9
NO. 104
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1979
Španska vlada naj bi kmalu zaprosila za vstop v NATO
;t MADRID, Šp. — Pretekli teden je španski zunanji minister Marcelino Oreja izjavil, da ima njegova vlada namen zaprositi za vstop v vojaški pakt NATO. Oreja je poudarjal, da je Španija v celoti usmerjena k demokratični Evropi in Zahodu, vklju-čivši ZDA. Dodal je, da ta predlog vlade bo -moral najprej podpreti španski parlament.
Španska vlada se je zavedala, da so bile zahodno-[ evropske države v skrbeli radi nekaterih nedavnih potez španske zunanje politike. Španija se je namreč udeležila konference neuvrščenih držav v Havani in nekateri opazovalci so bili mnenja, da se bo začela španska vlada vključevati v delovanje držav Tretjega sveta. Pred dvema tednoma je Španija tudi sprejela kot uradnega gosta vlade voditelja PLO Jasirja Arafata.
Zunanji minister Oreja je odpotoval v Bruselj, v Belgijo, da bi v posebnem nagovoru zastopnikom zahodno-evropskih držav orisal glavne smernice španske zunanje politike. Zanikal je ugibanja, da bo Španija utegnila postati “nevtralna” v svoji zunanji politiki. Španija je že sedaj del obrambnega sistema Zahoda, je trdil Oreja. Dolga i leta npr. sodelujejo ZDA in Španija na podlagi vojaškega sporazuma, ki med drugim dopušča prisotnost ameriških oporišč v Španiji. Sploh ni govora, je dodal, da bi ta sporazum prekinili.
Že kmalu po drugi svetovni vojni je hotela Španija postati del zahodne Evrope. Čeprav so vse ameriške vlade povojnih let to špansko željo l podpirale, so uresničitev načrta preprečili ameriški za-i Vezniki v Evropi. Voditelji in parlamenti teh držav niso i mogli pozabiti krvave špan-i ske državljanske vojne in zmago Francesca Franca. Tudi niso mogli spregledati so-< delovanja med Francom in Hitlerjem med drugo svetovno vojno. Dejstvo, da Franco nikoli ni postal eden Hitler-. jevih marijonet, ;'mu ni nič 1 pomagalo.
Po smrti Franca in demokratizaciji španskega političnega sistema, se je pa marsikaj spremenilo. Mnenje opazovalcev z a h o dnoevropskih Političnih razmer je, da bi druge države, članice NATO, z veseljem Španijo sprejele kot redno članico te vojaške organizacije.
NAACP bo navezala ^sne slike s PLO
NEW YORK, N.Y. — Naj-Večja in najbolj vplivna črnska organizacija v ZDA je brez dvoma NAACP. Odkar Jo moral Andrew Young zapustiti Carterjevo vlado pre-^-okli mesec zaradi svojega delovanja v prid interesov Pa-ostinske osvobodilne organi-2i*cije, se je tudi NAACP za-^itnala za stike s PLO.
Novi grobovi
Frank Mismas V Richmond Heights bolnici je umrl pretekli torek zjutraj Frank Mismas, Madison, Ohio, mož Dorothy M., roj. Laurich, brat Alice, Vere, Anne in Ale <a. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek zjutraj, nato na Kalvarijo. Čas pogreba ob tem poročilu še ni določen. Ure kropljenja jutri, v četrtek, od 7. do 9. zvečer.
John Stanicic (Stanič)
Preteklo nedeljo, 16. septembra, je na posledicah srčne kapi nenadno umrl 70 let stari John Stanicic (Stanič) s 100 E. 233 St. v Euclidu, mož Elsie, roj. Bekoscke, oče Johna, brat Barney a, Ann Woods in Helen Gustie, zaposlen do svoje upokojitve kot skladiščni nadzornik pri New York Central-Conrail železnici. Privatni pogreb na pokopališču-Vernih duš je bil v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda.
Gastro je pomilosti! štiri Amerikanke
WASHINGTON, D.C. — V torek zvečer so se vrnili v Ameriko štirje ameriški državljani, ki jih je kubanska tajna policija zaprla v srednjih 50 letih zaradi vohunstva v prid ClA. Kubanska vlada trdi, da je Amerikance izpustila, ker je pred 10 dnevi predsednik Carter pomilostil štiri pripadnike puertori-čanskega osvobodilnega gibanja. Puertoričani so bili v zaporu več kot četrt stoletja.
Ameriško tajništvo za zunanje zadeve je kubansko trditev o nekakšni povezavi o-beh dejanj odločno zavrnilo. Fidel Castro je namreč nekajkrat izjavil, da bo ameriške vohune izpustil le pod pogojem, da Carter pomilosti Puertoričane.
Zastopnik tajništva za zunanje zadeve Hodding Carter III. je sporočil novinarjem, da po podatkih, ki jih je zbralo tajništvo, imajo Kubanci zaprtih v ječah še 27 ameriških državljanov.
Nejasen položaj v Angoli po smrti predsednika Nela
LUANDA, Angola. — Pretekli teden je umrl v Moskvi 56 let stari predsednik afriške republike Angole dr. A-gostinho Neto. Sporočeno je bilo, da je Neto prišel v Moskvo kritično bolan in da je bolezen rak. Kljub temu, da so ga prepeljali v najboljšo bolnico v Sovjetski zvezi, kjer se zdravijo tudi naj višje osebe sovjetske družbe, mu vsa prizadevanja niso mogla več pomagati.
Zaenkrat ni jasno, kakšne bodo politične posledice predsednikove smrti v tej deželi. Vodilna sila je angolska stranka dela ali MPLA. Napovedujejo, da bo prišlo do kolektivnega vodstva, vsaj dokler ne bo nekemu vodilnemu članu stranke MPLA uspelo premagati tekmece. Ni znano', kateremu med vodilnimi ljudmi v Angoli bodo zaupali Sovjeti. Vpliv Sovjetske zveze v tej državi je precejšen.
Pred štirimi leti je v Angoli prevladovala državljanska vojna, ki je bila obenem plemenska vojna. Stranka, ki jo je vodil Neto, je navezala tesne stike s Sovjetsko zvezo in poslali ogromne količine vo-Kubo. Obe državi so Angoli jaške in gospodarske pomoči. Ta pomoč je Nejtovi stranki odprla pot do zmage nad nasprotnikom. V južnem delu Angole je pa še aktivno gverilsko gibanje, ki ga vodi Jonas Savimbi.
Netov naslednik kot voditelj Angole se bo moral tudi sprijazniti s prisotnostjo o-krog 20,000 kubanskih vojakov in strokovnjakov. Druge vzhodnoevropske države so tudi poslale več tisoč svetovalcev vseh strok. Neto je trdil, da je on voditelj države in da so tuje sile v Angoli na njegovo željo. Obljubil je, da bo zahteval odhod teh vojakov in vojaških svetovalcev šele takrat, ko bo Angola varna pred napadi od zunaj.
Opazovalci v Luandi dvo-
Balelna plesalca sta zaprosila za politični azil
LOS ANGELES, Kal. — Pretekli torek sta Leonid Ko-slov in njegova žena Valentina zaprosila za politični a-zil v ZDA. Oba sta vodilna baletna plesalca Bolšoi ekipe. Prav v torek se je namreč zaključila večtedenska tura te ekipe po raznih ameriških mestih. Ostali člani prikrajšane ekipe so že odpotovali domov v Moskvo.
Pred enim mesecem se je vodilni baletni plesalec pri isti ekipi, Aleksander Godunov odločil ostati v ZDA. Sedaj sta se mu nepričakovano pridružila zakonca Koslov. Po mnenju ameriških kritikov, ki so ocenjevali sposobnost obeh plesalcev, sta zakonca Koslov na pragu slovite kariere. Ta ocena velja predvsem za Leonida Koslova. Medtem ko je 36-letni Godunov na vrhuncu kariere, sta Leonid in Valentina Koslov šele na začetku njune kariere.
Kljub temu, da so se po pobegu Godunova agentje sovjetske tajne policije, ki so spremljali Bolšoi ekipo, potrudili, da ne bi prišlo do ponovitve takega primera, sta se jim zakonca Koslov z lahkoto izognila.
ZDA so ugodile želji zakoncev Koslov ter jima dovolila ostati v Ameriki.
-----—
Izid volitev na Švedskem nejasen
STOCKHOLM, Šved. — Končen izid volitev na Švedskem je tako nejasen, da bo ustanovitev vlade s trdo večino v parlamentu skoraj nemogoče. Koalicija, ki jo sestavljati socialnodemokratska in komunistična stranka, sicer vodi s tem, da ima 175 sedežev v novem parlamentu, vladna koalicija, sestavljena iz več nesocialističnih strank, pa ima 174 sedežev.
in okolice
POLITIČNI OBRAČUNI V ! h Clevelandu AFGANISTANU POMENIJO ZAOSTRITEV POLOŽAJA
NEW DELHI, Ind. — Preteklo nedeljo je bilo sporočeno v Kabulu, glavnem mestu Afganistana, da je dosedanji predsednik države Nur Mohamed Taraki odstopil. Vzrok naj bi bil zdravstveno stanje 62-1 e t n e ga komunističnega voditelja. Med drugim je izjava omenila, da je postal Taraki preveč “nervozen”. Opazovalci v New Delhiju, ki skrbno sledijo poteku dogodkov v Kabulu, so mnenja, da je prišlo do osebnega obračuna med Tarakijem in novim p r e dsednikom Hafizulahem Aminom. Istočasno je Taraki odstopil kot predsednik afganistanske komunistične stranke, ki se imenuje Khalq. Amin, 50 let stari ministrski predsednik vlade, ki je nekoč bil študent v ZDA, je prevzel vodstvo države in stranke Khalq.
