Vestnik. Pomagajte! Neki tovariš na Kranjskera, ki uas prosi, naj ga ne imenujemo, je bil zaradi gonje svojih sovražnikov suspendiran. Pustili so mu letnih 946 E 66 7. Nabaja se 7 obupnem materialnem položaju. Hči mu je na učiteljišču 7 Gorici, sin 7 Eopru. Za oba plačuje mesečno 82 E, sam pa dobiva 78 E na raesec. Apeluje na v a e slovansko učiteljst^o, da ra u priskoči 7 tem žalostnem stanju n a p 0 m 0 č. Darove sprejemarao mi, ki jib bomo izkazo7ali 7 listu ter pošiljali imenovanemu tovarišu. ,,Slovenskl &ospodar" ae je 7 poročilu 0 letošnji akupščini BZa7ezeu obregnil nad učiteljstvom, češ, da sta njegova edina ideala boj zoper klerikalizem in izboljšanje učiteljskib plač, ter kar naravnost ščuva ljudstvo zoper regulacijo uČiteljskih plač. Da se ljudstvo 7 tem oziru pouči, širite tovariši in to^arišice, Peskov referat BBegulaeijo učiteljakih plač" med narod, da spozna upravičenost naših zabtev. Potrebno pa bi tudi bilo, da se izvrstni Ganglov referat nSola in kmetiško vprašanje1" izda 7 posebni brošuri, da se razširi med narod, da vidi, da 86 učiteljstvo poteguje za reformo ljudske šole 7 kmetiškem smislu, da hočemo 1 j u d s t v u dobro. Prepričan sem, da bi ta brošura pridobila šoli in učiteljstvu marsikaterega prijatelja, ker bi uvidel, da nismo taki, kakor naa črnijo, temveč da imamo srce za kraetiško bedo ter da iščemo pomoči zanjo in da delamo za blagor naroda! Za slogo. Izvrševalni odbor narodnonapredue stranke je imel pretekli teden sejo, na kateri je soglasno sklenil, naj stopi dr. T a v č a r 7 njeg07em imenu 7 dotiko z dr. Š u s t e rš i č e m in zve, če se da doseči sporazumljenje med narodno-napredno in S. L. S. 7 svrho s k u p n e g a postopanja 7 narodnih s t 7 a r eh. Torariš Iran Lapajne, ravnatelj 7 p. 7 Erškem, ae za^zema 7 ^Našem Listu" za to, naj narodno-napredna stranka in S. L. S. postavita za bodoče nadomestne volitve 7 deželni zbor kranjski kompromisne kandidate. Eer se je začelo delovati za slogo, se morda to7. Lapajnetu izpolni želja, čepra7 nimamo mnogo upanja. Poročll ae je to7. Fran G r a j 1 a n d, učitelj 7 Eostanje^ici, z gospodično Friciko Šetinče^o. Obilo sreče! 8amo8tojni krajni šolskl sret za Spodnjo Šiško se je prvikrat volil. Voljeni ao: Viljem Maurer, Fran Burger, Dragotin Mohar, Miha Bizjan, Jakob Eogo^šek. Namestoika: Anton Homaa in Anton Vernik. Krajai šolski nadzoraik ostaae A. Pogačnik. Glasbena matfca t Celja. Pogoji za ustano7ite7 Glaabene Matice 7 Celju 80 izpolnjeni. Šola za petje, kla^ir ia gosli ae ot^ori 1. no^embra. Prepo^edane efgarete. Vse županije na Ograkem so strogo prepo^edale otrokom pod 15 leti pušiti cigarete ali tobak. Tudi ao zapo^edale trafikantom, da ne amejo otrokom pod 15 leti nobenega tobaka predati. Ta prepoved bi bila tudi pri nas na mestu. Izostal bi marsikak požar in tudi bolj zdra^a in krepka bi bila naša mladina! Osebne resti na Kranjskem: Ana Erzinova je imeno^ana za auplentko na šoli 