leto 1970. Na seji je postalo živahno še ob obravnavanju zasedbe ravnateljskega mesta na osnovni šoli Trnovo, kamor je bil imenovan Geza Čahuk.
Borci za aktivnejšo vlogo
ZZB NOV »MILAN ČESNIK«
Po presledku treh let je bila 27. maja v domu Svobode na Viču skupščina ZZB NOV občine Vič-Rudnik. Poleg članov so se skupščine udeležili general Jaka Avšič, generalpolkovnik Rado Pehaček, član zveznega odbora ZZB NOV Janez Japelj, narodni heroj Franc Krese-Čoban kot tudi predstavniki občinskih odborov zveze borcev.
1. julija so se odborniki občinske skupščine znova zbrali. Tokrat sta bili na dnevnem redu le dve točki. V okviru prve so obravnavah mere za izvajanje stabilizacije na področju gospodarstva v občini in so se s tem v zvezi zavzeli za kar naj večjo doslednost. Med obravnavo organizacije vseljudskega odpora na območju občine so dobih odborniki podrobnejši vpogled v način organiziranosti in zagotovilo za relativno varnost.
NASLEDNJA ŠTEVILKA NAŠE KOMUNE BO IZŠLA SEPTEMBRA
Potem ko so izvolili devetčlansko delovno predsedstvo (predsedoval mu je dr. Rudolf Obračunč), je predsednik občinskega odbora ZB Stanislav Vrhovec podal uvodno poročilo. (Povzemamo nekaj glavnih misli).
„Naša organizacija mora gojiti budnost v takem smislu, da še bolj utrjujemo našo socialistično družbo, da čuvamo in gojimo velike pridobitve naše slavne revolucije. Ko tako ocenjujemo politično situacijo, potem znamo še bolj ceniti naše napore za mir in sožitje med narodi."
Potem, ko je orisal položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah je dejal: „Nikakor ne smemo dopustiti, da bi se nekatere naše organizacije . zapirale vase, da se v njihovih vrstah zaostrujejo spori, da se njihova tematika in področje dela začne in konča pri materialni problematiki borcev in kritiki naše družbe. Letošnji občni zbori so dokazali, kako močno je naše članstvo povezano z življenjem kraja in občine. Enotno se pri vseh naših organizacijah odraža dosledno stališče, da zahtevamo objektivno in pošteno razpravljanje o problemih, ki tarejo naše članstvo. Nikakor ne podpiramo lastnih napak in nepravilnosti, ker smo končno sami tisti, ki tudi od našega članstva zahtevamo objektivnost in poštenje pri tako odgovornem duržbenem delu. Celotna naša družbena skupnost je v jeku doslednega izvajanja gospodarske reforme in stabilizacije. Pripominjam, da naše članstvo v celoti podpira in aktivno sodeluje v tem izredno važnem družbeno gospodarskem procesu. Zavedamo se, da bo od uspešnosti gospodarske reforme, stabilnosti gospodarstva nasploh tudi materialni položaj našega članstva ugodnejši. Prav tako pa živimo sedaj v središču razprav in razgovorov o predlaganih ustavnih spremembah, ki so pravzaprav tudi sestavni del naših naporov za stabilizacijo.
Zato bo morala naša organizacija in celotno članstvo posvetiti temu osrednjemu vprašanju, ki dejansko predstavlja prelomnico v našem dosedanjem razvoju, vso podporo in še več, tej problematiki bomo morali z vso prizadevnostjo in aktivnostjo usmeriti vse naše napore, z eno osnovno željo, da težave gospodarskega značaja čimprej prebrodimo in da celoten program stabili-
Ex tempore v Vehkih Laščah, reditve v naši občini?
Začetek tradicionalne hkovne pri-
Ex tempore v Velikih Laščah
Na predlog Naše komune so v soboto, 26. junija priredili v Velikih Laščah prvi ex tempore - množično likovno akcijo z omejenim časom. Organizator prireditve je bila osnovna šola Primoža Trubarja z njenim prizadevanim ravnateljem Nikom Valjavcem, po strokovni plati pa je pomagal slikar Maj-Klemenčič.
Na prvem laškem ex temporu so se zbrali najboljši likovniki z osnovnih šol Vič, Trnovo in „Oskar Kovačič" - ti so bili zastopani le z višjimi razredi - in domačini - ti seveda v večjem številu. Mlade likovnike so spremljali njihovi pedagogi. Čas, določen za delo, je bil od desete do 16. ure, slikali pa so motive iz Velikih Lašč in okolice. Iz nasli-
Naša komuna, glasilo občinske konference SZDL Ljub-Ijana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor: inž. Janez Čemažar, Danilo Emeršič, inž. Lojze Habjan, Slavo Kobe, Rudi Kosmač, Bine Lenaršič, Peter
Likar, Boris Makovec, Darko Perovšek, Ivan Virnik in San-
di Sitar (odgovorni urednik). Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7/1., tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.
kanih del je nato slikar Klemenčič sestavil izredno zanimivo razstavo, ki bo v avli osnovne šole odprta vse počitnice. Udeleženci pa bodo dobili spominske diplome.
Tako je uspešno potekla prva prireditev te vrste v Velikih Laščah. V prihodnje naj bi postala vsakoletna, tradicionalna, po udeležbi še obširnejša, po tematiki pa bolj vezana na znamenite laške rojake Trubarja, Levstika, Stritarja in posredno tudi Jurčiča. Že letos je ex tempore lepo uspel, udeleženci, ki so pokazali veliko mero zavzetosti in likovnega ta-
lenta in znanja, pa so prav gotovo pridobili nove izkušnje in prijetne
vtise.
S prireditvijo ex tempore se je laško kulturno in še posebej likovno življenje še obogatilo. V Velikih Laščah prirejajo dokaj pogosto likovne razstave, v načrtu pa imajo kiparsko kolon jo: vsakoletna delovna srečanja kiparjev, ki bodo prihajali čez poletje oblikovat plastike iz lesa, te pa bodo puščali kraju v zahvalo za njegovo gostoljubnost. Kiparske kolonje naj bi začele drugo leto, njihov zametek pa se bo pojavil nemara že letos.
SaS
zacije kakor tudi predvidene ustavne spremembe začno delovati čimprej v smeri napredka in ekonomske trdnosti.
Delo občinskega odbora ZZB NOV se je v zadnjih treh letih odvijalo v devetih komisijah, ki so zasedale na 193 sejah ter skušale pravočasno rešiti 3676 poslanih prošenj. Odbor je uspešno sodeloval s komisijo za vprašanje borcev in invalidov NOV pri občinski skupščini, z organizacijo Zveze rezervnih vojaških starešin in ostalimi družbeno političnimi organizacijami.
Komisija za priznanje posebne dobe v NOB se je pri reševanju prošenj srečavala s težavnim in odgovornim delom, saj so bili zahtevki, ki so jih komunalni zavodi za socialno zavarovanje pošiljali komisijam, nemalokrat pomanjkljivo dokumentirani in je morala komisija iskati podatke pri bivših aktivistih na terenu.
V naši občini je 1052 vojaških vojnih invalidov. Njihova problematika je bila dalj časa neurejena (materialno stanje). Vendar se je z republiškim zakonom o W1 višina invalidskega dodatka povišala od
350 na 410 dinarjev. Na konte-rencali WI pa je najbolj izstopala želja, da je treba čimprej sprejeti XXIX. amandma k ustavi, ki govori o tem, da bi bile vse temeljne pravice borcev in invalidov NOV določene v federaciji, kajti posamezne republike naj bi svobodno reševale v okviru pristojnosti predvsem tiste zadeve WI, ki imajo socialen značaj. Takšno je bilo poročilo komisije za.VVI.
V poročilu komisije za socialna in zdravstvena vprašanja borcev in invalidov NOB pa je bila poudarjena želja po tesnejšem in odgovornejšem delu te komisije na področju dodeljevanja družbene pomoči z vsemi krajevnimi organizacijami ZB in ZW1.
Potem, ko so s svojim delom seznanile članstvo še ostale komisije
Potem ko so s svojim delom seznanile članstvo še ostale komisije,
Potem ko so s svojim delom seznanile članstvo še ostale komisije, se je začela razprava.
Generalpolkovnik Rado Pehaček je poudaril zlasti izredno razumevanje občinske skupščine pri razumevanju borčevske problematike. „Po svojih močeh bomo tudi borci skušali podpreti našo skupščino pri njenem delu. Na vseh nivojih moramo sodelovati kot družbeno'politična skupnost, kot soustvarjalci, saj bomo na tak način lahko lažje uve-
ljavljali svoje pravice, kot če smo pomaknjeni v ozadje."
Janez Japelj pa je v svojem pozdravnem nagovoru predvsem orisal pomen ustavnih amandmajev, pri tem pa dejal, da morajo borci, ki imajo v našem političnem življenju' še vedno velik vpliv, s svojimi močmi nuditi aktivno pomoč pri njihovem izvajanju.
Nekaj več besed pa so posvetili organiziranosti ZK v Ljubljani: ,,Zveza komunistov kot osrednja sila našega sistema se mora pokrivati podobno kot vse ostale družbene organizacije s samo teritorialno razdelitvijo, zato na tej skupščini še enkrat zavzemamo že znano stališče o formiranju občinskih komitejev ZK, saj bo tako organizirana Zveza komunistov lahko učinkoviteje reševala družbena vprašanja."
Obsodili pa so tudi nedavne študentske demonstracije v našem mestu češ „takšna zborovanja sb se sprevrgla v že kar reakcionarno smer in zadnji čas je, da se z mladimi odkrito pomenimo o družbenih
Graditi na mladi
problemih, ne pa, da dopuščamo, da
neposredno blatijo našo revolucijo, kar izraža vse prej kot pozitiven pristop k izgrajevanju naše socialistične družbe".
Na koncu pa so soglasno izvolili delegate za mestno skupščino in __ jnestnj odbor ZZB J. DOMITROVlC
kandidate NOV.
Razvitje prapora je bilo v* dne 22. junija 1971. v Doni« bode na Viču. Predsedniki Tiplič je v nagovoru razprto« misli: Vse letošnje leto nas sp«1 na dobo pred 30 leti, ko je * fašizma občutil na svoji koli prej, drugi slej. S ponosom p*1 na to dobo, ko je večina sloveni naroda izrazila upor proti sp so mu s silo hotele odvzdl dražje, to je svobodo na p zemlji.
Takratna totalitarna vojna bila zgrnila nad zaledjem,1 mesta, morila žene in otroke, J dejstva so rasla iz dneva v dan ) je bil razdeljen v dva tabOfl miselnosti sta se spopadli na nje in smrt. To je torej djj smo borci za svobodo stopili' z enim edinim nesebičnim — osvoboditev.
Ideje, za katere so gnili M slovenska, srbska, črnogorska, ška inteligenca in delavci, ^ rile novo državno telo, v gradimo socialno enotnost vanske skupnosti.	L
Že v maju 1941 so se >< prvi odbori OF na področju nega terena „Stan in dom
kratni ustanovitelji so PoV?z?'1 nesljivc in predane domoljuMf
PREVEC IN PREMALO' NATANČNE INŠPEKCIJE
Pogled z mestnega nivoja?
Pred dnevi sem se razgovarjal z direktorjem manjšega podjetja iz Ljubljane. Pod nos mi je pomolil odločbo inšpekcije, v kateri jasno piše, da bo pač treba plačati kazen, ker se lušči barva na napisni tabli. ..Stojimo sredi
ganja. Ne kor
naselja črnili gradenj. Teh pa nihče besno pojasnil.
ne vidi, še manj pa preganja," mi je
Ubogega direktorja sem komaj pomiril in mu razložil, da je stvar popolnoma drugačna, če se pelješ v avtomobilu po cesti in lahko kar iz njega opazuješ nepravilnosti in nato pišeš odločbe, kot pa da moraš loviti privatnika in je tako ravnanje inšpektorja razumljivo. Kako je pravzaprav prišlo do takega stanja?
Pred leti so se dogovorile ljubljanske občine za skupne inšpekcijske službe. Tak ,.centralizem" naj bi imel kup prednosti na vseh koncih, saj se je pokazal tak sistem kot zelo uspešen npr. pri UJV. Tedaj so obljubljali, da bodo pri novi organizaciji lahko organizirali specializirano delo, pa še manj ljudi bo treba. Od obljub do realnosti pa je daleč.
Inšpekcije so že dolga leta organizirane pp novem ,,naj“ principu, rezultatov pa ni videti. Občani sploh več ne opazijo delovanja inšpekcije na nekaterih področjih, ker so inšpekcije izgubile kontakt z bazo in ljudje inšpektorjev sploh ne poznajo. To seveda nekaterim, posebno obrtnikom, ki tako radi kršijo predpise, v celoti ustreza. Oni imajo oblast raje daleč, daleč, in tako zagovarjajo veliko in lepo centralizirano upravo v kaki palači.
Do česa je prišlo šc na tem področju? Število zaposlenih na inšpekcijskih službah se povečuje, specializacija se izvaja prostorsko namesto po dejavnostih, uvedli pa so tudi mehanske pokazatelje ocenjevanja dela. Tako merijo uspešnost inšpektorja po številu odločb, prijav o prekrških itn. Zato so inšpektoiji včasih prisiljeni, da posvečajo pozornost nepomembnim stvarem, da lahko naberejo zadostno število odločb. Iz istega vzroka izvira tudi to, da so se inšpekcije skoncentrirale v svojem delovanju na družbeni sektor. V podjetju namreč vedno koga
Tako se inšpekcija spotika pri podjetjih ob prave malenkosti. Eno sem navedel že prej kot primer, to je napisne table. Drugi lep primer je inštitut Jožef Stefan. V inštitutu so na svoji ograjeni zemlji dozidali sredi kompleksa stavb majhen podaljšek, ki so ga rabili za boljšo uporabo po-speševalnika. Stvar je bila skrita očem, toda ne dovolj. Budno oko inšpektorja za gradbene zadeve jo je zapazilo in začele so deževati odločbe. Isti inšpektor pa verjetno ne :iti celih „črnih“ ulic, ki
uspe zapaziti se pojavljajo na Kozarjih in drugod. V neki drugi tovarni je inšpekcija odločila, da morajo imeti orodje in naprave za gašenje v posebni stavbi izven tovarniških prostorov. Ko je podjetje dobilo odločbo, je na dvorišču svoje tovarne, v sredini med zidovi, postavilo provizorično stavbo za orodje. Ko je prišla gradbena inšpekcija, je gradbeni inšpektor izdal odločbo o rušenju stavbe, ker niso imeli v tovarni ustreznega dovoljenja in ker kazi podobo dvorišča. Te gradnje od zunaj ni nihče videl in okolice goto ni kazila, še manj pa dvorišča.
Marsikdo pa lahko zapazi zarjavelo karoserijo, ki jo je avtomehanik enostavno postavil ob cesto in jo tam tudi pustil. Njega nihče ne pre-
mislim očitati inšpekciji arupcije, ker ne gre za njo, gre le za način dela, ki se je pokazal Kot popolnoma neuspešen. Črnih gradenj niso uspeli zajeziti, ceste in vodotoki so še vedno polni odpadkov, ki jih odlagajo ljudje, toda kdo bo lovil privatnika, ko pa so podjetja mnogo lažji in povrhu še večji plen. Inšpektorju se razumljivo ne izplača pri takem sistemu ocenjevanja, kot vlada, preganjati storilca, ki se mu bo izogibal in bo inšpekor porabil mnoge urice za eno samo odločbo. Norma je norma!
Verjetno bi resnično bolje storili v Ljubljani, če bi pustili inšpekcije po občinah, saj jih je sedaj v centralizirani službi zaposlenih več, kot pa bi jih bilo na vseh ljubljanskih občinskih inšpekcijah skupaj. Delovanje na ravni občine bi bilo verjetno uspešnejše zaradi boljših kontaktov med samimi inšpekcijami, kot tudi drugimi organi npr. oddelkom za gospodarstvo. Inšpekcija bi bila bliže bazi in bi verjetno laže uspevala.
Ne gre nam pri tem za kakršne-koli občinske interese in razbijalske težnje, usmerjene proti inšpekcijam, dejstvo pa je, da se princip, ki je v veljavi, ni obnesel in bi ga zato kazalo zamenjati. V naši družbi težimo k vedno večji decentralizaciji in v tem položaju verjetno sploh ne bi izstopale inšpekcije, če bi bile organizirane na ravni občine, ki je temeljni nosilec.
MILOVAN DIMITRIČ
bili 'pripravljeni boriti se P*011 patoiju.
Proslava je bila namenj6®* vitju našega prapora, ki naj N bol skupne borbe proti**1] Ustvarjanje nove socialisticn*™ be je že poziv in življenjska nost, da se do konca izveds i noosvobodilni boj sloVe ^ ljudstva. Ob razvitju prajk>(*J člani Zveze borcev zavezuj**® bomo ostali zvesti načelom L leti ustanovljene Osve^j fronte. Razviti prapor se je rj s praporom Pionirskega a
*’*—	rtcnnVfu
„Milan Česnik" na osnovni ^ j kot simbol, da bo mladina
vala z delom osvoboditelje^ |
Sledil je kulturni
bena šola Vič je sodelovala * nimi točkami harmonika!]*'j navzoči so bili navdušeni na, niškim izvajanjem. Pionirji ^ rali nekaj pesmi iz NOV. Z* . ček je mikavna skupina P*rV narodnih nošah izvajala *® ples.	UUBO B
OBČINSKA ORGANIZACIJA ^
Priprave na ustanoriteV, činske organizacije ZK kajo po predvidenem p*-0!
V obdobju priprav je n° t hov velik delež sekretar?..
nega aktiva v občini Vjl* novo izvoljeni predsed*1^
činske konference SZpl".^ Vse osnovne organi*?*-1^, so že izvolile člane v konferenco. Ustanovni
DAN REČANOV V LJUBLJANI
bo 8. julija, na tem sestf*^ konferenca začrtala P\£ dela in izvolila svoje org81'
ie^‘
najdeš, s privatnikom, ki se lahko in
tudi uspe skrivati, pa je precej težje. srečanj si v prihodnje še želimo.
V soboto, 12. junija smo pozdravili v Ljubljani predstavnike mesta Reke. Pobratimsko sn se ponavlja že nekaj let, je bilo tudi tokrat zelo prisrčno.	. jji
Srečanje je bilo organizirano tako, da so posamezne skupine prevzemale v goste prijatelje * . po družbeni dejavnosti ali pa so odšli na obisk k neki krajevni skupnosti. Tudi naša krajevna ^ Podpeč — Preserje je imela svoje goste, ki jih je seznanila s krajevno samoupravo. Delegacija , imela razgovor v Domu sindikatov z predstavniki mestne in občinskih konferenc SZDL. Pora je bil ogled Muzeja revolucije, slikarske razstave in ogled mesta Ljubljane. Zvečer je bil v D011 tovariški večer do odhoda vlaka na Reko.	^
Tokratno srečanje je ponovno potrdilo medsebojno prijateljstvo, način izmenjavanja reševanju problemov, ki se pojavljajo. Tudi medmestna obdaritev predstavlja poseben '
Ing. LOJZE'
TUDI ZADNJIČ KRITIČNO
23. junija se je sestal izvršni odbor občinske konference SZDL, zadnjič v tem sestavu. Zato je bila njegova seja vsa posvečena zagotovitvi kontinuitete dela, predvsem pa pripravam za sklic konference 30. junija. V tem smislu so člani izvršnega odbora opravili vse vsebinske, kadrovske in tehnične priprave.
Izvršni odbor je obravnaval tudi evidentiranje kandidatov za republiško delegacijo v zvezni konferenci SZDL in je ugotovil, da to evidentiranje ni potekalo dovolj demokratično. Republiška konferenca je namreč predlagala nekatere kandidate, za katere je navajala, da so jih delegirale občinske konference, ki pa v resnici o tem sploh niso razpravljale. Postopek evidentiranja in verificiranja je že iz tehničnih razlogov premalo demokratičen, saj imajo občinske konference le omejene možnosti vplivanja.
Tako kot v krajevni skupnosti Podpeč - Preseije je v znamenju izmenjave izkušenj *n ^ sli^ srečanja potekal obisk Rečanov tudi v Notranjih goricah in v KS Krim — Rudnik, pos ^ prikazuje skupino iz reške krajevne skupnosti Kmjevo ob prihodu na ljubljansko železni kjer so jih sprejeli predstavniki KS ,.Milan Česnik*.
Ol BAčNA, TOVARNA' LJUBO ANA JE NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA TOBAČNA WARNA
100 letih se je marsikaj spremenilo
jpačna tovarna je odigrala važno vlogo pri
J KROVTTBU PROSLAV OB JUBILEJU EDVARD KARDELJ: mu BACNA TOVARNA JE ODIGRALA VAŽNO VLOGO PRI ■ I ZVOJU DELAVSKEGA GIBANJA V LJUBLJANI
f IKvajalec slovite svetovno znane cigarete Filter 57 Tobačna to-lli ^ Ljubljana je slavila v juniju visok jubilej: 100-letnico obstoja. ^ Zamaje srečala torej že dvakrat.
■ili ij; .maica pred sto leti so tedanje eli 5°®ais*ce obrtniške in narodne io i„Ce ,sPor°čile javnosti, daje bila “'ovljena v Cukrami tobakar-ot je bilo skromno obvestilo I j ^ovitvi, tako je bila skromna e it, j a tovarr>a. Cas spreminja ®®>es lahko vidimo reklame °Vest’*a TTL povsod. V korak s
četku je zaposlovala tovarna le 24 žensk, kasneje pa je število zaposlenih raslo v za tedanje časa astronomske številke in doseglo končno celo, številko 3000. Pomen te številke nam bo razumljiv šele ko povemo, da je imela celotna tedanja Ljubljana le okoli 20.000 prebivalcev. Kljub tej pomembni vlogi pa so
:n» to
a1 <
m
en' kač
‘J jje."e *8re s« zajele reprezentance 14 jugoslovanskih tobačnih
prt
bile delavke te tovarne vedno zaničevane in izkoriščane. Od njihovih hitrih in spretnih rok je bilo odvisno, kohko cigaret bo tovarna pro-izvdla. Delavke so lutele in na začetku stoletja je letna proizvodnja dosegla že količino 356,800.000 ci-
1 id 6 tui*' ,ovarna’ k’ J® P0-v n* v jugoslovanskem pro-li Sin« .tel1 'et'b 50 proizvajali t^J°*,a^ne izdelke: rezani to-nJt^Obak za žvečenje, tobak za I kia i J0^a^n' ekstrakt, cigare in n..	•962 dalje le cigarete. V za-
.............
J'
) JJERAZUMLJIV odgovor ii? Zborniku mestne skupščine
Kolegij županov razdelii 4 milijarde
, Kolegijski organ ljubljanskih županov je menda A	in upravičil svoje ime. Kolega namreč
dobrega znanca itn Torej ta kolegij Pijanskih županov je pred časom popolnoma kole-Ino sklenil, kako bodo razdelili štiri stare milijarde. Za tov denar gre?
• Nekdanji stanovanjski skladi po občinah so bili uki-hkb!!i- Pravn‘ naslednik pa sta občina in banka. Ti ktn- P0 se ** dneva v dan večajo, ker se vračajo v njih Tok'' !n kd° odloča o teh sredstvih, njih uporabi itd?
je to odločil kar kolegij županov in razdelil zgoraj penjeno vsotico. Da ne bo kdo pomislil, da so jo sami pJP^vili, sploh ne, temveč so jo dali nekaterim tq?etiem, ki upravljajo s stanovanji. Soseska iz Most je dobila 1,2 milijarde, nekaj pa sta dobila še Dom in pfndard. Sredstva so razdeljena, pravno je vse lepo in a^in menda so vsi kar zadovoljni. tyhVno ie mordu vsa stvar resnično popolnoma pra-- ■ toda samoupravno prav gotovo ni Kdo je po-

'l okt, ’ , uua samoupravno prav guiovu nu j\uu je po-i] tehStd kolegij županov, da razpravlja o tem denarju? O 111 tek ^dstvih namreč ni razpravljal noben družbeni ali foJto organ. Če je potrebno razdeliti nekaj ubogih tiso-top .’ tcdai ie treba kup samoupravnih odločitev in gla-ar}j in včasih celo pravi referendum na širši ali ožji
ko pa se odloča o milijardah, pa o tem govori nekaj
/e ^Prošenje je tudi, koliko je banka upravičena, čeprav Z™* naslednik, upravljati s sredstvi, ki niso sad njenih ^‘ih uspehov, temveč stvar bolj ali manj srečnega M Banka tako odloča o kapitalu, ki ga sploh ni 'n %a	mani milostno. S tem vzpo-
tfot Pa se Postavlja tudi vprašanje, če ima banka sploh ' it0-no dovolj usposobljene ljudi, ki bi lahko s polno fen riteto govorili o smiselnosti ali nesmiselnosti dob-vlaganja denarja.
»L?0 bo razpravljal v bodoče o denarju, ki se bo še tpg. na tem skladu? O vsej stvari je želel nekaj več tudi odbornik mestne skupščine ing. Janez ■t-zar. Vso stvar so tako izčrpno pojasnili, da nihče od n'b ni razumel, za kaj sploh gre in tako ostala Cikom vsa stvar še nadalje lepo nerazumljiva [ vSo^rl’sa^ način pa bi bib potrebno, da se o tako velikih denarja razgovarja nek širši družbeni ali politični Pa ne zato, da bi bila razdelitev formalno samo-r*»f0 'n torej, da bi bilo zadoščeno predpisom, temveč I ^lic(Ja bi se lahko pokazalo več potreb, več dejansko teženj in da bi te težnje imele tudi možnost lUijj ^i &. Odločanje v ozkem strokovnem krogu nekaj
IS	_ .
mQvif,rav k0tov° ni sprejemljivo s stališča samo-l^nja- Tako dogovarjanje namreč spominja na staro-i>laSh*ans*ce dogovore beograjske čaršije, to pa v našo ■ hn0 /° socialistično prakso nedvomno ne sodi Ver-J ‘ bil0 dobro, da bi o tem ustrezni organi p pri-jk*	raz,nisliH in dobčili forum, ki bo razdeljeval
\
9 tega sklada na bolj samoupraven način.
M. D1MITR1Č
*
L -4
razvoju delavskega gibanja v Ljubljani
garet Glede na veliko koncentracijo delavske sile v tovarni je postala tovarna žarišče naprednega delavskega gibanja. Prva partijska celica je bila organizirana v tovarni že 1939. leta in je štela pet članov. Takoj na začetku vojne sta OF in KP dobili mnoge somišljenike v tovarni, pojavili pa so se tudi izdajalci, ki pa so jih nekajkrat uspemo likvidirali. V letu 1943 pa so bile v tovarni množične aretacije. Končno je ta proletarska tovarna kot naša celotna domovina pričakala dan osvoboditve. Delovne zmage so se nato v osvobojeni domovini vrstile do leta 1962, ko je stal kolektiv pred odločitvijo: prenehati s proizvodnjo cigaret ali pa proizvajati le cigarete.
KOLEKTIV NA RAZPOTJU
RAZŠIRJANJE IN MODERNIZACIJA PROIZVODNJE
V letošnjem letu, točneje junija pa je tovarna začela proizvajati v kooperaciji s 60-odstotno lastno udeležbo svetovno znano cigareto Astor. S to cigareto nameravajo v TTL prodirati na tržišča, kjer se ta cigareta še ni pojavila, to je predvsem na Vzhod.
TTL namerava še naprej razširjati proizvodnjo in jo modernizirati. Trenutno se tovarna po notranji opremi in načinu organiziranja proizvodnje lahko primerja enakopravno z vsako najsodobneje organizirano inozemsko tovarno. Poudariti pa kaže, da si je vse to prigaral žilavi kolektiv sam, saj tovarne, kot smo že povedali, nikoli niso favorizirali. /
Tobačni tovarni so svetovali od zunaj prvo, toda kolektiv seje tedaj odločil za drugo in današnji rezultati kažejo, kako prav je imel tedaj kolektiv. Tobačna tovarna je sploh bila ves ča s svojega obstoja le objekt izkoriščanja in obenem zatiranja: Tudi še pred 12 leti so mnogi gledali zelo črno na tovarno in pričakovali iz dneva v dim konec ene najstarejših slovenskih tovarn. Vodstvo in delavci pa se niso podijli in so resnično dali od sebe vse in tudi uspeli. Prešli so v zelo kratkem času na proizvodnjo cigaret s filtrom, nakupili novo strojno opremo in ves čas skrbeli, da tovarna ne bi zaostala za konkurenco, kar bi pomenilo njen propad. S TTL namreč nikoli niso imeli dosti usmiljenja in večkrat se je tovarna morala skoraj dobesedno krvavo boriti za svoj obstoj. Tudi v zadnjem času smo še vedno lahko priča dogodkom, ko druge jugoslovanske tobačne tovarne skušajo na razne nelojalne načine odriniti in uničiti TTL, posebej pa še njen zmagoviti izdelek Filter 57. To cigareto kadi 65 odstotkov vseh potrošnikov te kvalitetne skupine. Cigareta je postala tako slavna širom po naši državi, da so pred tremi leti ustanovili v Novem mestu na lastno pobudo časopis Filter 58. Inspiracijo za ime je dala slovita cigareta. Filter 57 predstavlja 79 odstotkov celotne proiz-
Današnja dnevna proizvodnja cigaret se giblje od 20 do 23 milijonov kosov. To je toliko kot v prvih letih celoletna izdelava. Oktobra lani je proizvodnja dosegla celo mesečni obseg 500 milijonov cigaret in je v celotni Jugoslaviji soudeležena s 15 odstotki celotne proizvodnje. Obseg letošnje proizvodnje cenijo, da bo po maloprodajnih cenah 754 milijonov ali po starem 75 milijard. 40 odstotkov te proizvodnje plasira tovarna sama skozi svojo prodajno mrežo, ki je razprostrta po celotni Jugoslaviji.
Ce si pogledamo nekaj statističnih podatkov, lahko ugotovimo da zaposluje danes tovarna 1084 ljudi, od tega je 80 odstotkov žensk. V zadnjih dveh letih je število zaposlenih skokovito naraščalo, saj se je dvignilo za četrtino. Povprečni osebni dohodek v tovarni je 1600 dinaijev, najnižji pa 1000 dinarjev. Poleg v zadnjem času solidnih dohodkov pa tovarna tudi drugače skrbi za delavce, saj je že pred 10 leti tovarna razpolagala s 100 najemniškimi stanovanji. V letošnjem letu pa bo dobilo nova stanovanja še 22 delavcev, 32 pa bodo podelili manjši kredit za gradnjo ali adaptacijo stanovanj. Tovarna pa ima organizirano tudi svojo lastno zdravniško ambulanto, pa tudi pri izobraževanju nudi delavcem široke možnosti. V tovarni
Tudi gasilci TTL so praznovali 100 let. Ob tej priliki so dobili republi&o priznanje.
vodnje, vendar je je še vedno premalo. Tovarna je v zaostanku za 60 milijonov kosov te cigarete. Pri vsem tem moramo pa še upoštevati, kakšne umazane trike so uporabljale nekatere druge tovarne, da bi uničile to cigareto in da še danes marsikdo v Bosni in v Srbiji ne mara prodajati kupcem teh cigaret, čeprav jih imajo na zalogi. Za to cigareto je zanimanje tudi v inozemstvu, vendar je ne izvažajo, ker enostavno ne zmorejo proizvesti dovolj velikih količin. V zadnjem času se sicer dogovarjajo za prodor na ameriški trg. Začeli naj bi v New Vorku. TTL je cigareto 57 izvažala že na vzhod v DDR, naročila pa ima tudi za ČSSR in Madžarsko, vendar ji omejenost proizvodnje ne dovoljuje izvoza. Zavedati se moramo, da tovarna posluje še vedno v starih prostorih, torej le prenovljenih, medtem ko je prostorsko še vedno omejena.
se torej dejansko uresničuje delavsko samoupravljanje, kar je tudi v veliki meri razumljivo, saj je tovarna steber nastanka slovenskega proletariata.