Dne 27. aprila 1978 je Taraki vodil državni udar, ki je strmoglavil vlado prejšnjega predsednika Mohameda Dau-da. Daud, njegova družina z otroci vred ter več drugih u-glednih osebnosti afganistanske družbe so bili umorjeni brez sodnega pbstopka.
Taraki in njegovi somišljeniki v stranki Khalq so takoj začeli izvajati ukrepe, ki naj bi pomenili začetek komunistične revolucije v državi. Navezali so najtesnejše stike s Sovjetsko zvezo in sovjetski svetovalci so se pokazali povsod po Afganistanu. Pošiljke sodobne sovjetske vojaške opreme so utrdile položaj Tarakijeve vlade, ki nikoli ni uživala množične podpore prebivalcev. Kljub temu so bili tuji opazovalci enotnega mnenja, da je Afganistan postal naj novejši del sovjetskega imperija.
Upor
Do neke mere je
Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu
mijo, da bo prišlo do večjih J^ovenskemu listu!	stanska družba slična
sprememb v zunanji ali no-
tranji politiki Angole, priča- skih in političnih težav v tej kujejo pa porast gospodar- nerazviti državi.
afgani-iranski.
Večina prebivalcev pripada muslimanski veri. Verski voditelji imajo velik vpliv v
Resnično krščanstvo pri nas danes in jutri
VIL
Kakšen smisel ima vse to, če ima smrt zadnjo besedo? Temu človeku in tej civilizaciji kristjani prinašamo upanje, ko mu oznanjamo, da človek ni na svetu zato, da preide iz kamene v atomsko dobo, da gradi imperije in civilizacije, ampak da išče in najde Boga, ki je edino jamstvo proti vesoljni sili smrti. Boga, ki se je razodel v Jezusu Kristusu in nas v njem posinovil. Kristjan gradi zemeljsko družbo skupaj z drugimi, vendar ve, da to ni bistvena zgodovina. Bistveno dogajanje je nevidno:	to je
gradnja večnega mesta, to je rast Kristusovega skrivnostnega telesa, to je zbiranje in zorenje svetnikov.
Zato bo kristjan spričo zunanjih dosežkov in delavnih zmag ostal trezen in ne bo mitiziral napredka. S svojim
posebnim odnosom do stvarnosti bo druge opozarjal, da njihov poslednji cilj ni zemeljski. Naj se torej ne zapirajo v svojo končnost, naj ne malikujejo sebe in svojih u-spehov in svojega sistema, Naj ne pozabijo na Boga, ki edini odpira človeku neskončno prihodnost.
2.	Kristjan, ki je človek dveh razsežnosti — človek časa in človek večnosti — bo skušal biti vzor notranje svobode. Svoboden v razmerju do denarja in materialnih dobrin, da si ne bo krivično prilaščal družbene lastnine in bo sposoben opravljati dela krščanskega usmiljenja. Njegov odnos do zemeljskih dobrin ne bi smel biti enak odnosu tistih, ki po tem življenju ničesar ne pričakujejo. Neodvisen in kritičen do poplitvene-ga gledanja na ljubezen in spolnost. Svoboden pred pro-

pagando in pritiskom javnosti. Svoboden v ljubezni do slehernega človeka, brez narodnih, religioznih in ideoloških pregrad. Kolikor bo v sebi premagoval zlo, ki izvira iz sebičnosti, toliko bo svoboden.
3.	Posebno kristjanovo poslanstvo je oznanjevanje veselega oznanila, da bodo tudi drugi deležni Kristusove milosti. Zaradi življenja, ki je v nas — življenje vere in ljubezni — smo dolžni, da širimo evangelij in pričujemo za Kristusa. Gospod se je poslovil od nas z naročilom: “Pojdite torej, napravite vse narode za učence” (Mt 23, 19). Oznanjevanje evangelija je neposredna, vsakdanja, splošna dolžnost kristjanov. To je osebna odgovornost, ki je ni mogoče prelbžiti na druge. Cerkev je v bistvu misijonska.
4.	Kristjani smo duhovniško ljudstvo, ki moli v imenu vsega človeštva za vse človeštvo, ki opravlja evharistično daritev in s tem posvečujemo vesolje in človeštvo. Vsi moramo biti kot apostol Pavel “služabniki Jezusa Kristusa za pogane in opravljati sveto službo za božji evangelij, da bi tako daritev vseh narodov postala prijetna, posvečena v Sv. Duhu” (Rimlj 15, 16).
5.	Poleg tega splošnega poslanstva, ki ga imajo kristjani kjerkoli, še nekaj besed o posebnem poslanstvu v naši družbi. Tu ni mogoče povedati vsega, pa tudi vse, kar bom povedal, verjetno ne bo - prepričalo vseh. Tvegam torej. V tem vidim tisto preroško poslanstvo, ki ga imajo slovenski kristjani danes.
(Bo še.)
Franc Rode
družbi. Ker je Afganistan gorata in zakotna dežela, vsaka dolina ali vsaj pokrajina ima svoje vodilno pleme in narečje.
Poskus Tarakijeve vlade u-vesti celo vrsto bistvenih sprememb v takšni zaostali družbi je naletel na takojšen in odločilen odpor. Pripadniki afganistanskih plemen so ostali zvest svoji veri, običajem ter tradicionalni neodvisnosti napram vladi v Kabulu.
Upor proti Tarakijevi vladi se je hitro razširil in zajel skoraj vse pokrajine. Uporniki sedaj prevladujejo na deželi, vojaške sile vlade pa obdržijo večja mesta in oporišča. Slabotna stran upora je pomanjkanje povezave in sodelovanja med uporniki. Protivladne sile dobivajo precej pomoči iz Irana in Pakistana, ta pomoč pa ne vključuje tanke in letala.
Kot kaže, se je Sovjetska zveza odločila podpirati afganistansko vlado do konca. Prisotnost Sovjetov v Afganistanu je vedno večja. Uporniki trdijo, da so se sovjetski piloti in drugi vojaški strokovnjaki neposredno udeležili bojev. Čeprav točnih podatkov ni, so opazovalci v Kabulu mnenja, da je že več kot 100 sovjetskih državljanov izgubilo življenje v Afganistanu v zadnjem letu. Dodajajo, da je Afganistan postal Sovjetom nekakšen Vietnam.
Nov začetek
V ponedeljek je nov predsednik Amin govoril po radiu prebivalcem države. Rekel je, da so bili vsi zatiralci prejšnje, vlade dokončno odstranjeni. V kakšnem smislu je uporabil besedo “odstranjeni”, Amin ni pojasnil, domnevajo pa, da so bili člani Tarakijeve struje v stranki Khalq že usmrčeni. Kakšna usoda je doletela Tarakija samega, zaenkrat ni znano. A-min je obljubil, da bo njegova vlada spoštovala muslimansko vero in ustanove. Nikoli več ne bo prišlo do pokolov ali drugih skrajnih dejanj. Vlada bo kmalu odpustila vse politične zapornike, proti katerim nimajo zanesljivih dokazov, da so nasprotniki vlade in revolucije.
Amin je znan kot srdit komunist. Takoj sta mu poslala čestitke sovjetski predsednik Leonid Brežnjev in ministrski predsednik Aleksei Kosi-gin. Izrazila sta željo, da bi se odnosi med obema državama še bolj okrepili.
Odločilna vloga Amina v novi vladi je razvidna še s tem, da obdrži pod osebno kontrolo tajno policijo.
VREME .
Čez dan pretežno sončno, hladno in vetrovno z najvišjo temperaturo okoli 67 F, za jutri pa sončen in toplejši dan. Naj višja temperatura bo okoli vo F. Dežja ne bo.
KRES vabi—
V soboto, 22. septembra, bo na odru Slov. narodnega doma na St. Clairju nastopila folklorna skupina KRES. Začetek ob 7. uri zvečer. Takoj po programu bo večerja, za večerjo družabni čas in ples. Vstopnina samo za nastop $3, za nastop in večerjo skupaj $7. Vstopnice za večerjo lahko rezervirate pri g. Ivanu Zakrajšku, tel. 732-8008. Dobitki na obedu Oltarnega društva—
Na obedu Oltarnega društva pri Sv. Vidu preteklo nedeljo so bili razdeljeni dobitki: prva nagrada afgan (kvačkano pregrinjalo) je dobila Frances Ogrinc, druga nagrada Mike Sadowsky, tretja Jennie Davidson, četrta Mary Može, peta Mary Marinko. Izredni dar—
Zvesta naročnika Ameriške Domovine Joseph in Tončka Kastelic, Toronto, Ont. sta darovala $40 v tiskovni sklad. Naj lepša hvala!
Spominski dar —
Za revne dijake v Mohorjevih domovih sta darovala: G. Frank Urankar v spomin pok. Rev. J. Varga $10 in v spomin pok. Amalije Povirk $10 ter g. Viktor Tominec v spomin Rev. J. Varga $5 in Amalije Povirk $5. V imenu Mohorjeve se jima lepo zahvaljuje Marija Mauser.