7 Semiču. Marija Zakrajščko^a, pro7. učiteljica 7 Spodijjem Zeraonu, je 7 isti lastnoati premeščeua 7 Šmibel-Štopiče. Pro^izorična učiteljica Marija Biten&e^a je prestavljena iz Št. Vida nad Ljubljano 7 Presko. Učiteljiea E^genija Pehanije^a 7 Logatcu ,je dobila zaradi bolezni dopust, suplira jo Ljudmila Ju7ano7a. Marija Galeto^a 7 Cerknici je šla zaradi bolezni na dopust, nadomešča jo Eoza S^etiče^a iz Trnja. Oscbne resti na Štajerskem: Nadučitelja sta postala Ferdinand Spranger iz Št. Ilja 7 Veržeju in Anton G 1 a a e r od Št. Janža na Vini gori 7 Eemšniku. Definiti^ni učitel.ji, oziroma učiteljice so postali: 7 Eapeli pri Brežicab doaedanji začasDi učitelj od S7. Petra pod Sv. Gorami Franc Vadnel; 7 Sromljab dosedanja suplentinja 7 Hrastniku Antonija D a n e u ; r Zdolah ondotna za?asna u^iteljica Ljudmila Š i r c 1 j e 7 a; 7 Spitaliča začasni učitejj 7 Cadramu Ivan Eeržiž; 7 Vurberku ondotna suplentin.ja Irana L e š n ik07a. Učitelj na Ponikvi Toraaž Grah io učiteljica Antouija L i k arj 67» sta na lastno prošnjo upokojena, in sicer prvi stalno, druga pa začasno. Učiteljici 7 Pišecah Rozi P r 0 s • k a r j e 7 i se je dovolilo, da se poroči z ondotnim učiteljera Josipom B 0 h i n c e m. Umrla je 7 Ljubljani Ana P 0 d rekarjera, učiteljica na Viču. Pogreb je bil dae 7. t. m. E. i. p.! Razbojniškl napad na nčiteljico prl belem dnev u. Gospa Marija P 01 a k 0 7 a , učiteljica 7 Doleh pri Litiji, se je napotila 30. dne meseca septembra t. 1. ob eoi popoldue iz Dol 7 Se^nico. Tja je bila 7abljena kot priča 7 neki posestveni zadevi. Eomantična pot ia lepo vrerae sta jo izvabila, da ae je napotila peš do Radeč pri Zidaneramostu. V soteski pod Eumom jo je napadel razbojnik pri belem dne7u, t. j. ob pol treh popoldne. Na Ie7o akala, na desno peneči 86 potok Sopota in zopet skala. Srčnemu možu bi upadlo srce ia kaj ne bi slabotui ženski ob nenavadnem napadu, ob 7ršanju peneie Sopote in ob groznih besedah : BDeuar sem, ali te pa zabodem l" In prijel je razbojuik svojo žrtev za lase, jo potegnil nazaj, iu gledala sta si 7 oči. Strašne so bile razbojuikove oči 7 trenutku, ko je izustil: nDenar sem, ali te pa zabodem ! . . ." ln 7 rokah se mu je zasvetil svetlonabrušen nož. Srčnemu možu bi upadlo srce ob nenadnem napadu in kaj ne bi slabotni ženski. Dala rau je torbico, 7 kateri je imela robček, ključek, povabilo k sodniji, zavojček za cigarete in denar. In spustil se je čez penečo se Sopoto 7 gozd. Vso zadevo je preplašena gospa naznanila na orožniški postaji 7 Radečab pri Zidanemmostu. Orožniški postajevodja g. La?rič je ukrenil takoj vse potrebno, da se razbojnika izsledi. Že 7 zgodnjem jutru se je napotil «am 7 apremstvu edinega tovariša, ki je šele na poizkušnji, 7 Eumako sotesko in 7 Eumske hribe. Ne moremo si kaj, da bi no pohvalili na tem mestu spretnoati in požrtvovalnosti orožniškega postajevodje g. La^riča. Brez hrane in pijače je letal od ene zjutraj pa do