Ob 100-lctnici tovarne pa nikakor ne smemo pozabiti na gasilce te tovarne, saj tudi njihovo društvo slavi 100 let nastanka. V času svojega obstoja je društvo že večkrat uspešno posredovalo in rešilo tovarno velikih izgub.
TTL JE PROSLAVILA
Vse te vrline tovarne in nje tradicija so dobile odmev v proslavi ob 100-letnici. V okviru proslave pa so organizirali tudi četrte tobačne igre, ki se jih je udeležilo 14 kolektivov tobačne industrije. Igre so zelo uspele, v bodoče pa bodo še vedno nadaljevali s sedanjimi prizadevanji, da bi pritegnili čim več žensk k sodelovanju v teh tekmovanjih. Pokrovitelj tobačnih iger je bil predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek.
V petek, 25. junija, so se pr* poldne začele proslave s slovesrio otvoritvijo spomenika na dvorišču tobačne tovarne. Spomenik je posvečen tobačni delavki, ženski, ki je bila toliko časa zaničevana, ki pa je pomagala ustvariti mogočno tovarno. Na proslavi so položili tudi venec na spomenik padlih. Posebej slovesna je bila podelitev priznanja gasilskemu društvu in posameznikom gasilcem, ki so dolga leta vestno opravljali to požrtvovalno delo.
Centralna proslava pa je bila v soboto. Začela se je s slovesno sejo delavskega sveta, kjer je govoril pokrovitelj proslav ob 100-letnici tovarne član sveta federacije Edvard Kardelj. Tovariš KaVdelj kot sin tobačne de-
lavke pozna dobro razmere, ki so vladale v tej tovarni v predvojnem času. O tovarni je povedal: „Vaša stota obletnica je obenem eden najbolj znamenitih jubilejev delavskega razreda in revolucionarnega delavskega gibanja na Slovenskem. V tej tovarni, ki jo vi danes upravljate, je bila dolgo vrsto let delavka tudi moja mati. Sredi svojih delavskih tovarišic in tovarišev se je učila razredne delavske zavesti, ki jo je prenašala tudi na nas otroke. Nastanek Tobačne tovarne in njenega mnogoštevilnega delavskega kolektiva je odigral še prav posebno vlogo pri razvoju delavskega gibanja v Ljubljani."
O	zgodovini in razvoju tovarne je na proslavi govoril tudi generalni direktor tovarne Rudolf Srimšek. Na
svečani seji so podelili stari milijon podružnični šoli Karlovica pri Velikih Laščah - nad to šolo ima TTL patronat enega otroškemu vrtcu Rožna dohna in tri otroškemu vrtcu Brdo. Popoldne je bila v hali Tivoli slovesna razglasitev rezultatov tobačnih iger. Zvečer pa je tovarna priredila za vse člane kolektiva slovesnost v hali Tivoli. Ob zakuski sta zabavala kolektiv Nino Robič in Marjana Deržaj, mladi pa so se vrteli v ritmu plesa.
Marsikaj se je spremenilo v 100 letih obstoja. Zidovi, ki so gledali trpljenje ženske tobačne delavke, gledajo danes homogen kolektiv, ki je uspel, vendar ne počiva na lovorikah, temveč teži vedno naprej.
MILOVAN DIMITRIC
NOVA LETTNA V NOVIH POGOJIH
v	^
Pri nas: prav dobro!
Se nekaj dni nas loči od žetve. Prvi snopi ječmena so že padli. Pri ocenjevanju letošnje žetve oz. letine se moramo opredeliti na področja. Za ljubljansko področje lahko pričakujemo prav dobro žetev in letino. Naši posevki ječmena, pšenice ter rži so razmeroma majhni, vsi lepo kažejo. Razlike nastopajo le med sortami pšenice in izvedeno agrotehniko. Hektarski odnosi bodo presegali 30 odstotkov. Družbeni posevki bodo dali tudi večje donose.
Tudi krompirjevi nasadi izredno lepo kažejo, vendar tu nevarnost še ni minila. Koloradski hrošč je v največjem razmahu. Potrebno je redno zap ra še vanj e	oz. škropljenje
krompirišč. V obilici padavin, kot jih imamo v zadnjem času, so izpolnjeni pogoji za pojav krompirjeve lesni. Tudi tu je zaščita podobna ot pri hrošču, z razliko, da uporabljamo druga sredstva. Tudi nasadi koruze so v dovolj bujni rasti. Pri senu nastajajo velike težave s sušenjem in spravilom, hkrati s poznejšo košnjo pa seno izgublja na kvaliteti.
Tako ugodne ocene ne moremo podati za širšo Slovenijo oz. Jugoslavijo. Področja, kjer prevladuje kontinentalna klima, imajo manj padavin kot normalno, tako da kulture že občutijo sušo. Neizogibna posledica so zmanjšani pridelki.
V pričakovanju nove letine smo dočakali nove minimalne odkupne cene za kmetijske pridelke, ki jih je sprejel ZIS. Tako je za mehko pšenico določena nova odkupna cena 1,20 din, trda pšenica 1,30 din za kg. Koruza, naj večji spor na jugoslovanskem trgu, bo imela garantirano odkupno ceno 0,90 din, sladkorna esa 0,24 din, sončnice 2,10 din, ovečane so tudi garantirane cene govedine na 9,20 din za kg pitancev in prašičev na 7,85 din. Kolikor bi bila -cena na trgu koruzi večja, bi se ustrezno povečala tudi cena govedi in prašičev. Povečane so tudi cene tobaku, konoplji, volni, suhim slivam, fižolu, čebuli, krompirju,
rži, ječmenu in ovsu. Odkupne cene svežemu mleku so ostale neizpre-menjene.
Nove cene zagotavljajo kmetijstvu rentabilnejšo proizvodnjo, hkrati pa približevanje k izenačenju med panogami. Sprememba cen je bila večkrat nujna, saj se nekatere cene niso spremenile od leta 1965. Če se bo umiril še trg z reprodukcijskim materialom, potem se kmetijstvu le obetajo boljši časi.
Novo je tudi to, da se organizira izravnalni sklad. Medrepubliški izravnalni sklad bi imel pomembno funkcijo, saj bi prek njega intervenirali pri razlikah, ki bi nastajale pri prehrambenih artiklih. Organiziran naj bi bil do konca septembra. Vanj bi prispevale vse republike in tako preprečile rast tem prehrambenim artiklom.
Ing. LOJZE HABJAN
PODPORA LJUDSKI TEHNIKI
Naša občina je za letošnje delovanje mestnega odbora Ljudske tehnike odobrila 16.500 dinarjev, kar je po višini največji znesek, ki so ga letos odobrile ljubljanske občine za Ljudsko tehniko. Od tega so mestnemu odboru nakazali že 8250 dinarjev.
Na nedavni seji izvršnega odbora mestnega odbora Ljudske tehnike pa so se tudi domenili za denarno podporo osnovnim organizacijam Ljudske tehnike v naši občini. Po predlogu naj bi dobil radioklub Iskra - obrat Horjul tisoč dinaijev, kinoklub Ljubljana, Lepi pot 6, dva tisoč dinarjev in fotoklub Gradbenik, Gerbičeva 49 500 dinaijev. Med študentskimi organizacijami Ljudske tehnike bodo na območju naše občine dobili po tisoč dinarjev rake-tarski in radioamaterski klub ter fotokino klub.	A. A.
GOSTINSKO PODJETJE »VIČ«
Ljubljana, Tržaška 5
se vljudno priporoča za obisk v svojih obratih:
gostilna "Mirje«, Ljubljana, Tržaška 5; gostilna »Otok Vis«, Ljubljana. Tržaška 46; bife "Živalski vrt«, Ljubljana, Večna pot 70; gostilna "Trnovo«, Ljubljana, Pred konjušnico 4; gostišče »Polhograjski dom«, Polhov Gradec 70;
RAZGOVOR Z UNIV. PROF. SVETKOM LAPAJNETOM
Kako streti trde orehe ljubljanskega urbanizma
Novo igrišče — nova šola
Ljubljana je kot metropola Slovenije zelo pomembno križišče, tako cestno kot železniško. Ker se je železniški promet zadnja leta precej povečal, bi bil našemu mestu potreben tudi večji kolodvor. Takšen kot ga imamo sedaj, ne bi ustrezal niti precej manjšim mestom, in je pravzaprav sramota, da sc glede tega, ničesar ne ukrene, čeprav je bilo že takoj po vojni danih dovolj predlogov za povečanje železniške postaje, oziroma za izgraditev nove. Zato smo stopili do univerzitetnega profesorja Lapajneta na Bogiši-čevo št. 1. Prijazno se je odzval vabilu in nam povedal nekaj o svojih predlogih glede poglobitvene variante ljubljanskega kolodvora, kot jih je predložil v letu 1945 in 1957:
Izkop za poglobitev bi ne delal bistvenih težav, ker bi se v glavnem obsegu vršil izven sedanje železniške
proge. Z današnjo mehanizacijo je
Ve"
to delo sorazmerno poceni. Velik del izkopa zajema gramozni material, poraben za betonska dela pri se-pariranju. Škoda, da nismo na tem mestu zajemali gramoza za gradbene namene v Ljubljani. Danes bi imeli veliko del, če ne ves prostor za kolodvor, izkopan zastonj. Moje sugestije v teni smislu 1945. leta so ostale neizkoriščene. Več težav bi bilo z prometnimi problemi. Na Titovi in Celovški cesti si predstavljam rešitev tako, da bi najprej zgradili v vodnjakih stebre s temelji za mostove in tudi ploščastc mostove. Izkop bi se izvajal pod mostovi, potem ko bi šel čeznje že ves cestni promet. Slično
čili za težko operacijo; porušitev podvozov in podzemljitev proge morda čez dvajset, morda čez petdeset ali sto let. Naša dolžnost je pomagati mlajši generaciji ter obdržati sebi čast in spomin v njenih srcih. Velika mojstrska tehniška dela so vedno dokument kulture naroda.
..Tovariš profesor, kako gledate na investicije za urbanizacijo mesta? “
Po mojem mnenju so hitre ceste skozi mesto, ki so morda nujne v Chicagu, New Vorku, Los Angelesu - za Ljubljano izredno drag, pa še dolgo ne neobhodno potreben luksus.
„Tovariš profesor, nam lahko poveste, kaj mislite o problemih naseljevanja in zazidave, ki nujno nastopijo ob razširitvi vsakega večjega mesta? “
..Naselje lahko vrši svojo funkcijo le tedaj, dokler je okrog zazidane površine še dovolj površine za promet in dovolj površine za parkiranje. Razume se, da so umetne etažne parkirne površine predrage, ter ne morejo konkurirati prostim.
Dokaz: središča ameriških mest zato izumirajo, oeromne investicije
„Kaj priporočate glede samega mestnega prometa? “
,.V samem mestu je promet že razdeljen in praktično mora biti semaforiziran. Tu priporočam speci-" fično rešitev te vrste, da dobi vsaka cesta pred križiščem zelo velike razširitve; v njih se promet deli, torej razširjeni vtok v križišče, ne pa iztok. S tem se dobi prostor za čakajoča vozila."
„Kako bi bilo treba graditi prehode preko železnice? “
„Vse prehode preko železnice začasnega značaja, dokler proga ni poglobljena izven nivoja, je treba graditi kot nadvoze v jekleni lahki konstrukciji. Pod njimi sc vedno lahko železnica poglobi, nadvoz pa prestavi na drugo potrebno mesto.
,.Vsaka inženirska investicija naj bo take vrste, da bo trajna in bo prispevala k danes predvideni končni urbanizaciji mesta, recimo 50 do 100 let naprej. Dela, ki se bodo ugodno vključila v tako rešitev, cenim kot pozitivna. Dela, ki bi to rešitev ovirala, ki imajo lokalni značaj, bi smatral kot negativne investicije.




v umetna parkirišča ne morejo na-Tr;
• r
rešitev s temelji in stebri v vodnjakih, toda z jeklenimi konstrukcijami za železniško progo, si predstavljam tam, koder bi bodoči izkop prišel
..Kakšno prednost daje po vašem mnenju načelo univerzalnosti?
pod obstoječo gorenjsko progo. Na Smartinski cesti bi spodaj dobili
..Načelo univerzalnosti daje pred-nost vsem rešitvam, ki so splošno
spodaj dobili še zapornice, na Maistrovi pa nadvoz čez bodočo progo in zapornice na obstoječi progi. Tako bi se dalo organizirati vse prometne zveze preko mostov, da bi se izvršil izkop brez prometnega zastoja v mehaniziranem zveznem postopku. Poglobitev proge bi omogočila poljubno urbanistično ureditev Ljubljane. Železnica za cestno mrežo in urbanistični koncept sploh ne bi bila več ovira. Območje Zupančičeve jame na oni strani kolodvora bi lahko predstavljalo bodoče središče Ljubljane. Nadvozi na vseh cestah (Celovški, Parmovi, Tifovi, Resljevi, Metelkovi, Maistrovi) se dajo izvesti s sorazmerno nizkimi stroški. Vse dose-
porabne in prilagodljive, odklanja pa tako imenovane partikularne rešitve, ki so omejene le na posamezne točke, ki ne dopuščajo bodočih prilagoditev in sprememb."
„Glede na prihodnost - kakšne rešitve glede mesta Ljubljane smatrate tet Ven^net “
domestiti pregoste zazidave. Transport po ravnini je daleč enostavnejši in cenejši, kot transport v višino. Odsvetujem torej pregosto in previsoko zazidavo.1
„Kaj pa glede centra mesta? “
„V centrih mesta se izogibajmo vsake zazidave, saj že sedaj manjka prostora za parkiranje. Tudi parke, železnice, skratka popolnoma vse nezazidane prostore je treba spremeniti v parkirišča. Drevje seveda lahko ostane - pod drevesom lahko stoji vozilo."
..Kakšna je vaša zamisel o izgradnji novih stavb, s tem, da bi zavzela čimmanj prostora in bile čimbolj ekonomične? “
„Za mene je nelogična desetnadstropna stolpnica, ki ima zraven še trikratno površino pritličnih garaž. Moja zamisel bi bila, postaviti vse stavbe v stebre (potresno zelo varno), tako da bi vsako stanovanje v etaži imelo svoj garažni prostor vsaj za en avtomobil, dve do tri kolesa, otroške vozičke, smuči, itd. S tem bi dobili čisto okolico. Naravno, s številom garaž v stavbi bi
Kako rešujejo problem prometa v drugih državah?
V skandinavskih državah je v velikih mestih velik del prometa rešil bi-cikel. Statistike nimam, toda tam imajo kolesarji lepo asfaltirane lastne poti ob vozišču. Tudi mi smo imeli pred vojno proti Ježici deloma idealen profil ceste, pa so ga z modernizacijo odstranili.
Nekateri celo mislijo,daje vožnja
kolesa ..nečastna", no, za Skandi
navce je to vseskozi dostojna rešitev. V Ameriki goje danes kolesarjenje iz zdravstvenih razlogov. Podjetje ESSO dela veliko reklamo za svoje servise: nudijo vam na razpolago kolo za čas, ko je vaš voz v servisni delavnici. Pri kolesarskih poteh seveda ne mislim na sekundarno cestno omrežje, pač pa na vse glavne vpadnice.
..Tovariš profesor, kaj svetujete glede robnikov? “
Zaradi lažjega parkiranja preko cestnega korita svetujem odpravo robnikov, pač pa bi lahko predvideli robnike med kolesarsko potjo in hodnikom za pešce.
Na svečan način so 26. junija izročili svojemu namenu novo asfaltno igrišče na dvorišču Osnovne šole na Škofljici. Po nagovoru ravnatelja šole in kratkem kulturnem programu, je igrišče izročil mladini v upo-. rabo tov. Perovšek, tajnik skupščine.
Igrišče, ki ga je zgradilo Komunalno podjetje Vič, je veljalo 11 milijonov SD. Obveznosti še niso v celoti pokrite. Tu čaka šolo in krajevne faktorje nadaljnje prizadevanje za zagotovitev manjkajočih sredstev. Novo igrišče ni pomembno samo za šolo, temveč za celoten kraj, saj ga bodo poleg šolske mladine uporabljali tudi ostali. Igrišče je sedaj pripravljeno za rokomet in smo bili priča prvega srečanja med ekipami Škofljica in Stična. S tem igriščem je Škofljica dobila možnost nadaljnjega športno rekreativnega udejstvovanja. Igrišče je prva pridobitev, ki jo je šola dobila po letu 1948, ko je bila zgrajena.
Ob tej priliki velja omeniti nezadovoljstvo, ki vlada na Škofljici zaradi programa nadaljnje izgradnje šolskih objektov po srednjeročnem načrtu. Škofljica v tem programu ni zajeta, čeprav so razmere take, da bi morala imeti mesto v tem programu. Sedanjo šolo so prebivalci zgradili sami s prostovoljnim delom in phspevki. Vendar je šel razvoj šolstva v smer, kakršne ni nihče predvideval. Šolo na Škofljici obiskujejo otroci iz Želimlja, Pijave Gorice, Gradišča, močno pa je narastlo število otrok na sami Škofljici Danes obiskuje šolo 240 učencev, čeprav je prostora samo za 160 otrok. Kako bo čez pet let (v tem času po pro-
gramu dozidave ne bo) H tivu šole in ostalim ni ja» udariti je namreč potreba je prav v zadnjem časi Škofljici močna stanov) izgradnja.	j' ‘
Priznati moramo, dajo ščina občine Vič-R udnik» kazala razumevanje do f mo v šolske izgradnje in j1 zgrajenih veliko novih oHf' največ p okviru ljubili11 tt£ občin, da so njene $4 ,g0 možnosti omejene, vata* ti; akciji, ko se odločamo ta! Iui'
prispevek, ljudem ni razutt%?
da je Škofljica izpadla ‘l u grama. Občani Škofljica ih
pričakujejo od sestavil *
programa pojasnila za tab>
nanje. Ostal pa bo še naptt ten tisk direkmo na občinski 'Pc račun, v kolikor programi' korigiran. Občani račutifl nadaljnje razumevanje ^ ^ dejanskih potreb, saj M , novo igrišče odraz skupni zadevanj.
Inž. LOJZE HAb
I
KRPANJE KONČANO?	n
Letos je bilo iz proračun^ ^ gajne odmerjeno za vzdržeMjJ' , IV. reda ter mestnih ulic 245” _ dinarjev. Ker pa so bile ceste v njih letih nezadostno vzdriev« J je Komunalno podjetje Vic. » J drugim vzdržuje 340 kilo® »te cestne površine, odločilo za. Hc
Tri11♦ tvr\ KO . 1)1
kovito akcijo. Trenutno so ^ pi zadovoljivem stanju, vendarle,
že ob prvih vremenskih sprefl^ 11 pokazale posledice. Prav ta ^ in cest pa je izpraznila blagaM'"' Je teri je za najnujnejša f0’ «i ostalo le 85 tisoč dinarje^ le] zagotoviti denar, so se sPra":l,| zadnji seji člani sveta za kol" ] zadeve. Ne bodo ostale sani ^ iai ceste, ampak brez dela o0,,] J tudi 42 zaposlenih cestarjev.®^ so, da na svoj problem o™.® svet za finance ter skupščin®’ J Pl
danie delo na načrtih za regulacijo Ljubljane se je namreč zataknilo na
problemih ovire, ki jo tvori železnica. Še danes nimamo enotnega regulacijskega načrta. Pri nas že imamo vzorec izvedbe podvoza na Smartinski cesti. Resje, da se da tak podvoz tudi lepše izvesti, toda podvoz je in ostane podvoz. Zgledi v inozemstvu nam ne kažejo nič lepših primerov. Vzorec imamo tudi v Mariboru in Celju. V Zagrebu je zadeva precej ugodnejša, ker ima že-
leznica višji nasip, ceste pa so manj .Pri
skopane. Pri nas je to obratno. Železnica ne more višje, ker je že itak previsoko. (Vzpon od Zaloga do Viča proti kolodvoru.) Pri projektu poglobitve je treba nujno računati z popolnoma novim kolodvorom. Pri gradnji podvozov se je prvotno raču-
nalo s popolno ohranitvijo nivele in ko.................................
trase s kompletnim starim kolodvorom, takim kakor je. Ta misel je zelo pomembna, če stane namreč izkop za kolodvor sam kaki 2 milijardi dinaijev, potem stane zgraditev novega kolodvora kakih 10 milijard dinarjev. Pri tem ni glavno poslopje, ki je sorazmerno poceni, bistvene so
3
,,Za specifični primer mesta Ljubljane smatram za končne rešitve
daljše bodočnosti sledeče važne poteze:
Poglobitev vseh železniških prog,
tirne naprave, signalne, kretniške ‘ ‘ i dni
harfe in drugo.
Zamislimo si zdaj osovraženo po-globitveno varianto proge:
Železniški kolodvor v popolni horizontali od Zaloga do Tivolija z vsemi harfami. Vse ceste v nivoju, polna svetla višina na poljubnem mestu, v poljubni širini prost razgled. Razvoj mesta proti severu, novemu centru Ljubljane onstran kolodvora. Estetika: lahki cestni mostiči preko proge, ploščasti na vitkih stebrih. V
od Zaloga do Dolgega mostu in Viž-marij s kolodvori vred. Železnica in
llltUIJ «vw»v*v*Tv/a* * * v v* . —— -
cestni promet v istem nivoju namreč
nista sprejemljiva. Nadvišanje železnice bi bilo dra
______________Iražje, niveletno manj
ugodno za železnico, ter sploh ni nujno, ker je talna voda v splošnem
dovolj globoka. Dolenjska proga bi ......................na Zalog.
verjetno šla čez Lipoglav na Zalog. Napravo važnih glavnih obvoznih cest Dolgi most-Dravlje (za Rožnikom), Dolgi most-Opekarska cesta
in Opekarska cesta-Lavrica (ali Rudnik),
ic), dalje obe strani Grubarje-
bilo omejeno število stanovanj ter število etaž na tri ali največ štiri etaže. Za slab višji in rudniški teren bi bila taka višina kar primerna. Okrog stavb ostane ves prostor prost za drevje in parkiranje drugih vozil, oziroma za promet in zelenilo."
..Kakšen problem pomenijo mestna križišča? “
..Kapaciteta cestne prepustnosti ponavadi ni toliko omejena zaradi ožine ceste, temveč predvsem zaradi krize v križiščih. Eno normalno semaforizirano križišče požre komaj četrtino prometa same cestne proge, če je ta izkoriščena.
Ob važnejših križiščih naj se predvidijo razširitve cest."
„Kje je pričakovati največje pro-
.JCakšna priporočila glede razbremenitve cest bi svetovali za občino Vič-Rudnik? “
Kot zelo važna in najbolj uspešna lela - "
in čista dela smatram vsa dela, ki prispevajo k prometni razbremenitvi sedanjih žil: nova proga Lavrica-Jurčkova pot. Veliki štradon (Trnovsko križišče) - Cesta v Mestni log s priključkom na Tržaško pri črpalki.
Važni sestavni deli:
Most čez Ljubljanico in čez Gra-daščico, Jurčkova pot, odcepi pri črpalki tudi v Jamovi istočasno.
Zvezni odseki, Cesta v Mestni log, ozneje dve nadvse važni križišči:
pozneje dve nadvse vazni Križišči: križišče Trnovo in križišče pri Skupščini (Vič-Rudnik). Končno problemi odcepa Dolenjske ceste proti Jurčkovi poti. S temi deli se razbremeni obstoječa cesta Dolenj-
ska-Karlovška za najmanj 40 do poprečno za 50%. ro Karlovškega mostu bo manj važno,
60 %,
Pojačanje
važnejša bo razširitev dohodov zaradi odcepov za Gradom in zaradi
vega kanala ter eventualna daljša obvoznica Smarjc-Sostro-Zalog. Razume se tudi severna steza, ki del-
metne Krizei
cesta. Mi inženirji, morda preveč iiiško in
enostransko vzgojeni v teh ni S gospodarnostno smer, vidimo v poglobljeni železniški progi trajno rešitev. Ta rešitev je enostavna in
no še obstoji: Vižmarie-Čmuče-Crt, Jakob Zalog. Nadvse važne bi
,.Največje prometne krize priča-jem na grlih med dotokom izpad-
bilc v bodoče radialne štiripasne avtocestne izpadnice:
dobra, potomci pa bi nam bili za njo hvaležni. V grajenju podvozov vidimo ogromno investicijo začasnega značaja. Rešitev je in ostane kompli-
prva Kleče-Vodice z razcepi na ‘ rKa
cirana. Potomci si bodo belili glave, dokler se ne bodo dokončno odlo-
Kranj, aerodrom, Jezersko ter Kamnik, Krvavec;
druga Jarše-Domžale, Štajerska; tretja od Viča proti Notranjski,
avtocesti na Barje;
ti Za
četrta proti Zagrebu.
kujem
nic in avto cest v mesto, manj v mestu samem. Zato mislim, da bi bilo treba predvideti izvennivojske razcepe in eventualna izvennivojska križišča le na štirih velikih vpadnicah: Lavrica, Vižmarje, Dolgi most, Kleče, Jarše, (eventualno Opekarska cesta), pri prvi delitvi prometa na dve ali tri žile. Prav isto velja za križanje glavnih vpadnic z obvoznim prometom."
odcepov na Ig in v Stepanjo vas. Nadvoz nad železnico, kot najdražja investicija, bo postal z ukinitvijo že-
leznice na Dolenjsko ali s preče
mostitvijo proge Čez Lipoglav, izgubljena investicija.
Ob koncu se tovarišu profesorju Lapajnetu nelepše zahvaljujemo. Zdi se nam, da so s tehničnega.idi-ka njegovi predlogi zelo logični in bi bilo morda zelo modro vzeti njegove zamisli pri urbanističnemu planiranju v pretres.
Abs. arch. JOVAN PESlC
KDO1 JE IZSILIL DVOMESEČNO ZMANJŠANJE DAVKA?
Si hiško bom kupil...
Pravni predpisi so pri nas tako zelo zakomplicirani,^ se le redko kdo v njih znajde. Ponekod marsikaj jejo, drugod pa so polni lukenj. To je več ali manj jct& vsakomur. V takih kalnih vodah pa mnogi poskuMr ribariti in priznati moramo, da to nekaterim kar ter
uspeva.
Pred leti so tako nekateri obrtniki začeli množU-f
zidati hiše. Ko so bile gotove, pa so jih z velikim dobic
kom prodali naprej. Da bi tako okoriščanje prept^-a pri nas sprejeli zakon o dokaj visokem davkujjf nmrt/iinih novodhah Novosnreieti zakon ie ter!.
■Čil'.
smo
kupoprodajnih pogodbah. Novosprejeti zakon je
-	-	-	ggpCV
resnično zajezil prekupčevanje, je pa obenem onemog .. tudi delavcu, da bi prišel na cenejši način do stanovafl W Mnoge tovarne imajo svoja stanovanja, ki jih tudi j
upravljajo. Ta stanovanja bi z veseljem prepustila detejfl
cem v upravljanje, pa tudi delavci bi jih večkrat radi stef kupili, toda vmes stoji visok davek ob spremembi noši lastninske pravice.	^
Tako so nekateri sklenili, da bi bilo treba vsaj ^ačff spremeniti ta zakon. Med njimi je bil verjetno tudi * venski , finančni minister" Jerman.
Zakon se je resnično spremenil, toda le za dva meS^fL Delavci niso imeli od tega nobenih koristi, ker niso bi"
rtuf1 ^
to pripravljeni, dovolj denarja pa vsaj delavec ne ^ zbrati kar v nekaj dneh ali tednih. So pa nekateri ^ prišli na svoj račun in to razumljivo tisti, ki so vedeti^ t' se bo zakon spremenil. Tako so tedaj mnogi vodilni kdP.^ i,, hiše itn. Po dveh mesecih so zakon ponovno spremen^, 'k sedaj smo spet na starem. Vse bi verjetno še	‘
nilo v pozabo, če ne bi s temi spremembami istoctP tekel tudi neki drug proces.	jp i|
V tistem času je od šoštanjske elektrarne sklenil M-tj | j. hišo na Viču tudi naš znanec iz gornjega teksta, sloMfjfj Ji finančni minister Jerman. Kot tak je imel verjetno ffp ,, osebno motivacijo za sprejetje spremembe zakona, ^ ( imela nobenega smisla, še manj pa pozitivnega	J
razen če sem ne štejemo tega, da so si uspeli	i,
funkcionarji v tistem času nakupiti hiše in so se (tl J izognili visokim davščinam. Dejstvo je, da-je Jerman ^ ^ i* kupiti hišo, dejstvo pa je, da je po poteku zakon)1 j. lj
n m 1 A Irttni+i 7 nh-ni'} fr* J s* In 1 tnsli	* .Id
maral več kupiti. Zakaj? Je želel tudi on izkorislmj^ji ^ tiko in kupiti hišo v ugodnih pogojih, pa se je ^ pff [] ustrašil javnega mnenja? Nepreverjena in tudi težko rM

veri ji va govorica, ki kroži po ljubljanskih krogih,	{
si je Jerman le želel hišo. Jerman naj bi potenu ^ menda napisal šoštanjski elektrarni pismo, v k^[	, n
prosi, da počakajo s prijavo kupoprodajne pogodbe<	, *
se bo spremenil republiški zakon o tem.	i
Če je to resnično, je obsojanja vredno,	P lti Jj
lahko vprašamo, čemu potem Jerman svojega	, 'i
uresničil? Je šlo dejansko za slučaj? Zakaj je b} fjjV ^ trebna sprememba zakona? Komu je koristila?	it
Jerman osebno motiviran za spremembo, bi	\
koncu le ni kupu. ^ % možna je tudi druga varianta o bojazni pred	/vjjj
junij — dan otroka v prometu
Leta 1965 je bilo v Karlovcu prvo zvezno posvetovanje o prometni vzgoji otrok in mladine. Ob tej priliki je bil 17. junij proglašen za dan „otroka v prometu". Ta akcija ni samo enkratnega pomena, temveč je stalna naloga vseh inštitucij in drugih dejavnikov, ki se kakorkoli ukvarjajo s prometno vzgojo in varnostjo v cestnem prometu, predvsem pa šole, ker gre tu za mlade in nedorasle osebe, ki jih je treba stalno vzgajati in opozarjati na nevarnosti, ki na njih pretijo na cesti ali pa so zaradi nepazljivosti sami povzročitelji prometnih nesreč.
je, da vzgojimo zavednega in discipliniranega udeleženca v prometu, ki pozna prometne znake in predpise, se razume in znajde v raznih prometnih situacijah, ima razvito kulturo prometnega vedenja, pravilne prometne navade gibanja na javnih prometnih površinah itd. Da bi to dosegli, je potrebno, da se učenci spoznajo z določeno vsebino in zakonitostjo, ki velja v prometu, vaditi jih, da dobe občutek osebne odgovornosti pri spoštovanju prometnih predpisov, razvijati smisel za
V
jeti pn bjd
ijjliSI
jfljl *re*)e sodobnega življenja, hi-'0sP?darskega, tehničnega raz-“agli porast cestnega prometa I “Je potrebo sistematičnega | Pri uveljavljanju prometne ji 1 v šolah. S prometno vzgojo /“esničuje eno izmed peda-i. w„lIa^e*> n3) Sola vzgaja učence W "^uo življenje. Že šolski novi-tjkO * m°ra vključiti v promet na ,rf i. kot disciplinirani pešec, •c | ™ ko učenec višjih razredov SHJlporablja prometno vozilo -
tfn, j KOt discipliniram pešec, lun i°. u^enec višjih razredov Porablja prometno vozilo -r/l/bMlj prometnega pouka v šoli flfl/1
zvečanje čebelarjev v velikih ^ČAH
■agoceno darilo
Drnači šoli
' ,	Pn "as - in ne le pri
'j asi Propada. Odveč bi bilo Id HaihnrnuJno potrebnost gojitve J001J marljive živalicc". Med, z81 ob čebelah najprej po-i c«* nrlj6 *e stranski produkt nji-ss ^danosti, najvažnejše je opra-
'jj' Poživili čebelarsko dejav-io, h, °a bi zanjo zainteresirali
|CP! i Uščladln0i.' f° čebelarj' r v. I l5iiMSC m okolice organizirali
ge«) 20. 6. čebelarsko sreča-. "“‘O se je s slavnostno sejo, ki ,o i Poleg domačinov udeležili o 0' KSjPrtiki čebelaijev Slovenije, Skl ^^aostnemu značaja je bila Mt iJf1 to delavna, polna strokov-r ) kini v',ev m načrtov za delo v , J®- Sledilo je predavanje inž.