Obiski iz domovine—
Iz Mirne na Dolenjskem sta prišli na obisk k sestri in teti ge. Justine Pieman ga. Mimi Grčar in gdč. Marinka Blatnik. Mudili se bosta tu tri tedne.
Angleščina za odrasle—
Pri cerkvi Sv. Vida bo tečaj angleščine za tiste, ki se želijo spopolniti v govorjenju, branju in pisanju. Učila bo ga. V. Opaskar, ki je zelo uspešno poučevala prejšnjo pomlad. Pouk bo ob torkih in četrtkih od lOh - 12h opoldne in se bo začel 2. oktobra.
Še en dar—
G. Anton Svetek, Toronto, Ont. je daroval $10 v tiskovni sklad AD. Hvala lepa!
Potniki kanadskega letala 00-9 za las ušli nesreoi
BOSTON, Mass. — Potniki letala tipa DC-9 kanadske letalske družbe Air Canada so v ponedeljek za las ušli nesreči, ko se je zadnji del letala dobesedno odtrgal in padel v Atlantsko morje. Prestrašeni potniki so lahko gledali skozi odprto luknjo. Trup letala je izgubil kos, ki je bil širok štiri čevlje, i Sreča v nesreči je bila, da je bila hitrost omejena in da ni letelo v visoki višini. Nobeden med 38 potniki in 4-članska posadka ni padel skozi luknjo ali se drugače poškodoval ter pilot nikoli ni izgubil kontrolo nad letalom.
“Takega primera res ne pomnimo,” je izjavil zastopnik Air Canada. “Težko mi je verjeti, da ni bil nobeden poškodovan.” Potnica Ellen John je rekla novinarju, da se ji je zdelo, kot da so vsa okna kar naenkrat počila “Ljudje so začeli na vso moč kričati in razni predmeti so leteli sem in tja po kabini.”
1Ji *
Ameriška Domovina
/%■ X% » ■/ I (- 1 V— (IO AII
8117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Clevefand, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner. Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
i-ablished Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
“	NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
540.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
83
No. 105 Wed., Sept. 19, 1979
Šolska izkaznica
Razglabljanje o vzgoji otroka v šoli, na kratko ob-obseženo v prejšnjih dveh sestavkih o tem predmetu, nas samo po sebi sili k odgovoru na vprašanje, kaj bi bilo mogoče ukreniti, kar bi praktično, pragmatično pripomoglo k boljši, solidnejši izobrazbi in zanesljivejši vzgoji naših otrok v nižjih šolah. Oprti na dognana dejstva v naši analizi sedanjega stanja, moremo iz gostote oblik in metod v teh šolah, kakor tudi iz dobrih in slabih skušenj z njimi, izluščit’ nekaj vrednih namigov, o katerih bi se splačalo premišljati, sklepati in morda tudi ukrepati.
1)	Dasiravno so tudi farne (katoliške) šole v ne-katerih ozirih pomanjkljive, imajo vendarle v primerjavi s povprečno javno ljudsko ali višjo šolo nesporne prednosti. Kar je za slovenskega zdomca, ki ni vrgel čez ramo svojega verskega prepričanja, najbolj pomembno pri farni šoli, je enovito izobraževanje in vzgajanje otroka na verski podlagi. Ves proces je prepleten z oblikovanjem obeh narav v otroku, duhovne in snovne (telesne) v primernem ravnotežju. In to je ogromne važnosti za formiranje karakterja in pravilnega gledanja na življenje in svet, zlasti v sedanjem zmedenem času. Razen tega je tu več resnosti in manj eksperimentiranja zaradi ustaljene tradicije farnih šol.
vse to je lepo, ali farna šola se danes bori s finančnimi težavami in je postala draga zaradi vedno višjih rolrin, ki jih marsikdo ne zmore. Upadanje števila šolskih sester, ki so steber tega šolstva, je treba nadome-šeati z laiškimi učiteljicami in jih visoko plačevati. Vendar, kdor zmore, naj se ne pomišlja: priznano, vse-iransko potrjeno dejstvo je, da je farna šola najboljša.
2)	Dandanes je postalo že kar moda, da se otroci •revažajo v šolo tudi na znatne daljave, če že preva-ajo zavoljo integracije, zakaj bi ne prevažali tudi po •Viri staršev, v katero ljudsko šolo želijo pošiljati svo-
otroke? Slaba, nezadovoljiva šola v šolskem okolišu.
' nesreča za družine z otroki, tako velika nesreča, da
družine zaradi otrok selijo v področje dobre šole, če o drugače ni mogoče doseči. Otroci so zaklad, velik zaMad za družino pa tudi za narodno skupnost. Reside o tern slovenski človek ne bi nikoli smel pod uh potakniti in jo pozabiti!
3)	Kjer in kadar bi kazalo, da vpis v šolo ni izved-<iiv ne v smislu točke 1), niti točke 2), potem ne preostane drugega kot krajevna ljudska šola, dobra ali Vaba. Zelo pomanjkljivi uspehi v slabi šoli se pa vendar morejo z odločno voljo in pametno akcijo staršev znatno izboljšati. Če ti načrtno, skupno pritisnejo na člane odgovornega šolskega odbora z izvedljivimi zahtevami, je več kot verjetno, da bodo uspeli. Po splošni
"albi je eno najboljših “zdravil” za nekompetentne in nemarno brezbrižne učitelje (učiteljice), da jih odbor
nastavi za stalno ali za daljšo dobo, ampak samo za kratek rok. Če se ne potrudijo in izkažejo — proč z r;:mi! Tega materiala je dovolj na raznolaganie. posebno ako ga dobro plačaš. Tu pa naj velja — bolj ka-ror kjerkoli drugje •— pravilo, naj bo dobro opravljeno delo tudi dobro nlačano. Denar v tem primeru ni zavržen, še več! Odlično vzgojno delo v šoli z vidnimi r.soehi naj bo posebej nagrajeno. Učitelj bo pod takimi pogori imel svoj um in srce pri šolarjih v razredu, ne na pri štrajku na ulici za boljšo plačo. Gotovo so še druga sredstva za izboljšanje slabih krajevnih šol, a ta bodo iznajdljivi starši sami odkrili.
4) Nenadomestljiva vrednota za ohranjevanje slovenstva še v bodočih rodovih ie slovenska šola s tečaii v materinem jeziku. Poleg slovenske cerkve ni bolj dragocenega dragulja od slovenske jezikovne šole, ki ri bi po ljudje — tudi taki. ki nimajo v nii lastnih o-f-,-nk — vzdrževali povsod, kjer je le nekaj otrok slo-•anskilv staršev, da jo obiskujejo. Mnogo žrtvujejo na-'iudje za misijone v dalinih deželah, in je tako prav a ni prav, da drugače kot pri podpori misijonov, ne pokažete nobenega smisla za majhne žrtve v korist slovenskih jezikovnih šol, kjer se rešuieio naši otroci pred narodnim in verskim potopom v tuje morje brez s!edn Narodnost in vera hodita zelo tesno z roko v ro-i te zgubiš eno, potegne ta za seboi drugo. Rešujemo za Poga divjake no džunglah, med tem ko s svojo brezbrižnostjo pogubljafno otroke lastnega naroda, kri na-
še krvi. Problem bi bilo treba zagrabiti z organizirano akcijo kot to delamo z misijoni. Kjer pa so slovenske družine osamljene, izolirane in ni dovolj otrok za šolski tečaj, pade vsa jezikovna naloga na odgovornost družine. O tem bomo posebej spregovorili kdaj kasneje.
1 Kalifornijci so iznajdljivi ljudje. Lansko leto so presenetili' vso Ameriko z izglasovanjem Proposition. 13, s čimer go menda za celi dve tretjini znižali imovih-ski davek. Letos so pogruntali novo senzacijo: začeli so močno kampanjo za dodatek h kalifornijski ustavi za uvedbo takozvanih “šolskih izkaznic” (imenujejo jih “school vouchers”). S temi državnimi izkaznicami bodo starši, ki bodo po zakonu upravičeni do njih, svoje otroke mogli vpisati v katerokoli javno, privatno ali farno šolo, država pa bo na izkaznico plačala šolnino. Kajti z izkaznico bi prišla tudi družina z nižjimi dohodki v položaj, da bi lahko izbrala šolo za svoje otroke v smislu naših točk 1) in 2),. ne da bi zašla v finanč-ne. težave. Seveda bi se pojavile komplikacije zlasti z učiteljstvom, ker bi med šolami nujno nastala konkurenca, nepovoljne javne šole bi ostajale napol prazne, dokler bi se ne izboljšale. Tega pa učitelji nočejo in so že v imenu United Federation of Teachers izjavili, da so proti. Verjetno je, da Kalifornijci ne bodo odnehali in je prav, da ne odnehajo. Naj se njihov načrt preizkusi: če se bo izkazal za dobrega, se bo raztegnil na vso Federacijo, če pa slab, bo propadel. S šolsko izkaznico bi se končno nehala tudi diskriminacija glede javne podpore farnim.šolam, ki je krivična. Bomo videli, kako se bo stvar z izkaznico razpletala in bomo razvoj v interesu dobre vzgoje naših otrok zasledovali.
L. P.
Beseda iz naroda...