štirih popoldne s svojim tovarišera, ki je šele na poizkušoji, po Eumski soteski ia po Kumskih hribih. Uspeh pr^ega dne je bil zado7olji7. Doseglo ae je kolikortoliko. Da ni moč misliti na jasnost že sedaj, je uverjen vsakdo, kdor pozna Eumsko sotesko in Eumske hribe. Sum leti najbolj na nekega 20—30 let starega raoškega še dokaj lepe zunajnosti. Možjevitek, ozkega nosu in bledega obraza. Najbolj ga označuje praska na enem ublju. Pod nosom ima rja^e brčice. Oblečen je 7 rja^o obleko. Nosi poletno srajco z rdečim, 7r7ičastim pod^eikora. Kdorkoli bi ga videl, naj ga ovadi takoj najbližji orožniški postaji. — Da amo opisali vee to tako podrobno, nas sili mneuje, da ni napačno opozoriti na podkumsko sotesko vse one, ki potujejo tuintam tako brezskrbno skozi njo. Ob tem nam sili 7 sporaiu tudi dejstvo, da r razdalji 6 ur ni uiti ene orožniške postaje. V tej razdalji kliče lahko človek na pomoč z Z7erinskim glasom, a doklical ne bo nikogar. Ali bi res ne bilo moč ustano^iti 7 Doleh pri Litiji orožniške poataje ? Na Doleh se orožniko^ ne biani živa duša. Tudi za atanovanje bi bilo oskrbljeno G. Vrtačnik star. ima lepe prostore. če je pa 7 Doleh pri Litiji preblizu, goto^o bi se orožnikov tudi 7 Št. Jurju pod Eumnom ne branili. Varnost je draga vsakemu. Orožniki pa tudi niao lovski pai. Toliko goto^im c. kr. oblastem 7 reaen preudarek ! Po Hrastnlku lažejo nemškutarji na 7ae mogoče načine zoper slo^enako šolo. Opozarjamo Slo^ence, naj ne 7erujejo 78ega, kar slišijo, pač pa naj se sami prepričajo 0 r e 8 n i c i! Amar & Comp. se boje, da bo polagoma njihova šola prazna, in zato si bodo izkušali pomagati na razne mogoče načine. Nemiri na udlteljišču r Eoprn. Na koprskem učiteljišču je začelo zopet 7reti, ia sicer na italijanskem oddelku. Dijaki se pritožujejo, da učitelji ne znajo do^olj italijanski. Po8redujeta društ^i učitelje7 (BFederazioneu ia Blega degli insegnanti"), ki sta poalali naučnemu ministrstvu brzojavko, 7 kateri prosita za odpravo nedostatkov. Tečaj za pletenje košer so otvorili v So^odnjah a 1. oktobrom t. 1. Poučuje g. U r š i č , dosedanji učitelj pletarake šole na Žagi. " . Obrtno šolo za mizarje ot^orijo s 1. no7embrom t. 1. 7 Solkanu. Potrebno in koiistno ! Proti ustanovItTl nore italijansko gimnazije t Pnlju na atroške dežele ia puljake občine je protestiral ljudaki shod, ki ga je priredila 7 Pulju BNarodna radnička organizaeija". Ta protest se je uaznanil miniatrakemu predsedniku baronu Becku in naučnemu ministru dr. Marchetu. Preizkušnje učiteljske usposobljenostl za obče Ijadske ln meščanske šole se začno na c, kr. ženskem učiteljišču 7 Goriei dne 4. no7embra~t 1. ob 8. uri predpoldne. — Pra^ilno opremljene prošnje se imajo predložiti predpisauim potom do 15. oktobra t. 1. ravnateljstvu c. kr. izpraševalne komisije za obče ljudske in raeščanske šole 7 Gorici. Sedaj pridejo Gorenjci! V nedeljo, dne 11. t. m., na 7eliko ljudsko sla7.je, ki se vrši 7 