F. Sivica o novejših dosežkih čebelarstva, spremljano z diapozitivi. Pri tem je bilo posebno razveseljivo, da je bila dvorana polno zasedena in da je bilo med poslušalci največ mladine.
Pred čebelnjakom ob osnovni šoli je sledilo razvitje laškega čebelarskega prapora, v vsej Sloveniji šele tretjega te vrste. Novi čebelnjak pa je darilo čebelaijev Velikih Lašč osnovni šoli Primoža Trubaija, kjer si mnogo prizadevajo za uvedbo sodobnega pouka iz kmetijstva in kjer bodo - sedaj tudi praktično -obravnavali tudi čebelarstvo.
Srečanje čebelaijev se je nadaljevalo še popoldne s tovariškimi družabnostmi in zabavo s plesom.
SaS
10 •i ■l iti
lil ni.
& so ~ darilo. Stoji ob osnovni šoli v Velikih Laščah, podarili nl V n donrači čebelaiji. Enega izmed njih, Alojzija Rigleija, if. licj"3 siki pri zaključnih de’ Novi čebelnjak krase motivi s iti \ talnih in novejših panjsk . Končnic. •
"r
preventivo, kulturo in zavest v nujnost discipliniranega vedenja v prometu.
Stopnja prometne kulture je odsev spoštovanja človeka v prometu, njegove časti in pravic. Na naših cestah je precej takih, ki tega ne upoštevajo, pripravljeni pa so stresti val ogorčenja na drugega, kije morda nevede ali v spletu okoliščin napravil napako. Nenehno doživljamo presenčenja, nove situacije, ki jih moramo obvladati. Obvladati moramo tudi tiste neprijetne situacije, v katere nas silijo drugi. Zato je potrebno veliko veščine, zbranosti in odločnosti.
Število prometnih nesreč je iz leta v leto večje. Po statističnih podatkih je bilo preteklo leto v Sloveniji 9.918 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 11.793 oseb. Od tega je bilo 620 oseb smrtno ponesrečenih, 4.261 oseb hudo poškodovanih, pri 6.212 pa so bile ugotovljene lažje poškodbe. V 6.112 primerih seje nesreča končala z materialno škodo, ki znaša 69.757.989 din. Udeležba otrok pri teh nesrečah ni majhna, saj so zahtevale 32 smrtnih žrtev in 945 poškodovanih otrok. Pri tem je zanimiv tudi podatek, da so bili v 878 primerih povzročitelji prometnih nesreč prav otroci. Podatek za občino Vič-Rudnik pa kaže, da so bili otroci povzročitelji prometnih nesreč v 42 primerih, kar je drugo mesto po številu v primerjavi z ostalimi ljubljanskimi občinami.
Seveda je število otrok kot povzročiteljev prometnih nesreč še vedno zelo veliko in mora biti prav zato naša skrb nenehno poučevanje otrok na tem področju.
Pri vsem tem pa-se opaža, da so nekateri starši često slabi vzgojitelji svojih otrok. Otroke vodijo čez cesto zunaj zebre, s kolesi jih pošiljajo po zelo prometnih in nevarnih cestah. Značaj otroka se poleg vzgoje, ki jo dobi v šoli, postopoma oblikuje tudi, ko opazuje očetovo brezobzirno vožnjo z avtomobilom ali motorjem. Starši naj v času počitnic posvetijo otrokom več pozornosti, saj je mladina v tem času veliko bolj razigran m zato tudi manj pazljiva kot med samo šolo.
V ta namen je bil razdeljen tudi lepak, ki ga je pripravila republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu, ki opozarja na varno prečkanje ceste. Skupine pionirjev prometnikov so tega dne delile voznikom tudi prometni kodeks in priporočale voznikom, naj v bodoče posvetijo več pozornosti varnosti otrok na cesti. Ob dnevu otroka so delegacije pionirjev obiskale podjetja in ustanove s' šopki rož. Delegacija pionirjev, s predstavnikom šole in članom komisije za vzgojo m varnost cestnega prometa je obiskala občino Vič-Rudnik, kjer jo je sprejel predsednik inž. Slavko Korbar in tajnik Darko Perovšek. Pionirji so se predsedniku zahvalili za pomoč, ki jo je skupščina nudila pri prometni vzgoji.
Prav tako so podobne delegacije obiskale Veletrgovino Mercator, tovarno Ilirija, Komunalno podjetje Vič in Združenje Šoferjev in avtomehanikov SRS, ki so največ prispevale pri raznih prometnih akcijah - prometnih tekmovanjih itd. Delegacije so sprejeli vodilni delavci v teh podjetjih. Pionirji so si ogledali tudi proizvodne obrate tovarne Ilirija.
A. SOVDAT
na članek »Viška komuna v številkah«
■o-h
testiram proti takemu poročanju!
OBISK PRI IZUMITELJU FRANCIJU TORIJU
Rad bi, da bi povsod kaj raslo
V Naši komuni smo že pisali o podjetnem in domiselnem Franciju Toriju, ki se med drugim zavzema tudi za ureditev Ljubljanskega barja. A vendar'se nismo spomnili nanj le zavoljo baijanske problematike. Poiskali smo ga tudi zato, ker je sicer neumoren in vsestranski izumitelj. V lični hiši, ki jo je postavil kar sam ob Ižanski cesti, smo mojstra Torija, nekdanjega gostinca, sedaj člana društva izumiteljev, tudi dobili, a žal ni želel povedati kaj bolj natančnega o svojih izumih, četudi se za nekatere že ogrevajo delovne organizacije, potem ko so jih s toplimi priznanji odobrili strokovnjaki. Živahen, kakor je, se večidel drži doma in neprestano kaj dela ali izboljšuje.
— Kako vam pride na misel, da iztuhtate kaj novega? To ni vsakomur dano!
,,Nobena stvar ni tako dobra, da bi ne mogla biti še boljša. To pa od nje zahteva tudi nenehni razvoj, tako dajo je človek, ki jo uporablja, prisiljen racionalizirati, da mu ne pomeni ovire ampak olajšavo. Tako sem se tudi jaz spomnil, da bi bilo pametno kakšno stvar narediti boljšo, kot je. Česarkoli sem se spomniL da bi veljalo izboljšati, tistega nisem odložil, dokler se ni porodila zamisel."
-	Se vam ne zdi, da smo pri nas v izumiteljstvu na psu?
„Karkoli imamo na svetu, vse smo morali narediti in tako bo še naprej. In čemu bi tudi morali vsako stvar kupovati drugod! Pri nas ni nič manj izumiteljev kot na tujem. Vendar so pri nas zapostavljeni. Delovne organizacije imajo namreč svoje sugestije, in svoje plane", izumiteljev pa se za zdaj pri svojih proizvodnih načrtih ne spomnijo."
-	Kaj pa je bil vaš prvi izum?
„Prva stvar, ki sem se je samostojno lotil, je bila izdelava počitniške hišice. Potem pa se je novatorstvo samo od sebe razširilo še na druga področja, čeprav me od vseh še vedno najbolj privlači gradbeništvo."
-	Kaj vas je privedlo do izuma stroja za kopanje jarkov?
„Barjanski problem in z njim težave barjanskih kmetov. Barje je ogromna močvirna površina. Kmetijski pridelki in krma za živino tu ne uspevajo, če kmetje ne kopljejo odtočnih jarkov. Na barju je pridelek obilen, tudi če je suša. Manjše jarke, ki so najbolj potrebni, izdelujejo kmetje sami - ročno. To pa je težko in zamudno, zato jih naredijo vsako leto manj in - manj pridelajo. ,Za zdaj ni ustreznih naprav, zato kmetijstvo na barju nima pravega uspeha. Skoda, saj gre za veliko površino, ki je povrh tega še blizu Ljubljane.
-	Kakšen je bil vaš korak k izboljšanju barjanskega kmetijstva?
Izumitelj Franci Tori
„Izumil sem torej stroj za kopanje jarkov in se obrnil na sklad Borisa Kidriča, da bi moje načrte proučila skupina inženirjev. Stroj za kopanje malih jarkov bi se uporabljal kot traktorski priključek, vsekakor pa bi moral biti lahek zaradi mehkega zemljišča, da se ne' bi pogrezal. Zato bi imel vodili v obliki smuči in položene stene, primerne za barjanska tla."
- Ste prepričani, da se bo zadeva dobro obnesla?
„Zakaj pa ne? Če lahko obdelujemo železo, trd kamen, pa ne bi mogli mehke zemlje? Prvi poskusi s strojem so že opravljeni. Povem vam pa, če bo to prišlo v splošno uporabo, bo pomenilo preobrat v kmetijstvu. Sam živim na barju, pa vidim, kako je. Čedalje več zemlje je opuščene. Rad pa bi, da bi povsod kaj raslo."
A. A.


Janezu Vrbincu še na mnoga leta!
STRELJANJE NA RUDNIKU
Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin je tudi v letošnjem letu organiziral za vse svoje člane strelsko akcijo s polavtomatsko puško. Odziv na to akcijo, mimogrede povedano, letos jo je za svoje člane organizirala tudi občina Center, je do sedaj, ko je streljanje še v pravem razmahu, presegel vsa pričakovanja.
J 1 “bjav-„Naše komune" je tov. M. P. (verjetno gre za M. Polen-ft 'C« Članek z naslovom ,.Viška komuna v številkah". Omenjeni ej 'nelmalomeščansko javnost na zelo beden potrošniški način h D int* v*^c® občina iz kmetijske občine hitro razvija v industrijsko. ■s vrpfe,aci-ia statističnih podatkov je nedosledna in naravnost pro-l<’ 'Siir^or sem tov. M. P. od srca hvaležen, da se ni lotil interpre-ift y ^datkov, ker bi s tem še bolj poneumil svoje bralce.
10
kjtk* občini ni mogoče prikazati samo s statistiko (če hočemo lerj/'1/' ampak je treba storiti veliko, i
veliko več. Treba se je namreč ...........................Če
a ,dc*a (opazovanje, kartiranje, intervju in anketiranje). C .0' ('i' števiu^11'2, ICa^° t0 del° P0*®*13’ sem pripravljen to obrazložiti
H ! terenskega proučevanja pridemo lahko do podatkov in ugi )i Ir Se * erih s pomočjo statistike ne bi nikoli prišli. Iz statističi
»to-
rnega
__.1 •
j Stvj^ m ar sikaj „ven potegniti", le znati je treba. Sele s statistiko' in ^ h °bč' na terenu dobimo kolikor toliko točno sliko o trenutnem l iNltl*, **: Terensko proučevanje pa je trdo delo, zato je seveda veliko fi Maj Vati stanje v občini iz kabineta (kar je avtor članka tudi storil).
0	(Nit- pr.1Pomb glede njegovih primerjav z drugimi občinami. Naj citi-
1	iHj* pj'"Jeanov je 65.351, kar pomeni, da nas je sedaj za skoraj 1/4
Primerjava je nevzdržna in ne pove ničesar. Kako velikih in koliko obdelovalnih površin (pod obdelovalno površino spadajo tudi travniki in pašniki) ima občina Murska Sobota - to očitno za tov. M. P. ni važno. Njiv ima občina Murska Sobota 21.812 ha (Vič-Rudnik le 5899 ha),pašnikov in travnikov pa 9770 ha (Vič-Rudnik 19.614 ha). Občina Murska Sobota ima torej za 6069 ha več kmetijskih površin, kar pa ne bi bilo niti tako pomembno, če ne bi vedeli, da so tam boljša tia, ki so vsekakor sposobnejša vzdrževati mnogo večje število živine, kot je to mogoče v naši občini. Drug zelo pomemben faktor, ki ga tov. M. P. ne omenja, je % kmečkega prebivalstva. Leta 1961 je znašal v občini Murska Sobota 67 %, v naši občini pa le 18 %. Če zopet preberemo zgoraj citirani stavek se zdi, kot da bi vseh 65.351 prebivalcev naše občine gojilo 10.770 goved, 63.000 prebivalcev občine
rjava ne vzdrži kritike, prebivalcev. Ta znaša
vi............
je 320/1000 pr
prebivalcev. Če pa bi vzeli samo kmečko prebivalstvo, bi bilo razmerje se-
premvalcev nase občine gojilo 10.770 goved, 63.000 Murska Sobota pa 43.000. Mislim, da taka primerja'
Veliko več pove podatek o številu glav živine na 1000 prebivalcev. Ta znaša ■ občini Murska Sobota 682 glav živine na 100 prebivalcev (slov. povpreček 6 320/1000prebivalcev), v naši občini pa znaša le 165 glav goveda na 1000
e.	Udaf desetimi leti". Od kdaj pa se občina ViČ-Rudnik imenuje Vič 11 nr* tia ifrel3ivalci Velikih Lašč, Lavrice, Škofljice itd. Vičani? Jaz i ( Kudniku, pa se nikdar nisem imel in se tudi nikoli ne bom imel jd LMo-„■ p' t0 k n' lokal-patriotizem). Glede rasti prebivalstva pa je
f.	letih 8Vn! P^astek v naši občini mi ni znan, ampak dejstvo je, da ' * “ka Prebivalstvo na podlagi naravnega prirastka ne more narasti za
nisem imel in se tudi nikoli ne bom imel
J» . .
/I (M jč'’!' kožarje, Barje). To prebivalstvo je v večini primerov iz pode-,f ng/jo važno, ker je to prebivalstvo s skromnimi zahtevami in je Jtojhn4 .v&hficirano ali le polkvalificirano. Njegova ekonomska moč je }. 'n«! ” h* nobena posebno ugodna pridobitev za občino. Torej se v f jMjiin aen*u ne moremo *'"•« nič izkaz«*' kot to trdi tov. M. P.
|l fc?je v ®**t°m po površini v Sloveniji se tudi ni treba prav nič hvahti r ri?* Zemr 0bčini 45,5 %, katerega kvaliteta ni ravno na zavidljivi višin! j/ %jj. Te^j-6 v naši občini kom^j 11,4 % (slovenski povpreček znal
D [Jkrt^lno
poimri
so delno na barjanskih tleh, ki je najslabše kvalitete
Ki ^bej a na Bari“- Kakšne kvaUtete so ti travniki, mishm, da ni pt**,	1 ta2lagati. Očitno je za tov. M. P. važnejša kvantiteta, ne pa
1	iz članka, smo drugi v Sloveniji po številu kopj. Kopj je '	Vni --igral svojo vlogo in število konj po svetu neprenehoma
- 5*0kve«? ™ milijonov kopj, 1966 le še 62 milijonov). Zato je veliko fV Ozko ■ ietnu znak zaostalosti, ne pa znak napredka.
p,in)erim. enostransko gledapje ima tov. M. P. sc pokaže šele ob I ’ ki j(9av'glede goveda: „. . . goveda pa je 10.77Opna primer Murska Je 2000 prebivalcev mapj kot Vič, ima 43.000 glav govedi."
W fefcUtnel iz člank ’	svoje
reda povsem drugačno. Ker pa podatkov o številu kmečkega prebivalstva za leto 1971 še ni na razpolago (izračuni za leto 1971 glede na današpje stanje ne bi povedali veliko) sem se moral odpovedati osvetlitvi s te strani.
Absurdna je tudi trditev tov. M. P., da se naša občina hitro razvija iz kmetijske občine v industrijsko. Vprašujem se, kje je ta industrija, da naša občina postpja industrijska. Naša občina nikdar ni bila in tudi nikdar ne bo industrijska (v klasičnem pomenu besede), vsaj fiziogonomsko ne. Spričo teh nekaj tovarn in obrtniških delavnic pa res ne moremo reči, da je (oz. da bo) naša občina industrijska. Kvečkemu lahko govorimo o visokem procentu zaposlenih izven kmetijskih dejavnosti - s tem pa še ni rečeno, da je to prebivalstvo zaposleno v industriji. Veliko je namreč zaposlenih v terciarnih m kvartarnih dejavnostih in pjihov procent nenehoma narašča. V moderni industrijski družbi v ZDA ali Zapadni Evropi (če jo sploh še lahko imenujemo industrijsko) bo razvoj (če že ni) pripeljal do naslednjega razmerja: 10% zaposlenih v primarnih dejavnostih, 10% v sekundarnih in kar 80% zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Vsekakor bi bilo zanimivo napraviti analizo, kakšna je zaposlenost v posameznih dejavnostih v naši občini in ugotoviti tendence, ki bi odlično služile nadaljnjemu načrtovanju odpiranja novih delovnih mest. Pripomnim nsy še, da je precej (ako ne večina) aktivnih prebivalcev iz naše občine zaposlenih v drugih občinah, večinoma v ljubljanskih. Iz tega sledi, da je naša občina (vs^j delno) področje spalnih naselil.
Na koncu naj dodam, da avtorja članka delno opravičujejo besede: „Že ti površni podatki kažejo ..Svetujem pa tov. M. P., n^j se drugič odloči za eksaktnost pri interpretaciji statističnih podatkov, pa čeprav je le teh malo, sicer bo njegovo pisanje ostalo na nivoju močno puhle strokovnosti.
Ce komu moja izvajanja niso dovolj prezentna, naj se obrne name, ker nisem eden tistih, ki se radi skrivajo za krinko neodgovorne anonimnosti.
TONČIČ LUDVIK, študent geografije, Gornji Rudnik II/15, Ljubljana
Tovariš Janez Vrbinc — 80-letnik
Kdo iz vrst gasilcev starejše generacije širom Slovenije, pa tudi izven njenih meja, ne pozna Janeza Vrbinca z Barja. Ta naš prekaljeni gasilec z dušo in telesom predan naši gasilski organizaciji, slavi v teh vročih dneh 80-letnico življenjske poti in nad 50 let delovanja v gasilski organizaciji.
Janez Vrbinc se je rodil 30. julija 1891 v Stepanji vasi kot sin kmečkih staršev v številni družini Ko je odslužil svoj štiriletni kadrovski rok v bivši Avstro-Ogrski, je izbruhnila I. svetovna vojna. Namesto domov je moral naš Janez še kar štiri leta služiti v vojski na raznih frontah. Ko je odložil vojaško suknjo, si je ustvaril svoj dom na Barju. Že v letu 1922 je bil pobudnik za ustanovitev gasil skega društva na Barju. Meseca septembra istega leta je bil ustanovni občni zbor društva na Barju. V novo društvo je pristopilo kar 29 članov. Naš slavljenec pa je bil prvi načelnik novoustanovljenega društva. Iz nič je pričel rasti nov gasilski dom. Z leti so si nabavili potrebno orodje in opremo. Že nekaj let po ustanovitvi društva je bilo včlanjenih preko 100 članov in članic. Ljubljanski gasilci se še dobro spominjamo, ko smo se zbrali na Florjanovo nedeljo pred Mestnim domom, kako so se že od Karlovškega mostu slišale gasilske koračnice v zboru trobent - pravi trobentaški oktet, ki je oznanjal prihod gasilcev - Barjanov. Zares veličasten je bil pogled za tiste čase na množičnost gasilcev in gasilk z Barja, na čelu pa seveda naš Janez kot takratni poveljnik
Skoraj ni bilo tekmovanja, da ne bi sodelovali Barjani Tudi na velikih nastopih, vajah s sekiricami na bivši ,,Iliriji" v Šiški, na stadionu s kombiniranimi vajami, vajami prve pomoči po zamisli dr. Miša, dalje v Laškem, na vseslovanskem gasilskem kongresu v letu 1930 itd. so bili naši Barjani Njihov vaditelj pa je bil poveljnik Janez Vrbinc. Naj še navedem, da je bil Janez Vrbinc med prvimi, ki je uvedel v gasilske vrste pionirje. Na vseslovanskem kongresu so pionirji z Barja že nastopili, kar je bilo za tiste čase še prava redkost. V teku svojega delovanja v gasilski organizaciji je bil Janez Vrbinc član Gasilske zajednice dravske banovine, dalje član upravnega odbora mestne gasilske župe in kasneje član odbora okrajne zveze in sedaj občinske gasilske zveze Ljubljana-Vič-Rudnik Povsod je zavzemal vidne funkcije in tudi povsod bil zelo aktiven in delaven.
Kot zavednemu Slovencu tudi okupator ni prizanesel Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto in partizani Krimskega odreda je bil aretiran in odpeljan v internacijo na Rab. Na Rabu je prebil kar 14 mesecev. Po kapitulaciji Italije je sodeloval pri razorožitvi Italijanov na Rabu ter ustanovitvi Rabske partizanske brigade V sklopu te brigade se je formirala tudi gasilska četa, katero je vodil Janez Vrbinc. Po vrnitvi iz internacije, kljub temu da je bil bolan in telesno izčrpan, mu žilica ni dala miru, da se ne bi zanimal, kako je z gasilci. Vrbinčeva družina je med okupacijo poskrila večino orodja, oblačila in raznovrsten material pa je oddala partizanom. Po osvoboditvi je pričel Janez Vrbinc zbirati okoli sebe preživele člane, vključevati nove, posebno mladino. Društvo je zopet zaživelo, posebno ženska desetina je bila zelo aktivna in na vseh tekmovanjih dosegla vidne rezultate.
Vrbinčevo družino bi lahko imenovali kar gasilska družina. V društvu so bili včlanjeni prav vsi 4 sinovi in 2 hčerki Mama pa je skrbela, da so otroci bili vedno pravočasno na svojem mestu. Tudi še danes so vsi včlanjeni v gasilsko organizacijo ter tudi aktivno delajo.
Preveč bi bilo, če bi našteval vse njegove zasluge, ki jih ima Janez. Že kot občinski odbornik mesta Ljubljane je veliko pripomogel za razvoj gasilstva v Ljubljani Za njegovo življenjsko delo, za napredek gasilske organizacije je Janez Vrbinc prejel visoka državna in gasilska zvezna in republiška odlikovanja Kljub današnji visoki starosti sedaj „ Vrbinčev ata", kot mu pravimo domačini, zahaja še vedno v naše vrste. Redno se udeležuje vseh večjih proslav, nastopov ali večjih vaj s svojimi člani Se vedno je v operativi in njegova beseda še vedno zaleže.
Ob 80-letnici življenjske poti mu vsi gasilci prav od srca želimo še na mnoga leta, v zdravju in zadovoljstvu. Za tvoje delo se ti, dragi Janez, lepo zahvaljujemo. Trud in delo, ki si ga vložil v času tvojega delovanja v gasilski organizaciji pa naj ti bo v zadovoljstvo, da so uspehi naše gasilske organizacije tudi del tvojega dela.
Torej, dragi Janez, še enkrat - na mnoga letal
JERNEJ ČERTANC
| Prva rušenja
J Na območju Rozalij, kjer je predvidena gradnja največje ijub-Ijanske soseske s približno osem tisoč stanovanji, se že dalj časa J pojavljajo črne gradnje. Po nepreverjenih podatkih se giblje šte-r vilo teh gradenj med tristo in štiristo.
£ Kozarje so komunalno neurejen predel naše občine, kanaliza-£ cija je pomanjkljiva, urejenega cestnega omrežja skorajda ni, tri ^ tisoč občanov, kolikor jih tu prebiva, hodi nakupovat v eno samo J trgovino. PTT linij ni, da o plinovodu in toplovodu ne govorimo.
#	Z gradnjo soseske pa bi se vse to dokončno uredilo, saj bi ves
J	kompleks zajel ne samo stanovanjske bloke, ampak tudi šole,
#	vrtce in trgovske lokale, na drugi strani pa tudi industrijski del,
£ torej ekonomsko bazo, kije Kozarje danes skoraj ne poznajo.
ij Zato je že pred dvema letoma občina izdala odlok o prepovedi ^	parcelacije in gradnje na zazidalnih površinah. Toda zdi se, da
J	odlok sploh ne obstaja, saj so prav na teh rezervatih (vključen je
0	tudi rezervat za hitro cesto, ki se bo izognila mestu) črne gradnje
2	danes vsakdanji pojav. Že na eni zadnjih skupščinskih sej so se
Ji	odborniki zavzeli za uvedbo ostrejših ukrepov pri zaustavljanju
J	črnih gradenj. „Ce bomo naleteli na gluha ušesa, bomo začeli z
ij	rušenjem," so sklenili enoglasno. Inšpekcijske službe, ki so bile
^	vsak dan na delu, so poročale o novih nedovoljenih gradnjah.
£	Tako je bil oddelek za komunalne in gradbene zadeve prisiljen
^	izdati niz odločb o rušenju. Pred dobrim tednom pa je posebna
J	ekipa že prvič intervenirala na terenu samem. V Podsmreki so
^	porušili hišo nekemu občanu, ki je kljub predhodnim opozo-
2	rilom, da mu bodo rušili, če bo z delom nadaljeval, gradil naprej.
£	J. DOMITROVIC
V PIJAVI GORICI SI POMAGAJO SAMI
V Pijavi gorici so se odločili, da bodo zgradili vodovod, ki naj bi rešil prebivalce tega naselja stalnega pomanjkanja vode.JCer je bilo 15 milijonov SD, kolikor jih je za ta dela namenila občina, premalo, so tako kot marsikje drugje, začeli delati tudi sami. Približno 1000 metrov dolg cevovod so začeli polagati letos in upajo, da bo do jeseni končan. V tem kraju je čutiti tudi veliko aktivnost pri gradnji električne napeljave. Tudi tu so si pomagali s samoprispevkom. Vsak novograditelj je prispeval za priključek 300.000 SD, vsi ostali, ki pa že imajo priključke, pa po 60.000 SD. S temi sredstvi in s sredstvi, ki jih bodo dobili še drugje, bodo postavili dve trafo postaji in napeljali novo električno omrežje. Upajo, da bodo tudi s temi deli zaključili letos.
OTROŠKO VARSTVO NA ŠKOFLJICI
Letos so dobili na Škofljici za potrebe otroškega varstva 40 milijonov SD, od TIS pa pričakujejo prav toliko. S tem denarjem bi pričeli graditi novo otroško-varstveno ustanovo, ki bi vsaj za prvo silo sprejela 50 otrok. Menijo, da bi izbrali tak tip gradnje, ki ga je mogoče dograjevati, saj je jasno, da se bo število prebivalcev še naprej večalo. Novo vzgojno varstveno ustanovo nameravajo graditi v Pevčevi dolini, na prostoru nekdanje opekarne. Lokacijska dokumentacija je pripravljena, v delu pa so tudj vsi ostali dokumenti, potrebni za gradnjo.
PEVCI NA ŠKOFLJICI
Pod vodstvom ravnatelja osnovne šole Franca Čebaška je v zadnjem letu steklo delo pri pevskem zboru na Škofljici. Zbor redno vadi in nastopa. V njihovih vrstah je zbranih kakih 12 odraslih pevcev.
mrliči na Štirih pokopališčih
Skofljičani pokopavajo svoje mrliče v Želimljem, na Igu, Rudniku in Šmarju. Marsikdaj morajo pogrebci hoditi tudi poldrugo uro, po prometnih cestah in ob vsakem vremenu. V anketi, ki jo je razpisala krajevna skupnost, se je več kot 50 % prebivalcev odločilo za gradnjo tega objekta. Pripravljeni so tudi na samoprispevek. Novo pokopališče naj bi zgradili na Senišču, obsegalo bi 2 ha zemljišča, stroški pa bi naj bili od 40 do 50 milijonov SD.
VOJAŠKE VAJE V ZAPOTOKU
Prebivalci Zapotoka gledajo na občasne vaje vojakov na njihovem področju sicer s potrebnim razumevanjem, vendar si želijo enakega razumevanja z njihove strani Stvar je v tem, da vojska razen najetega sveta uničuje tudi privatne posevke in njive in Zapotočanom za to nič ne plača. Pogosto zapro tudi lokalno pot na Mokerc, pozimi pa vojaki poškodujejo barako, kjer ljudje čakajo na avtobus. Od avtobusne postaje do Zapotoka je speljane nekaj sto metrov občinske ceste. Kljub številnim pritožbam vaščanov, pa je - že dve leti ni obiskal noben cestar. Vaščani so predlagali Komunalnemu podjetju Vič, da bi ob ustrezni odškodnini cesto vzdrževali sami, a odgovor seje glasil, da imajo za ta dela cestarje.
ZAPOTOK BREZ VODE
Čeprav živi v Zapotoku le kakšnih 30 ljudi, tudi ti potrebujejo vode. Vas ima dva studenca in zajetje, vendar niso speljani do hiš cevovodi. Zapotočani menijo: „Ce se urejujejo vodovodna vprašanja drugod, naj ga ob naši pomoči rešijo tudi pri nas." Dejstvo, da ni vodovoda, vpliva tudi na to, da se meščani ne odločijo za gradnjo vikendov v tem pogorskem kraju, od koder se nudijo čudoviti pogledi na Ljubljano in Ljubljansko barje.
Sola v zapotoku
Šolska stavba v Zapotoku, ki je bila zgrajena 1938. leta, je opuščena in začenja po malem razpadati. Učenci iz vasi so se preusmerili na Ig in na Golo, nekaj kvadratnih metrov šolske površine pa ne služi praktično nikomur. Vaščani jo nudijo za dom počitka, okrevališče ali pa za vikend katerikoli delovni organizaciji.