Folklorna skupina KRES nas vabi
CLEVELAND, O. — V soboto, 22. septembra, bomo videli na odru Slovenskega narodnega doma ha St. Clair ju v Clevelandu prizore, ki jih more izvajati le mladina. Celo takšni med mladimi, ki so že bolj’ v letih — ha-ha, nad 25 let stari, imajo navadno že pretežke noge, da bi se sukali, vrteli, pripogibali in dvigali s takšno naglico in lahkoto, kakor da so breztežni.
Nastopila bo folklorna skupina KRES, ki obhaja letos 25-letnico ustanovitve. V tem času se je KRES močno uveljavil med ameriškimi. Slovenci, najbolj pa v Clevelandu, saj je prostorna dvorana Slovenskega narodnega doma skoraj vedno premajhna za Kresove prireditve.
Pri drugih organizacijah se društva obnavljajo nekako v času ene generacije, pri folklorni skupini KRES pa se v dobrih petih letih skoraj vse članstvo izmenja, ostane le nekaj starejših izkušenih, da vadijo mlajši naraščaj. Četudi torej KRES obhaja letos 25-letnico, je ostal vedno “mlad”. V tem je tudi bistvo Kresovega važnega poslanstva med slovensko mladino, saj je to prva slovenska organizacija, kjer se more naša mladina že v rani mladosti uveljavljati v slovenskem duhu. Mnogo mladih članov in članic prvič obleče slovensko narodno nošo za Kresov nastop, potem pa jih redno vidimo tudi nastopati pri slovenskih kulturnih in cerkvenih slovesnostih.
Za vsak Kresov nastop so potrebne podrobne priprave, nove zamisli in vaje, vaje in vaje. Ob nastopu pa mladina pozabi na ves trud, če jih slovenska skupnost nagradi z lepo udeležbo. Zaslužijo, da to za nje storimo!
Nastop Kresa bo v soboto, 22. septembra, v Slov. narodnem domu na St. Clairju v Clevelandu. Začetek ob 7. uri zvečer. Takoj po programu sledi večerja, za večerjo družabni čas za ples, petje.in domač pogovor. Vstopnina samo za nastop je $3, za nastop in večerjo skupaj $7. Vstopnice za večerjo lahko rezervirate pri g. Ivanu Zakrajšku,: tel. 732-8008.
Vzpodbujajmo našo mladino z razumevanjem in vzgledom lepega sodelovanja.
Jože Melaher
Drobtinice, sladke in žaltave
CLEVELAND, O. — Drobtinice, danes nadrobljene v skledo iz pšeničnega, rženega in koruznega kruha.
Minilo je. Dne 7. in 8. septembra je imel tukaj v Clevelandu č. g. Vinko Zaletel dvakrat zanimivo predavanje s slikami. Nekaj slik je gospod pokazal, kot pozdrav iz naše lepe Koroške, kjer on ovce pase in se otepa nadležnih ko zlob. On sam pravi, da kozlov nima, kar mu jaz ne verjamem — povsod jih je nekaj, nekaj bi jih v njegovi župniji ne bilo. Glavna vsebina predavanja in slik pa je bila Poljska. Vsakomur smo biti žal, kdor je namenoma to predavanje opustil. Ni bila dvorana prazna — več pa bi nas lahko bilo,
*
Vse po komunistično.
V roke sem dobil knjižico. Zgodovina Suhe krajine. Ob robu Suhe krajine sem jaz doma, zato sem to pisanje z zanimanjem prebiral. Pisec še kar lepo popisuje kraje, kot: Hinje, Ambrus, Šmihel, Ajdovec., Dobrnič, Žužemberk in poseže gori do izvirka reke Krke. Skopa, ponekod kamenita zemlja, razdrobljena na majhne kmetije, kjer je bila borba za življenje ne vedno smeh, a ljudje so v zadovoljstvu od tega, kar so imeli, živeli. Zaključek pisanja pa je bil nekako takole: Šele Osvobodilna fronta jim je izbojevala lepše življenje. Ni čudno, da so Osvobodilno fronto ljudje tako hvaležno pozdravljali. Jaz in vsi, ki so iz teh krajev doma, pa vemo, povsem drugače. Kaj praviš, prijatelj ti, k temu?
Debele race so se pojavile tam v avgustu tukaj v Clevelandu v Lake kinodvorani. Tam v Ljubljani so jih nabasali v velike nogavice in jih pod firmo “Dolina miru” poslali k nam v Ameriko, vedoč, da tukaj vse sprejmemo. Mladim, pa še takim, ki vojske od blizu še niso videli, se taka roba morda proda — starejši pa, ki so v Dolini miru na samem terenu živeli in borbe od blizu videli, in še mpogi občutili, takim pa itak film pomeni le dolgo, umazano cunjo, s katerp se komunisti'že vse tam-od 1945 let pe-rejo. Vednb in povsod pora-
bijo vsako priliko za svojo žehto. Vsak pameten človek ve, da koder so vojaki, tam, ni pričakovati miru, zakaj potem filmu tak naslov? Da bo vleklo. Film je kazal, kako so nemški vojaki bežali pred partizani. Treba bi bilo filmski trak zavrteti “ritensko”, pa bi bila slika prava, — in še kako prava.
❖
Še ena debela raca. Črnec Guyon je do smrti ustrelil detektiva Dicka Olliverja. Morilec se zagovarja. Pravi, da je streljal v zrak in krogla ki je Aazaj priletela, je slučajno Olliverja smrtno zadela. Zagovornik, advokat, to izjavo možnosti potrjuje in skuša Guyona napraviti vsaj nedolžnega, če že ne heroja. Po moji pameti, če bi bil sodnik na mestu, bi moral kaznovati tudi takega advokata, ki skuša imeti sodnika in vse ljudi za norca.
*
Vabil sem zadnjič v svojih drobtinicah na Kresovo prireditev, ki bo 22. septembra zvečer ob sedmih v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Tiskarski stroj je moral imeti zobobol, — je nekaj stavkov čudno prežvečil. Mu oprostim, saj ima leta kakor jaz, — omenim pa zato, da ne bodo čitatelji mislili, da sem držal v eni roki pero, v drugi pa kozarec z vinom.
Bi morda še nekaj drobil, če ne bi ravno sedaj do mene prišla žalostna novica, da je dJnes zjutraj (14. sept.) v bolnici za večno zatisnil oči č g. Jože Varga.
Težko se je sprijazniti s to novico. Komaj dva meseca je od takrat, ko smo na romanju po Kanadi še skupno molili, prepevali in delali načrte za ponovna romanja. Sam gospod je takrat rekel:	“Sedaj
sem v pokoju in bom imel dosti časa, zdravega se še počutim in upam, da bomo še in še romali.”
Č. g. J. Varga je doromal, — doromal do tja, kamor romamo vsi, — do srečne večnosti, kjer bomo v Bogu našli svoj mir.
Mesec dni je utrujen, pa niiren ležal v bolniški postelji in vse velika veda zdravnikov mu ni znala pomagati. Kri da mu je pošla in srce je za ta svet prenehalo utripati. Vsi — posebno pa še letošnji romarji, za njim žalujemo, se ga v molitvi spominjamo — njega pa prosimo, naj se tudi on nas spomni pri Bogu, kateremu je tako dolga leta zvesto služil.
'J. P.
------o----—
Mimogrede h iifwagikeefa
MILWAUKEE, Wis. — Letošnji avgust ni bil nič kaj prida. Zato so nekateri prepričani, da je september glede vremena najbolj zanesljiv in nam prinaša prijazno in najrnanj oblačno vreme. Ker ima od vseh poletnih mesecev najmanj padavin, ga ponekod imenujejo “jesenski maj”. Mesec september imenujemo tudi kimavec, za katerega pravijo:	Kadar prve
dni kimavca pogostoma grm:, bo dosti tepkovca, pšenice in rži. — Kakšen kimavec — takšen bo sušeč. — Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najraji.. — Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima o božiči.
Stoletni koledar trdi, čeprav noče nikogar strašiti, da je september mesec, kjer se v daljavi že oglaša zima. V davni preteklosti so ljudje v tem Času že slutili nevarnost zlili sil v naravi. V starem Rimu so na dan 13. septembra zabili žebelj v hišni zid in pri tem verovali, da so ukrotili vse hudo, ki bi jih utegnilo
prizadeti. V Rusiji so nekoč prižigali ognje, da bi zarotili hudobne duhove in demonske sile. Stari Germani so nadnaravnim silam žrtvovali živalske glave, ostalo meso so po daritvah sami pojedli, bogovi pa so navadno tudi glave pustili neobglodane. Za poletne mesece priporoča stoletna pratika, zmernost v jedi in pijači in drugih užitkih, za september pa svetuje, naj si ljudje privoščijo gosi, kopune, purane, kljunače, fazane, brinovke, prepelice in jerebice. Za to ceneno jesensko hrano vsem, ki se jo lahko
privoščijo —- dober tek!
. . ' , ... *.