Lescah po domače pri nKrištovu" na •Gorenjskem. Priredili bomo pra7cati »narodoi eemenj" in poslali, kar bo le prebitka, pa še zra^en dali, za one 7sega usmilienja 7redne tnože, ki po krivici trpe 7 boloici usodne Ljubljane, poleg tega pa tadi še prispe^ali za druge blage namene. Na 7sa sla^na društva, korporaeije in obČinstva gre tem potom nujna prošnja, na ta dan pra7 nič ne zase prirejati, tembolj pa se nujno odlofiti k izkupičku pod Trigla? k nam. Pripra^ljalni odbor. SoJstTO t Jesenicah na Goreujskem. Iz sobotnega nSlo7enea" poanemljemo: Iz nemške šole je doslej izatopil en sam slo^enski otrok in preatopil 7 slo^enako šolo. — Slovenska ljudska šola ima letos 9 razredov in 9 učiteljskih oseb, pa je sarao štirirazredoica Pr7i razredje so trije, druga d?a, tretji tudi trije, 8arao četrti je brez paralelke. Po^sod drugod, kjer je toliko otrok, so deški razredi «ase, dekliški zase, samo na Jesenicah 80 7 vseh razredih namešani dečki in deklice. Nabasani so 7 vseh razredih tako, da zleti na koncu sedeči otrok iz klopi, kadar ae drugi le malo ganejo. V klopeh, kjer je prostora za d7a otroka, 8edeti morajo po trije in štir.je. Vkljub temu, da so trije prvi razredi, jib je v vsakem še polovico preveč za majboe ia tesne prostore, kakršae ima sedanje šolsko poslopje. Skrajni čas je že, da se zida uova šola, ki se zanjo pobira davek že 10 let, pa že. danes ni rešeno, kdaj se bo zidala ia kakkšua. JObčina želi uovo šolo za celo župnijo kakor je bila tudi dosedaj samo ena šola Razmere zahte^ajo 7eč kot štirirazrednico. če bi bila osemrazredaica, bi ne bilo treba nič več učiteljskih oseb, kakor jib je že sedaj Otrokom bi ne bilo treba boditi 7 ponavljalno šolo, kjer se čisto nič ne nauče, hodili bi do 14. leta 7 osemrazreduico in si pridobili izobrazbe, kakršne si 7 štirirazrednici ne more pridobiti najpridnejši učenec. Pomisliti je treba, da je 7 jeseniški župniji komaj 20 kmetov, 7si drugi so obrtniki ali tvorniški delavci in železničarji, ia Djih otroci od 12. do 14. leta nimajo doma kaj delati. Eako dobro bi bilo zmje, ko bi bodili 7 tej dobi še 7 šolo! In kako lahko se to zgodi, če se zgradi oaemrazrednica! čudno je, da taki opra^ičeni želji nasprotujejo ravno taki, ki bi vendar raorali 7 prvi 7rsti skrbeti za prosveto in napredek. Občina bi rada na svoje stroške zidala osemrazreduieo, pa ne srae. Ali ui to nekaj posebno -čudnega? Eajši dve štirirazreduici četrt ure narazen, kot pa skupno oaemrazrednico. Za to dela 7 prvi vrsti t?ornica. Zakaj bi otrokom avojih dela7C67 ne privoščila 7ečje izobrazbe? C. kr. deželni šolski 8?et naj ne uvažuje želj savskih Neracev, ko gie za zidauje slovenske šole, ampak ozira naj ae na dejanske potrebe in želje starše^, ki hočejo skupao osemrazrednico za celo župnijo. — Na Jesenicah bo treba ustanoviti tudi obrtno-nadaljevalno šolo. Zahrala. Tukajšnji trgovec, blagorodni gospod Josip Eandušer, je blagovolil ubožnim učencem mengiške šole