GASILCI V ŽELIMLJEM
V Želimljem so gotovo najaktivnejša družbena organizacija gasilci. Pred kakim letom so prevzeli v svoje roke organizacijo mladi in odtlej je steklo kot po maslu. Približno 30 aktivnih gasilcev je že zbralo denar za novo brizgalno in za obleke, pripravili pa so tudi deske za obnovo gasilskega doma. Resno vadijo in organizirajo veselico. Izkupiček bodo porabili za nakup cevi. Velik del zaslug za aktivno delo te organizacije gre predsedniku Alojzu Intiharju.
Politika in kmetijstvo gresta v korak — ne povsod, pač pa v delu individualnega kmetijskega proizvajalca in aktivnega družbenopolitičnega delavca Alojza Kušatja iz Notranjih goric.
MLADI V ROBU BODO GRADILI MLADINSKI KLUB
Do kdaj še v garaži?
Pred časom smo že poročali o iznajdljivosti mladincev iz Roba. Mladi so si namreč uredili mladinski klub kar v avtobusni garaži. Poleg kmetijske zadruge stoji velika neometana stavba, v kateri vedrita avtobusa SAP in Ljubljana Transporta (po novem Viatorja? !? ), ki vozita iz Ljubljane v to oddaljeno naselje. Mladi so se domislili, da je garaža večkrat neizkoriščena, avtobusoma pa tudi ne škodi, če stojita včasih nekaj ur pred garažo namesto v njej. Tako so se dogovorili, da bodo dobili mladi občasno zbirališče v garaži. Rečeno, storjeno in tako so mladi priredili že več proslav v garaži. V tem času, ko je garaža mladinski klub, mladi okrase zidove, če uprizarjajo igro, pa postavijo tudi oder in klopi
Starejši gledajo na vso zadevo z velikimi simpatijami, saj pomeni ta dejavnost edino razvedrilo. Se tradicionalne ..rekreacije" v gostilni si v Robu ne morejo privoščiti, ker so gostilničarja pred kratkim upokojili in tako nima kdo delati v gostilni. Gostilna je zato zaprta in mladi nimajo sedaj, če je v garaži zasedeno, kam iti. V gostilni so se namreč prej včasih zbirali, pa ne ob kozarčku, temveč so imeli tam sestanke. Ker je ta možnost sedaj odpadla, so imeli mladi zadnji sestanek kar pod drevesom sredi vasi. Z malo ironije bi se lahko spomnili na Rousseaujev
Olga Tekavec živi v Ljubljani in pomaga mladim v svojem rojstnem kraju.
sredi vasi, je prišla kopica mladih. Mnogi izmed njih, točneje 17, se je prijavilo za sodelovanje v dramat-skem krožku, 12 pa v pevskem zboru ali slični glasbeni aktivnosti.
Mladi so na področju igralstva sploh že precej storili. Tako so za letošnje Silvestrovo pripravili samostojno igro in zabavni program. Igralska skupina je uprizorila Domna in Dve nevesti. Obe predstavi sta bili odlično obiskani, saj v dvorani ni bilo prostora za vse. Domačini namreč raje gledajo igro kot pa televizijo, saj je slednja preveč izumetrinčena za njihov okus. Ljudje resnično naravnost hlepijo po takih prireditvah, ki pa jim jih že dolgo ni nihče nudil. Rob je imel namreč pred vojno bogato kulturno tradicijo, saj je imel svoj lasten dom in dve šoli. Učitelji so se tedaj udejstvovali v kulturnem življenju, medtem ko učitelju današnje enorazred-nice kaj takega še na kraj pameti ne pade. Naša vas je dala mnogo med vojno, vendaf smo glede prostorov danes na slabšem, saj je bilo med vojno marsikaj porušeno, po vojni pa ne zgrajeno, ker skoraj ni bilo moških. V bodoče nameravamo naštudirati še nekaj iger, saj smo si sami izdelali več kostumov. Se naprej pa bomo uprizarjali znana klasična odrska dela, ker novejša kljub forsiranju z raznih strani ne vzbude zanimanja.
Mladi bi radi gojili tudi intenzivno tamburaški zbor, šah in nogomet. Za prvi sekciji in njih uspešno delovanje pa je potreben prostor. Res imamo na voljo garažo, toda z
njo so la problemi, ker se mora avtobus umikati, mi moramo prostor
izrek: Nazaj k naravi. Sicer pa mladi, pa tudi starejši nimajo kaj početi. Ker na mladih sloni svet, kot pravi pregovor, so vzeli že pred časom pobudo v roke mladinci v okviru kulturnega društva. Mladinske organizacije namreč v vasi že dolga leta ni ZMS ni že tako dolgo, da se nihče ne spomni, kdaj je nje delo zamrlo, aktiv pa zaspal. Mladi na vasi so tako bili prepuščeni vplivom cerkve in menda se to kar pozna pri idejni usmeritvi mladih. Kako je pravzaprav prišlo do delovanja mladih in kakšni načrti jih ženejo v nadaljnjo akcijo?
Želje in načrte za bodočnost nam je pojasnila OLGA TEKAVEC, ki živi sicer v Ljubljani, vendar še ni pozabila rojstnega kraja in skuša pomagati mladim.
„Iniciator in kuhar" tega vsega, je začela Olga Tekavec, sem pravzaprav jaz. V lanskem septembru so ustanovili kulturno društvo in dva meseca kasneje so po desetih letih začeli mladi spet delati in sicer pod okriljem tega društva. Za težnje mladih je imela krajevna skupnost dosti posluha in nam je precej pomagala, tudi pri pridobitvi prostora v garaži. Pohvaliti je treba tudi avtobusni podjetji, ki imata posluh za naše želje. Tako ugodna klima je pritegnila mnogo mladih. Na zadnji sestanek, ki je bil kar pod drevesom
bus umikati, preurejati itn. Tako že nekaj mesecev razmišljamo o gradnji lastnega kluba. Najprej smo mislili podaljšati in razširiti garažo, vendar je temu nasprotovala zadruga, ker potem oni menda ne bi imeli dostopa do skladišč. Nov prostor ki bo po sedanjih načrtih stal blizu garaže, bo dolg kakih 30 metrov, širok pa osem metrov. V prostoru naj bi bil tudi oder. Mladi so se že dogovorili, da bodo z vsemi močmi sodelovali pri gradnji. Delovne sile tako verjetno ne bo manjkalo, saj gravitira na Rob kar 20 vasi. V novih prostorih, ko bodo zgrajeni, bomo lahko imeli tudi lastne instrumente, ki si jih mladi tako žele.
Vse tekoče stvari trenutno urejuje upokojenka Angela Puh, ki ima veselje do dela z mladimi in jim vedno pomaga, kolikor le more."
Mladi iz Roba obljubljajo nov dom in živahno aktivnost. Da bodo svoje želje uresničih, kar verjamemo, saj so že večkrat pokazali svojo iznajdljivost in uspešnost. O tem, da mladi prostor potrebujejo, pa verjetno ni treba dvomiti.
MILOVAN DIMITRlC
Uganite, pod katerim mostom na Ljubljanici je nastal naš posnetek! Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca.
Uredništvo Naše komune
Garaža v Robu — mladinski klub in dom kulture
IZ AKTIVNOSTI KS »MILAN ČESNIK«
Vaja civilne zaščite
Iz časopisov in drugih sredstev obveščanja zvemo o pogostih in velikih elementarnih nesrečah, ki se dogajajo po svetu. Zaradi tega so tudi pri nas, v smislu zakona o splošni ljudski obrambi po občinah in pri krajevnih skupnostih ustanovljeni štabi za civilno zaščito (CZ) prebivalcev in materialnih dobrin z nalogo, da usposobijo in organizirajo občane za samozaščito v primeru večjih elementarnih nesreč ali ob morebitni sovražnikovi agresiji in vojnih akcijah. Obveznost udeležbe in delovanja v enotah CZ traja od 16. do 65. leta starosti za vse fizično in umsko sposobne osebe obojem ga spola, ki nimajo vojaškega razporeda in niso organizirane na tem podfočju v svojih delovnih podjetjih ali ustanovah.
tek odziva članov enot in vzroh sotnosti.
4. Ugotoviti, če so člani < katerim je bila razdeljena n* oprema na dom, prišli na $ mesta z opremo in v kakšnem1*
je ta oprema.
5. Ugotoviti,
če so vodje J organizirali zavarovanje zN mest in mest za akcijo po stavki. O sklicu članov na vit namreč vsi vodje enot dobili’ kretno podobo predpostavkei11 bil izvršen sovražni bombni & na določene objekte z nalof0 kojšnjega posega za ublažit«* sledic.
Tudi v krajevni skupnosti „Milan Česnik" ima štab CZ že formirane
eorc.
Po izvršeni vaji, ki je traj*** minut, je bila izvršena štabnaj liza, na kateri je bilo ugotovljen0 slednje:
cunje:
- Uspeh vaje je bil dobetJJ
enote: kurirsko, za hitro obveščanje, enoto za gasilsko-tehnično delo, sanitetno enoto za prvo pomoč ranjenim, enoto za vzdrževanje reda in varnosti, enoto za socialno delo, enoto za preskrbo, enoto za eva-
dosežen. Člani ekip so se
bojno bližje seznanili in pm®' opremo, ki jo trenutno im311,1
kuacijo nemočnih in enote hišne CZ. Člani vseh teh enot, posebno
gasilsko-tehnične in sanitetne, se usposabljajo na posebnih tečajih, ki trajajo od 20 do 80 ur.
1.	junija letos smo imeli vajo štaba in enot CZ tudi v krajevni skupnosti »Milan Česnik" z naslednjo nalogo:
1.	Izvesti aktivizacijo in praktično preverjanje znanja in dela enot CZ, poveljnika in namestnikov ter izvajanje načrta varstva. V praktično izvedbo so bile vključene enote: za zveze, štab CZ, sanitetne prve pomoči, gasilsko-tehnična enota, enota za red in varnost, enota za socialno delo in enota za evakuacijo.
2.	Ugotoviti hitrost aktivizacije.
3.	Ugotoviti prisotnost iri odsto-
razpolago.
Udeležba po enotah je bil*:
-	kurirska ekipa 46 %	,
-	gasilsko-tehnična ekip* 1
-	sanitetna ekipa 40 %
-	ekipa za varnost 47 %	»
-	ekipa za socialno delo 70“
-	ekipa za evakuacijo 31 t0
-	štab 82%
Z udeležbo članov enot remo biti povsem zadovoljni4
-mu um uuvauiii /,auovuijn*i sklic za vajo predstavljal Pjf1 enje. Da bi pri bodoči vaji 6ija
čenje. Da bi pri bodoči vaji n1'' ja udeležba, bo naslednja vaja* jeseni objavljena teden dni vn*
tako da bi si člani enot lah*0® virali čas in šele pozneje, ko b® vajami dosegli boljšo mobilno*'
nov in	K« <s»-»».«It im 1 i V*
t uju11ri uvavgu uuijau
nov in ekip, bi organizirali v! preplahom, morebiti kombi11 tudi z eno od večjih gospod®
organizacij na našem terenu delovanjem mestnega štaba.
S. STEBLO'
v ■■
M


.iffafik iSraKHr* ■v*,-- ,
ČE NE NAMERAVATE LETOVATI NA BALKONU SVOJEGA STANOVANJA ALI SOBICE,
1001 letovanje
CENTROTURIST
Centroturist priporoča hotelsko naselje San Marino v Lopaiju ^ Rab, kjer je cena penziona 55 dinarjev, sicer pa nudi vrsto letovanj’^
želite miru, ker imate morda doma pod oknom parkirni prostor, ali pa 100 metrov stran od doma letališče, vam priporočajo v agenciji Atlas Brna na otoku Korčuli, kjer boste gotovo našli mir. Kraj se nahaja v bližini vinogradniškega centra Smokvice. Priložnosti za rabitanjc torej dovolj. Nastanite se lahko v hotelu Feral ali pa privatno, za usluge pa jim boste pustili od 1105 do 1355 dinarjev. V Dubrovniku vam agencija oskrbi stanovanje v privatnih sobah po ceni od 1450 do 1480 dinarjev. Cene jasno dokazujejo, da lahko tudi naš človek že vidi Dubrovnik pobliže za dalj časa. Novi Herceg ali uradno Herceg Novi, kar se morda sicer tamkajšnjim prebivalcem ne zdi vseeno, meni pa se, nudi letovanje v hotelu Tamaris, kar vas bo veljalo
ivau, ujci jc cena penziona ao dinarjev, sicer pa nudi vrsto leiov«'./ ^ ne v obliki paketov vzdolž celotne obale. Spisek letovanj šteje bornj^jstfl ^
assm
in ga zato zaradi premajhne dolžine ne bomo objavljali, so nam obljubili, da ga lahko dobi vsak brezplačno. Poskusite!
PUTMK	^
Putnik nudi podobne aranžmaje kot Centroturist, le da im* ^ < večino hotelov zasedenih, moč pa je dobiti prenočišče še v privat"®
TURIST
okroglo 1750 dinarjev. Na Korčuli lahko v aranžmaju te agencije letujete v
• v fot najt,
dveh hotelih, ki sta vam na uslugo za ceno 1160 dinarjev kot najnižjo in za najvišjo ceno, ki je 1450 dinarjev. S 1315 ali pa tudi 1490 si lahko za 14 dni zagotovite letovanje v Orebiču v hotelu Bellevue ali Pcma. Tudi tu so vam pripravljeni za 50 dinarjev odstopiti pogled na modrino morja. Če pa ste bolj varčni, vam predlagam, da si raje ogledujete petdesetdinarski bankovec, ki je tudi lepo moder. Atlas vam ponuja letovanje na kredit brez porokov m obresti na šestmesečno odplačevanje. Po tem principu bomo lahko verjetno kmalu tudi žvečilni gumi dobili na kredit.
Agencija Atlas ponuje v predsezoni in posezoni tudi vrsto miniletovanj, ki trajajo po 8 dni. Ta mini letovanja veljajo približno 40 odstotkov cene 14-dnevnih počitnic med sezono.
Turistična agencija Ljubljana Transporta Turist ponuja letovanj kreAit	11\1....__J:____: _ .. ,_ ,	vred 7 flried'1
MLADI TURIST
Za mlajše, nekako do 27. leta, (ia organizira Mladi turist vrsto letovanj primernih za mlade. Prenočišča so namreč v glavnem razni domovi in bunga-
: v gla
lovi, v Premanturi pri Puli pa imajo v šotorih prostora za 200 letoviščarjev. Penzion je kar solidno drag, saj velja 40 dinarjev. V Splitu, v domu ferija-lecev, velja penzion že kar astronomskih 70 do 80 dinarjev, medtem ko v Makarski lahko letujete že za 35 dinarjev pod šotorskim platnom ali pa v vikend hišicah. Ista cena kot v Makarski velja tudi za dom ferijalcev v Sibe-
.........m -.......................... 10
vla-
sczonl za sedem dni 499 dinarjev, u... ,,, um m dinarjev. V to ceno so vračunane tudi vse takse in imate ples brezplačen. V Umagu vas Velja letovanje za en dan ,!(,[ Rovinju v I. kategoriji 57 in v II. 46 dinarjev. Poreč vam je na vou 55 dinarjev za penzion.
niku in Zadru. Izmene so najmanj 14 dni. Pri večjih skupinah (preko oseb) je organizator pripravljen nuditi 60-odstoten popast pri vožnji z v kom ali avtobusom.
'	IT BIRO	j|i
Turistični transportni biro ZŽTP Ljubljana je tudi sklenil lonček pri organizaciji dopustov in tako organizira letovanje v e|j* otoku Iž. Takle ,,špas", kot je 14-dnevni dopust na Ižu, va* . dinarjev, če pa ste zadovoljni s privatno sobo, krhko letujete tu<”
KOMPAS
Pri Kompasu so povedali, da ne organizirajo paketov počitnic, pripravljeni pa so takoj vsakemu oskrbeti letovanje v kraju, kjer želi sam.
"BISK V KS »MALČI BELIČ«
ZBORI KMETIJSKIH ZA VAROV ANCEIV
Šola, vrtec in Še kaj Aktiven poseg
Rezultati zadnjega popisa prebivalstva so pokazali, da trenutno živi na ffočju krajevne skupnosti Malči Belič več kot 7600 občanov. Zlasti pre-Jla Bonifacije v zadnjih letih kar ni moč spoznati. Novi stanovanjski bloki S{ (? kot gobe po dežju. Z istim tempom pa raste tudi število novo-Pseljenih, še hitreje pa problemi, s katerimi se krajevna skupnost v vsak-jMjem življenju srečuje. Ker problemi ne „rastejo“ samo v Bonifaciji, smo ^ razgovor prosili predsednika krajevne skupnosti Milana Buha.
t^čel bi kar z Bonifacije. V tem naselju prebiva več kot tisoč do najblržjega trgovskega lo-1 Pa je več kot četrt ure. Zdi se 'im čudno, da med našimi trgovci nobenega interesenta, ki bi bil “Plavljen zgraditi lokal, saj bi se ® to vsekakor dobro obrestovalo.
*3‘.tudi gradbena podjetja, i ‘"točujejo gradbena dela, „da losT? tVdi P°spravijo“, siy je ponj okolice stolpičev vse prej kot fnooudna. Kot nujne potrebe na v .j-nboiočju pa bi omenil še razah iico‘‘V° *niavno telefonsko govoril-
. (L^Jdsednik nam je tudi povedal, a i „ Prav v tej krajevni skupnosti m .testnem področju ceste v naj-,<u m . n stanju. Po asfaltu kličejo j :'“"ta. Kogejeva ih Tomažičeva . | “a tudi potok Gradaščica ni rMl hiu rez ^etja. Treba ga bo očistiti, ins v)! .^Prihodnosti pa bo potrebno ji (j’811 hišne kanale drugam, saj pri-
li 181» P0*6*11001 d asu iz tega nekdaj 11 Ji v. oA DOtftčkn np^nnvnn
ff.88 Potočka neznosen smrad. 'nAh. dhia tema razgovora pa je d, tort^stvo in šolstvo. ..Sedanji pro-ji u’"“tlenjeni otroškemu varstvu,
C as	11 e♦ r-7'ii\/'j rcfvri I TV '1 i _
• fen * J ‘‘ v/fc*wa«vvil*M T Ul .v l v v* ,
das ne ustrezajo varstvu naj-i. 3 n-T Potrebe so ogromne, saj se i ilaa„ T območje selijo predvsem
0	»..J* družine. Za zdaj smo problem te* Vblaiili s tem, da smo od-
iii irnn Battclino na Tržaški cesti, „4 0 ni1' hotno po adaptaciji namestili tV ikč enikov’ v Program TIS pa je 'TJ K„ ena tudi gradnja novega vrtca. U “ga boleča točka pa je šolstvo. ^ '["a šola Vič, ki je pred nedav-„ Psovala šestdesetletnico, bo i! nJ,. njem šolskem letu prisiljena
1	ju^ati učence v šole v Centru, id- ~ia prenatrpana, pouk pa se
ifHPrat ■ drugo leto v treh izmenah.
^Je so sredstva, saj vemo,
bomo morali zgraditi novo sodobno šolo, ki bo služila prihodnjim generacijam. Veseli pa smo, da smo aprila lahko predali novo telovadnico osnovni šoli Bičevje, urediti pa bomo morali še športno igrišče pred šolo.
Letos mo uspeli tudi delno adaptirati dvorano kulturno prosvetnega društva Svoboda, Iger že zdaj dvakrat mesečno gostuje Lutkovno gledališče, če pa bomo hoteli izpolniti pogodbo z Mestnim gledališčem ljubljanskim, ki bo zaradi preurejanje matičnega odra gostovalo pri nas, bomo morali dvorano dokončno urediti.
Na koncu razgovora pa je Buh spregovoril o pristojnosti, ki naj bi jo v bodoče imele krajevne skupnosti pri reševanju drobnih problemov, kot npr. socialnega skrbstva, pri tem pa se morajo KS zagotoviti primerna sredstva, hkrati pa naj bi se tudi ob ustavnih spremembah preneslo več poudarka tudi na krajevne skupnosti.
Na vprašanje, kako ta krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi organizacijami, pa je dejal: ..Sodelovanje z občinskimi organi je zadovoljivo, saj razumemo, da se vse ne more urediti s pomočjo občine, imam pa pripombo, da naj bi se v bodoče sredstva za urejanje cest smotrnejše razdeljevala med posamezne krajevne skupnosti. Pri organiziranju raznih akcij naše skupnosti nam druge organizacije pomagajo kolikor je v njihovih močeh, omenil bi uspešno sodelovanje s Komunalnim podjetjem Vič, Tovarno vijakov ter obema šolama ter drugimi terenskimi organizacijami in upam, da bomo takšno sodelovanje uspešno razvijali tudi vnaprej.
J. DOMITROViC ‘
e*
ietjj
$a podpora gasilcem
KS PODPEČ — PRESERJE IN RAKITNA
‘^Prispevek občanov za po-
nIti !*,. pri opremljanju društev je že
^ °blika zbiranja dopolnilnih -
tl
0 “I za nabavo potrebne opreme ji het ^ ^es nam govori člen 70 ,, i r*8 zakona o varstvu pred požari .j jčJJjlstvu, da mora občina pre-tf, 11 Prostovoljnim gasilskim eno-. ya Posebna gasilna tehnična sred-“JPrimercn prostor za shranitev *edstev. Na žalost pa so pri-hbčin Je vedno preskromni z na v*s°ke oooo sodobne ti e’ .ki jo gasilci potrebujejo za ovajanje gasilnih in reševal-Ejjb- Samoprispevek občanov je pogojih edina rešitev. k.jAzajcvnih skupnostih Pod-■Bk in Rakitna je bilo v gvai letih zbranih veliko sredstev
Prispevek občanov
ževpt °hčinske gasilske zveze Vič-Rudnik PtVet mesfnega gasilskega sklada Ljubljana *■- * Podjetij in ustanov, Gozdne uprave itd. ek krajevne skupnosti in Ko-SZDL
Je bilo zbranih finančnih 207.900 ali dvajset mi-hilier 790.000 starih dinarjev v teh malih krajevnih skup-V(tov ole8 te8a Je bilo od strani darovanih veliko lesa za
za modernizacijo gasilske opreme in orodja. Krajevni skupnosti sta združevali sredstva občanov, občinske zveze, mestnega gasilskega sklada ter prispevke podjetij in ustanov na območju teh KS. Iz vseh teh sredstev je bilo v letih 1970 in 1971 nabavljeno ali zgrajeno:
-	društva Jezero, Kamnik in Rakitna so prejela nova tipizirana gasilska vozila 1MV Novo mesto;
-	društva Podpeč, Preserje in Gornja Brezovica so dobila nove motorke ROSENBAUER;
-	društva Podpeč, Kamnik, Gornja Brezovica so si adaptirala, obnovila ali sezidala gasilske domove.
Za vsa ta dela oziroma za nabavo so zbrali potrebna finančna sredstva in sicer:
N-din 114.000 ,	14.000
57.000
14.000 8.900
207.900
gradnjo in popravilo gasilskih domov ter izvršenega zelo veliko prostovoljnega dela, kar v navedenih finančnih pokazateljih ni navedeno.
JERNEJ CERTANC
v družbeno dogajanje
V nedeljo, 20. junija so bili zbori kmetijskih zavarovancev za komunalno skupnost zdravstvenega zavarovanja. V naši občini so se zbori odvijali v večjih središčih, kot so Velike Lašče, Škofljica, Ig, Preserje, Gorice in Polhov Gradec. Po dobljenih podatkih so bili zbori v večini primerov dobro obiskani. Velik obisk potrjuje, da se kmetijski proizvajalci zanimajo za svojo problematiko, da hočejo aktivno posegati v družbena dogajanja, biti soustvarjalci poti, po kateri naj hodi naše kmetijstvo v bodoče. Zbori niso namreč obravnavali samo problematiko zdravstvenega zavarovanja kmetov, ampak širše kmetijsko vprašanje.
Iz pregleda^ dosedanjega dela skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov vidimo, da je bila udeležba na sejah skupščine in izvršnega odbora zelo dobra, saj je bila poprečna udeležba 78% in na izvršnemu odboru do 95 %. To je boljša udeležba kot jo dosegajo občinske skupščine. Lahko trdimo, da so se, več ali manj, vsi člani zavedali svojih odgovornih nalog ter svoje dolžnosti opravljali z vso odgovornostjo. Bilo pa je tudi nekaj takih, ki se sej niso udeleževali in povsem zanemarili svojo dolžnosti. Skupščina je v preteklosti obravnavala zadeve kot so potrditev zaključnih računov sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov, o letnih finančnih načrtih, o programih dejavnosti skupnosti, o načinu pokrivanja primanjkljajev. Sprejeli so nov statut skupnosti, sklepe o participacijah zavarovanih oseb k stroškom zdravljenja. Sprejeli so sklep o znižanju participacij zavarovanih oseb k stroškom za splošno in ambulantno zdravljenje od 30 % na 25%. Od 1. 7. 1971 bo skupnost
poravnavala te storitve v višini 75 %. Poleg omenjenih zadev je skupščina obravnavala še vrsto drugih, prav tako pomembnih.
Z razširjanjem oblike zdravstvenega zavarovanja so tudi porasle obveznosti zavarovancev, ki se oblikujejo po katastrskem dohodku 34 % in 119 din po zavarovancu. Poleg teh sredstev so še sredstva občinskih skupščin kot prispevek za ogrožene kmete. Tudi prispevek širše družbe (republike) je vsako leto večji
Zbori so izvolili področne zastopnike v skupščino, v kateri bo potrebno aktivno delati in nadalje razvijati kmetovo samoupravo. Opravljeni zbori so opozorili še na neko značilnost, ki vzbuja pozornost, to je na samokritičnost. V razpravah smo pogosto slišali, da so nekateri kmet. zavarovanci neodgovorno koristili ugodnosti zdravstvenega zavarovanja in s tem slabili finančno moč sklada. Taka priznanja so redka.
Ing. LOJZE HABJAN
VEČ NAČRTOV KOT STORJENEGA
»Bi« za turizem v naši občini
Vendarle smo se začeli zavedati, kaj nam lahko prinesejo dobri pogoji za izletništvo. Ne bi mogli reči, da držimo križem roke. Imamo celo vrsto dobrih turističnih objektov, preurejenih okolic, starodavnih spomenikov. Ampak krono vsakega turizma, gostinstvo, to smo pa zane-• marili. V naši občini je sicer precej gostiln, izletniških koč, hotelov, manjka pa gostincev. Gostinske organizacije komaj zadržujejo natakarje, da je ne stisnejo v Švico ali Nemčijo. Toda tudi med temi, ki še ostajajo doma, niso vsi najboljši.
Sklad za pospeševanje turiznta v naši občini pa navzlic temu obeta marsikatero novost za našega in tujega izletnika. Bile bi zlata jama, če bodo dobili zadostno število dobrih gostincev.
Ob Dolenjski cesti na Stajah pod Debelim hribom (v bližini obeh črpalk) se bo bohotil nadvse potreben motel. Spominjal bo na mosti-ščarsko naselbino. Poleg gostinsko izletniškega dela in sprejemnih prostorov bodo tu še samopostrežna trgovina, avtomobilska pralnica in popravljalnica ter tristezno samodejno kegljišče. V delu, kjer bodo prenočišča, bo 40 dvoposteljnih in 22 enoposteljnih sob. Idejni načrt je pripravljen že od maja lani (!), pa mora čakati zaradi lokacijske dokumentacije. Takoj ko bodo rešili vprašanje točne lokacije, bodo začeli graditi. Denar bo dalo gostinsko podjetje Daj-Dam, računajo pa, da bi bil motel nared v poldrugem letu.
V športnem parku Svoboda bo
stalo dvanajststezno samodejno kegljišče, dobro opremljeno s kopalnicami in sanitarijami. Tako kegljišče bo lahko hkrati sprejelo veliko športnikov. Po predračunski oceni je vrednost gradnje 4 milijone dinarjev. Ta denar bi dala občina, banke in podjetja.
Naslednji obet so študije za ureditev rekreacijskega območja pri Dolgem mostu. Tudi tu my bi stal motel. Ker še vprašanje obvoznic ni dokončno rešeno, so študije zavrte.
Novosti napovedujejo tudi za polhograjski del. Izdelali bi študijo o razvoju kmečkega turizma. Analiza o možnostih za gostinstvo in turizem na tem območju bo končana jeseni. Izletnikom bi omogočili bivanje pri kmetih, ki bi uredili tujske sobe in nudili domačo hrano.
Tudi graščino v Polhovem Gradcu bi preuredili, a sedaj še ni najti človeka, ki bi ugriznil v to jabolko. Graščino bi preuredili v sodelovanju z etnografskim muzejem. Uredili bi dobro restavracijo. V gornjih prosto-rih bi bile stalne razstave pohištva, obenem pa bi sem pritegnili ljubitelje in lastnike umetnin in starin in prirejali dražbe.
Izletništvo na Rakitni je še v povojih. Najprej je treba urediti pogoje za ureditev izletniškega središča. Pritegnili bi zasebne gostince, da bi uredili dobre gostilne, treba pa bi seveda bilo urediti vodovod in zgraditi dobro cesto. Šele potem bi kazalo na Rakitni postaviti hotel. Možnosti za razcvet izletništva so tukaj velike.	a. A.
r£M PREBERITE SPODNJI TEKST
?o,ako
tl&i (^doveden, da bi šel rad kam na dopust, naj se obrne na TT biro na .‘»jo V oklepajih so bolj ali manj zasoljene cene takega dopusta. S*k,'1a im !>ob0ubljenega“ kraja si morate sami organizirati, opozarjamo vas J° povs°d letališče, če nameravate potovati z vašim privatnim
iSlja4^n-7d“l)-,’.N^liianl (525)- Bo1 (646 “H 996)- Supctar (636 ali 454), 1 M i-uka iZ;,.43?;,36,*’ Pos,ira (573, 370), Hvar (712, 482), Jelša (416), s4 (9n	521> 381 >- Stari Grad (384), Omiš (668, 584, 552, 388),
JSoieVvfZ8- 596' 70D. Baška voda (508), Makarska (489, 577, 420), Gfadac (640), Trpanj (640), Dubrovnik (580), Kaštela Zart8lr (Š93’ 47°. 370>. Primošten (731, 416), Vodice (598), Šibenik ^ (358)	(877)’ Komiža (405>. Lastovo (455), Ulcinj (636) in Kaštel
lok' nist«
Ab|,i °Drav AZinali v rosni*1 •eriri ambulantnega zdravnika in tako niste mogli k o ji j 7‘č da za šolo in ste iz teh groznih vzrokov malo špricali, upam da S kjjjoite „ Pjetriri skozi to množico številk. Ce pa ste veliko manjkali v šoli, 5» > da , ?8a.da vam vse to pregleda in ko mu bo v kaki vrsti zastal dih, St? doDl,‘Lfe ni Primeren kraj za vaše letovanje. TT biro nudi tudi mož-(T Pen?i/n“,va v voJnen' odmaralištu v Baških vodah pri Makarski, kjer ' štlNja n P ?d 57 do 75 dinarjev. V Poreču pa so cene kar zasoljene, saj C''1* - vs"rbni dan od 72,60 do 126 dinaijev. To je kot ustvarjeno za Oi ah n,./*' V bungalovih se sicer lahko izmažete ceneje tudi le s 30 lahUs 70-.podobno se gibljejo cene tudi v Spadičih. V aranžmaju TT r 'hdi u n ,.uJe*e tudi v Železničarskem domu na Pohorju. Letujete /Rtia nn)/ub in Kranjski gori. 2a! pa šele čez kaki dve leti, ko bosta tam 8 .obj^a. ki bosta last TT biroja, do tedaj pa izbirajte med S* kone letovišči. Verjetno ste že na smrt razočarani, ker je tega bt 1°, d t'cPa x vam J® naštevanje in številke, vse skupaj tako zelo SMulVr*. * ne morete ločiti od tega, vam predlagamo da si kupite po !d 8,1 vh ‘ treh dinarjev statistični slovarček za leto 1971, ali pa začnete > ',8nte,ae„socialnc statistike. Ce pa želite letovati, se prijavite mesec dni a ^ “Vanim dopustom eni od agencij.