Novi urednik slovenske besede v Ameriški Domovini je napisal kar zanimivih in koristnih uvodnih člankov. V enem teh člankov sem naletel na zelo zanimivo in pametno trditev, da je črnogledost nekaterih bralcev Ameriške Domovine zelo neprijetna zadeva. Radi poudarimo naše u-spehe, omenimo in pohvalimo tiste med nami, ki so nekaj dobrega ali častnega dosegli. Vsi smo radi pohvaljeni. Imamo ljudi, ki pretežni del svpjega življenja posvetijo odkrivanju in poudarjanju raznih velikanov v zgodovini ameriških Slovencev. Tu pa tam taka prizadevanja presegajo mero razumnosti in postanejo šovinistična. S tem pa utegnejo slovensko-ameri-ški skupnosti bolj škodovati kot koristiti. Vsaka ameriška etnična skupina ima takšne zagovornike. To je znak manjvrednosti, znak, ki ga ne potrebujemo več. Temu se lahko brez posebnih težhv izognemo. Najprej moramo povedati, kaj smo storili v preteklosti in pod kakšnimi pogoji smo morali delati. Pokazati moramo lepo stran in kjer je potrebno za resnico, tudi slabo in pomanjkljivo stran. Ko bodo naši in tuji ljudje uvideli, da se Slovenci ne bojimo povedati resnice o svoji preteklosti in sedanjosti, nas bodo še bolj spoštovali. To naj bi bil naš cilj.
:(l /
K zgornjim mislim naj dodam, da hvalisanje nekaterih naših ljudi glede uspehov nekaterih naših rojakov do nebes ali č$z večkrat žanje tudi med nami posmeh in razočaranje. Edini uspeh vsakega našega rojaka ali kake skupine na političnem, kulturnem, znanstvenem in ekonomskem polju je dosežek in uspeh, ki prodre v mozeg in srce ljudi drugih narodov. Samo takM-speh in dosežek lahko dvigne slovensko ime na raven drugih narodov. Razumljivo pa je, da so nekateri rojaki zelo zadovoljni samo, če uspešno in ubrano zapojejo pesem “Slovenec sem, tako je mati djala...!”
Bral sem, da med stvarmi, ki nam sladijo življenje, sodi-, jo tudi naslovi, strokovni nazivi, titule, ali kakor jih pač imenujemo. Ljudi, ki imajo v trajni lasti kakšen strokovni naziv, povzdigujejo v nebesa predvsem duševni reveži in tisti, ki se z visokimi naslovi ne morejo pobahati. Pravijo, da naslovi včasih delajo prave čudeže. Seveda pa imajo z njimi tudi nekaj težav. Nekateri doktorji, inženirji, profesorji, poklicni igralci in drugi diplomirani strokovnjaki imajo težave z diplomami, ker so jih zaklenili v prašni predal omare, na dan jih privlečejo le takrat, kc so prisiljeni dokazovati stopnjo strokovne izobrazbe. Drugi uporabljajo svoje naslove in diplome, kadar in kjer je le mogoče, ker hočejo s tem kamuflirati prazno glavo, ali pa izkoristiti svojega soseda. Pa tudi takšni so, ki naslovov sploh ni-
majo, pa si jih kljub tema nadenejo. Poznam rodoljube, ki bi dali pol življenja, da bi imeli pred imenom “Dr.”, ker mislijo, da bi jih potem ljudje bolj častili. Mnogi ljudje so predobro vzgojeni, da bi govorili s polnimi usti, brez pomislekov pa govorijo s prazno glavo.
Ob priliki delavskega praznika so se zbrali .v Clevelandu rojaki in rojakinje, častilci misijonskega škofa dr. Friderika L Barage. Pa mi je ob tej priliki prišel v roke kratek oris njegovega življenja. Pri pristojnih oblasteh rim-sko-katoliške cerkve teče proces za razglasitev škofa Friderika Barage med blažene, torej za tako imenovano beatifikacijo, ki ji sledi pozneje tudi razglasitev za svetnika. Podoben postopek teče tudi za škofa dr. Antona Slomška. Slovenci nimamo svetnikov. Sv. Ema ni bila naše krvi, pri nas je samo prebivala, sv. Cirila in Metoda si lasti slovanstvo, po en svetnik je menda v antičnih časih živel tudi v Ptuju in Celju. Bilo pa je to pred prihodom Slovencev, če je treba razločevati, kako meljejo božji mlini za Slomškovo in Baragovo svetništvo, se zdi, da je škof Friderik Baraga bliže cilju, ki ga on ni hotel nikoli doseči. Praktično gledano, si namreč škofa Barago Slovenci delimo z Američani, ki so, kadar hočejo doseči kako stvar, zelo vztrajni. Baragovo ime je v Ameriki bolj znano kot ime katerega koli drugega Slovenca. Zgodovina ga namreč prišteva med tako imenovane velike Slovence! Baragov rod izvira iz Cerknice, rodil pa se je 29. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem. Leta 1830 je Friderik Baraga , odšeLv misijone med Indijance Očipve in Ottava, kjer še danes živijo ob Velikih jezerih med ZDA in Kanado. Bil je prvi misijonar raziskovalec indijanskega jezika, kjer je izdal njih slovnico in več knjig o življenju tukajšnjih Indijancev. Leta 1836 je Friderik Baraga odpotoval v Evropo, kjer je bil sprejet z vsemi častmi. Takrat je v Ljubljano prinesel tudi muzejsko zbirko indijanskih predmetov, ki domala vsi še danes krase Narodni muzej v Ljubljani. Med njimi so tudi znamenite krpi j e, na katerih je Baraga prepotoval na tisoč milj bele snežne divjine. Leta 1853 je izšel Očipvejski slovar (30,000 besed) in Indijanci so Barago sprejeli za člana svojega rodu. Indijanske besede so bile dolge, kot Baraga sam piše — “cele vatle”. Njemu, katoliškemu misijonarju, so rekli “črna suknja”, kar je V očipvejščini “Mekatewikkwa-nale”, molitveniku pa se reče “obimadisiwin orna aking’’-Ker ta jezik nima glasov 1, r, f, v in u, Indijanci tudi nikoli niso mogli izgovoriti Baragovega imena. Sicer pa je Črna suknja več kot zadostovalo’ Za svetnike, predvsem svoje-se bori veliko ljudstev, pot pa je zelo naporna, dolgotrajne in odgovorna. Prosimo in upa' mo, da bo misijonski škof dr-Friderik I. Baraga kmalu povišan in postavljen na olta1' svetnikov, v ponos Slovencev' in amerikanskih Indijance^ ki ga imenujejo: Mekatewik' kvvanale.
L. G.
Iskrice
Hujše je, če ti resnico ho-kazujejo drugi, kakor če j° spoznaš sam.
—T. Dreiser
*
Kultura terja, da se lepo1-11 združi z. resnico.
—Vincenzo Giobefl

Iz slovenskega Toronta
Novi župnik pri Mariji Pomagaj
Dne 9. septembra letos je prevzel župnijo “Marijo Pomagaj” novi župnik, č. g. Jo že Mejač C.M. On je obenem tudi predstojnik lazaristov v Kanadi. Po 20 letih bivanja in delovanja v tej župniji .jo je zapustil č. g. Tone Zrnec C.M. in je odšel v župnijo B r e z m a dežne s čudodelno svetinjo v pomoč č. g. Kopaču, K “Mariji Pomagaj” je prišel tudi g. Franc Letonja za kaplana.
Ker je bil g. J. Mejač že precej časa pri “Mariji Pomagaj” in dobro poznan pri vernikih, sprememba ne bo hudo prizadela ne njega ne vernikov. Kot župnik pa bo veliko lažje opravljal tudi funkcijo predstojnika v korist sobratov in v dobro zaupanih mu duš.
Ko se s temi vrsticami poslavljamo od tretjega župnika Marije Pomagaj, od č. g. Toneta Zrneca, se mu moramo zahvaliti za vse, kar je med župljani-Slovenci storil dobrega:	ko je molil zanje,
jim pridigal, jih spovedoval, poročal in krščeval, jih pokopaval in njih otroke učil verouka. Dobra dela bodo ostala, vse drugo bo pa prekril prah časa.
Novemu župniku pa moramo čestitati, mu stopiti ob stran, obljubiti pomoč in podporo, ko prevzema odgovornost za večni blagor duš, ki so mu v pastirsko vodstvo zaupane. Naj Bog blagoslovi njegovo delo!
P. faran
Romanje — del slovenskega življenja
Kdo bi preštel vse romarske kraje po Sloveniji, kamor je slovenski človek romal skozi stoletja. Romali so posamezniki, družine, manjše
in večje skupine. Pa ne samo p6 Sloveniji; šli so tudi v Kompostelo, v Lurd, v Fatimo, v Rim in še kam drugam je zanesla in še zanese Slovenca romarska pot. Kot veren Slovenec čuti potrebo, da gre k maši, poklekne v spovednico in praznuje praznike, tako ga potegne in pri-ttegne romanje.
Koliko ima pa tudi vzrokov, da roma. V glavnem ga k temu nagiba vera. Zaradi vere se na romanju pokri, zaradi vere prosi, da v stiskah obstane, vera ga sili, da se zahvali, ker je bil uslišan, vera ga spomni na tiste, ki so odšli na romanje, iz katerega ni povratka. Razloge za romanje prinaša življenje vsak dan in vsakemu človeku. Blagor mu, kdor zna nositi romarski križ!