podariti 15 K, ki bi mu jib bil izplačal kamniški odvetuik goap. dr. Eraut kot potniuo. Za ta veledušni dar se iskreno zah^aljuje 7odst7o ljudake šole 7 Mengisu, dne 4. oktobra 1908. — L. Letnar, voditelj. No7» šola t Tavtl rast prl Novem mestn. Dne 20. septembra se je blagoslovilo no7o šolsko poslopje 7 Va7ti 7asi. Sla^nosti 80 se udeležili gg. okrajni gla^ar baron Viljem Rechbach, prošt dr. Seb. Elbert, okrajni šol. nadzornik J08. Turk, dež. poslanec Jos Dular, župan Josip Zurc iu obč. s^etovalee Znanc ter še nekateri duho^niki. Učiteljstvo se je splošno prezrlo in ni bilo vab 1 j e n 0. Eer pa je bližnje učiteljstvo 7edelo za to slavnost, se je brez povabila udeležilo ter tako storilo S7ojo 87eto dolžnost — za^edajoč se s^ojega 7Z7išenega atanu. Prošt dr. Elbert je imel ob 9. uri sla^nosti primeren go^or staršem in šolaki mladini. Go^oril je popolnoma iz duše učiteljstva. Takih go7oro7 smo še raalo — ali sploh nikakpga — slišali iz ust katoliškega duho^nika. Če bi 7ečkrat take go^ore slišalo naše Ijudst^o, bi se tudi Ijudsko šolst^o kmalu lepše po^zdignilo in trudapolno delo učiteljev bi rodilo lepše in boljše sado^e. Tu 7 tem go^oru ni bilo umazanega hujakanja, pač pa je go^ornik lepe nauke, ki «0 mu 7 reanici izvirati iz dna srca, polagal v duše po8lušalce7. Iz go^ora samega pa smo spoznali, da g. prošt pozDa in 76 ceniti težko delo ljudskošolskega učitelja! — Po maši so šli udeleženci k no7i šoli, kjer je g. prošt blagoslo^il no7o poslopje. Po blagoslo^u je okr. šol. nadzornik nago^oril 7 primernem go^oru zbrane starše, potem domače učiteljstvo in šol. otroke ter jim razložil pomen šole. G. okrajui gla^ar se je zah^alil 7sem, ki so se potrudili, da atoji aedaj ta kraana no^a šola. Go^oril je še g. župan Zurc 7 istem amialu kot oba predgo7ornika. Vsi go^orniki pa so poudarjali, da je šola zgrajena 7 isteni letu, ko sla^i naša držaya 601etnico 7ladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. S trikratnim ,Sla7a' na viadarja se je slavnost zaključila. Eako z nami in kako z Nemci! V BEdinosti" čitamo: Ali naj pripovedujemo 7no7ič. žalostni bistoriat naše šolske mizerije?! Nitreba. Saj je ta škandal predobro zoan nam vsem: V ogorčenje iiaše in 7 sramoto dižave bije to naše ubogo ljudstTo že nad četrtstoletja boj za eno boruo ljudsko šolo, za tisoče šolskib otrok svojih! Nad četrtstoletja traja že ta borba in — m i še nimam0 te borne ijudske šole! — Tako se postopa z nami, ki tvorimo tu na tisoče avtohtonnega prebi^alstra. Iq niti jubilejsko leto, ko zahte^ajo gospodje patentirani avstrijski patrijotje, naj se vai narodi radujpjo 7 jubilejakem razpoloženju, niti to slavDostao leto ni prineslo saniranja te vnebovpijoče krivice, ni odpra^ilo tega evropskega škandala I — Eako se pa postopa z Nemci, ki so tu le kolonija, tujci?! Ni dovolj, da naa ubijajo s tem, da nam odrekajo sredstva za elementaruo naobrazbo, ni dovolj, da nas tišče 7 duševno temo, da