C»le OdSftr™ Tom.až. P3 menim, da boste raje odšli na letovanje. Ce *a moije, sc pa odločite za deželo. Tam imate verjetno J. l'i t riičun ,! , ** ?a labR0 osrečite s svojim tritedenskim bivanjem na 'ptaL^a košn? deželi. Takoj ko pridete najavite, da ste težak srčni bolnik, DrinP^ ni posebno prijetno opravilo, valjanje po senenih kopicah >o Pa n- lzraza' de imate s seboj svojo najboljšo polovico. ijAtjetn« dopust! Po počitnicah se spet vidimo, le z upokojenci se 'V^Veievah tlJdi med sezono, ker se bo'	'
Jih pokojnin v Tivoliju ali pa kje drugje.
se bodo rekre irali v okviru
Milovan Dimitrič
Tekmovanje traktoristov
Kmetijsko tehniška komisija pri Mestnem odboru Ljudske tehnike Ljubljana bo organizirala področno tekmovanje traktoristov
v nedeljo 15. avgusta 1971 v Vodicah pri Ljubljani.
Tekmovanje je organizirano za kmete traktoriste in poklicne traktoriste z družbenih obratov iz občin Ljubljana-ŠiŠca, Vič-Rudnik, Moste-Polje in Bežigrad.
V	tekmovanje bo vključeno:
1.	oranje z dvobrazdnim plugom s črtalom
2.	spretnostna vožnja z dvoosno prikolico
3.	teorija izpolnjevanja testa o poznavanju traktorja, kmetijskih strojev in njih oskrbe.
Vsak tekmovalec bo tekmoval v vseh treh disciplinah, rezultati vsake posamezne discipline pa se bodo upoštevale pri končni oceni tekmovalca.
Štirje najboljši tekmovalci bodo izbrani za republiško tekmovanje traktoristov, ki bo od 27. do 29. avgusta 1971 v bližini Cateških toplic. Stroške za te tekmovalce bo krila kmetijsko tehniška komisija pri Mestnem odboru Ljudske tehnike Ljubljana.
Vsi tekmovalci bodo tekmovali na svojih traktorjih, edino za spretnostno vožnjo bo organizator zagotovil traktor s prikolico.
Kmetje - traktoristi bodo tekmovali samostojno.
Družbeni obrati Agrokombinata Barje, Emona, Kmetijske zadruge Medvode in Kmetijske zadruge Črnuče bodo formirali tričlansko ekipo, ki bo sestavljena iz njihovih najboljših traktoristov.
Organizator tekmovanja bo nagradil najboljše tekmovalce kmete, posebej pa poklicne traktoriste. Vsi tekmovalci bodo dobili tudi pismene diplome.
Kmetovalci, ki se želijo udeležiti tekmovanja, naj pripravijo svojo udeležbo najkasneje do 10. julija 1971, da bo možno vsem prijavljencem dostaviti program tekmovanja.
Na osnovi prijav bo organizator izvedel tudi vse ustrezne organizacijske priprave.
V	sklopu tekmovanja se predvideva tudi pregled kmetijske mehanizacije in manjša razstava kmetijskih strojev.
Prijave naj predvideni tekmovalci pošljejo na Skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik - kmetijsko pospeševalna služba ali na Mestni odbor Ljudske tehnike Ljubljana, Komenskega 7., najkasneje do 10. VII. 1971.
Ing. JOŽE PUST
Leseni most, ki je bil nekdaj glavna povezava z Ljubljano, počasi, toda zagotovo razpada. Ograja je že trhla in marsikateri opornik manjka. Most so zato pred časom zaprli za ves promet, ker je njegova nosilnost zelo omejena. — Foto: M. Dimitrič
KAKO ZVEČER DO ŽELIMELJ?
V večernih urah bi Želimeljci radi imeli še en avtobus, ki bi vozil do Ljubljane in nazaj. Številni občani so zaposleni v mestu in ob koncu izmene - 22. uri - nimajo prave zveze s svojim krajem. Ljudje pa so tudi prikrajšani za kulturne prireditve.
CESTA OD ŽELIMELJ DO PIJAVE GORICE
Od Želimelj do Pijave gorice je približno 3,5 km ceste, na kateri se ob določenih urah odvija omejen promet. Cesta je namreč tako ozka, da se na njej ne moreta srečati dva avtobusa. Če že ni denarja za asfaltiranje, bi jo radi vsaj razširili. Pri tem so pripravljeni prispevati prebivalci sami, Gozdna uprava in Lip Podpeč. Del sredstev pa bi dala gotovo tudi Srednja verska šola, kjer je skupaj z učenci in vsem kadrom vsaj toliko ljudi kot jih štejejo cele Želimlje.
V ŠKOFLJICI EKSPLOZIJA
Škofljica doživlja prvo populacijsko eksplozijo. Ljubljančani, ki so ,,okusili vse ,.dobro te izpušnih in tovarniških plinov in ropota vseh vrst, se množično selijo v mirnejša predmestja, kjer si zgrade po možnosti tudi lastno hišo. In tako je prišla na vrsto tudi malce oddaljena Škofljica. Posledice nagle gradnje se kažejo vsepovsod. Ljudje občutimo hitro naseljevanje predvsem pri komunalni neurejenosti, posledice pa se čutijo tudi pri t. i. infrastrukturi. Predvsem so neprijetne črne gradnje vseh vrst. Na krajevni skupnosti menijo, da je na njihovem področju zraslo v zadnjem času najmanj 20 črnih gradenj. V zvezi s tem nastajajo težave pri trgovinah, vodi, elektriki, otroškem varstvu, šolstvu itd.
Zdaj šteje Škofljica ca. 850 prebivalcev, leta 1975 pa bo po predvidevanjih štela že ca. 2000 ljudi. Širše območje krajevne skupnosti pa šteje že sedaj kakšnih 1800 ljudi, število pa se bo tudi tu brez dvoma naglo dvigalo in lahko kmalu pričakujemo nove probleme, še posebej, ker vseh 14 naselij, kolikor jih gravitira na Škofljico, ni enotnih. Na Škofljici pravijo, da bi lahko marsikaj uredili hitreje in bolje, če bi bili ljudje enotni in pri svojih zahtevah vztrajni.
ŠOLA NA ŠKOFLJICI
Eden izmed problemov, ki je nastal kot posledica prevelike naseljenosti, je šola. Le-to so gradili po vojni kot štirirazrednico in je za takratno število vaških otrok povserr/ustrezala. Medtem pa seje število prebivalcev povečalo za več kot 500 in prostori so postali pretesni. Nekatere prostore so morali že pregraditi in tako se del učencev uči že v zasilnih razredih. Posledica take prenatrpanosti je v tem, da nimajo nobenih kabinetov in drugih učnih prostorov. Občani so mnenja, da škofljiške otroke ne gre ,,seliti" v ljubljanske šole, ampak bi bilo treba že v tem petletnem načrtu izgradnje šol rešiti ta problem.
NA ŠKOFLJICI BREZ VODE
Čeprav je bil ljubljanski vodovod napeljan v Škofljico pred približno 15 leti, je vendarle zaradi številnih novih gradenj postal prešibak. Že danes se nekateri novograditelji zaradi pomanjkanja Vode ne morejo vseliti. Menijo, da ima večje ali manjše težave zaradi neustrezne vodovodne napeljave kakih 50 družin. Občani Škofljice si žele, da bi potegnili do njih nov mestni vodovod pred 1975. letom, ko so v načrtu dela za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja.
TRGOVINA V ŽELIMUEM
Želimlje sicer imajo svojo trgovino, vendar prostori že zdavnaj ne ustrezajo. Vaščani menijo, da bi bilo potrebno zgraditi nov objekt sredi vasi, ki bi bi vsem enako pri roki. Na sedanjo trgovino je vezanih kakih 5 zaselkov. Pri tch^ potrebah pa bi moral pokazati Mercator več zanimanja kot ga kaže
KDO BO V TRNOVEMURED1L ZELEN1CE?
Pred kratkim so na nekaterih trnovskih ulicah položili na ceste asfalt, pločnike so posuli s peskom, ob robeh pa ,.uredili” zelenice. Ker jih je podjetje, ki je urejalo ceste, pustilo nedokončane, je »zelenice” bujno prerasel plevel. Prav bi bilo, da nekdo pove, kdo je dolžan vzdrževati zelenice — občina ali privatniki. Da pa bi bilo zlo še večje, se seme plevela raznaša po bližnjih gojenih vrtovih in okužuje kultivirano zemljo.
RAZISKAVA O1 ŽIVLJENJSKIH POGOJIH NEZAKONSKIH OTROK
Ali še velja: Kaj pa je tebe treba bilo?
Med nami živi mnogo otrok, ki bi radi spoznali svojo mamo, svojega očeta, ki bi radi živeli v okrilju družinske ljubezni.
Družina je najvažnejši dejavnik, ki
vpliva na razvoj otrokove osebnosti. Vsa	‘ ...........
'sak otrok bi moral doživljati nežnost, ljubezen, kajti le na ta način bi njegov osebnostni razvoj potekal pravilno, le tako bi lahko doživljali čustvo gotovosti, varnosti, občutek, da je sprejet v družbo in da družbi tudi pripada; iz teh občutkov se razvije čustvo lastne vrednosti.
In otroci, ki ne poznajo materine oz. očetove ljubezni?
V socialističnih državah je pravni status nezakonskih otrok povsem izenačen s statusom zakonskih otrok. Dejansko pa so nezakonski otroci v slabšem položaju. Nezakonski otroci žive v nepopolni družini - samo ob materi ali v dopolnjeni družini z oči-nom, izjemoma ob očetu in ma-;ehi. Otrok je izpostavljen negativnim zunanjim vplivom. Gre za negativni odnos širšega okolja do otroka in matere. V nepopolnih družinah se pogosto pojavljajo še ekonomske težave.
Nezakonski otrok je izpostavljen vrsti okoliščin, ki lahko neugodno vplivajo na njegov razvoj. Otrok, ki odrašča brez enega ali obeh roditeljev, postane nesposoben za prilagajanje danim življenjskim situacijam, ker mu okolje, v katerem je živel, ni nudilo dovolj ljubezni in varnosti. Otrok oz. pozneje odrasel človek ni sposoben upostaviti pravil-
nega čustvenega odnosa z okolico. Na.......................
Jaslednja analiza podaja prerez dejanskega stanja o življenjskih pogojih nezakonskih otrok na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik, v obdobju od 1. 1. 1965. leta do 31. 12. 1969. leta. Anketa je zajela 263 primerov nezakonskih rojstev oz. 261 nezakonskih mater (v dveh primerih so se rodili dvojčki). Izvedel jo je Zavod za socialno delo skupščine občine Vič-Rudnik.
STAROSTNA STRUKTURA NEZAKONSKIH MATER
Nezakonske matere so mlada dekleta, življenjsko nezrela in ekonomsko neosamosvojena, ali pa so to starejše žene, ekonomsko samostojne in življenjsko zrele. Od 261 nezakonskih mater je več kot polovica njih rodilo pred 25. letom starosti (največ med 19. in 25. letom). Socialno je vznemirjujoč podatek.
da je število nezakonskih rojstev pri ' 15. do 18.
mladoletnih materah (od leta starosti) praktično enako številu nezakonskih rojstev v skupini zrelih žena (od 31. do 35. leta starosti) ter da se dviga do približno 11 % v odnosu na vse anketirane nezakonske matere v letih od 1. 1. 1965 do 31. 12. 1969. leta.
IZOBRAZBENA STRUKTURA, DELOVNO RAZMERJE IN NJIHOVI DOHODKI
Kar 59,8 % od vseh nezakonskih mater ima le nepopolno nižjo oz. popolno nižjo izobrazbo, 34,5 % nepopolno srednjo oz. popolno srednjo izobrazbo in 5,7 % visoko oz. višjo strokovno izobrazbo. Največ nezakonskih mater je torej delavk, s slabimi ekonomskimi in neurejenimi stanovanjskimi pogoji. Število nezaposlenih nezakonskih mater znaša le 17 od skupnega števila 261 (6,5% ad celotnega števila). Od skupnega števila primerov ima 175 mater dohodke do 1000 ND mesečno (72 % nater), 109 mater (44,5 %) imado-nodke do 800 ND, 18 mater (7,4 %) dohodke pod 600 ND mesečno. Število nezakonskih mater, katerih mesečni prejemki presegajo mejo 1200 ND, znaša 35, kar je v primerjavi s celotnim številom zaposlenih mater okoli 14,3 %.
STANOVANJSKE RAZMERE MATER
Od skupnega števila vseh anketi-ima le 82
ranih ima le 82 mater oz. 31 % ure-
BREZOVIŠKI PEVCI NA FESTIVALU V CELJU
Mladinsko zborovsko petje ima na Brezovici že dolgoletno tradicijo. To dokazujejo tudi številne diplome h pohvale, ki jih je zbor prejel na raznih revijah.
Zadnjih sedem let vodi zbor učiteljica glasbe Jožica OGRIN. S svojo
prizadevnostjo in sposobnostjo, pode lom, je zt
sobno pa s trdim delom, je zbor iz leta v leto kvalitetno napredoval. Lansko leto mu je na republiški reviji v Zagoiju izrekla žirija posebno priznanje - možnost nastopa na letošnjem pevskem festivalu v Celju.
Zborovodkinja in pevci so v priprave za ta nastop vložili ogromno truda. Mnogi pevci so se v popoldanskem času vozili na vaje tudi iz No-
tranjih Goric.
es napor, ki so ga vložili, pa ni bil zaman. V Celju so v konkurenci najboljših mladinskih predmutacij-skih zborov Jugoslavije dosegli lep uspeh. Za svoje izvajanje so prejeli oceno 77,6 točk in tako 8. do 9. mesto, Posebno priznanje in nagrado Glasbene mladine Slovenije so dobili za najboljši program v svoji Kategoriji.
Zborovodkinji in pevcem želimo še veliko uspehov!
STANKA GRBEC
jene stanovanjske razmere, vse ostale matere pa morajo ta veliki problem šele rešiti.
STAN MATERE IN NJENO ZDRAVSTVENO STANJE
SPOL IN STAROST NEZAKONSKIH OTROK
PRI KOM OTROK ŽIVI
za otroka, ki ne živi skupaj z njimi. Največkrat pa jim pri preživljanju otroka, ki živi v drugi družini, po-
drugi
maga oče otroka (34 primerov), v manjšem številu skrbstveni organ (10 primerov), v dveh primerih v celoti skrbi materialno za otroka oče in v dveh primerih njeni starši oz. sorodniki.
37 nezakonskih mater (63 %) plačuje kot prispevek za vzdrževanje otroka do 200 ND mesečno, 56 mater (95 %) do 250 ND mesečno (tu je vštet prispevek, ki jim ga daje oče otroka) in le 3 matere (5 %) lahko prispevajo mesečno za otroka več kot 250 ND.
Zdravstveno stanje otrok, kijih je zajela anketa, je povsem zadovoljivo.
PODATKI
O NEZAKONSKIH OČETIH Pravni položaj nezakonskega otroka še ni urejen v 78 primerih (nekaj postopkov je še na sodišču, nekaj mater očetovstva ne želi urejati in nekaj se jih še ne more odločiti za to). V preostalih 185 primerih je v največjem sicvuu zanievek za ureditev pravnega položaja nezakonskega otroka izvedel skrbstveni organ, kjer so kar 104 očetje priznali očetovstvo (57 %). Temu sledi matični urad (61 primerov), na sodišču pa je bilo ugotovljenih 20 očetov (7 %).
OČETOVA STAROST IN IZOBRAZBENA STRUKTURA
Večina očetov nezakonskih otrok je v starostni skupini do 30 let (152 od skupnega števila 185, kar znaša 82 %), nakar njihovo število naglo upada. Glede izobrazbene strukture očetov pa velja isto kot za izobrazbeno strukturo mater. V veliki večini primerov so nezakonski očetje rednem ali občasnem delovnem
razmeiju (skupaj 169), 16 očetov pa je brez zaposlitve. Dohodke od 900 do 1000 ND ima 88 nezak. očetov
(51 %), 1300 ND 62 očetov (36 %), manj kot 900 ND mesečnih prejemkov ima le 10 očetov (13 %). Materialni pogoji 43 nezakonskih očetov (24 %) so ocenjeni kot dobri, 128
(69 %J Kot srednji in v 14 primerih (7 %) kot slabi.
PLAČEVANJE PREŽIVNINE IN STIKI
Z DRUGIM RODITELJEM
To sta dva pokazatelja, ki odloču-sko
joče vplivata na otrokov nemoten razvoj. Prav stiki z okoljem še vedno lahko puste na nezakonskem otroku neizbrisen žig. Še vedno je najboljša rešitev naknadna poroka staršev nezakonskega otroka. Vendar se to ne dogaja pogosto in še to predvsem pri materah z višjo oz. visoko strokovno izobrazbo. Od skupnega števila anketiranih je 62 mater naknadno poročenih (23 %). Od tega je z očetom otroka poročenih le 40 mater (15 %). Kar 77 % nezakonskih mater pa ostane samskih. Kar zadeva zdravstveno stanje mater, je to ugodno, saj so v večini primerov stare do 25 let.
Vprašanje preživnine je pereče v celotni problematiki nezakonskih rojstev. Od skupnega števila 185 nez. očetov jih plačuje preživnino 107 (57 %), 52 jih živi z otrokovo materjo (28 %) oz. z otrokom, 26 (15 %) pa preživnine ne plačuje.
Večina očetov, ki preživnino plačuje (86 ali 81 %) prispeva za svojega otroka le do 200 ND mesečno, 21 očetov (19 %) plačujejo nad 200 ND. Od 107 očetov, ki plačujejo preživnino redno, je 85 očetov (80 %), občasno pa 22 (20 %).
rialnih (predvsem stanovanjskih) problemov nezakonskih mater; za nezaposlene matere pa naj bi poskrbela ustrezna družbeno politična skupnost-občina.
Potrebna bi bila še tesnejša povezava med Zavodom za socialno delo in zdravstveno službo; slednja naj bi predhodno opozorila na posamezne težje primere bodočih nezakonskih mater. Zavod bi moral nuditi nekaterim nezakonskim materam pomoč (tako moralno kot materialno) že pred otrokovim rojstvom. Materialni razlog vsekakor ne bi smel biti vzrok za ločitev otroka od matere, vsaj ne v njegovi najnežnejši dobi.
Dosledneje bi bilo treba rešiti vprašanje, ki zadeva nezakonske očete, ki zanemaijajo oz. nevestno
Anketa je zajela 145 dečkov in 118 deklic. Najštevilnejša skupina otrok je bila med drugim in četrtim letom starosti, skoraj v enakem številu ji sledi skupina otrok od prvega do drugega leta starosti in otrok, starih nad štiri leta. Skupina otrok, starih do leta dni, je zastopana v najmanjšem številu.
Otroci žive pri materi (147 primerov), pri očetu (2 primera), skupaj z obema roditeljema (50), v tuji družini (17), pri sorodnikih (47 primerov).
Število otrok, ki ne žive s svojo materjo, znaša 66 oz. 25 % od celotnega števila. Vseh 263 otrok je predšolskih in je to število otrok, ki živi ločeno od svojih mater, previsoko. Dejstvo je, da daljša prekinitev afek-tivnega odnosa mati-otrok v prvih letih življenja zapušča na otrokovi osebnosti značilne posledice (Bowlby).
Kot eden izmed glavnih vzrokov ločitve otroka od matere je stanovanjska problematika (46 primerov), nezaposlenost matere (9 primerov), neurejenost matere (7), zaporna kazen matere (2), delo matere v tujini (2).
Res je, da rejniške družine skušajo otrokom nuditi vse, kar potrebujejo, vendar jim tiste vezi mati-otrok ne morejo nuditi. Nezakonskim materam je mnogokrat potrebna ne le finančna pomoč, ampak predvsem psihološka, ki mora biti usmcijena na usposobitev matere za trajen in zadovoljujoč čustveni odnos do otroka. In obiski mater pomenijo le izhod v sili. Le 16 nezakonskih mater (24 %) redno, to je vsak teden ali dvakrat mesečno, obiskuje svoje otroke; 42 mater (64 %) jih obiskuje enkrat mesečno do nekajkrat letno, 8 mater (12 %) pa jih sploh ne obiskuje. Z anketo je bilo ugotovljeno, da je starost vseh otrok ob oddaji v drugo družino znašala do treh let starosti.
Sedem mater (11 %) sploh ne skrbi za svojega otroka; vso materialno skrb za otroka so prepustile otrokovemu očetu, svojim staršem ali pa skrbstvenemu organu občine. Osemnajst mater (27 %) same skrbe za otroka, ki ne živi skupaj z njimi.
Glede plačevanja preživnine otroka sta se starša domenila sama v 37 primerih (35 %), v ostalih 70 primerih (65 %) sta morala to urejati skrbstveni organ oz. sodišče.
Stike z očetom (redne ali občasne) ima 144 otrok, pri katerih je njihov pravni položaj že urejen. V 41 primerih (22 %) teh stikov ni; Ce k tem otrokom prištejemo še tiste, katerih očetovstvo še ni urejeno, se njihovo število znatno dvigne.
Od otrok, ki imajo stike z drugim roditeljem oz. očetom, sta se za stike domenila starša sama v 121 primerih, v ostalih 23 primerih pa je posredoval Zavod za socialno delo.
Po izjavah nezakonskih mater oz. oseb, kjer otrok živi, je vpliv teh stikov z očetom pozitiven v 125 primerih (87 %), v 13 primerih (9 %) je opaziti delno indiferentnost otroka, le v šestih primerih pa ti stiki na otroka ne vplivajo najbolje. Ce upoštevamo celotno število otrok, skupno kar 119 otrok (45 %) nima nobenih stikov s svojim očetom, občasne stike ima 69 otrok (26 %), redne stike le 75 otrok (29 %) od celotnega števila anketiranih.
Stike nezakonskega očeta z otrokovo mateijo še nadalje vzdržujejo v 128 primerih, kar je 49 % od skupnega števila.
Ob rojstvu nezakonskega otroka
izvršujejo svoje roditeljske dolž->sti. Po
nosti. Potrebno bi bilo, da se nezakonski oče zaveže za plačevanje preživnine v določenem, ustreznem denarnem znesku, ne glede ali to mati zahteva ali ne. Nujen bi bil vesten nadzor nad tistimi roditelji, ki se svojim očetovskim dolžnostim skušajo izmikati.
Zavod za socialno delo bo moral posvetiti kar največ naporov in pozornosti temu, da bi oče začutil potrebo po stiku s svojim otrokom in da bi drugi roditelj te stike omogočal in jih podpiral.
Vse te naloge pa bo Zavod lahko realiziral le, če se mu zboljša materialna baza in poveča število strokovnih delovnih moči.
AN
Prvo pismo očetu v Nemčijo. (Foto: F. Modic)
Otroško varstvo
pod znamenjem vprašaja
nastanejo številni in raznovrstni problemi. Za njihovo uspešno reševanje
je potrebno koordinirano delo vseh dejavnikov, ki skrbe za človeka in družino. Glede preventive' bi morala naša družba dosledneje in načrtneje skrbeti za spolno in humanistično vzgojo. Taka skrb družbe bi vsekakor pripomogla tudi k znižanju števila nezakonskih rojstev.
Delovne organizacije bi se morale načrtno zavzeti za reševanje mate-
Vedno večje število naših občank hodi na delo, vedno večje število stanovanj je zgrajenih in vedno več otrok je brez varstva. Takšne so trenutne ugotovitve, če jih strnemo v nekaj besed. Toda, če na široko odpremo oči, se pred nami razgrne problematičnejša stran. Otroško varstvo namreč prav po otročje stopica za potrebami v našo občini.
šele za naslednje leto. Objekt n3! . ^ bil montažnega tipa kot tudi % L vrtec, ki ga bodo v poletnih nies^ začeli graditi na Rudniku (M,
Za kri ne bo skrbi
Komisija za krvodajalstvo pri odboru Rdečega križa naše občine je pripravila krvodajalske akcije zadnji dan v maju, 1. in 18. junjja. Naj-
Poglejmo si samo stanje v vzgoj-novarstvenem zavodu Malči Belič na Tržaški cesti. Ni dolgo od tega, kar so bili zgrajeni novi bloki v Sattner-
jevi, Jamovi in Tomažičevi ulici Stanovanjski problem so tako rešile mnoge mlade družine, toda pred njimi se je pojavil nov morda še hujši problem, kako zagotoviti svojim malčkom brezskrbno varstvo. Mlade mamice sleherni dan trkajo na vrata otroškega.vrtca, kjer pa jim lahko pomagajo samo z obljubami.
prej so dajali kri prebivalci Velikih Lašč in '
vse okolice ter krvodajalci s Škofljice. Vseh skupni je bilo 146, med njimi 26 Skofljičanov. Prvega junija pa so dajali kri v Ljubljani in se je odzvalo 195 ljudi, čez sedem-
najst dni pa spet 141. Najlepše so se in uslužbenci
odzvali znanstveniki inštituta Jožef Stefan (68 jih je bilo). Po dobri udeležbi si sledijo: gimnazija Vič (36, sodelovala je že tretjič letos) Žičnica (30), Salezijanski zavodŽelimlje (26), Ilirija (20) in bogoslovci — salezijanci z Rakovnika (12).
Letos je za našo občino v načrtu 1.800 odvzemov krvi, od tega so doslej opravili že 1201.	A. A.
..Poglejte, naš zavod ima prostore v več kot sedemdeset let stari stavbi, v kateri je prostora za 170 predšolskih otrok, toda mi smo jih do sedaj sprejeli že 280 in tako presegli dane zmogljivosti za 64 odstotkov. Za vpis v naslednje leto smo zabeležili 330 cicibanov, sprejeli pa jih
tem, da bodo eno nadstropje uredili za najmlajše.
Čeprav bo že julija zgrajen nov varstveni objekt Kolezija (stal bo na vogalu Rezijanske in Koseskega), lahko že sedaj rečemo, da bo ostalo varstvo na posameznih območjih še vedno nepokrito (Rakova Jelša, Bo-nifacija, Murgle). Ta vrtec, ki sedaj gostuje v prostorih osnovne šole Bičevje, ima pa še dve dislocirani enoti na Mokrški oziroma na Men-cingeijevi, bo sprejel poleg sedanjih 89 otrok le dobro polovico od trenutno prijavljenih 181 malčkov.
Murgle - novo naselje s številnimi mladimi družinami, že sedaj močno potrebujejo svoj samostojen varstveni objekt. Gradnja pa je predvidena
bližno sto do stopetdeset pr«15" po skih otrok)	. .0.j«ik
Kaj pa je z varstvom v Rožni “ ^ lini? Tu je zopet svojevrsten P' L blem, kajti za otroško varstvo ražPjk lagajo le s prostori v Skapinovi njrjjk kar pa je za dane razmere odlp^jL premalo. Zato si tukajšnja krajepv"' skupnost prizadeva najti ustreSjfp prostore v stanovanjskih hišah,,*!1 ne morejo vsi naenkrat zajemati | občinske malhe.	J'ii
Otroško varstvo na Vrhovcih bilo sedaj organizirano na osn jo I šoli Vlado Miklavc. Vendar nujnih potreb šole po oddanih P’
•itnr-ih i<» varetvr* nr^cplUfl V A J,
štorih, se je varstvo preselilo v prostore na Brdo, kjer bodo s®0..
uredili še otroško igrišče. Pct('e p otrok je „našlo skrbno roko", .j f j Tako sedaj. Upajmo, da
Pf vei
lahko v naslednjem" letu zap problematiki varstva na Vic spodbudnih besed tudi za m*"' ^ starše.	ko,
JANJA DOMITROv
bomo lahko le trideset", nam je po-
jasnila ravnateljica tovarišica Cučko-va. Občina je k reševanju tega kritičnega problema ..priskočila" z nakupom stanovanjske hiše na Tržaški 79. Z adaptacijo bodo tu uredili varstvo za sedemdeset dojenčkov. Upajo, da bodo v prihodnjem letu že začeli z gradnjo novega objekta. Ce ne, pa bodo skušali organizirati varstvo v samih stanovanjskih blokih s
XIV. srečanje dramskih; skupin Slovenije
Letos so bile Jesenice zopet gostitelj že tradicionalnega srečanja naj-
KoliSih amaterskih dramskih skunin Slovenije. Od 13. maja do 5. junjja
nevii11 P1 i
se je zvrstilo osem predstav. VjnoATO se je pričela s predstavo domaCj.^
uprizorili Cankarjevo '„o(..
..Pohujšanje v dolini Sen.^j.g
;___*-;n	__.	. _	______*:i.m	n<»3* .Nt

janski", nato so se zvrstile Še h1 nje prestave:
Marin Držič: TRIPCE DEV tje: n CE. Prevalje, Agatha Cn MISELOVKA iz Polzele, im, Ingc: AVTOBUSNA POSTAJ"^«) Maribora, Jean Paul Sartre-	L.
STO V AN J A VREDNA VLA^jo 1 Sladki vrh, Ivan Cankar - tgjf X Smerdu: MARTIN KAČUR ' i/lfr ^ jakobsko gledališče Ljubljana,	^
liam Inge: Vrni se, mala Sheeh^rjr Raven na Koroškem, Anton	“
rwA n d mm/A jz ** «<tlr
,w. DVA BREGOVA iz "' gaT . vsekakor zelo pester repertoar- (ri ’'j. veseljivo je, da so bile let0? v predstave slovenskih avtor)« ^ sploh se mi zdi, da bi morajo ^ jrtt
sSLfnTc.'S;,w
pertoar tega srečanja, vidim,
zastopane skorajvse zvrsti (jn tike. Je pa tudi res, da med	j>i
nič novega, svežega, tistega. bi lahko rekli ..pravkar izšlo ^	\
Ji		
il§„		
\	r%r	“ A"*.