Slovenska zgodovina pa bo govorila še o enem romanju, ko so razoroženi, izdani, zasramovani bataljoni slovenske narodne vojske “romali” v Škofjo Loko, v Teharje, v kočevske gozdove in so na teh ter mnogih drugih krajih mučeni izročali Bogu svoja mlada življenja. Koliko skritih romarskih krajev ima Slovenija! Na njih ni cerkva in ne katedral, pa vendar vsako leto nad temi kraji žari nebo od tisočev lučk, ki jih mučencem prižigajo verna slovenska srca,
Najmočnejši del slovenske tradicije v Kanadi je vsakoletno romanje v Midland na grobove prvih kanadskih mučencev. Letos 9, septembra je bilo že 31. romanje in verjetno po številu udeležencev naj večje. V romarski množici so bili zastopniki Slovencev iz Clevelanda, Ohio, iz Minnesote, Sudburyja, Orillije, Hamilton i... Romanje je vodil slovenski škof iz Toronta dr. Lojze Ambrožič. Posvečeno je bilo spominu pok. ljub-
Ijanskega škofa dr. Gregorija Rožmana ob 20-letnici njegove smrti.
Ob lih dopoldne se je začelo zbiranje pri slovenskem Križu, kjer je bila kratka komemoracija za slovenskimi mučenci. Vodil jo je predsednik borcev g. Ciril Preželj. Borbo proti brezbožnemu komunizmu in mučeni-ško smrt tisočev pa je navzočim priklical v spomin predsednik T a bora -Toronto g. Stane Pleško. V recitaciji se je mučencem poklonil g. Vilko Čekuta. Pevski zbor pod vodstvom g. Dušana Klemen-' čiča je zapel nekaj žalostink. Po svečanosti pred Križem je množica odšla na križev pot po hribu. Da, križev pot, ki vodi skozi križanje v vstajenje. Množica na križevem potu je bila gotovo tisočglava.
Po križevem potu so romarji posedli k opoldanskemu prigrizku. Ob pol dveh popoldne pa je bila romarska derkev, ki ni majhna, do zadnjega kotička napolnjena. K oltarju je pristopil škof dr." Alojzij Ambrožič v spremstvu somaševalcev: dr. Drago Klemenčič, urednik Družine, župnik slovenske fare iz Hamiltona, č. g. Karel Ceglar in č. g. Jože Časi C.M. Maša je bila darovana za pokoj duše škofa dr. Gregorija Rožmana ob 20-letnici smrti. Pri pridigi je škof omenil, da je nauk, ki ga je oznanjal in učil pok. ljubljanski škof, danes še prav tako veljaven, kajti med vero v Boga in med ateizmom ne more biti kompromisa. V govoru je nadaljeval o čudežih, ki da že na tem svetu kažej o to, kar ,bo vsakdo prejel v polni meri v večnosti. Vsa cerkev je tudi pristopila k sv. obhajilu. Po maši pa je množica pela litanije Matere božje in priljubljene Marijine pesmi.
Ko so bile romarske pobožnosti pri kraju, so ljudje še dolgo ostali na romarskem kraju: naročali so sv. maše,
kupovali “odpustke”, vodili razgovore z znanci in prijatelji, obujali spomine ... Počasi so se začeli razhajati v zavesti, da so doživeli lepo in duhovno bogato romarsko nedeljo.
S. romar
Finančna pomoč za božji hram
Središče Goriške pokrajine je Nova Gorica. Stara Gorica spada pod Italijo. Nova Gorica danes šteje že kakih 12,000 prebivalcev. Med njimi pa še ni Odrešenika v tabernaklju. Škofija v Kopru se je odločila, da bo tudi Njemu postavila stanovanje v obliki cerkve. Nova župnija za Novo Gorico je že ustanovljena in se bo imenovala župnija sv. Odrešenika.
Verniki koprske škofije pa niso bogati in ni verjetno, da bi mogli zbrati toliko, da bi krili vse stroške nakupa zemljišča, zidave cerkve, nekaj veroučnih prostorov, zidave župnišča in vsega, kar spada k rednemu upravnemu poslovanju nove župnije. Pravijo, da bodo stroški verjetno blizu 40 milijonov N Dinarjev, To vsoto predvideva škof dr. Janez Jenko, ki se obrača na Primorce v Kanadi in tudi na druge dobre rojake, ki bi bili pripravljeni priskočiti na pomoč Svetemu Odrešeniku, da bo v Novi Gorici dobil svoje stanovanje in da bo imel dovolj prostorov za vse, ki se bodo k Njemu zatekali.
Škof dr. Janez Jenko je poveril nabiralno akcijo med rojaki v Kanadi g. Dušanu Klemen čiču, organistu pri Mariji Pomagaj v Torontu. Sedaj mu pri tej akciji pomaga njegov brat dr. Drago Klemenčič, urednik Družine, ki se v teh dneh nahaja v Torontu na oddihu. Prav bi torej bilo, da bi vsak, pri katerem bosta brata Klemenčič potrkala in poprosila za dar za novo cerkev v Novi Gori-
ci, dobrohotno odprl srce in daroval po svojih močeh Sv. Odrešeniku za njegovo streho, za Njegove prostore. Če bi hotel pomagati kdo izven Toronta, pa lahko pošlje ček ali Money Order na:	Slovenia
Parish (Toronto) Credit Union Ltd., 618 Manning Ave.. Toronto, Ont. M6G 2V9 s pripombo, da je za novo slovensko cerkev v Novi Gorici. Dobrodušnega darovalca je vesel človek in ga je vesel Bog!
• rh	Bor.
davkov.
Istočasno s kampanjo bomo sestavljali listo prvih bodočih stanovalcev doma Lipa. Kandidati dobrodošli!
Predsednik nabiralne akcije je č. g. Janez Kopač C.M. Tel.: 255-2721.
Za nadaljna pojasnila se o-brnite v New Torontu in o-kolici na g. Albin Blatnik 251-7155, g. Lojze Babič 255-9328.
Za mesto Toronto: č. g. Jože Mejač C.M. 531-2316, ga. Cveta Arhar 493-8330, g. Viktor Trček 535-1894.
—----o-----
Če še niste naročnik
AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
CLEVELAND, O.
PREBERI - POMAGAJ mali oglasi
Pripravljalni odbor slov. starostnega doma Lipa naznanja veliko nabiralno akcijo — kampanjo — za nakup zemljišča in stavbe na 52 . Neilson Drive, Etobicoke.
Kupna cena je 330,000 dolarjev.
Zaključek pogodbe je v novembru 1979.
Namen kampanje je: zbrati med Slovenci v Torontu in ontarijski provinci 250,000 dolarjev.
Uradni začetek kampanje je 2. septembra. Z nabiralno akcijo nadaljujemo v septembru in oktobru ter jo zaključimo z družabnim večerom 3. novembra v newtorontski cerkveni dvorani.
V tem času vas bodo obiskali ali se boste srečali z nabiralci, ki bodo pooblaščeni od pripravljalnega odbora za sprejemanje prispevkov. Če kdo ne bo obiskan — ima- " mo premalo nabiralcev — lahko odda svoj dar pri nedeljski nabirki v slovenski # cerkvi do 3. novembra.
Z darom 1000 dolarjev postanete življenski član dobrodelne ustanove Dom Lipa. Imena tisočdolarskih darovalcev bodo vklesana na posebno ploščo bodočega doma.
S stodolarskim prispevkom pa dobite enoletno članarino in vse pravice rednih članov
Vsi darovi so oproščeni
HOUSEKEEPER (Full Time)
COOK or TRAINEE (Full Time)
KITCHEN & DINING ROOM HELPERS (Part &/or Full Tibe) SWITCHBOARD RELIEF (Evenings & Nights)
BUS DRIVER (Part Time)
Hospitalization, Insurance, Uniforms, Meals & Vacations. Maturity is an asset. Must have transportation to grow with this new venture in Westlake, O.
OUR HOUSE
835-2110
OFFICE CLERK
Light bookkeeping, typing, filing. Coilinwood area. Call John Buher 249-2400.
(103-105)
HIŠO IŠČEMO
v okolici sv. Kristine ali sv. Križa. Kupimo samo od lastnika. Bungalow ali ranč z 2 spalnicama ali s 3 spalnicami. 881-6792
(104-108)
FOR SALE
Immaculate brick bungalow, newly carpeted and decorated, 3 bedrms., 1(4 baths, new 2(4 car garage, close to everything. $65,000. Call 383-8617.
(104-105)
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Help Wanted Male
High school or college student needed for part time work at the American Home, 6117 St. Clair Ave., after school and/or on Saturdays, Apply in person.
(X).
BY OWNER
E. 76 St. Clair area. 5 rooms down and 4 up. $5000. Will finance. 845-2459.
X()
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 831-0683 po 5:30 zvečer.
(r-)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
(X)
SLUŽBO PRI TISKARNI
Ameriške Domovine dobi študent višje šole ali kolegija. Delal bi po šoli in ob sobotah. Oglasite se v uradu AD, 6117 St. Clair Avenue.
(X);
BUILDING FOR LEASE_
Up to 9000 sq. feet, call days 881-1393
(X)
Help Wanted
Housekeeper. Must have references. Own transportation. Beachwood area. 464-1045.
(102-105)
EASTSIDE
MANUFACTURING CO.
Has opening for young man between ages of 15 and 18 to work after school from 3 p.m. to 9 p.m. Call 531-6263.
(102-104)
GENERAL OFFICE
Full or part time. Must type, be neat, accurate and high school grad. No experience necessary, will train to operate computer terminal. Good working cond. Call Rick 881-9101. Maytag. 1832 E. 55 St.