gonijo našo deco 7 tujinske šole, kakor se goni neumno in nemo žival 7 kkmiico! — Ne, 7se to ni dovolj, ampak po vrhu se natn še rogajo, nas izpostavljajo zasmebu, nas ponižujejo ia nara dajajo občutiti, da smo ne7redna inferiorna bitja: s tem, da druge, ki so tu tujinci, ki tu nimajo nikakega pra7a, kar obsipljajo s 87ojo dobrohotnoatjo! Eo gre za to, da se ustreže, kaki in tudi najobjeatneji želji tržaških Nemce7, tedaj jim 7lada kar z obema rokama nudi česar žele! V takih slučajih se nič ne 7prašuje, je-li je potrebno ali ne in koliko bo to stalo?! Eo gre za želje Nemce7, tedaj avstrijski državljan le — plačaj! — Tudi 7 Trstu imamo d^ojno mero 7 najbolj kričečih formah. Nemcem se brez srama 7se dovoljuje na šolskem polju, nara pa se brez srama 7ae odreka! — V tej d^ojni meri smo ra^nokar prejeli no7 kričeč dokaz. V 2. razredu 7 nemški šoli na Lipskem trgu sta bili doslej dve parelelki. Eer pa se je tu letos slučajno nabralo nekaj vež učencev nego prejšnje leto, in ker se je isto zgodilo tudi 7 šestera razredu, je ravnateljstvo zabtevalo, da ae za drugi razred otvori trptja paralelka in da 6 razred dobi paralelko. To 86 je zgodilo šele pred par dnevi po otvoritvi šole! A sedaj čujte in zgražajte se z uami vsi vi, ki že nad četrtstoletja trpite in koloete zaradi naše slovenske šolske mizerije: zahtevi ravnateljstva nem^ke šole je 7 polni meri uatreženo brzoja^nim potom! — Ne moremo dalje, ker se nain krči pest od najopravičenejega ogorčenja zaradi take pristranosti! Ali to čujte, gospodje Beek in kompanija: alovenski narod se ne raduje 7 tem jubilejskem letu, ker se D6 raore. ker vladin režim uima zanj kruha, ampak le kamen in puške! Deželna kmetijska šola na Crorlškem. Do 20. oktobra se vpisujejo prosilci za sprejem 7 prvi zimski tečaj deželae kmetijske šole, ia sicer kmetiški sinovi ia sinovi posestniko7, ki dokažejo, da so dosegli normalno starost 16 let. ali pa da so pred kratkim zadostili vojaškemu službovanju ; mladeoiči, ki so neposredno pred naborom, se ne sprejemajo. Prosilci morajo posedati 7 elementarnib predmetih zadostno predznanje, ki ga morejo dokazati s sprejemnim izpitom ; biti morajo lepega nravnega vedenja in krepke fiizifne konštitucije, priraerne za kmetijski poklic. Pouk ae razdeli na dve dobi po pet mesecev, ia sicer od J5. no7embra 1908 do 15. aprila 1909. Edor dovrši prvi tečaj z dobrim uspehom, ima pra^ico stopiti 7 drugi tečaj, ki traja ra^notoliko časa. Koncem vsake učne dobe ae vrše javne preizkušnje iu koncem druge učne dobe se izdajo gojencem, ki so dovršili drugi tečaj, odpustua izpričevala. Gojenci se bodo poučevali 7 praktičnem kmetijstvu, govedoreji, sirarst7U itd. Vadili ae bodo 7 čitanju, pisanju in računstvu ter 7 rabi kraetijskega orodja, 7 obrezovanju itd. — Značaj šole zahteva, da stanujejo gojenci 7 zavodu, kjer bodo imeli brezplačao stanovanje brez perila. Za skupno hrano plačajo iuesečao prehranilnioo, ki se izračuna na