		
Mislim, da bi amaterji iskalci novih besedil in lal*° ‘ r tudi novih uprizoritvenih, .,o I*’ tov. Ne bi se smeli zanašati že osvojene odrske koncepte, a, «1.1 smo že lahko videli v pokli n^io* ( dališčih. Posebno manjka ta ^jijl j
ivl<vl:ili{b itn clr iininam. ki $0 »A P: 1 s
Malčki v Jaslih v Trnovem so na vamem. S tem pa še daleč ni rešena niti najbolj pereča problematika otroškega varstva na tem območju, kaj šele v občini. Samoprispevek občanov obeta postati solidarnostna akcija, ki naj pripomore k izboljšanju položaja mladih družin in še posebej k resnični enakopravnosti žene-matere
gledališkim skupinam, ki so znanjem in tehnično oprem zu poklicnih gledališč. Te s* morale iskati tekste, ki bi svežino tako v uprizoritven ceptu, kakor tudi po udarn tf0P ^ ( dila. 6b zaključku revije J® .^jos tj L na žirija odločila, da bo d

aniaicri/A m	»’
predstavo Antona Lp*110 R,iine' bregova", v rcžjji Marjana o
NAŠA KOMUNA VI1/7—3
-I '	---—---------------------------------
r-------------*------------------------------
NAMESTO INTERVJUJA S KNJIŽEVNIKOM JOŽETOM JAVORŠKOM
O DOMAČEM KRAJU
Odlomek iz še neizišlega romana »Hvalnica zemlji«
ftosim vas, ne . . . Saj imam osebno izkaznico. Saj jo Samo pri sebi je nimam. Podaril sem jo. Prisegam /J11, da imam osebno izkaznico, prisegam. Ne vem, omu sem jo podaril. Pa pojdite pogledat na občino ffilnik, občina ima čisto gotovo dvojnik! Če je osebna jiSnica tako važen dokument, potem mora biti nekje Ojnik... Na občini ali kjerkoli. Kjerkoli. Nekje pač, tam, kjer spoštujejo dokumente . . . Svoj do-r/roent, to se pravi svojo osebno izkaznico sem podaril. vem komu! Podaril sem jo pač. Saj je vseeno. Srečal nekoga, ki ni imel svoje osebe in je hotel biti jaz, pa nm podaril osebno izkaznico. Bil je neumen in na-F*®' Saj bi bilo čisto vseeno, če bi mu podaril svojo svato, ampak kaj, hotel in hotel je osebno izkaznico, gostite, sitni gospod, ne bodite zoprni z mano, tako jjn rahločuten, da vas v resnici lahko prosim za milost Umevanja! Oprostite! Res nimam izkaznice,.. . Pa saj l Vseeno... Saj vidite, da sem človek. Imam raz-tniano glavo, imam sive lase, imam krmežljave oči, ki ■g^ajo temni naočniki, imam grda ušesa, imam I Su Vrat’ ‘mam starikave ude in imam nekaj no-| organov . .. Človek sem ... Zato me nikari ne Nika 16	*cot PotePuha. tatu ali delomrzneža!
me ne 'zr°čajte v roke oblasti. Mrzla je in preveč žle ■ °V't' marain njenih tipajočih in preveč raz-nJenih prstov! Resnice so zmeraj drugačne, kakor si ** ona. Čisto drugačne. Že od davnih časov sem r. z njo- Že iz časov Francoisa Villona. Iz časov Jeana jr?*ta. Pa tudi iz svojih. Se bolj me je posiljevala kot y .J tturec, s katerim sem živel, preden sem se rodil v ^tutih Laščah. Fej! Jaz nisem rojen za postave. Noten $e ne morem držati in zato imam stalno slabo vest . d njimi Ko se srečam s katerokoli in v kakršnikoli se začnem tresti in nato se v hipu tako zmedem, 'Se mi zgubijo še zadnji ostanki človeškega dosto-bta ^ pa -*e SP1°*1 t0’ ^ Ni je nastlano v meni kot Jr Pmvzgoje. Vsak policaj je zame večji in po-uibnejši kot gora. Tudi vi, gospod, ste Krim. Ne, smešen. Največji talent, ki sem ga imel, je bil w hllrt * Za Numor, gospod, ampak iz života ste mi ga iz-)V tli! v P0besedno. Kdo? Ne stri me s policijo! Pomagaj Ki ySe ^aj da sem zagrešil, da se tako nizkotno ponašam? ii u.Ni greha, ki ga ne bi zagrešil. Če začneš pri desetih
,L . JUl ZaDOveHih. np hova skorij.ala Ho infra hi ti
^ri ZaPovedih. ne bova skončala do jutra, če bi se ti V dfiie"6 k' končala do prihodnjega novega leta. Če
,v
izpovedati. Če nadaljuješ pri Dušanovem zako-
■ tleh Pr' Napoleonovem kodeksu, ne bi skončala v 'l l|t'1,*e?ih ali pa sem drobnogleden, če vzamem v mar le . ^kti. Zato imej usmiljenje z mano! Au! Zakaj mi ti»Post zaPes,jal Au* Au! Če začneš pri socialističnih i*'ter ^ P°tem sPl0h ne hi skončala. Au! Zato imej >4 i, ulenje z mano! Rajši me pretepi do mrtvega! Hitro! i* °rr' izgubil zavest! Da mi bo kar najprej čisto vse . (jd^ Sivo in zdrizasto. In preden bom umrl, me, kot ni tea^lp’ P°sdi in nato hitro zbriši s spomina! Kaj? Si se V det ^ Pomišljaš ali bi ali ne bi? Pa saj me ni treba ir dtift***1*' Sai se nisem upiral! Saj te nisem udaril! Saj it ij Ptosim ... Au!. . . Spet. Ali uživaš, če me tepeš?
»j au!... Se ti zdi, da je tvoja oblast bolj zgodo-i »u a' Kar daj! Dobro. Kar daj! Po licih, po glavi, po ^^'haj! Vdajam sem. O ti človek božji, zakaj se d	sPremen‘l obraz? In kdo si sploh? Da me
,« tttifPaš v Imenu postave? Ampak zakaj? Da bi bile \t V Pa “J j'm n‘^ nočem! Naj bodo, kar hočejo tej P*°b me ne zanimajo, jaz vendar umiram. Ali si že t tej, N°ga, ki bi umiral in bral pri tem Dušanov za-Sol s' v'del že koga na zadnjo uro pripravljati e°novo zakonodajo? Smrt je zmeraj pred zakoni.
v><lel že koga, kako poslednjič zajame sapo in • teli vzNl'Na: „Živel ius!“ Sicer pa je vse mogoče. Na gtejj'6 tes vse mogoče. Au! Osel! Zakaj me tepeš, če jte sp’ J® na svetu vse mogoče? Aha, zamislil si se. tej j 1,1 ** rekel osel. Kako je čudno, da se imajo vsi kj atako veličastne gospode, da jih nihče ne sme K P® ne s škornji, lepo te prosim, ne brcaj me s •nit n ^U' mi teče! Saj vidiš, da mi kri teče iz ust '' tej °Sni®! Kaj praviš? Da naj povem, komu sem po-izkaznico, sicer da me boš pretepel do 1- ^ jo ^ nesrečni stražnik, kako naj ti povem, komu j!te n po<laril, ko pa sem zbrisal z gobo smrti vse od-/te(1j..a svojem spominu! Samo v megli se mi še pri-•: ? let®. skozi katera sem ril ali pa se prerival. Če bi n terie .trdn° želel zagrabiti kakšen spomin, se mi iz-^ 'Sin >.U r°N. Riba. Ali megla. Ali fatamorgana. V ^ fteeiT* nekaj je: ima obrise in vsebino, takoj, ko o k1!' Vsa*2 n-*eSa d‘b življenja, je po njem. Umre. Zato je,
|. rte ^ moja preteklost pokopališče spominov. Se tega (. teet ^m spomniti, kaj sem počel včeraj, kaj s
nnito A "**	*aJ »cin	vuciaj, k«J SCfll, 113
;'jtee Vv4«aj jedel. Ali kje sem bil. In kakšna muka je r jte. 0 se kopljem do bivših resnic in bivših dogod-"tejern *)en.lam se, da sem ves rdeč v lice, in ko se do-*! %lu do nečesa, kar naj bi bilo del moje preteklosti, tejtel f,*otovim, da sem se dokopal do goljufivke. Kaj rllS ni SC t*a i'vet‘ brez preteklosti! Ali ni žalostno, lt|!tiii |mam vefi v enem samem kosu? Ali ni krivica, da plV taki kot ti, iztepli iz glave? Da pretiravam? fllN marsikaj vem, da sem se rodil, vem, da sem r>0(1,1 *• dva brata in eno sestro. Tudi kraja, kjer sem >TV dov56 spomnim in zmeraj me stisne v prsih, ko sc ^ V1 teaU prdcaiej° biše, ki ga sestavljajo. Če hočeš, ti j te, gr J Pravil o njem. O domačem kraju. Ampak ta-bj /••v®®, moram biti izrecno dobre volje, zakaj r'' ° naPaN. če bi ti o svojem rojstnem kraju f tek 5.UVa* Morasto. V žalosti, kakor najbrž veš, pa je
•	itet,0*®51, da nikoli tako. O vsi svetniki božji in še
r tej	martra, ne dopustite, da bi utonil v žalosti,
' J« lcrSjta* bo z mano utonila tudi lepota mojega rojst-r V**®, s Pus*‘te’ Prosim vas, ne pustite! Takrat bi ,i	Nakšno mogočnostjo stoji na holmu veli-
li Ctetevn ev’ v "j®! P8 »e iz okna v okno spreletava rIti n0* .*Vet'0ba- Svetloba se lovi po velikanskih ste-f tehtečn S®° srednjo ladjo in dve stranski ladji, vse pa te Jte SvJe. v oltarju, nad katerim je božje nebo spre-JiVte) 1 8rozo v Pravlilci- N«5 posebnega. Takih in i V ** Ver?5'*1 cerlcva je na svetu res na pretek. Ven-
•	Vi Ntled, ola5Na dviga sredi kotline kakor sredi reve-
i	nj®na veličast pa v ponižne kmečke duše
0 veličasti nebeškega kraljestva. Amen. Poleg
cerkve stoji župnišče. Natanko tako je, kot bi ga naslikal Picasso, kadar je klasične volje: štorasto, repasto, trdno in skorajda malce veličastno. V župnišču je tako stranišče, veš, kamor je šel na veliko potrebo leta 1926 (za časa birme) škof Anton Bonaventura Jeglič. Tercijalke si niso mogle predstavljati, kako gredo škof na stranišče, zlasti pa si niso mogle misliti, kako povlečejo izpod črnega talarja rdeče hlače, odpnejo svilenosinje spodnjice in opravijo pač tisto, kar menda Opravljajo celo cesarji, ki do tistega znanega prostora gredo menda peš. Niso si mogle. Edino, kar so vedele z vso natančnostjo, so vedele, da škof opravljajo veliko potrebo z vso tisto slovesnostjo, ki jim pač pritiče: zvoni sicer ne, orgle tudi ne prdijo, po kadilu tudi ne diši, vendar pa je od vsega tega nekaj v zraku, čeprav je čisto vse moralno spremenjeno. A kaj storiti? Ker so bile v neznanju, so prek luknje na stranišču, ki je bilo na štrbunk (in je še), povlekle poštirkano pregrinjalo, na obe strani bivše luknje pa postavile svečnike s prižganimi svečami. Tako je škof Anton Bonaventura lahko naravno opravljal svoje opravilo.
Ampak ni samo župnišče veličastno! Veličastne so čisto vse hiše okoli cerkve: zidovi so debeli, izbe pro-
Tekel sem v Sčito. Tam, kjer so se nekoč v zraku pogovarjale veje starodavnih dreves, je zijala v zraku odbupna, od hudodelstva vpijoča praznina. Škorci, šoje, vrane in jaz nismo več vedeli kam. Vse je bilo spodrezano. Kruto. Nenaravno. Ce bi tisti hip srečal kmeta, ki je hraste požagal, bi ga po vsej verjetnosti ubil. Tako pa sem za srajco spravil nekaj zapisov e so se mi zamotale v lase, vrane sedle na uhlje, pest črvov sem spravil v levi žep in nekaj gozdnih mišk v desnega - ter pijan kot čep odšel v gostilno, kjer sem molče strmel v hudodelstvo: vzeli so streho mojih mladih let. Podrli so stene mojih veličastnih gradov. Uničili so deželo ptičev, vetrov in božjih strel. Dež bo zdaj padal na moje golo otroštvo in na deželo mojih najlepših spominov - in vse bo počasi izbrisano. Hudodelstvo. Smrt.
Kakor je bilo hudodelstvo, da so sredi Lašč po vojski posekali gaj kostanjev in lipo . .. Najbrže so tiste kostanje in tisto lipo posekali samo zaradi tega, da bi urbi et orbi povedali: na oblast so v Laščah prišli pijanci, analfabeti in politični sektaši. Kdor pa zna vladati, zna predvsem lepo ravnati z drevjem. Vse to vemo od Lu-dovika XIV., Marije Terezije, ljubljanskih županov, Le-
Književnik Jože Javoršek na literarnem večeru v Velikih Laščah
storne in bahate, svodi krepki, kleti mogočne in dehteče. In kar je najbolj nenavadno: prav nobene enotne črte, ki bi bila posledica enotne zamisli, ni v tem kraju. Sleherna hiša je postavljena v zemljo po volji tistega, ki jo je pač postavil, in po tej volji so se morale pokoravati ceste, krave in nebo. Samo na božanski Siciliji sem videl kaj tako anarhičnega in veličastnega ... Pa boš rekel, rabelj, da se hvalim! Rekel boš, da ti govorim o svojem rojstnem kraju, da bi omečil tvoje slovensko srce! O ne! Govorim ti o njem, ker me pečejo rane, ki si mi jih prizadejal, in ker me zvija pod udarci, ki sem jih dobil. In zdravilo tem ranam je moj nasilni govor o kraju, kjer je čisto vse natanko tako kakor v božjih sanjah. Natanko tako zadrapano in veličastno. Kot vsa zdravila. No, saj je xes, da hiše niso vse tako mogočne in debele, kakor sem se spočetka bahal. Cel venec jih je na Grilu, za cerkvijo in Za zidom in na Gmajni in tudi v kraju samem, ki so docela snetne. Ali podobne frnikulam. Ali kuiiseriji iz časov prvih slovenskih povesti. Kljub temu ima vsaka hiša korenine, ki segajo v najgloblja velikolaška tla. In vsaka srka iz teh svetih tal duhove po smrekah, po ro-ženkravtu, po materini dušici in po kvintesenci slovenstva.
Ampak če bi šel z mano po Griču navzdol in zavil v Sčito, rabelj, bi še tvoje kamnito srce vztrepetalo ali pa zastalo od diha. V robec bi si hitro obrisal krvave roke, pobral bi iz prsi svoje kamenje ter ga zalučal proč in ostal čist in pretresen pred lepoto, ki bi se takrat razgrnila pred teboj. Temu kraju je ime Ščita. Ščita je zemlja, ki je sedla na tla, da bi se spočila. Kotlina zadaj za cerkvijo. In ker je dolgo počivala, so zrastla prekrasna drevesa, kjerkoli so pač mogla. In predvsem cel venec hrastov. Tako je bilo včasih. Zdaj te kar naprej rastejo skrivnostne rastline. Rastejo šmarnice. Rastejo gobe. Gozdne rože. Razni mahovi. Veverice. Ptiči zbprujejo. Sprehajajo se elegantne živali. Sem pa tja kakšen zajec. Mogoče celo kakšna boljša žival. Srna. Jelen. Ampak ne! Gozdič je osamljen, ni vezan s skrivnostnimi gozdovi na Mali gori, ampak s pravim pravcatim človeškim prebivališčem. Z Velikimi Laščami. Vsekakor gre za čudež. Vile. Vedomci. Čudne. Bogovi.
Ampak veš, dragi rabelj, če boš šel zdaj v Sčito in se boš zdaj poskušal v njej sprehoditi, je boš videl iznakaženo. Nekega dne so požrešni kmetje začeli žagati v tem prečudovitem naravnem parku stoletne hraste. Po naključju sem bil doma. Zaslišal sem zveneče sikanje električnih žag in zaslišal sem trepetanje, otožno jokanje in poslednje vzdihovanje hrastov, ki so padali v smrt.
nina in vseh političnih arhitektov XX. stoletja. - Ce bi v Retjah posekali lipo, pod katero je Levstik prvič slišal Martina Krpana, kaj bi bilo z dušo Retij? Ce bi na Turjaku uničili drevesa, pod katerimi je meditirala Ro-zamunda, kaj bi bilo s turjaško legendo? Ce bi Ljubljani vzeli Zvezdo in Tivoli in Sance, kakšen obraz bi imelo naše mesto? Ce bi Versaillesu vzeli park, kaj neki bi tam počel tisti preveliki grad? Ce v Carskem selu ne bi bilo veselih drevoredov, kako bi revolucija bila dolgočasna? Zato zdaj jokam za hrasti, kostanji in lipo, ker so znamenje človeškega dostojanstva, v Laščah pa so jih, dostojanstvo, požagali in posekali. Amen. Zato, hudičevec, ne posiljuj narave, če že moraš posiljevati ljudi!
Ampak ali ti sploh veš, kakšna je bila najina mrtva mama? Jaz sem se ponoči, ko ni bilo več mrliških čuvajev, potihoma splazil k njej. Hotel sem se čisto sam posloviti od nje, se ji zahvaliti za njene tople dojke, za vsestransko toploto njenega telesa, za kokošjo skrb nad mano še posebej in končno še za vse tisto, kar se imenuje popolna človeška varnost in ki mi jo je dotlej ona dajala. V istem hipu, ko sem se ji hitel zahvaljevati za popolno človeško varnost, sem ji hotel tudi zelo slovesno povedati, kaj nameravam ukreniti zdaj, ko sem postal ob njeni smrti docela nezaščiten. V tej zvezi sem ji napisal pismo, katerega natančne vsebine celo tebi ne morem povedati, čeprav pismo še danes znam skorajda na pamet. Bil je to čas, ko sem stopal komtu v trinajsto leto. Tisto pismo, toliko ti lahko povem, moj ljubljeni mrtvi brat, je sklenilo in zapečatilo mojo mladost. Rekel mi boš seveda, da to ni res, da me je iz življenjskega tira vrgla materina smrt, ki me je kot nezrelega dečka butnila ob zid in sem se napol mrtev zazijal v svojo spremenjeno usodo. Seveda, to boš rekel. Vse to je res in ni res. Ce pošteno premislim, me je vendarle vrglo iz tira tisto pismo, ki sem ga napisal mrtvi materi. A ne njegova vsebina. V tistem pismu sem se sicer izpovedal tako, kakor se izpovedujejo vsi ljudje v skrajnostnih situacijah svojega življenja, a ker sem imel življenje - vsaj kar se zgodovine tiče - še pred sabo, je bila moja izpoved tudi moj življenjski program. Vendarle pa moram priznati, da me intelektualne, čustvene in filozofske sfere tistega pisma, ki sem ga pisal počasi in z zatrtim jokom v neki tuji izbi, niso prizadele toliko kot fizično srečanje z mrtvo materjo, a to srečanje je povzročilo pismo. -Mati je bila zame zmeraj počelo toplote. Se kot dete
sem prežal, da je zjutraj oče odšel iz zakonske postelje. (Bil je, hvala bogu, po službeni dolžnosti dolžan, da je vstajal zelo zgodaj zjutraj!) Brž ko je zaprl vrata spalnice, sem skoraj v polsnu zlezel iz svoje posteljice in se zaril v toplo materino gnezdo. Se danes ne morem pozabiti njenih blaženih nog in toplote njenih nebeških dojk! Zame je ta toplota še dandanes tista toplota, ki ji lahko rečem pojem toplote. To je toplota raja in raj se je na zemlji ohranil samo v tistih predelih, kjer je mogoče na kakršenkoli način vzdrževati tisto toploto, za katero vedo predvsem 'matere. Kako naj jo opišem? Kako naj jo razložim? Mogoče gre za toploto varnosti, toploto resničnega miru (pramiru), toploto klitja, toploto rojevanja, toploto dojenja, toploto ljubljenja? Vsekakor je tista toplota, y kateri živijo bogovi, če so bogovi počelo življenja, a če ni toplota bogov, je vsekakor tista toplota, ki je počelo življenja samega. - A ko sem tisto noč pred materinim pogrebom v prazni mrliški izbi stopil na pručko in obvisel na materi, sem ji začel odpenjati črne gumbe na čmi svileni obleki. (Za žalostno pot pogreba so jo oblekli v njeno naj lepšo obleko!) Odgrnil sem oblačilo in pokazale so se snežnobele prsi, a v medprsje sem ji hotel potisniti najvažnejše pismo svojega življenja. Takrat me je do kosti prizadelo presenečenje: mati je okamnela. Mati je zmrznila. Kaj je sploh lahko še v življenju strašnejšega? Tulimo! Sirene! Vpijmo! Groza! Zvonimo: matije trda.
Poslej me vse kamnine in vse oblike mraza prizadevajo in spominjajo na smrt samo. Kamen. Kamnite puščave. Kamnite dežele. Kamniti kras. Kamnita Rusija. Mrzla burja. Kamnite, prazne, visoke planote. Ledeni veter. Ledeni zrak. Kamnite stene. Ledeni dež. Kamen, kamen, kamen. Smrt, smrt, smrt. Tečaji Zemlje. Popolna zaledenelost. Razpokana belina z belimi razpokami. Bele, prazne, zasnežene vetrovne planote. Belina. Mraz. Smrt. Veter. Kamnita, mrzla luna. Kamniti sateliti. Kamnite zvezde na cestah vesolja. Kozmični viharji. Smrt. Led. Mraz. Smrt osončij zaradi smrti osnovnega sonca. Smrt. Najgroznejša vseh smrti.
In vendarle, vidiš, kljub tem spoznanjem še zdaj nisem odkril bistva smrti, čeprav se od tistega nočnega srečanja z mrtvo materjo nenehno zaganjam v njeno skrivnost, da bi jo odluščil, kakor odluščiš lešnik iz njegove trde školjke ter ga spozna v ustih. Z glavo se zaletavam v zid, da bi zvedel, kar na smrt obsojeni človek mora vedeti o njej. In ne zvem prebito nič. Nasprotno. Čutim, kar se smrti tiče, da sem največkrat docela svoboden. Kakšna neumnost je pravzaprav v tisti obliki besed, ki
pravi, da je nekdo „obsojen na smrt“ ... „Na smrt obsojeni so v posebnih celicah ..." - ..Poglej ga, tale je na smrt obsojen. Raka ima!“ — „Cez tisoč ljudi so obsodili na smrt!" — Oh, kakšen nesmisel! Vsi smo obsojeni na smrt, tisti, ki so obsojeni na smrt v slovesnem gledališču sodišča, imajo samo to prednost, da vsaj približno vedo za uro svojega konca in da se na tisto uro lahko dokaj zbrano pripravijo. Ce se hočejo. In morejo. Zakaj čas pred smrtjo postaja tako kratek, da niti misliti ne moreš več. In na kaj naj mislijo? Na konec? Na mrtve materine dojke, na kamenine, na mraz? Na kaj si mislil ti, brat Ivan, ko si bil že čisto na koncu svoje krvavitve v tistem seniku štajerske kmetije? Na kaj? Povej mi! Razodeni!
In na kaj si mislil ti, France Balantič, takrat ko si gorel v Grahovem? Ce se te v svoji največji življenjski stiski spominjam, se te ne spominjam zaradi tega, ker bi rad vedel kaj več o tvoji smrti in o smrti nasploh, spominjam se te zaradi tega, ker mi je tako nepopisno žal, ker te nisem znal obvarovati pred grozo belogardizma in s tem pred smrtjo.
Zakaj te nisem tisto jesen, ko sem te prvič videl, pograbil in odpeljal pit v prvo gostilno? Bil si tako nežno klerikalen, tako ministrantovsko obreden, tako muževno nedodelan, da bi te moral vzeti v svoje roke, te posilitiz grehom in z zvijačo izpeljati iz umišljenega božjega raja, v katerem si omotično taval. Danes, sam ne vem zakaj, natanko vem, da bi bil lahko tvoj rešnik. A kako? Moral bi ti razkazati ljubljanske cipe, moral bi te nagega zaviti v ijuho in te nositi naprodaj po ljubljanskih ulicah, moral bi te nagega zaviti v ijuho in te jutru, ki bi ti s svojo lučjo razgalilo nočno slo kot novo obliko radosti, ne pa kot greh. Moral bi te navaditi nekaj kletvic, tistih nekaj, ki se jim je istega leta čudil sam Jean Genet v svoji ječi na Sušaku. Ko je poslušal balkanske barabe, kako se erotično spravljajo na boga samega, kako pošiljajo ljudi nazaj v materinsko studenčevje, kako uničujejo prebivanje nezaželenih ljudi s tem, da jim svetujejo, naj se vmejo v očetovo plodilo, se je od ontološke
poetičnosti balkanskih kletvic razjokal. Vsekakor si jih je prvi izmislil Ajshil. Sploh bi te moral pobalkaniti in sicer v tistem plemenitem smislu, kakor razumem Dioniza in Ionesca, če vzamem samo začetek in konec balkanskih norčij. Preveč si bil resen. V grlu se ti je zataknila kost svetega Ignacija Lojolskega, pa se nisi mogel več smejati. Balkan pa je večna herezija, večen upor in večna poezija.
Danes si izmišljam, kaj bi moral takrat zate storiti, takrat pa nisem imel moči, da bi te iztrgal iz tvoje družbe in ti pokazal drugačne oblike duha in življenja, kot sb ti jih privoščili tvoji najbližji.
Ti pa si me zaničeval. Zate sem bil satanovo seme. Nevarnost za bližnje in daljne duše. Kadarkoli sva spregovorila, je zavekala med nama disharmonija: iz mojih ust je vel zemeljski veter slovenske vsakdanjosti, iz tvojih pa metafizično izmišljevanje. Zakaj pa si postal izdajalec, še danes natanko ne vem. Vsekakor si v zgodovini slovenskega slovstva zapisan kot prvi slovenski pesnik-izdajalec. Ali si je sploh mogoče zamislti kaj bolj pošastnega?
Prav tistega leta, ko si ti stopil na pot izdajstva, je v Velikih Laščah v fašistični četi živel fašistični pesnik Fidia Gambetti, ki ga je Mussolini posvetil s posebno nagrado za njegove (dokaj zanimive) fašistične pesmi. Postala sva prijatelja. Stanoval je v isti hiši kot jaz, ljubil iste pesnike kot jaz, in sanjal o sreči človeštva podobno kot jaz. Večkrat sva se sprehajala pod mokrim zelenjem našega vrta in govorila o Baudelairu, Rilkeju, Leo-pardiju, Valeryju, Bretonu, Ungarettiju ... Govorila sva seveda tudi o Slovencih in slovenstvu. Tako se je vnel za našo Utcraturo, da je tel v Ljubljano obiskat slovenske pesnike in se seznanil skorajda z najboljšim, kar smo tedaj imeli. Tako kot sem jaz brez strahu povedal, da sem oborožen in da se bom na življenje in smrt bojeval zoper fašistično Italijo, tako mu svojih čustev niso skrivali ne Oton Zupančič, ne Lili Novy, ne Anton Vodnik. Vedeli smo, da nas pesnik ne more izdati. In nas tudi ni. Nasprotno! V njem je začel rasti sum, daje armada, v kateri živi, nekaj pošastno krivičnega in da je on sam plen krivičnega in napačnega sveta. Slovenski pesniki smo mu trgali maske z glav fašističnih Audi in razstirali pred njim obzorja humanizma, to se pravi bratovstva med narodi in ljudmi. In tako je Fidia Gambetti pod slovenskim vplivom začel svoj poUtični striptiz. Odvrgel je vse. In se nag spoprijel s fašizmom: postal je komunist.
mlloša tišlerja Pred ustanovitvijo Mladinskega centra
Ko sem odslužil vojaščino, so mi prvi dnevi doma potekali v veselju in obiskih, tako da mi je samo noč naznanila, da je konec dneva. A minil je mesec in postalo mi je dolgčas. Naveličal sem se tako tipičnega današnjega brezciljnega pohajkovanja. Vsak dan Zlata ladjica, Bacchus, Julija, včasih celo Trnovska gostilna. Vedno enako vprašanje, kam gremo? V letu 1968-69 seje mladim, ki so stanovali takrat v Švabičevi 15 (Kasarna), porodila ideja o ustanovitvi majhnega internega mladinskega kluba. Prostor, ki je bil takrat še pralnica, so si preuredili v mično sobico, kjer so se zbirali. Kthalu pa se je razvedelo tudi po Trnovem in v klub so začeli prihajati mladinci, ki t)iso bili iz te hiše. Takrat sem tudi sam postal ..sosedova ovca“, klub pa je dobil ime TRNOVO-l. V tistem času so bili ustanovljeni tudi MK Cesta dveh cesarjev in MK Kolezija, dve leti kasneje pa še MK Prule). Soba je bila že premajhna in zaprosili smo KS-Trnovo za večji prostor. Preselili smo se v TVD-Partizan. Med najbolj aktivnimi so bili takrat Janez Javoršek, Peter Podgornik, Joži Plcško, Matjana Gašperlin, Roman Paškulin, Jože Racman in drugi. Klub se je razcvetel, kvaliteta aktivnosti in članstvo sta se nezadržno večala. V pestrem programu ni manjkalo resnih dejavnosti, še več pa je bilo zabave. Prirejali smo kul-turno-družabne večere, predavanja o tedanjih aktualnih temah, plese, športna tekmovanja, proslave, izbor Popevke 14, izlete, debatne večere in še veliko drugih prireditev. Sodelovali smo na tekmovanju za najbolj aktiven MK v Ljubljani, ki ga je organiziral Mestni komite ZMS-Ljubljana. Zasedli smo tretje mesto in si s tem pridobih 500 din nagrade in spominsko diplomo. Moram pa poudariti, da o bili naši prostori takrat prava revščina po velikosti in opremi v primeijavi z drugimi klubi (Tabor). Kmalu potem smo dobili na MK-ZMS Ljubljana dotacijo 2500 din. Kupili smo klubske mize, stole in radio aparat. Obrnili smo se na bližnja podjetja za pomoč.
Med mojim služenjem vojaškega roka pa je organizacija opešala, članstvo je vidno upadalo in tako so še preostali člani klub začasno zaprli. In ko sem sedel s prijatelji v Bacchu-su in je tekla vroča debata o klubu in mladinski dejavnosti na našem terenu, sem se spomnil na anketo. Veliko nas je članov KUD France Prešeren (s Cankatjevo dramo -Kralj na Betajnovi smo gostovali na občinskem prazniku v VeL Laščah), zato sem poprosil predsednika društva tov. Alfonza Tomata za ciklostil. Razmnožila sva vabila za anketo. Vendar pa niso bila dovolj čitljiva, zato sem se obrnil na našo občino in tam so mi z veseljem naredili uslugo in natiskali anketna vprašanja. Izrabljam to priliko, da se naši občini in KUD France Prešeren najlepše zahvalim za iskreno pomoč in dobro voljo. Anketa je bila sestavljena iz vprašanj na podlagi problemov,.
s katerimi smo se srečavali pri MK. Po terenu smo plakatirali in pisali s kredo po asfaltu. Mladina je bila obveščena. V nedeljo 6. VI. 71 ob 10. uri smo v prostorih KUD France Prešeren pričeli z anketo. Bil sem malce razočaran, saj se je odzvalo do 13. ure le 38 mladincev. Sicer pa je tudi to dovolj za začetek. Rezultati ankete se mi zdijo važnejši, kot pa število anketiranih. Na anketo je prišlo največ srednješolcev. Povprečna starost pa je bila 17 let. V ostalih vprašanjih pa so si bili anketirani enotni - MK je potreben, vsi bi zahajali vanj, sodelovali po sekcijah, krožkih, da o plesu in zabavi niti ne govorim. Na zadnje vprašanje o anketi je bilo veliko predlogov za Mladinski center.