(103-105)
Za spremembo - nekaj drugega
RAJKO LOŽAR
II.
Na Balkan — v šolo za rezervne oficirje
Novembra 1927 sem odrinil na 9-mesečni vojaški rok v 3. dijaški bataljon, ki je bil šta-cijoniran v Bileči na skrajnem j ugozahodnem koncu Hercegovine, to se pa tudi pravi: v srcu samega Balkana. Do črnogorskega mesta Podgorica je bilo iz Brleče slabih 50 km. Nekako ista je hila razdalja od mesta Trebi-nje do Dubrovnika. O podrobnostih roka pišem obširneje v dotičnem poglavju neobjavljene b i o g r afije. \ Mi, dečki iz mesta, nismo spadali rn-ed tiste izvoljene rekrute z dežele, od katerih so bili o-1 nogi boljšega zdravja in boljših fizičnih kondicij kot a so prišli v neboraške če-in so tam lupili krompir, o^ed tem smo mi eksercirali v terenu, zaraženem od gadov, modrasov in rumenih sHupenih kač kamenjan V isti j h četi je z mano vred slu-Žil dr. Frido Pogačnik, kasnej-H svetnik Jugoslovanskega po-slaništva v Berlinu, ko je bil Za poslanika dr. Ivo Andric. V *-• četi sta služila moja pri-
iatelja Boris Orel in Janez 'Tv
nraven, ki je imel že tedaj hude napade artritisa in išija-5ia- Kako smo praznovali Sve-h večer na cesti iz Bileče v
f--1 <
J k
Trebinje, je težko popisati; na srečo pa je neka žena v Bileči ravno tisto noč rodila in jo je okrajni zdravnik, po veri musliman, kateremu se moram tudi jaz zahvaliti za pomoč, ki mi jo je nudil ob hudem vnetju slepiča, peljal s svojim avtomobilom v Trebinje v bolnico. Ustavili smo njegov avtomobil in ga prosili, naj vzame Travna, ki sploh ni več mogel hoditi, na kolodvor v Trebinje, kjer ga bomo mi, ko bomo prišli peš tja, vzeli v oskrbo in ga spremili na vlaku k njegovemu stricu v Mostarju, s Do kolodvora smo imeli še 15 km ceste. Vso pot smo lahko poslušali zavijanje šakalov in lajanje psov, ki so čuvali ovčje črede.
Tretji bataljon Dijaške šole za rezervne oficirje je bil nastanjen v starih paviljonih, ki jih je tam zgradila Avstro-Ogrska m onanij a za garnizijo pehote na meji med Monarhijo in Črno goro. Ko smo prišli, paviljoni se niso bili popravljeni. Dva meseca smo eksercirali v dežju, ki je tu trajal od novembra do konca maja. Maja je začela reka Trebišnjica, ponikalnica kot naša Pivka, usihati, dno se-j e izsušilo in v blatu so se naselili komarji papatači, nosilci subtropične malarije. En teden pred zaključkom
• t
dijaškega roka sta zboleli dve tretjini bataljona za malarijo; tudi meni ni prizanesla. Ko sem prišel konec julija v Trebinje, da se odpeljemo z vlakom nazaj na svoje domove, sem v bližnji gostilni spil en liter najmočnejšega stolač-kega vina, ne da bi bil postal pijan, zato sem se začel znojiti, da je iz mene teklo kot voda po razpokah skalovja pri slapu Peričniku v Vratih. To je bilo zelo zdravilno.
Vse te stvari omenjam zato, ker je pok. Mirko Gera-tič godrnjal čez moje članke o Sloveniji med Srednjo Evropo in Balkanom. Mož si je gotovo mislil: “Njemu je lahko govoriti o Balkanu, ko je hodil okoli samostanov, za-dužbin in muzejev, drugo pesem so pa peli sloveeski fantje, ki so služili v vojski.” Med emigranti ni absolutno nobenega Slovenca, ki bi bil vso svojo vojaško dolžnost opravil v srcu Balkana in to pod najtežjimi okolnostmi. Gera-tič sam je bil “škarta”, to se pravd, sploh ni videl vojaške suknje in preden je tisto neumno opazko napisal, naj bi bil vprašal mene. Kar se Balkana tiče, si upam vsakemu pogledati naravnost v oči in vseeno Balkan zagovarjati!
Leta 1931 sem odbil dvomesečne orožne vaje v 19. pehotnem polku v Kragujevcu v Šumadiji. Dnevna' vročina ni bila nikoli manj kot 40° C. Ng vaje smo šli ob 6. zjutraj, da smo bili pred 11. uro že
doma. Leta 1937 sem bil poklican na manever šumadij-ske divizije v Kragujevcu, ki je trajal tri tedne. Kraguje-vačka garnizija je imela nalogo, nastopati od mesta preko Ovčar-Kablaskega gorovja, v dolino izvira zapadne Morave in vse do Kremne na bosanski meji — 100 km, podnevi in ponoči, gor in dol, čez grebene v doline in obratno, brez spanja! Vse sovražnike Balkana bo zanimalo, da je manever vodil — nihče drugi kot brigadni general Leon Rupnik, ki je na podlagi tega izpita postal divizijski general. Manever se je vršil deloma na terenu, na katerem je leta 1916 nemška armada prebila srbske linije in prodrla do Črne gore, zaradi česar se je morala Srbska vojska u-makniti v Albanijo in na morje. V zadnjem delu manevra smo pristali v Kremni dolini, ki nosi izredno zanimivo ime. Kraj je poln Bogomilskih kamnitih spomenikov, imenovanih stečci (ste-čak). Daši sem že leta 1926 v Sarajevu videl precej teh kamnov, je bilo zanimivo, videti jih ha mestu samem, v pozicijah, v katerih so jih pred stoletji postavili ti rodovi Patarenske vere.
Ves čas kantonmenta smo vežbaji. Nekega nedeljskega popoldneva so vaščani priredili na travniku zabavo s plesanjem kola in obilnimi poslasticami. Pomešal sem se med moške in pričel sem jih
izpraševat o vojni leta 1916. Večina izmed njih je bila v nji in so pripadali 5. pehotnemu polku, ki je imel nalogo, braniti gorski greben Ravna gora, ki je na jugovzhodu o-klepal dolino. Naslednji dan je dobil moj vod nalogo, zavzeti z jurišem neko koto (številko sem pozabil) ter tam namestiti mitraljesko gnezdo za obvladanje okolice z mitraljeskim ognjem. Ob koncu 'vaje je komandant bataljona major, bosanski musliman, zbral oficirje in podoficirje na kritiko. Ko je o-menil nemško divizijo, ki je tu naredila proboj, ni vedel, katera srbska enota je branila Ravnogorski greben.” “Go-spodine maj ore, bio je 5. pe-šadiski puk”, sem se oglasil. “Kako da ti to znaš?” me je vprašal. “E, pa znam, gospo-dine majore.” Prisotni oficirji so bili precej v zadregi zaradi mojega znanja. Na splošno moram reči, da sem med srbskimi oficirji in komandanti užival precej ugleda, še prav posebej pa med seljaki.
Kjerkoli sem naletel na slovenske vojake, sem jih protežiral in reševal pred šikanami podoficirjev in kaplarjev, Moj “purš” v Kremni je bil Slovenec. Fantje so bili ' večinoma jz; revnih kmečkih družin iz okolice Mokronoga, iz doline Krke, Suhe krajine in tudi iz Bele krajine, dobri fantje. 19. polk je večinoma rekrutiral slovenske fante, iz teh krajev. Ko sem odhajal z
manevra domov, so jokali, ravno tako tudi na dvomesečnih orožnih vajah leta 1931. V vojski ni bilo važno, da je fant član organizacije “Slovenskih fantov”, ki meni ni nikoli ugajala, važno pa je bilo, da je bil jugoslovanski državljan in vojni obveznik.
Geratič bi bil moral fanta, ki je oslepel, poslati na okrajno glavarstvo, kjer bi se bil naredil report, dalje bi bil moral javiti slučaj pristojnemu državnemu poslancu, to se pravi, svojemu prijatelju Marku Kranjcu, ki bi bil moral to zadevo spraviti pred Skupščinski odbor za obrambne zadeve, ta pa bi bil moral celo afero izročiti v obravnavo Vojnemu ministrstvu. Toda tu so slovenski poslanci odpovedali, vojni obvezniki pa niso od nikogar nikdar dobili pouka o njihovih pravicah. Prepričan sem, da bi bil fant dobil odškodnino, če bi se bili slovenski odgovorni ljudje za to zavzeli.
Ko pa govorimo o šikanah. ne pozabimo, da obstoje te v vsaki vojski in tudi v USA. Pred nekaj dnevi sem čital v Chicago Tribune, da so bili štirje marini obtoženi brutalnosti proti 100 rekrutom, ki so jih tepli, suvali, brcali in podobno, eden izmed njih pride celo pred preki sod, ker je surovo postopal proti 14 voja-kom-privates. Ako kdo misli, da v jugoslovanski vojski niso bili izpostavljeni šikaham Sokoli, Arnavti, Slovaki iz
Bačke in Banata, Hrvatje in Srbi, se hudo moti. Rekel bi, preden obdolžujemo na ta način, se najprej informirajmo in. pometimo smeti izpred lastnega praga prej, preden jih očitamo Srbom. To velja tudi za današnje razmere v Sloveniji in Jugoslaviji.