podlagi vseletnega potroška za uakup jestvin in se razdeli na število prisotnih gojence7. Pri določe^anju mesečne prehranilnine 8e bo oziralo na premožpnjske razmere manj premožuih učencev ; dvajsetim ae podele mesečne podpore po 24 kron. torej skupaj po 120 kron za petmeaečuo dobo zimakega tečaja. Kdor namerava proaiti za te podpore, naj priloži prošaji ubožoi list. Zakoniti zaatopuiki gojence? iinajo predložiti piaraene in z dotienimi liatinami opremljene prošnje (kratni list, zadnje šolsko izpriče^alo, izpri6e7alo dobrega nra^nega 7edenja, ubožni list) deželnemu odboru do 20. oktobra. S poaebnim ob?esiilom se naznaai dan sprejemnih izpitov in ot7orite7 tečaja Nepriobžen popra^ek. T07. Sil^eater je poalal BSlovencu" popra^ek. Eer ga pa ta ni hotel priobčiti, ga obja^ljarao mi, da se spozna re8nica: Sla7no uredništ70 ^SIovenca4* 7 Ljubljani. Podpisani proai, da priobčite 7 amialu § 19. tiskovnega zakona sledeči popravek 7 a^ojem cenjenem listu: Poročilo BSlo7enca" z doe 25. septembra 1908,. št. 220, pod naalo7ora: BŠolski štrajk 7 Črnpm 7rhu" ne odgo^arja istini. — Ni rea, da 8em brusil tri dni pete okrog in nago^arjal ljudi, naj pošljejo otroke 7 šolo. Eea pa je, da nisem atoril 7 ta namen niti enpga koraka, res je tudi, da spm razglasil začetek pouka 7 šolski 7eži ia aem maogim 7prašajočira občanom tudi po^edal, kdaj se začne šola. Ni res, da je štrajk 7 Crnem 7rhu popolen. Ees pa je, da je mnogo starše7, med njimi tudi pristaši Slo^enske Ljudake Straoke, ki bi pošiljali otroke pra7 radi 7 šolo pod mojim 7odst7om; najboljši dokaz pričujoče trdit^e je dejstvo, da sta 21. t. m. predaednik krajnega šol. sveta in eden člaa okrog 50 7 šolo došlih otrok starše7 raznih političnih bar7 siloma odpra^ila domov Ni res, da sedi 7itez Ealtenegger na aktih, ni res, da 86 šulske oblasti ne ganpjo. Res pa je, da sem 8e proti aklepu c. kr. dež. žol. s^eta pritožil na ministrstvo in da m 0 r a g. 7 1 a d n i refe- r e n t čakati na u a p e h pritožbe. Bes je tudi, da se višja šolska oblast 7 mojein slučaju giblje izredno marljivo in me je poslala pretekli teden na dopust ter tako 7 polni meri ustrpgla sovražnikotn naprednega učiteljstva. V Ornem 7rhu, 28. septembra 1908. — Franc 8 i 1 7 e s t e r , nadučitelj. V Crnem Trha nad Idrljo je bil pretekli tedeo požar, ki je uničii 13 hiš, 12 hlevov in 6 drugih sta^b. Z&čelo je goreti 7 hiši občinakega svetovalca Žigoua, tiatega moža, ki je podil dne 21. pr. m. 7 šolo došle otroke domov, da je bil tako štrajk .popolen', kakor so si ga želeli 7 Ljubljani. Isti dau je 7 družbi Filipa Rudolfa Žigon našemu tovarišu Silvestru odpovedal stanovaDJe, dasi ga deželni šolski S7et še ni presta^il. — To^ariša Silvestra je botel vreči na ceato, a že par dni kasneje je spodila kruta uaoda iz hiše njega in njegovo ubogo družioico. Eekli bi labko: Božji mlini meljejo počaai. . . . Tudi drugi kruti preganjalei učiteljat^a ne uidejo pra^ični kazni božji!