Miloš Tišler, vodja pripravljalnega odbora za ustanovitev Mladinskega centra
Če nas bo pri organizaciji mladinskih aktivnosti na našem terenu 38, je to dovolj, da si lahko zastavimo in izvajamo resne naloge. Ostali pa bodo kar sami prihajali. Gotovo kosilo sc samo je. Na anketo sta prišla tudi tov. Peter Kastelic, sekretar osnovne organizacije ZK Trnovo in tov. Ištvan Gedei, predsednik krajevne organizacije SZDL Kolezija. Navdušena nad anketo in pobudo za širšo mladinsko aktivnost na terenu sta nam obljubila vso pomoč. Bili smo ju zelo veseli, saj je prvič nekdo od starejših prišel na svojo pobudo k nam in *o celo iz Kolezije. V Kole-zyi so prostori namenjeni mladini in so lepo in moderno opremljeni. Tamkajšna mladinska organizacija se je razpustila in povabljeni smo, da prostore zopet napolnimo s smehom in z vsem drugim, kar mladino zabava in kjer bomo združili hotenja mladih z uresničenjem. Vendar pa sem trdno prepričan, da se stara oblika MK danes ne bi več obnesla, zato si želimo čim več mišljenj in idej o strukturi in delovanju MC.
Domenili smo se za ustanovitev samo enega kluba na našem terenu in ne za posebne tabore. Ne vidim
razloga, da bi si sami mladinci postavljali mejnike med Trnovim, Ko-lezijo, Cesto dveh cesarjev, Krako-vim in novim naseljem. Za vse bo dovolj prostora v novem klubu, ki pa ne bo samo klub, ampak Mladinski center. yanj bodo vključeni modelarji, športniki čolnarji in vsi tisti, ki se bodo vključili v klubske sekcije in dejavnosti. Vsa sredstva so nam na razpolago, obljubljen je tudi mentor, treba je samo pljuniti v roke. Zato vabim vse mladinke in mladince, ki bi želeli sodelovati pri organizaciji centra, ali pa imajo
Sedanji učenci te osemletke so pripravili bogat kulturni program, s katerim so navdušili polno zasedeno telovadnico Partizana na Viču. Zlasti prikupni so bili člani folklorne skupine, ki so zaplesali polko in belokranjsko kolo, recitatorji, ki so recitirali pesmi svojih sošolcev ter mlade baletke.
Šolstvo sc je na Viču začelo pred 75 leti, ko so začeli učenci obiskovati pouk v dveh zasebnih hišah -Plavčevi in Tribuševi. Dve leti kasneje je bila zgrajena „stara“ šola na Tržaški cesti (danes je tam vrtec), ki pa je kmalu postala pretesna. Leta 1911 so Vičani dobili res sodobno šolo. Imela je štirinajst učilnic, ve-
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
ČESTITKE MLADIM MATEMATIKOM
29. maja je bilo na osnovni šoli Bičevje tekmovanje mladih matematikov naše občine. Tekmovanja, ki je bilo organizirano za učence 6., 7. in 8. razredov se je udeležilo 67 učencev iz enajstih osemletk.
Najuspešnejši na tem tekmovanju, katerega namen je bil poiskati mlade talente, jih še naprej razvijati in jim nuditi potrebno materialno pomoč, so poleg nagrad Ljubljanske banke, Mercatorja in ČGP Delo dobili tudi srebrna Vegova priznanja. (21 iz šestega razreda, dvanajst iz sedmega in trije iz osmega razreda.)
Najboljši iz posameznih razredov pa so bili: šesti razred - Emil Lipovec (Vrhovci), sedmi razred. - Joža Ogrinc (Velike Lašče), in osmi razred - Igor Maček (Vič). Najuspešnejši učenci osmih razredov Igor Maček, Alenka Okorn in Vojko Usnik pa so 5. junija zastopali barve naše občine na republiškem tekmovanju, ki je bilo na osnovni šoli Tone Čufar v Ljubljani.
Občinska tekmovalna komisija še enkrat izraža iskreno zahvalo vsem podjefjem, ki so pomagala pri organizaciji tega tekmovanja.
J. DOM1TROV1Č
kakršnakoli vprašanja in ideje v zvezi s tem, naj napišejo svoje želje na dopisnico ali pismo na naslov uredništva Naša komuna. Vsakemu bomo na svoje stroške Odgovorili, hkrati pa odgovore objavili v Naši komuni.
Pričakujemo večji odziv mladine, ne pa nezainteresiranost za vse, kar je mladinskega in še v povojih. KS-Tmovo in Kolezija nam nudita vso podporo, zato si želimo, da bomo znali to tudi izkoristiti.
liko telovadnico ter prostore za pouk duševno prizadetih otrok. Po drugi svetovni vojni je bil pouk štiri-razreden. Mladih šolarjev je bilo veliko, tako da so več let gostovali v učilnicah viške gimnazije. Sele z dograditvijo novih šol na Vrhovcih, kasneje še v Trnovem in na Bičevju so lahko na Viču lažje zadihali. Osemletno šolanje obiskuje trenutno na Viču 720 učencev, ki pa se morajo zaradi ..pretesnosti" sedaj že zastarele stavbe zvrstiti v treh izmenah. To pa vsekakor močno bremeni šolsko dejavnost. Kdaj nova šola na Viču? Vprašanje ostajajo zopet samo sredstva, do katerih pelje „trnova“ pot. Ko so v tej šoli pred dvema letoma anketirali starše, se jih je za samoprispevek odločilo kar 96 odstotkov. S samoprispevkom bo lažje, se tolažijo na Viču, pri tem pa se srečujejo z novim problemom. V naslednjem šolskem letu bodo po vsej vcijctnosti morali prvošolčke voziti v šole v središču mesta, kar bo edinstven primer v Ljubljani, hkrati pa tudi nov signal za gradnjo nove šole.	J. D.
TERENSKA KONFERENCA ZM?
Ob konkretnih pojavih in še bolj ob pomanjkanju organizirane dejavnosti mladih na terenu ugotavljamo, da se sedanje organizacijske oblike niso izkazale kot učinkovite. Mestna konferenca ZMS se očitno bori z z notranjimi organizacijskimi težavami in pri tem vse premalo obvladuje osnovno dejavnost. Zato se posebno v zadnjem času vse bolj in od raznih strani oglaša pobuda za ustanovitev terenske konference ZM občine Ljubljana-Vič-Rudnik, tako kot so to storili v Šiški in Mostah.
SaS
Trojni jubilej na Viču
Osnovna šola Vič je 10. junija slavila trojni jubilej:75 let šolstva na Viču, 60 let osnovne šole Vič ter 30 let vstaje slovenskega naroda.
Občinski odbor ZRVS je v novoletni številki Naše komune razpisid natečaj za najboljše spisovne naloge na temo NOB in JLA. Prispevke je pregledala in ocenila posebna komisija, nagrade pa so bile podeljene na občinskem prazniku v Velikih Laščah. Prvo nagrado je prejela skupina učencev 8. b razreda O. S. „Oskar Kovačič" v sestavi Vesna Pajk, Iztok Podlipec in Zlata Pompe. Njihov sestavek v naslednjem tudi objavljamo.
KAKO GLEDAŠ NA JLA DANES IN KAJ PO TVOJEM MNENJU PREDSTAVLJA V NAŠI DRUŽBI?
Mali narodi ljubimo svojo domovino. Morda jo ljubimo bolj kakor veliki, saj ne moremo opevati njene prostranosti, ampak njene kotičke, ki so polni lepot. Naša domovina je danes nekaj itdeo lepega, tako čudovitega, da se nehote čudimo, da je po svetu 'še vedno toliko gorja, ko se ponekod še borijo za svojo svobodo. Pri tem se spomnimo na našo zgodovinsko preteklost, na JLA — (judsko vojsko, ki je nastala in zrasla v oboroženem uporu proti tujcem, ki so hoteli zagospodariti nad našimi narodi. Morda so inislili, da se jim naše ljudstvo ne bo uprlo! Toda zmotili so se! Naša vojska se je razvijala in rastla od prvih partizanskih odredov preko brigad, divizij in korpusov v enotno JLA, ki se je oboro-Ževala tako, da je z golimi rokami iztrgala sovražniku orožje. Čeprav ni dobivala nobene podpore v svetu, sta rastli njena moč in njeno herojstvo. Tako je opravljala dvojno nalogo: borila seje proti okupatorjem in domačim izdajalcem, jih uničevala ter osvobajala ozemlja. Že od svojega prvega dne dalje je bila naša armada kovačnica bratstva in enotnosti, kar je še tudi danes.
Del teritorialne enote z območja Lašč na proslavi občinskega praznika. Postrojene borce je pregledal predsednik skupščine občine ing. Slavko Korbar, poveljeval pa jim je rez. kapetan Anton Glavan iz Velikih Lašč.
Na našo armado gledam kot na steber naše revolucije, ki se je rodila v najtežjih dneh NOB. To je ljudska armada, ki mora danes čuvati našo socialistično skupnost, ki so jo priborih naši očetje in matere. Njena glavna naloga je, braniti svobodo i neodvisnost naše socialistične domovine. Še vedno hlepi sovražnik po naši domovini. še vedno nam hočejo vzeti Primorje, severni del Slovenije in še nekatere druge pokrajine, toda naša JLA budno pazi naše meje. Na braniku naših meja so resni in zanesljivi ljudje armade, ki z odprtimi očmi opazujejo in čuvajo naše meje. Nova vojna mornarica, ki je zelo moderno opremljena, ima skrivna opazovališča in pristanišča ob naši lepi obali, da nam čuvajo Jadransko morje. Čuvarji našega neba s svojimi letah in helikopterji preletavajo domovino in nam čuvajo sinje nebo. Naša vojska je oborožena z modernim orožjem. Velikokrat prebiram revijo „Naša obramba“ in se zanimam za vojaško tehniko. Zelo rad tudi opazujem vojake in oklopna vozila, ki se večkrat pomikajo po naših cestah. Znano nam je, da J LA navezuje stike z ljudmi, posebno z mladino. Vabijo jih v vojašnice in jim govorijo o svojih izkušnjah ter razkazujejo orožje.
Tudi naši mladinci služijo vojaški rok v JLA in so vsak trenutek pripravljeni braniti našo domovino. Tam se seznanijo z vojaškim življenjem, z orožjem, z novimi nalogami. Nekateri so pri tankistih, drugi pri graničarjih, topničarjih, mornarjih, letalcih, pri pehoti ali v drugih skupinah.	^
Vrhovni komandant JLA, tovariš Tito, je dejal: „čc hočemo živeti v miru, moramo krepiti našo ljudsko armado!" Zato naša vojska vzgaja naše vojake in oficirje v socialističnem duhu, kakor so se vzgajali naši očetje in matere v NOB.
Na našo armado gledam kot na moderno armado v svetu, na katero smo ponosni vsi Jugoslovani. Zato moramo tudi mi, posebno mladi, sodelovati v JLA pri vseljudski obrambi naše domovine.
JLA pomaga tudi pri elementarnih nesrečah, pri poplavah, potresih,, pri izgradnji novih železnic, mostov in drugih objektov. Ko ■je bil potres v Skopju in Banja Luki, smo občudovali požrtvovalnost naših vojakov, ki so pomagali,prizadetim prebivalcem. Občudovali smo njihovo tovarištvo in pogum. Zato v naši JLA vidim naše ljudstvo, junaško in požrtvovalno, vedno pripravljeno pomagati naši skupnosti. Na JLA gledamo z zaupanjem, saj predstavlja našo moč.
Ob dnevu JLA, 22. decembru, se spomnimo pionirji in mladinci naših vojakov. Prinesemo jim cvetje. Na našo šolo pa pride nekaj vojaških starešin, ki nani povedo o zanimivostih iz vojaškega življenja. Letos jih bomo obiskali v kasarni ..Maršala Tita" na Poljanski cesti.
Ob dnevu JLA čestitamo vsi pionirji in mladinci našim pripadnikom JLA in jim želimo še veliko uspehov.
Skupina učencev 8. b razreda osn. šole „Oskar Kovačič”: Vesna Pajk.
Iztok Podlipec. Zlata Pompe
• NAŠA KOMUNA Vll/7-^
-----------------------
Grem, greš, gre — v kino
I
Po znanem Coopetjevem knjižnem delu »Poslednji Mohikanec" so trije znani režiserji skupaj poustvarili film.
Ha
l)
Pl
dr
NAMESTO STATISTIKE .. .
Junij, ki nam je komaj ušel iz rok, naj bi bil — tako smo pričakovali - v znamenju skrivnostnega šepetanja okrog MAŠKARADI:, domačega erotičnega filma, ki mu je Komisija za pregled filmov SRS pristrigla (za okroglih 600 m ali 22 minut) peruti. Pa ni bilo ne šepetanja, kasneje tudi ne tiste povsem doumljive, vsakdanje, že močno dolgočasne slovenske radovednosti, ko je prišel Hladnikov filmski hibrid na platno Uniona, Viča in Šiške: tiho in neopazno, celo malce sramežljivo se je MAŠKARADA spet umaknila s sporeda. In marsikdo filma ni videl. Naj mu zaupamo: nič ni zamudil! Vsaj nič takega, zavoljo česar bi mu bilo lahko kdaj kasneje žal. Številke vas zanimajo? Prosim: film si je v Ljubljani ogledalo (zaokrožimo številke) okrog 25 tisoč obiskovalcev. Vas zanima, koliko jih je gledalo n. pr. Ano Moffo v ..Ljubezenski igri"? Natanko 63.465, pa je bil italijanski film, ki v Ljubljani s težavo prodre! Ampak producenti so vedeli, kaj so hoteli! Je kdo vedel (prej, med in po končanem snemanju!) za MAŠKARADO, kaj hoče?


KITAJSKI FILM V LJUBLJANI
Prav je, če to tudi zapišemo: da je bila v torek, 29. junija jugoslovanska premiera kitajskega barvnega filma RDEČI ŽENSKI ODRED, ki so sc je udeležili predstavniki kitajske ambasade v Beogradu. Gre za eno najlepših baletnih predstav, ki sojih
Kitajski film v Ljubljani

rvuajii imii pienesn — v oarvan Kajpaua — na iitmsKi tras. z-u-v smo film dobili tudi k nam in ob velikem zanimanju sije til!11 ogledalo lepo število ljubiteljev velike kitajske uganke - filmske kulture danes.
PROGRAM JULIJA IN AVGUSTA
Začnimo s kavbojkami, ki nekako sodjjo v vroči arzenal filn,J skega poletja. Kar trije režiserji (Jean DreVille, Pierre Gaspajj! Huir in Serge Nieolesco) so se ,,spravili" nad western. Poustvafj11 vo legendo o poslednjem Mohikancu, po znanem knjižnem de'u Fenimorja Cooperja, željeno branje mladih ljubiteljev pustolovk;
Igralec Tomas Milian, ki zadnja leta nastopa v evropsko-ita11' janskih inačicah ameriških wcsternov, je tudi pri nas vse pepela1; nejši. To je namreč tip novega junaka po evropskem okusin
ncjsi. 10 je namreč tip novega junaka po evropskem okusu-plavolasec z modrimi očmi in jeklenim pogledom. Vedno malgji
skrivnosten, uidi filmi so taki, da nikoli ne veš, kdo je kriv in kd°
nedolžen. No, Tomas Milian nastopa v enem teh boljših P1®" izvodov evropskega vvestorna v filmu BEŽI, ČLOVEK. Našlo* pove, da gre za preganjanca, ki se bo zdaj zdaj maščeval n*? tislimi, ki so mu zagrenili življenje. To mu seveda vselej, pa tut!). tem filmu, temeljito uspe. Enaka usoda doleti tudi pripadnik® tolpe v ilalijansko-ameriškem barvnem svesternu DINAMITA**
*<
JOL, ki si ga boste lahko ogledali v našem kinematografu.
Japonska kinematografija bo v poletnih mesecih predstavila >i film hnrvm	vnlmsMlCfl
svoj film, barvni cinemascope, vohunsko-kriminalistične sinen MAŠČEVALKE Z OKINAVVL režiserja Jasuharu Hazebeja. It1??' da gre za skupino mladih (in čednih) deklet v črnin
pove.
trikojih, ki iščejo in plenijo zlato. Vmeša se prikupna stevard®*?
reporter Nikaida in navsezadnje se vse kon®'
Joriko, kasneje tudi reporter Nikaida in navsezadnje tako. da boste zadovoljni tudi vi.	.■
Ogledali si boste lahko pustolovske filme PRINCU POTREBNA DEVICA, vohunske filme KOMISAR X TB* ZLA IT KAČE. pa tudi TAJNI AGENT 101. Ljubiteljem zg°"S vinskih filmov no pripravili francosko zgodbo PREVRATNIK SVOBODI . ljubiteljem spektaklov pa kar dva in sicer ALI BA** IN SVETA KRONA ter PUSTOLOVŠČINE ALI BABE
fak je torej spored kinematografa na Viču, v hudih in vl0C0 poletnih mesecih. Filmi, taki kot so, pa osvežujejo. In don zabavo!

M
fi/
|0B KONCU PRVENSTVA LR.CL V SEZONI 1970/71
'ogojem ustrezni uspehi rMokerca'
[»mokerc« še dalje neporažen na novem asfaltu
[Rokometno prvenstvo LRCLv sezoni 1970/71 seje Ovijalo v znamenju zelo izenačenih nasprotnikov. V jpbeni tekmi ni bilo zanesljivega favorita. Vsak je lah-|*° premagal vsakega. Zato ni čudno, da je bilo štiri ^la pred koncem še vedno pet kandidatov za osvo-jey prvenstva in to s precej enakimi možnostmi. Kokcrc v tem prvenstvu (razen proti koncu) ni mogel “■grati vidne vloge zaradi zelo neurejenih pogojev za el°. v jesenskem delu so bili fantje prepuščeni sami |“i, brez trenerja, spomladi pa več kot dva meseca ff« igrišča. Čeprav so na lestvici šele sedmi, so v zad-F1 štirih kolih premagali kandidate zavrh - Zagorje, pstnik in Duplje. S tem so omogočili kolegom iz Pnice, da osvojijo prvenstvo. Po uspehih na do-Mcem igrišču so se vsi spraševali, zakaj niso njihovi Jibljenci višje uvrščeni, saj igrajo zares dobro in nji-bvi nasprotniki na Igu niso imeli take možnosti za Pgo. Toda malo ljudi je poznalo pogoje, v katerih so «i rokometaši delah doslej. Na treninge so se vozili v poljano. To je pomenilo, da si je vsak moral vzeti f°sto popoldne. Ce je imel slučajno službo, šolo ali ‘bp pomembne opravke, ni mogel na trening in eki-aJ6 malokdaj trenirala v polnem sestavu. Pri kolek->l'i igri pa brez vseh ali vsaj večine igralcev ne gre. pa imamo v ekipi precej dijakov in vajencev, je bil TOoten tudi finančni problem. Vsakega posameznika £ vožnje na trening v Ljubljano stale tedensko 1200 lu-Poleg tega pa so iz prispevkov, kijih klub nudi za Palice na tekmah izven Ljubljane (10 din za posamezna) zbrali denar in si kupili nove drese. Tako igralci rOkerca trenutno nimajo na sebi niti koščka klubske Jj*eme. Pa naj še kdo govori, da to ni višek prizadevala za obstoj društva. V pogovoru z igralci sem izvedel, 80 sami prispevali precejšnje vsote denarja — neka-
teri celo preko 500 ND, da o izgubljenem času sploh ne govorimo. Ce vse to strnemo, smo z uvrstitvijo v LRCL lahko zelo zadovoljni. Pohvaliti jili moramo, da so kljub težkemu času za klub, ko niso imeli trenerja, ko je bila klubska blagajna bolj prazna kot polna, ko več kot pet mesecev niso nastopali pred domačo publiko, ko so uvajali tudi samofinanciranje in udarniško delo, sploh ostali skupaj in častno zastopali domačo vas in občino širom po Sloveniji in celo v sosednji Avstriji. Krivico bi naredil, če se ne bi v imenu vseh vaščanov Iga zahvalil trenerju Niku Markoviču za uspešno delo z moštvom, katerega je pripeljal na raven, ko Mokerc dobiva priznanja za svojo igro od vsepovsod. Ko razmišljam, zakaj ni delo kluba še bolj učinkovito, ugotavljam, da je precej krivde v tem, ker šola in njeno športno društvo skoraj popolnoma nič ne sodelujeta z vodstvom Mokerca. Kot rokometni sodnik hodim po mnogih krajih v Sloveniji ih vidim, kako drugje urejajo probleme v zvezi s telesno kulturo. V vaseh kot Škofljica, Šmarje, Šmartno, Polje itd. so predavatelji telesne vzgoje glavne gonilne sile pri razvoju športa na vasi. Verjetno bi moralo o tem tudi vodstvo šole na Igu malo bolj razmisliti in ukreniti potrebno, ker smatram, da bi morala ustanova kot je sola, predvsem na vaseh, imeti največji možni stik z občani, tako v kulturi kot v športu.
Mokerc je tudi v zadnjih treh kolih LRCL premagal vse tri nasprotnike. S Hrastnikom in Dupljami je bilo več dela, medtem ko zadnjeuvrščeni Krmelj ni mogel priti do izraza.
Rezultati: Mokerc : Hrastnik 13:9 (4:4), Mokerc : Krmelj 28:12 (11:4), Mokerc : Duplje 19:18 (8:11).
JOŽE GREBENC
O njih bomo tudi še pisali: nogometaši Krima
IMovo igrišče
V nedeljo, 20. junija, so na območju krajevne skupnosti Krim—Rudnik odprli dolgo pričakovano nogometno igrišče. Ob 9.45 so najprej zaigrali veterani, potem pa so igrišče krstili z nogometno tekmo med Ribnico in Krimom.
A. A.
OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
Priznanja najboljšim šolarjem in posameznikom
A. A.
Mladinci »Mokerca« tretji v Sloveniji
LJUBLJANA - Ob zaključku šolskega leta je ObZTK Vič-Rudnik priredila v TVD Partizan Trnovo podelitev priznanj in Pokalov tistim osnovnim šolam in posameznikom, ki so dosegli najboljše rezultate v košarki, rokometu, med dvema ognjema, Mosu, gimnastiki in smučanju. Podelitvi je prisostvoval pred-dnik sveta ObZTK Vič-Rudnik Rudi Kosmač, priznanja pa je Podelil tajnik ObZTK Edi Velkavrh.
Pokale in priznanja so dobili:
V	Košarka — ŠŠD Oskar Kovačič (L skupina) in SŠD
vrbovci (H. skupina). Rokomet - osnovna šola Oskar Kovačič. "?ed dvema ognjema - osnovna šola Polhov Gradec. Kros - ml. Pionirji: osn. šola Brezovica; st. pionirji: osn. šola Brezovica. Po-sam^niki - ml. pionirji: Andrej Močnik: st. pionirji: Zvone r-emč. Gimnastika - pionirji: Igor Vrtačnik. Smučanje (vele-siaiom) - cicibani: Stanko Lorger, ml. pionirji: Matjaž Koselj; st. Pionirji: Robert Herman,; ml. mladinci: Jure Pokorn.
D iT1	KoJarlca ~ SŠD Trnovo. Rokomet - osn. šola
'JSKar Kovačič. Med dvema ognjema - osn. šola Polhov Gradec. f~.os ~ ml. pionirke: osn. šola Polhov Gradec, st. pionirke: osn. j^la Brezovica. Posameznice - ml. pionirke: Darinka Božnar; st. Pionirke: Mojca Novak. Smučanje (veleslalom) - ml. pionirke-“arja Srakar, st. pionirke: Mojca Slabe; ml. mladinke: Lidija Lo-»ar. Gimnastika - pionirke: Andreja Telič.
N. ŠOŠTARIČ
kamioni po humanost
č(:trto Ieto so v naši občini izvedli humano akcijo Rdečega 3 ki ima med ljudmi čedalje večji odmev: zbiranje oblačil, posteljnine in kosov pohištva za socialno prizadeta ob-in za morebitne naravne nesreče, vojne itd. Naši ljudje so se 'J* odzvali v velikem številu. Kar 591 ib je sodelovalo v njej J njimi 250 mladih.
t Lamina akcija poteka na pobudo republiškega odbora Rdeče-tdte8 in sicer vsako leto zadnji četrtek v maju, ko opravljajo jjj P® svojih stanovanjih ..pomladansko inventuro." Priprave na mo akcijo so bile obširne in je v njih poleg aktivistov Upga križa sodelovalo tudi veliko mladincev. Potrebno je bilo L, obvestiti s pismi na dom in z lepaki po mestu. Zato je bil ^ tudi uspešen.
stj Rdneva, ko so zbirali blago (28. maja), do 16. junija so akti-, Rdečega križa vse nabrano urejali. V dvorano, ki jo je krajevna Jjnost Krim-Rudnik pripravila nalašč za to priliko, so vozili fc fudi z ostalih zbiralnih mest po Ljubljani. Tako se je v skla-j,.12 vse Ljubljane nabralo 10 ton blaga. S tistim, kar so nabrali i1 °hčini, bodo pokrili Kočevje in Brežice. Vse brezhibno blago m Ostalo v skladišču in prišlo prav v primeru nesreče.
območju naše občine so v tej akciji nabrali 11 370 kilo-/•v blaga Pri zbiranju so uporabili 54 osebnih avtomobilov, 16 *1ev in sedem tovornjakov. Akcija je zelo uspela, Rdečemu i/P* so izredno pomagale krajevne skupnosti s civilno zaščito, aK° pa tudi vse ostale družbenopolitične organizacije.
Ekipa SAVICE je veslala v naslednji postavi (od desne proti levi): Milan Grašič, Milan Rebula, Boris Kapetanovič, Bojan Plantan, Rafko Vidmar, Miran Plantan, Aleksander Verbič, Franc Nečimer ter krmar Beširevič Izet.
Prizadevnim ižanskim rokometnim delavcem je uspelo dobiti organizacijo mladinskega rokometnega prvenstva Slovenije - skupine A, v kateri so poleg domačega Mokerca sodelovala mladinska moštva mariborskega Branika, Tržiča, Radeč in Usnjarja iz Šmartna. Celotno prvenstvo je bilo razdeljeno v štiri skupine, ki so štele skupaj 21 moštev iz vse Slovenije. Najbolj nas seveda zanima skupina A na Igu, v kateri je igral tudi domači Mokerc. Glavni favorit je bil mariborski Branik, v katerem so igrali štiije igralci ligaške ekipe, ki zaseda visoko mesto na lestvici republiške lige. Toda kmalu se je izkazalo, da računa brez krčmarja ni vredno delati. Domača ekipa je premagala s polovično močjo Radeče, nato pa še ob bučnem bodrenju domačega občinstva glavnega favorita Branik. Tekmi s Tržičem in Usnjarjem sta bili le še formalnost, da bi slavili svoj naj večji uspeh - uvrstitev v polfinale slovenskega mladinskega rokometnega prvenstva.
V polfinalih na Kodeljevem so imeli za nasprotnika domačega Slovana. Utrujeni Ižanci niso mogli napraviti še enega presenečenja. Odlični slovanovci so igrali zelo dobro in sigurno zmagali. V drugi tekmi polfinala je Celje visoko premagalo Brežice. V spopadu za tretje in četrto mesto so Ižanci spet dobro zaigrali in z zmago nad Brežicami dosegli svoj največji uspeh, odkar obstaja rokomet na Igu. Finale med S lovanom in Ceijem je bilo zelo dramatično. V regularnem času se je tekma končala neodločeno (9:9). V podaljških pa so zmagali srečnejši Celjani. Po turnirju sta ekipa Mokerca in njen trener Niko Markovič dobila še eno veliko priznanje. Selektor republiške mladinske in rokometne reprezentance Adam Petrovič je namreč obvestil treneija Markoviča, da je uvrstil v svoje moštvo tudi igralca Mokerca Bolho in Gabrijelčiča. Na to smo lahko ponosni, ker ima verjetno le malokatero consko moštvo kar dva igralca v republiški reprezentanci.
1 akcija Rdečega križa pri KS Krim - Rudnik
UNIVERZA BREZ POSLUHA ZA ŠPORT
Za ljubljanske študente — »Savica«
Na rojstni dan Maršala Tita, 25. maja, ki je obenem tudi dan vseh naših mladih ljudi, so po Sloveniji bile razne proslave, igre in športna tekmovanja.
Tako so se med drugim v Mariboru na študentski regati že drugo leto zapored pomerili med seboj osmerci, predstavniki različnih univerz, naših, pa tudi tujih.
To tekmovanje so povzeli po londonskem zgledu, kjer slovi dvoboj med Oxfordom in Cambridgeom. V Mariboru so bila zastopana naslednja mesta: Ljubljana, Zagreb, Rjjeka, Graz, Trst ter domačini. Postave v čolnih so bile res študentske, razen ljubljanske, za katero so veslali člani kluba Savice. To pa zato, ker ljubljanska univerza nima posluha za takšne prireditve, čeprav so mladim potrebne in koristne. Ze lansko leto so veslači kljub pravočasnemu obvestilu univerzi ostali brez čolna in sredstev za prevoz, vendar so se tekmovanja le udeležili v sposojenem osmercu in zasedli seveda zadnje mesto. Tudi letos se nihče ni zmenil za njihove prošnje, tako daje moral veslaški klub Savica sam kupiti neki star čoln, čeprav ima stalne finančne težave.
Fantje so dobili povrnjen denar le za potne stroške. In tudi to je žalostno, da ni bilo ob podelitvi prehodnega pokala niti enega zastopnika ljubljanske univerze, kar jasno kaže, kolikšno je zanimanje vodstva ne le za to, ampak za katerokoli prireditev študentov. Moštvo Savice seje kljub vsem tem težavam dobro držalo in zasedlo četrto mesto, kar je znaten napredek od lani.
Upamo, da se bodo drugo leto razmere izboljšale in da bodo na naši univerzi spoznali, da so tudi takšne prireditve v vsakem pogledu koristne za mlade ljudi in zato zaslužijo večjo pozornost.
Končni vrstni red tekmovalcev je bil naslednji: 1. Reka, 2. Zagreb 3. Graz, 4. Savica - Ljubljana, 5. Maribor, 6. Trst.
Iščemo honorarne dopisnike športne strani Naše komune!
Uredništvo
TELOVADNI VEČER V TRNOVEM
V čast 25-letnice dela na področju telesne vzgoje v novi Jugoslaviji je bil v prostorih TVD Partizar Trnovo prirejen telovadni večer, katerega so se udeležili pioniiji, pionirke, mladinke in člani iz štirih telo vadnih društev: Sp. Šiške, Zelent jame, Bežigrada in Trnovega. Nasto pilo je nekaj znanih tekmovalcev kot so državni prvak Miloš Vratič Starčič, bfata Kunčič in drugi. Pri; kazali so nekaj izrednih vaj, predvsem na konju z ročaji in drogu Gledalce so-navdušile tudi mladinke TVD Partizana Zelena jama, posebej pa še mladinska državna prvakinji Marija Težak, ki je*izvedla že nekaj pravih mojstrskih prvin in to na dvo višinski bradlji in parterju. Ta tek movalka, ki je ena najperspektivnej ših v Jugoslaviji, iz leta v leto napreduje, zato bomo v prihodnosti o njej še mnogo slišali.
Tudi z vajami pionirjev smo lahke povsem zadovoljni in od njih v bo doče upravičeno pričakujcmc vzpon v slovenski gimnastiki.
Telovadni večer je popolnom; uspel in želja je, da bi se takšna prireditev nadaljevala tudi prihodnji leta.
N. ŠOŠTARIČ
GRABNAR, PTRC IN ČRNTLOGAR SO PRETEPLI KMETA, KI JE BRANIL, SVOJO ZEMLJO
Nasilneži v Iški vasi
Prebivalci zahtevajo ostre ukrepe proti nasilnežem in njih početju
Prebivalci Iške vasi so že skoraj mesec dni krepko razburjeni.,.Precej časa smo prenašali vse, sedaj pa bo tega konec," so sklenili in nameravajo narediti tudi konec. Cernu? Divjaškemu početju turistov, posebej pa obrtnikov.
* S * * * * * *
*
* *
\
5
*
*
S
5
5
*
S
t * * *
\ * * * * *
p
\
\
*
*
* * * * * * * *
* * * * * * * p + * * * * * * *
*
J
Vsa stvar je segla čez rob z napadom na tamkajšnjega kmeta Antona Susmana. Tistega nedelj-eskega popoldneva so se, kot že večkrat ob Susmanovem posestvu, spet ustavili avtomobili. Tokrat z naslednjimi registrskimi številkami: fiat 850 LJ 118-32, mercedes LJ 625-80, mercedes LJ 771-10 in fiat 750 LJ 369-74. Otroci so poskakali iz vozil in se zapodili po travi. Trava je bila tik pred košnjo in je vsak korak povzročal škodo. Starši so se veselo smejali ob robu travnika in opazovali, kako padajo bilke pod nogami nji-hovih divje razposajenih otrok. Susmanova žena je šla dvakrat opozorit starše, naj otroci ne hodijo po travi, vendar ni pomagalo. Opozarjat je šel tudi sin, vendar spet zaman. Eden voznikov se je začel smejati in nato sta oba z ženo pričela zmerjati Susmana. Po krajšem prerekanju je znani nasilnež VLADO GRABNAR z Dolenjske ceste 136 udaril Susmanovega sina s pestjo v obraz. 20-letni fant je padel pod udarcem ogromnega pretepača v nezavest. Grabnarju so pritekli ,jia pomoč" ZVONE PIRC iz Njegoševe 6 in METOD ČRN1LOGAR iz Slomškove 21. Družno so se spravili nad na tleh ležečega nezavestnega fanta in ga obdelovali. Tedaj se je vmešal tudi Susman sam. Posledice so bile kmalu vidne, saj so ga nasilneži tako zmikastili, da je bil potreben prevoz očeta in sina v bolnišnico. Susman je dobil na glavi lažje poškodbe in so ga morali šivati.
Kako naj označimo ta dogodek, ni dvoma. Stvar spominja na čase Texasa ali pa chicaških gangsterjev. Lastnik posestva je bil torej, ko je branil lastno zemljo, temeljito pretepen. Kam vodi to? Miličnik Maks Kamnikar je prišel naslednji dan k Susmanu in povedal, da so omenjeni nasilneži prijavili Susmana policiji kot napadalca (eden na tropo pretepačev!!). Miličnik je povedal tudi, da bo pač moral Susman zlkovce zasebno tožiti, ker menda niso storili kaznivega dejanja (!? !), torej če vam jaz razbijem usta, nisem naredil nič kaznivega, zanimivo!) (op. pisca). Susman je pod takimi pogoji odklonil tudi ureditev zapisnika, kar je razumljivo. Vsa stvar bi verjetno resnično ostala pri tem, če ... S te plati pa je imel Susman srečo. V bližini Iške vasi in Susmana je namreč doma poslanec in predsednik republiškega odbora ZZB Janko Rudolf. Ko je izvedel za dogodke, se je zavzel za uveljavljanje pravice in posredoval, da se stvar razišče, ne pa prepusti pozabi. Ko je šel nato na kraj dogodka komandir postaje sam, pa je ugotovil malce drugačno stanje kot pa Kamnikar in je razumljivo podal prijavo zaradi kaznivega dejanja. Tretma dejanja se je torej spremenil in tako so napadalci trenutno že prijavljeni občinskemu javnemu tožilstvu. Občinski javni tožilec je že uvedel proti njim sodni postopek zaradi suma lahkih telesnih poškodb. O izidu preiskave in sodbe bomo še poročali.
Prebivalci vasi so zaradi teh dogodkov zelo razburjeni in to popolnoma upravičeno in so sklenili, da bodo v prihodnje kar
sami pbsredovali, kar bo morda le izučilo objestneže. Verjetno v taki situaciji ne bo nihče zameril kmetu, ki bo kakemu objestnežu ustrojil kožo s kolom. Naše uredništvo je sklenilo podpreti kmete v njihovih prizadevanjih, da ohranijo svoje pridelke nepoškodovane in bomo odslej objavljali v vsaki številki imena in priimke tistih, ki bodo kradli pridelke ali pa povzročali škodo na pridelkih, in jih tudi prijavili UJV. Zato pozivamo vse kmetovalce, da nam pošiljajo na uredništvo Naše komune, Trg MDB, Ljubljana, številke avtomobilov, katerih lastniki bodo povzročali škodo na pridelkih.
Svoje mišljenje o dogodkih v Iški vasi je povedal tudi komandir postaje milice na Dolenjski cesti Anton Sovdat. „V nedeljo je naš dežurni poskrbel za prevoz Susmanov v bolnišnico. Dobili smo tudi številke avtomobilov napadalcev in naročil sem miličniku, da zadevo razišče. MF ličnik ni ugotovil uporabe orodja, pa tudi Susmana se nista spomnila, da bi napadalci imeli kaj v rokah (eden je bil v nezavesti in bi se zelo težko spomnil, drugega pa so tako pretepali, da prav gotovo ni imel časa niti moči opazovati, kaj imajo oni v rokah. Rane, ki jo je dobil Susman Anton na glavi, namreč ni z nobenim čudežem moč povzročiti z golo roko (op. pisca). Sam sem nato trikrat obiskal Susma-ne in končno podal prijavo. Mi prav gotovo nismo ščitili napadalcev, kot nas nekateri dolžijo, čeprav je eden napadalcev sin upokojenega miličnika. Nasprotno, mi dogodek zelo obsojamo, sicer pa dovolj pove podatek, kje je naš miličnik zashšal Grabnarja o vsej zadevi. Ker Grabnarja naš miličnik ni našel doma, ga je iskal in ga našel v zaporu, kjer ga je tudi zaslišal. Grabnar je bil zaprt zaradi fizičnega napada na našega miličnika. Grabnar ga je namreč začel daviti, ker je ustavil njegovega prijatelja zaradi prometnega prekrška."
Vaški odbor SZ IX. pa je sklenil naslednje:
Zaradi zgoraj opisanega obračunavanja in žaljivih opazk, ki jih vedno poslušamo vaščani kot npr. „kmet zabiti, propadel boš", ..prekleti pes" itd. vztrajamo pri izvajanju naslednjih sklepov:
- izletnikom se prepove prehod preko mostu na levo in desno, prav tako pa tudi na vseh odcepih do struge Iške, od odcepa Iška vas do odcepa prehoda v Vrbje, ker je to zemljišče last vaščanov Iške vasi.
Pričakovati je tudi, da bodo kmetje postavili posebno stražo, ki bo pazila, da se bodo ta določila izpolnjevala.
O ostalih problemih, kot je onesnaženost Iščice in podobno, pa bomo poročali prihodnjič. Se enkrat pa pozivamo vse, da nam pošiljajo številke avtomobilov, katerih lastniki bodo kradli pridelke ali pa povzročali škodo na posevkih.
Ob koncu pa bi želel napadalcem postaviti še vprašanje: Morda mislite, če imate dovolj denarja, da si lahko privoščite vse? Kmet mora trdo delati, da si služi svoj kruh, ki mu ni tako lahko dosegljiv kot je to videti pri vas. MILOVAN DIMITRlC
Bralci »Naši komuni«
ŠE ENKRAT: ZAKAJ SO TAKE NEZAKONITE GRADNJE MOGOČE?
x Pod tem naslovom sem v letošnji „Naši komuni", v 4. (aprij^ki) številki Opisal svoj primer, ko je sosed M. S. zgradil garažo brez vseh uradnih dokumentov ter brez mojega soglasja in sicer 15 cm ob vrtni strani in 29 cm ob dvorišču ob moji meji. Po takojšnji intervenciji moje žene na občinskem gradbenem oddelku in v Kresiji nisemoiič uspel, pa čeprav je bila žena 20-krat pri gradbenih inšpektorjih in se je sklicevala na zakonske predpise ter prosila za komisijo. Prva zapisnikarica ni hotela označiti na' prošnjo cm j. navedbo številke. Dejala je: „Pri nas se to uredi na kratko." Nadalje je moja žena govorila z 8 inšpektorji in tudi z načelnikom. Ker pa ni bilo nobene komisije na spregled, je sosed gradil nemoteno dalje. Tudi v pritožbi sem navedel, da je dal sosed inšpektorju v Kresiji neresnične izjave. Zato so mi vse odbili, Tako se mi je nabralo kar 16 odločb, sklepov in zaznamkov. Noben od inšpektorjev pa ni prišel gledat na moje dvorišče, kjer imam vhod v moje stanovanje pri garaži. Z garažne plošče pa gleda sosed sedaj v moje stanovanje in v stanovanje mojega sina v I. nadstropju. Ko pa je sosed dobil odločbo za rušenje, mi je grozil, da me bo zadavil. Odločbo je izdal starejši inšpektor. Moji ženi pa je dejal mlajši inšpektor, da rušil ne bo. Tudi žena na gradbenem oddelku je rekla moji ženi, da rušili ne bodo: če bodo zmagali sanitarni nad gradbenimi, mi bo sosed lahko metal reči skozi okno v kuhinjo, pa mu ne bom mogel prav nič. Glede na to, da sem srčni bolnik ter nemočen proti takemu sosedu, sem pri občinski komisiji 3. marca 1970 zahteval v primeru nerušenja 2 m visoko betonsko steno nad ploščo, nadalje žlebove ob plošči ter 200.000 SD odškodnine, ki bi jih pa jaz poklonil za bolnico, onkološki inštitut ter za slepo mladino. Tega zneska pa tovarišica ni hotela vpisati, češ da to sedaj ne prihaja v poštev.
Zanima me tudi, kdo je napravil sosedu načrt z nepravilno označenim odmikom. Upal sem v pravično
\> ešitev, pa sem bil izigran. Sedaj pa pri sosedu z užitkom stepajo prah, mečejo žogo in kažejo jezike na moje dvorišče. Sosed tudi pljuva pred mano. Voda z njegove plošče teče na mojo zemljo. Sosed je šofer, pa hodi po mojem dvorišču in vpije: „Kaj ste pa dosegli, ko ste letali okrog? “ Zato sem prosil nekoga od višjih, da mi odgovori, zakaj je tako. Ker pa mi ni še nihče odgovoril in ker sosed okrog govori, da mi tudi nihče ne bo odgovoril, prosim ponovno nekoga od odgovornih, da mi odgovori, zakaj sosed vse doseže brez zakona, jaz pa sem kot pošten državljan in dober občan potisnjen ob stran, ker se borim za pravico po zakonu. Bral sem v Naši komuni, da ima naša občina največ črnih gradenj. Mar se je čuditi, če so mogoči taki primeri, kakor je moj? Sem mar zaslužil tako krivico glede na moje sodelovanje v NOB od prvega pa do zadnjega dne? Mar si sme tak sosed vse dovoliti, kakor da živimo v Teksasu in je kljub temu še gluh za pameten kompromis? Vse moje navedbe so resnične, za kar imam na voljo priče.
STANE PREVC, Rožna dolina c. XV/11,
61000 Ljubljana
ODGOVOR ODDELKA ZA KOMUNALNE IN GRADBENE ZADEVE:
NA PROŠNJO STANETA PREVCA DAJEMO NASLEDNJA POJASNILA:
Stipar Mirko je pričel graditi ob posestni meji soseda Prevec Staneta objekt garaže in drvarnice brez do-•• voljenja. Urbanistična inšpekcija pri Skupščini mesta Ljubljana je izdala investitorju najprej odločbo o ustavitvi del, ker pa z deli ni prenehal, pa še odločbo o odstranitvi zgrajenega objekta. Investitor pa je medtem že zaprosil za izdajo dovoljenja ter si je pridobil lokacijsko dokumentacijo, preden je bil podan predlog inšpekcije za odstranitev objekta. Zato smo postopek za rušenje ustavili za čas, da se v lokacijskem postopku razčisti, ali že zgrajeni objekt na tem mestu lahko ostane ali ne. Lokacijsko dovoljenje je bilo investitorju izdano ob pogojih lokacijske dokumentacije, ki jo Je izdal Ljubljanski urbanistični zavod ter ob upoštevanju pogojev, ki jih je podal v postopku sosed Prevec, kolikor je bilo njegovim pogojem možno ugoditi. Zoper izdano lokacijsko dovoljenje se je Prevec pritožil, vendar je Republiški sekretariat za urbanizem njegovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in v celoti potrdil odločbo občinskega upravnega organa.
Za gradbeno dovoljenje je investitor že zaprosil, a ga še ni prejel, ker ni predložil vseh potrebnih soglasij.
Stranki Prevec smo sproti in pravilno tolmačili predpise in postopek, ki ureja izdajo dovoljenj za gradnjo objektov. Tako smo ji tudi pojasnili, da je za gradnjo potrebno soglasje sanitarne inšpekcije ter da je ta služba samostojna in v okviru svojih pooblastil določa pogoje za gradnjo. Če si je iz naših pojasnil stranka naredila svoje zaključke, se v to ne nameravamo spuščati in polemizirati.
Na lokacijski obravnavi se določajo lokacijski, urbanistični pogoji za gradnjo, ne pa odškodninski.
Občinski upravni organ ni pristojen odločati o utemeljenosti in višini odškodnine, zato je bilo stranki pojasnjeno v lokacijskem postopku, da naj se s svojo zahtevo obme na redno sodišče.
Tudi republiški sekretariat za urbanizem je v svoji odločbi, s katero je potrdil našo odločbo, ponovno poučil stranko, daje za odločanje o pravici do odškod-nine pristojno redno sodišče, ne pa upravni organ.
V tem svojem odgovoru smo skušali na čim krajši način pojasniti potek postopkov pred občinskim organom, ne moremo pa se spuščati v obravnavanje navedb o poslovanju inšpekcijskih služb in projektantske organizacije, ki je izdelala lokacijsko dokumentacijo in gradbeni načrt za sporno gradnjo.
LJUBLJANA, dne 24. 6. 1971
Načelnik FRANČEK LIST
NAGRADA KURIR JOVIČA ZA VIŠKE ŠOLARJE
V	dneh od 26. do 30. maja 1971 je bilo v Subotici (Vojvodina) X. srečanje pionirskih odredov dobitnikov nagrade KURIR JOVIČA, ki jo podeljuje Svet za vaspi-tanje dece Jugoslavije vsako leto le enemu (najbolj prizadevnemu) pionirskemu odredu v republiki. Pionirski odredi, ki prejmejo to nagrado, se posebno oblikujejo v samoupravni dejavnosti, z izrednimi uspehi v JPI in v izvenrazrednih dejavnostih.
Naš pionirski odred Milan Česnik, osnovna šola Vič, je prejel to nagrado za leto 1968 in je doslej edini pionirski odred v Ljubljani, ki se ponaša s tem visokim priznanjem.
V	Subotici so se zbrali pionirji iz vse Jugoslavije in so v tovariškem vzdušju preživeli štiri dni. Ža srečanje je pripravila naša folklorna skupina kulturni program (gorenjsko polko), mladinci pa so odigrali košarkarsko tekme z domačini, z mladinci iz Bitole in Titovega Velesa inv vseh treh tekmah zmagali.
Namen takega srečanja je poglabljanje bratstva in enotnosti naših narodov. Mladi naj razvijajo bratstvo in enotnost, porojeno v najtežjih dneh naše preteklosti, tudi danes in v prihodnje. Da jim to ni težko, smo videli. Bili smo priče mnogih prisrčnih in neposrednih prijateljskih stikov naših pionirjev z njihovimi gostitelji. Niti jezik niti daljava pri tem niso ovira. Naši
Mini - reportaža, ki jo v tej številki objavljamo na zadnji - a za marsikoga prvi - strani našega glasila, bi lahko nosila naslov TUDI TO JE NASA MLADINA. Sicer pa naslov ni tako pomemben, pomembno je naše zavedanje prisotnosti mladih in njihovih problemov od rojstva in vzrasta preko šolanja do izbire poklica in vključevanja v življenje. Majhno opozorilo v tej smeri je tudi naš namen.
Fotografije sta prispevala F. Modic in J. Mešel
pionirji so našli svoje prijatelje v daljni Subotici in Cantaviru med mladimi Srbi in otroki madžarske manjšine. Pravijo, da si bodo dopisovali in se še srečavali. In kako tudi ne, saj so bili gostitelji do nas in do naših pionujev izredno pozorni in prisrčni. V prihodnjih letih bomo tudi mi, ki smo tam predstavljali pionirje našega glavnega mesta, gostitelj takega srečanja. Menimo, da morajo o tem vedeti vsi pionirji mesta Ljubljane, da bomo pionirjem bratskih republik in avtonomnih pokrajin pripravili prav tako prisrčen sprejem kot so ga pripravili nam in ostalim udeležencem X. srečanja pionirji in odrasli prebivalci Subotice in Čantavira.
Ravnateljica SLAVICA KUMAR
OTVORITEV IGRIŠČA V NOTRANJIH GORICAH
6. junija se je ob zadružnem domu v Notranjih Goricah zbrala množica starejših vaščanov, mladine in pionirjev.
Z neko tiho svečanostjo in srečo so pričakovali trenutek, ko bo vabljiva gladka asfaltirana plošča predana svojemu namenu.	'
Ob 15. uri je zadonela pesem otroškega pevskega zbora osnovne šole in naznanila pričetek slavja.
Spregovoril je predsednik SZDL tov Jože Sojer. V svojem govom je poudaril, kaj lahko dosežejo ljudje s prizadevnim skupnim delom in medsebojno pomočjo.
Pri akciji so finančno in s prostovoljnim delom sodelovale vse organizacije v vasi. Prav tako so njihovo zavzetost in željo po igrišču materialno podprli še: Zveza za telesno kulturo občine Vič-Rudnik, Šolsko športno društvo Brezovica in podjetje Elektroprojekt iz Ljubljane, ki ima patronat nad tamkajšnjo PO. Vsekakor pa ima posebne zasluge pri vodenju in organizaciji dela predsednik KS Ivan Selan, ki mu množične organizacije v vasi izrekajo posebno zahvalo.
Svojo prizadevnost in samozavest so pokazali tudi pionirji osnovne šole, ki so zares lahko ponosni na svoj športni objekt, saj so med prvimi podružničnimi šolami, ki imajo svoje igrišče. Po kulturnem programu je spregovoril še podpredsednik ObS Vič-Rudnik tov. Stane Virtič in predal igrišče v uporabo. Zaslišali so se zvoki glasbe in igrišče so napolnili cicibani in pionirji, ki so veselo zaplesali.
Sledila so še športna tekmovanja, v katerih so se domači pionirji prvič na svojem igrišču pomerili s tujimi ekipami. Notranje Gorice so ponosne na delovno zmago, hkrati jim ta daje jamstvo, da so v vasi sposobni storiti še marsikaj, če se bo le sedanja aktivnost ohranila.
Nedeljskega doživetja pa prav gotovo ne bodo nikoli pozabili	v
ZMAGA ŽNIDER1Č, Notranje Gorice 64
OTROCI SO RAZSTAVILI
6. junij je bil za šolo Brezovica in kraj pomemben dan. Odprli smo razstavo, ki je pokazala šolsko in iz-venšolsko dejavnost učencev.
Obiskovalce so navduševali izdelki likovn-^ga in tehničnega pouka ter krožkov. Številne pohvale diplome
in pokali pričajo o delavnosti otrok in učiteljev na šoli.
Člani prirodoslovnega krožka so pripravili čebelarsko razstavo. Krožkarji se lepo zahvaljujejo za pomoč in sodelovanje članom čebelarskih družin na Brezovici in Notranjih Goricah, trgovskemu podjetju „Medex“ ter Čebelarskemu društvu Slovenije.
ANICA ČADONIČ
GASILCI NA LAVRICI
Gasilsko društvo na Lavrici je v nedeljo dne 13. junija slavilo 50. letnico obstoja. Ob tej priliki so prejeli nov gasilski voz. Krajevna skupnost Lavrica je društvu poklonila gasilski prapor. Na proslavi ga je razvil in izročil društvenemu predsedniku tov. Martincu predsedniku krajevne skupnosti Jože Garbas. Spominski trak je društvu podaril tudi krajevni odbor SZDL. Marljivi gasilci z Lavrice so v počastitev 50. letnice zgradili nov gasilski stolp, večinoma s prostovoljnim delom. Nabavili so novo električno sireno in adaptirali gasilski dom. Svečana povorka s konjeniki na čelu s številnimi narodnimi nošami, gasilskimi prapori ter številnimi gasilci sosednjih društev, je dala tej slovesnosti še poseben poudarek. Velika udeležba domačinov je pokazala, kako znajo občani ceniti delavnost svojega društva.
Pokrovitelja proslave sta bila krajevna skupnost na Lavrici in občinska gasilska zveza Vič-Rudnik.
JERNEJ CERTANC
NA CESTAH JE VEDNO BOU NEVARNO
Sedanji letni čas je zopet edertIzmed tistih, ki vpliva na spremembo prometnih razmer. Te pa zopet najprej na prometno varnost, od katere je sploh odvisno, koliko in kakšne nezgode bodo prizadevale ljudi na poti v službo, domov, po opravkih ali kamorkoli.
Načeli smo zopet vprašanje, kije vsak dan prisotno, ko ne mine dan, da se o tem tudi v službi ne bi pogo-vaijali, saj je prav v teh nezgodah dnevno prizadetih v Sloveniji več kot 30 ljudi Teh ta dan ni v službo, tudi naslednji dan jih ni ker so potrebni skrbnega zdravljenja. Se več, povprečno skoraj za dva na dan ni več pomoči. Takšen je promet danes. Toliko je zato prometnih nezgod.
Ko tako razpravljamo o prometu in o varnosti človeka v njem, menimo, da ni brez pomena, če skušamo opozoriti vse, danes pa še posebno tiste, ki hodijo v službo peš ali se vozjjo s kolesi, da je nevarnost prometnih nezgod mnogo večja, kot je to bilo pred nekaj leti. Res dve, tri leta ni veliko. Vendar pa pogled na naše ceste pove svoje. Samo od lani do letos se je povečalo število motornih vozil za toliko, kot jih je bilo vseh v Sloveniji leta 1958. Tako! In če smo že tedaj svarili pred nevarnostjo prometnih nesreč, moramo danes to storiti z desetkratnim poudarkom.
Rekli smo, da so se v tem času prometne razmere spremenile. Resje, spremenile so se. Poglejmo na primer, danes ni več lastnika avtomobila, ki bi zaradi neugodnih vremenskih razmer imel avtomobil lepo spravljen v garaži. Velika večina jih uporablja za potovanje v službo. Ce to ne, pa po zasebnih opravkih izven službe. Skratka, avtomobil je v uporabi. Drugo. Zelo veliko ljudi se v službo ne vozi več z avtobusi ampak s kolesi. Saj vemo, zakaj. Ceneje je. In tudi takih je veliko, ki se ob takem vremenu odpravljajo peš v službo. Tako smo prišli do tega, da so ceste mnogo bolj polne, v času prometnih konic celo zatrpane z vozili kolesarji in pešci.
Znano je, da se prav v času najhujše prometne gneče tudi vsem najbolj mudi. Mudi se pešcem, mudi se kolesarjem in prav tako avtomobilistom, kar pomeni, da mnogi v tej časovni stiski „pozabijo“ paziti na sebe ali še bolj pozabijo paziti na drugega. Prav zaradi tega so prometne nesreče ob času odhoaa ljudi oz. prihoda ljudi na delo oz. z dela tako pogoste.
Tudi v največji časovni stiski, ko smo na cestah, si moramo najti toliko časa, da ne bomo storili nepremišljenega koraka tja, kjer nas bo skoraj za gotovo pobralo. Prometna nesreča je tako nepričakovan, nepredviden dogodek, da zanjo zadostuje le trenutek raztresenosti, nepazljivosti ali karkoli, kar ni povezano s predvidenim in premišljenim ravnanjem na cesti.
Danes naj velja naš nasvet prav tistim, ki jih je vsak dan na poti v službo največ - pešcem in kolesarjem. V interesu lastne varnosti je prav, da dosledno upoštevamo cestno prometne predpise. Pešci! Prečkajte cesto le preko označenih prehodov za pešce. Prečkajte jo v skupinah, ne stopite na prehod, ko so motorna vozila že blizu prehoda. Po cesti hodite po skrajni strani, če ni plččnikov samo po levi strani in ne vštric po dva, trije ali v gručah, saj veste, kako ozke so naše ceste in kaj se zato lahko zgodi.
Kolesarji! Uporabljajte skrajni desni del vozi* ne vozite vštric. Imejte kolo vedno popolnomai nično v redu s polno in predpisano opremo, zlasti bodo v redu zavore, odbojna stekla in luč.
MARJAN METU; ► URAD ZA PROM1 l LJUBLJANA, Prešernova
REPUBLIŠKO SREČANJE PIONIRJEV PROMETNIKOV
V soboto 12. junija je bilo v Novem mestu
republiško srečanje pionirjev p: vama so se udeležile tudi tri eki
rometnikov.
vanja so se udeležile tudi tri ekipe iz naše občil* sicer iz osnovne šole Brezovica in Polhov Gradec. ; Tekmovali so v cjuizu znanja, orientacijskem
spretnostni vožnji. Med seboj se je pOlwj 14 slovenskih mest. Organizatorje bile1*
hodu in v s]
51 ekip iz
štvo prijateljev mladine, pokroviteljstvo pa je pm' cestno podjetje Novo mesto.
Zmagali so Jeseničani s 135 točkami, drugi so Hočani s 124 točkami, Novomeščani pa so bili Ekipa Brezovice je zasedla 6. mesto, kar je tudi i uspeh. Najboljše ekipe so prejele nagrade, diplomi
S°PrejeliVSi-	a. SOVDf.
Pn
UPOKOJENCI NA IZLETU ^
oli
V četrtek, 10. junija je pripravila Osnovna otj zacija Rdečega križa „Milan Cesnik" v Ljubljani Ml jim starejšim članom nepričakovano prijetno i Is poldne.	pi
Na prisrčno pismeno vabilo se je zbralo ob j. pri kinu Vič 100 vabljencev, ki so se odpeljaliv* avtobusih na izlet v Iški Vintgar. V posebnem kom* »M pa so vozili toplo in okusno pripravljeno enoloiu1* Hg piščančevo obaro - potreben kruh in pribor, k*1 \
vodu za slepo in slabovidno mladino.
Po kosilu v domu Iškega Vintgarja so povabljen* lit pokramljali pri kozarcu vina, se medsebojno sppnn* tiŽ in nato odšli na sprehod ob bistri Iščici v ozki so*1 q, med zelenje, sončne žarke in čisti zrak.
Vrnili so se dobre volje, posedli k mizam, kjer 5° ‘ postreženi s črno kavo in pričakali ob štirih n* vedane pioniije in upraviteljico osnovne šole Iška $ ki so prišli pozdravit gostje v svojem šolskem oko* k Ganljivo je bilo poslušati deklamacije in petje ml'
Izlet za starejše člane RK
pionirjev v pisanem kroju, ki so žareli polni h j( ( mladosti, s poljskim cvetjem v naročju. Cvci[ In potem po izvedenem programu delili med Precej je imela šol. upraviteljica skrbi in dela, da^ J program naštudiran in potem lepo izveden. Ob*5!®
mladine je napravil na vse navzoče zelo gimj' d ie mladini nčiteliici in R11
Eden udeležencev se je mladini, učiteljici in križu zahvalil za vse doživeto.	.0|ji j
Ob šestih zvečer so se gostje zopet usedli v a** y . in se skozi ploho, kije vkljub slabi vremenski nar/ ’« odlašala ves dan, vrnili v Ljubljano.	H
DRAGO VONU j
LJUBLJANSKO BARJE IN ^ ZADNJIH IZDELOVALCEV ČOLNOV
4000 leti so živeli v kočah na
2e pred	_____ . m
mostičarji. Koče so stale na koleh na jezeru, takrat prekrivalo Ljubljansko barje. Ker je biU> precej globoko, -----------J'" —-!««'
(

mostišča gradili jroziml ^ gladino jezera prekrival led. Banani so bili m51.’'jiil f svojem ribolovu so uporabljali colne-drcvake m .0 . ~	.............vnlišč nrndia in orožia ..1 P
Ostanki njihovih bivališč, orodja in orožja Pn/"uiilk so bili tudi živinorejci in poljedelci. Za prvo l irja je poskrbela narava, ko je voda odtekla 0|
Baija je poskrbela narava, ko je voda odtekla P**,! ^ Ijanici. Jezero je postalo močvirje, ki so 8*^5111 6| osušiti gospodaiji in strokovnjaki. Prvi u.s*Qt)l
osuševalci Barja so bili baje bistriški menihi ^
nejša osuševalna dela so bila izvršena v času t Marije Terezije, ko je ing. Grubar napravil na ^ ;t] poglobitev Ljubljanice in pomožno strugo -	tj
kanal. Boj z osuševanjem pa še do danes ni,K j.
Podboj iz Preserij
nap večjih. Le-ti (pokazal mi
Kmetje morajo kopati odtočne jarke, da jin1 poplavlja polj.	inhlia"-.-«
Eden zadnjih izdelovalcev čolnov na LJu,. |(0/ 7 barju je bil tudi Podboj iz Preserja pri Podpeci- n ga pred nedavnim obiskala, mi je med drug,n ^ r j ,Čolne sem delal v Podpeči pri Ljubljan^.Vp ^ \ »ravil branikov (manjši čolni) in neko \ ki. * - *; s0 jjjji narejeni po naročilu	: f
je njegov račun od 12. 1	nj,^!
liujtvu uueu 7 v Ljubljani), nekaj sem jih J P* lastnika velike žage v Podpeči - Kobija, njl 0r stalno službo. Le-ta je rabila čolne za P* V,£; peškega marmorja pc Ljubljanici v Ljubija' sem jih napravil tudi za Vrhniko. Na teh lahko z Vrhnike prepeljali 18 kub. h/ 1^. . Ljubljano. Za en čoln sem dobil 8 do 9 tiso j* zJfl, Tako je zaključil pripovedovanje	-
mi je, da so njegove oči še vedno polne hieP pf* Jj: izdelovanju čolnov. Čeprav je že v letih, J |4 leto napravil še tri manjše, čolne.	RlCK^ ^