Kar se samega manevra tiče, bi rekel, da sta bila njegov koncept in filozofija zastarela. Tega seveda ni bil kriv general Rupnik. Tankov na manevru ni bilo, gulaž-kanona nisem videl tri dni, ambulanta je nekje obtičala in je ni bilo, ko so jo. rabili, salame in druge prekajene reči so se v strašni vročini pokvarile in so iz njih lezli mastni črvi. V primeri z oblaki prahu, ki jih je dvigal celi
19.	peš polk v “ubrzanom maršu” proti Požegi, so bili tisti oblaki puščavskega peska, ki so jih v Afriki dvigali tanki Feldmaršala Rommela, najbrž nedolžne meglice.
Konec julija sem spet prišel v Ljubljano, izčrpan od vročine in malarije. Ko jc vlak vozil preko Visoke Dinare nad Hrvatskim Primorjem, je padala toča in se spremenila v sneg. V Beli krajini je ležala megla, ki je hladila naše od cvočine izčrpane ude. Doma sem legel, potem ko sem se temeljito umil in spal nepretrgoma 28 ur. Ko sem se zbudil, je stala ob vzgla\ -ju Gospa Skrb:	“Kaj boš
zdaj? Kje je služba? Kam odtod?”
Nikdo bi ne bil v bodrckih dvorcih niti slutil toliko krasote in bogastva. Nemci so bili sicer izvežbani iskalci, a vendar so imeli oči zastrte z gosto meglo, mnogo gostejšo in nepregledne j šo od one, ki se počasi privali od morskih bregov. Tukajšnji prebivalci so že pred leti vse najskrb-nejše poskrili; izdolbine, v katere so spravili dragocenosti, so bile na suhem in dobro zazidane, in izdajskega jezika ni bilo nikjer.
V starem, običajnem lesku so se danes po mnogih letih 1 pokazali prvič. Veselo rezge-I tanje konj je bilo slišati dobro uro daleč, in še je bilo videti po potih vozoxe, ki so ' šli od vseh strani s počasnim korakom proti Bukovskemu, f Pokazati so morali danskemu kraljeviču, ki jim bo vladal, da do sedaj še niso beraški narod, dasi so skusili
MALI OGLASI
J ■'.V' !

•	Potovanja skupinska in
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov sa obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
N. A. Travel Service
«516 St. Clair Ave. Cleveland, Oblo 44161 Phone 431-350«
vse, kar more človek prenesti, da se mu jih ne bo treba sramovati in da ga niso volili v sili, ampak le iz dobre volje in vsled zaupanja, katero sta gojila napram njemu stari vojvoda in še starejši njegov brat.
Tu je bil že Premisi s svojo soprogo, sinom in Draguško. Med vsemi so bili ti oblečeni najrevnejše.
Gospa Adleta se je bala o-
zreti se po množicah, in kakor da se ji je razlivala po bledih licih rdečica sramote.
Tudi Premislil je bilo nekako tesno, dasi se je premagoval, kolikor mu je bilo le mogoče.
Ljudstvo ga je pozdravljalo kar najvljudnejše in naj-odkritosrčnejše je moglo, a njegovo ožgano obličje je bilo kakor stesano iz mramor-ja. Komaj da mu je zdaj in zdaj preletelo oko ta blesk; toda vselej mu je takoj zope^ legla v oko čudna vlažnost.
Komaj je skočil s konja, se je razleglo od morskih bregov zategnjeno donenje rogov.
Množice so takoj utihnile in za nedolgo se je pokazala vrsta oborožencev, katerih
1
g
s

^C*'
FANTJE NA VASI
|
priredijo
KONCERT
V SOBOTO 6. OKTOBRA 1979
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6417 ST. CLAIR AVENUE ZAČETEK OB SEDMIH ZVEČER
IGRA ALPSKI SEKSTET
y-
V iiajem oddajo
sobe zgoraj moškemu. Kličite 881-3824
(104-105)
, MACHINE SNOP FOR SALE
Business & equipment. $25,000 Call 731-1835
KELP WANTED
Typist. Recent high school graduate preferred. Full time.
Call Mrs. Cashin 241-1397
(104-109)
For rent
6 Rooms and bath. St. Vitus area. 481-6073.
(100-106)
For rent
6 Rooms and bath. St. Vitus area. 481-6073.
(100-103, 105)
Zaradi selitve
prodajamo opremo spalne sobe in jedilnice, dvosedežni divan, preproge, božične jaslice (velike oblike), gramofonske plošče, stare in skoraj nove, slovenske knjige, Geographic revije, 50 centov za letnik, 481-4436.
(103-104)
Sibirsko eskimskega psa
(Siberian husky) oddamo dobremu lastniku. Pokličite 431-3589 po 2. uri pop.
I	(103-105)
For Rent
3 Unfurnished rooms and bath on E. 71 St. off St. Clair. Adults. No pets. Call 361-0989 after 4 p.m.
(99-109)
HELP WANTED
Molders, Laborers, Aluminum Foundry. 391-8700. r	(X)
FOR SALE — BY OWNER
Euclid brick bungalow, maintenance free, 3 bedrooms, 2 fireplaces, large rooms, many , extras. Call 943-3028.
(X)
KRES PRIREDI
PROGRAM Z VEČERJO IN PLESOM
22, SEPTEMBRA 1979
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVENIJI
❖	:\i	:Jc
Pričetek ob 7. zvečer z nastopom, za katerega je vstopnina $3, po nastopu bodo servirali večerjo. Vstopnice za večerjo lahko rezervirate pri g. Ivanu Zakrajšku (732-8008), cena $7. Za ples bo igral orkester Veseli Slovenci.



MULLALLY P0GSEBM ZAVOD

Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
S65 E. 156th St.	KE 1-9411
★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
■Ar Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. it Paricinai prostor. Zračevalni sistem.
£4 črna ambulančna poslnga in aparat za vdihavanje kisika.

MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering sendee) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za pffovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag', vueh vrst perutnina. Se priporočarm,:
ANDY H0GEYAR in SiHOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
LEI YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life Insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
Name ..........
Street ........
City...........
State..
leskeča oprava je odbijala od sebe svitel žar.
Rogovi so doneli slavnejše in slavnejše. Žar čelad in o-klepov je postajal svitlejši in svitlejši.
Ljudje so si, da bi boljše Videli, pokladali roke nad oči, ravno tako, kakor če gledajo proti soncu.
Na ustnicah je bila. vsem e-
dina beseda: kraljevič!
In kakor da so se dogovorili, je zagrmelo po zraku: “Naj živi naš knez!” da so se stresli nedaljni morski valovi.
Na strani mladega kneza je jezdil ženin Jitrenec. Njegovega prihoda je pričakoval že od jutranjega svitanja.
(Dalje prihodnjič)
KOLEDAR
društvenih prireditev
...................“■■»■»■"»»■■■■‘■■rrrrrrrrrirrrfwrwfrjgjj
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 Sl. Clair Ave. tel. 881 -2388
SEPTEMBER
22.	— KRES nastopi v Sloven skem narodnem domu na St Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve.
23.	— Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri zvečer. Igra Alpski sekstet.
7.	— Občni zbor Slovenske šole sv. Vida.
7.	— SKD Triglav v Milwaukee-ju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples.
13.	— Newburgh-Maple Hts. klub upokojencev priredi večerjo in ples v SND na 80. cesti. Igra Ed Buehner.
13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
14.	— Podružnica št. 32, SŽZ proslavi 50-letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Avenue v Eu-clidu. Večerja ob 4. popoldne, ples ob 6. zvečer. Igra Richie Vadnal orkester.
20.	— Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
21.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
21. — Slovenski narodni dom na
5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne.
27.	— Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci” 28. — Dramatsko društvo Lilija praznuje 60-letnico svoje ustanovitve v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
28.	— Pevski zbor Planina podf v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne.
NOVEMBER
4. — The Slovenian National Art Guild, pripravi razstavo v SDD na Recher Ave.
3.	— Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
10. — Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne.
11. — Slomškov krožek priredi vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu.
16. - 17. - 18. — Fara sv. Vida
priredi • svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani.
18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Gd 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico
z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road.
25.	— Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda
koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
2. — Miklavževanje Slovenske šole pri sv. Vidu.
9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
16. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za «vo-
1980
FEBRUAR
16.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
MAREC
9. — Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
JULIJ
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
OKTOBER
18.	— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
Živila in zobje
Porenski stomatologi so sestavili črno listo živil, ki vsebujejo industrijski sladkor kot poglavitnega povzročitelja zobne gnilobe. Spiske so izobesili v zobozdravstvenih ambulantah.
Na vrhu so bonboni in čokolada. Druge slaščice, keksi, pecivo, limonada, coca-cola, sadni led, sadne konserve in mezge so prav tako na seznamu.	/.
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj- l1 stva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval' nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv-
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke itd., nadalje se lahko udele
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih ( prireditev za otroke.
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N, Chicago St., Joliet, 111. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481
FRANK ŠEGA, društvo št. 226, Tel. 944-0020
JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255, Tel. 481-5004
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1653 East 62 St 17016 Lake Shore Blvd.
431-2686
631-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	631-1236
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA domovina
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 4410?
Moj novi aaslov: ....




MOJE IME:
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO