OroJaiStvo > apnvai Ljubljana, Kopitarjeva 1 Telefon »-«1-23-6«.
jleaočnn naročnina 23 lir, u lno> lomstvo «0 Ul. — Cek. r«4. LJubljana 10-550 u naročnin« tn 10.194 ts Inaorate. Izključno zastopstvo ia Oglas« U Italije tn Inozemstva!
DPI B. A. Mllano, Rokopisov na vreSsmo.
NOVEMBER-1944
23
ČETRTEK
Im
Grenzgebiet vvurden im Raum von Cu neo feindliche Banden zerschlagen. zahi reiche Waffen und die Masse des fcind-lichen Fahrparks erbeutet.
In Siidungarn scheiterten alle Versucho der Sowjets, ihre Briicken-kiipfe bei A p a t i n und B a t i n a «u er-wcitom.
Zwischen Budapest und dom M a -t r a - OcbirRe vcreitelten unsere Truppen den mit starken Panzer- und Infan-terickniften erstrebten bolsfliewistisrhcn Durchbruch. Angriffe der Sovvjets gesen die Stadt M i s k o 1 e vvurden zerschla-gen. Ungarischo Vcrbiindo driingten nordostiich T o k a i den Feind in seinem T h e i s s - Briickenkopf zusammen.
Im Raum von U n g v a r blicben starke Angriffe der Bolschewisten nach ge-ringfiigigcm Geliindegcvvinn liegen.
Im Fronthogcn siidostlich Libau zerbrach auch gestern der Ansturm von vier sovvjetischcn Armcen an dem hcl-denhatten TViderstand und den Gegen-schliigcn unserer Divisionen.
Im Siidteil der Halbinsel Sworbe steht unsere Bcsatzung erneut in schwe-rem Kampf mit iiberlegenem Feind. Unsere Scestreitkriifte lirachton durch ihr zufammengcfasstcs Feuer den Heeres-verbiinden Entlastung.
Ostlich der Ilalbinsel versenkten Mi-nensueh- und Vorpostcnboote ein sowje-tisehes Mincnsuchboot, schossen ein Schncllboot in Brand und beschiidigten cin Kanoncnboot so schwer. dass es strandete.
Anglo - amorikaniseho Tcrrorbombcr fiihrien am Tage und in der Nacht Angrifle gegcn N o r d w c s t-, W e s t-, S U d-w e s t- und Mitteldeutschland. In einigen Stiidten entstanden Schiiden in Wohngebieten und Personenverluste. Lnftverteidigungskriifte schosscn trotz Wettcrlage 82 feindliche
Materialschlacht bei Aachen hat an Waeht etwas nachgelassen
In Lothringen dauern die Abwehrkampie an — Kraltvolle deutsche Gegenangrilfe unterbrachen westlich Basel die riickvvartigen Verbindungen des vorgestossenen Feindes — Bolschewistische Durchbruchsversuche zwischen Budapest und dem Matra-Gebirge vereitelt
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 23. No- Im i t a I i e n i s c h - f r a n z ii s i s c he n vember. Das Oberkommando der Welir-macht gibt bekannt:
Die Bcsatzung unseres M a a s - Briik-kenkopfcs siidostlich H e 1 n.o n d be-hanptete sich auch gestern gegen zalil-rciche englisehe Angriffe.
Die Materialschlacht bei Aachen hat nach den schweren Riimpten der ictztcn Tage etwas an Wucht nachgclas* gen. Bei G e i 1 e n k i r c h e n wurden die angreifenden amerikanisehen Bataillone vvicderum von easereni Ahv\ehr-leuer so schwer getroffen, dass sie mit der Masse liegen blieben. Im Kamrf-raum Eschweiler lief sich der reind in erbitterten Ortskiimpfcn fest. Im ean-zen kosteto ihn gestern der vergehliche Versuch, unsere Front zu dnrr.hstossen, nach bisher vorliegcnden Meldungen fliederum 40 Panzer.
In Lothringen dauern die An-Tvchrkiimpfe an. Ihre Schwerpunkte lie-een in der Stadt Metz. ostlich des Bischwaldes nnd im Raum ostlich S a a r b u r g. In den W e s t r o g e s o n besrhriinkte sich der Feind aui einige iirtliche Angrife.
Iu B e11 o r t, um das seit gestern Vormittag heftig gekampft wird, ver-nichteto die Bcsatzung 21 Panzer des Gegners. Kraftvolle GcgcnangriHe unserer Eingreifverbiinde unterbrachen wcst-lirh Basel die riickvvartigen Verbin-dungen des auf den R h e i n vorgutos-senen Feindes. Insgesanit vvurden im Kampfraum siidlich des R h e ) n r M a r -n o - Kannls bis zur Schweizcr Grenzo 51 fcindliche Panzer abgeschossnn.
Schvveres dcutsches Fcrnfeucr liegt weitcrhin auf Antvverpen und netier-dings auch auf dem Grossranm von L ii 11 i c h. Der Beschuss von London li žil C an.
An der adriatisehen Kiiste hrachte der erste Angriffstag der 8. bri-tisehen Armee trotz starksten Material-
einsatzes hohe Verluste. aber nur gerin- schwieriger „
gen Geliindegevvinn in einem ortlich bo- , Flugzeuge, darunter 61 vicrmotorigo grenzten Abschnitt. ' Bomber, ab.
Silovitost materialno bitke pri Racknu je nekoliko popustila
V Lcreni se nadaljujejo obrambni boji — Z močnimi protinapadi so Nemci zahodno od Bazla prekinili prodrlemu sovražniku zvezo z zaledjem Boljševiški probojni poskusi med Budimpešto in pogorjem Matra so se
izjalovili
jetskih armad ob junaškem ®-benemu komunističnemu kompromisu, pa tudi no Angležem, če verujejo vanj. Že iz tega nepoznanjn komunizma lahko naši anglofili spoznajo lahkovernost Angležev ali pa dejstvo, da tudi njihova poli" tika nima nohene logiko in nikake pameti.
Pierlot se naslanja na zavezniška bodala
Ženeva, 21. 11. Ko se je morala Pier-lotova vlada vdati pritisku ulice in znova dopustiti demonstracije boljševiškega podtalnega pokreta, so se razmere v Belgiji še bolj zaostrile. Moskovska pomoč je še nadalje podprla boljševiške hujskače pri njihovem delu. Tudi v ponedeljek so se vršile nove demonstracije, pri katerih so vedno znova zahtevali odstop vlade. Kot poroča »Gazette de Lausan-ne«, so prevladovale pri demonstracijah povsod sovjetske zastave. Razvoj v Belgiji ni le posledica Pierlotove zahteve po razorožitvi, temveč tudi brezposelnosti. Po Reuterjevem poročilu so odprli člani podtalnega pokreta kot protest proti svoji razorožitvi vrata jetnišnice v pokrajinskem mestu Alostu in osvobodili 500 jetnikov.
Nesposobnost Pierlotove vlade, da bi postala gospodar položaja, označuje poskus ministrskega predsednika, da bi oprl svojo avtoriteto na zavezniške bajonete ter mobiliziral vojaška oblastva v svojo podporo. V belgijskem tisku je vzbudila ta najioved vihar ogorčenja. Liberalni list »La Citč Nouvelle« piše: Ves narod je proti vladi. S tem, da si išče podporo pri britanskih ohlastvih. nikakor ni dvignila svojega prestiža. Vaion-ski list »Lo Gaulois« pravi, da morajo
biti v primeru, da je britanski general spontano podal svojo izjavo, zavezniki mnenja, da je notranji belgijski položaj izredno resen. Ako pa je vlada zaprosila za to izjavo, je s tem napravila nepopravljivo in neodpustljivo napako.
Boljševiški list »Drapeau Rouge« očita vladi, da se je odpovedala vsej časti in ponižala Belgijo na stopnjo afriške kolonije. »Gazette de Lausanne« se vprašuje, kaj bo dejala Moskva, ako bo oh-orožena sila intervenirala v nasprotju s svojim dosedanjim obnašanjem v Belgiji.
Dogodki v Belgiji nam kažejo skupno z dogodki v Franciji, Bonomijevi Italiji in Grčiji vsak dan bolj jasno, da sledi tudi Angloamerikancem vsepovsod le zmeda, ki konec koncev podpira boljševiške posle. Stiska in brezposelnost ter grenka razočaranja spričo izostanka obljubljene pomoči predstavljajo ugodna tla za boljševiško rovarjenje, ki je edina stvar, s katero so obdarili tako imenovani osvobodilci razne narode.
Amsterdam, i/ondonski radio javlja dodatno k že javljenemu sklepu belgijskega odpornega pokreta o odložitvi itož-ja, da je bila kot dan oddaje določena prihodnja sobota. Vodje odpornega po-kretn so objavili s posebnim proglasom, da bodo vsi oni člani, ki bi ne od.otčili orožja, izključeni iz odpornega pokreta.
Bt. 269.
m u.».. mr, imtrt**--* - ■• —u- .. mm
Nemško zahodno bojišče je trdno
Berlin, 21. novembra. Vojni poročevalec DNB-ja na zapadu Alex Schmalfuss piše:
Razen sunka v Alzacijo, koder i« na najjužnejšem odseku zapadnega bojišča uspelo francoskim oddelkom napraviti vdor ob švicarski meji, proti kateremu pa s« že vrše nemški protiukrepi, kažejo ostali odseki in celo glavna težišča napadov, da nemško bojišče trdno stoji. Nikjer se ni posrečilo Amerikancem, ki so jim Britanci preračunano dali prednost, doseči kaj več, kot drage in krvavo plačane vdore v nemške postojanke. Presenetljivo nemško nakopičenje topništva jih je nedvomno presenetilo ter jim prekrižalo račune. Prav posebno visoke izgube so imeli v zadnjih dneh Amerikanci na bojišču pri Aachenu. Poleg izgub v bojih imajo Amerikanci tudi mnogo izgub zaradi bolezni in ozeblin. Mrzlo vreme, snežni viharji ter dež in led, na katerega Amerikanci radi otežkočene oskrbe niso bili pripravljeni, so povzročili znatno popustitev njihovega napadalnega zagona. Pri velikem številu ameriških ujetnikov, spadajočih k 4. ameriški oklepniški diviziji ali k ostalim oddelkom 3. ameriške armade, je poleg tega opaziti naraščajoče ogorčenje zaradi rigoroznega postopanja generala Pattona, ki poganja svoje edinice vedno dalje v nemški uničevalni ogenj. Temu generalu večina podrejenih vojakov ne more oprostiti, da je
nekoč oklofutal težko ranjenega vojaka pod pretvezo, da se med bitko na Siciliji ni dovolj požrtvovalno boril. Celo s srečo pri Avranohesu pridobljeni ugled ni mogel izbrisati proslule sicilske zaušnice, a brezobzirnost, s katero postopa sedaj, ga bo pri njegovih vojakih še bolj zasovražila.
Amsterdam. Reuter poroča, da želi general Eisenhower močno ojačenie oaktbe. > Zeli in si več oskrbe, kot smo jo dobili sedaj ter upam, da si tudi vsak vojas tako sedaj, kot v bodoče želi .'eo. kot je trenutno dobil,« jo dejal Eisenhow»r. Nadalje je pripomnil, da niti trenutek ne dvomi, da prebivalstvo doma oi muec.ju: »Delali bomo manj, da bomo iinelt večje izgube«. Tudi je izjavil, da ni opazil ni kakih znakov, da bi se Nemci vzhodno od AacUna umikali preko Rena.
Bern. »United Press« poroča. Ha so dobro obveščeni londonski vojaški opazovalci mnenja, da je trditev, da je T-ibll liisenliovver zagozdo v glavno nemŠKO obrambno črto ter da napreduje, »j»ro-uranjena«. Opazovalci se skllcmejo na napačno presojanje zadnjih boiev Nemci se vsepovsod žilavo branijo.
Amsterdam. Po Iteuterju je deja! general Eisenhower v torek, da po ujego-vem mnenju ne obstojajo nikakt znaki o poslabšanju nemške bojne morale. »Ako hočemo mir, se moramo zanj Nvttj kot peklenščki,« je izjavil dobesedno.
Zaščita proti »V 2« je težavna
Ženeva. Generalni maor Collin* se bavi v britanskem vojaškem listu »The Army Quarterly« z nemškim daljnostrel-nini orožjem in pravi: To orožje ored-stavlja popolnoma nov Činilec v vojni. Imelo bo za Veliko Britanijo mnogo hujše posledice, kot za vsako drugo deželo. Zato obstoja neobhodna nujnost, da ukienejo odločilni krogi kaj za zaščito britanskega otoka in zlasti Londona pred povračilnim orožjem. To pa bo težko izvedljivo. — Skoda, ki jo povzroča novo orožje, je ogromna.
Japonska protestira
Tokio. Japonska vlada je protestirala s pomočjo držav, ki ščitijo njene interese, pri vladah Združenih držav in Anglije zaradi nečloveškega pokolja brodo-lotncev ladje »Taiei Maru«, katere je dne 3. julija obstreljevala posadka nelte sovražne podmornice. Protest temelji na poročilih redkih preživelih očividcev, ki so izpovedali, da jo posadka ameriške
podmornice s strojnicami in revolverji streljala na 77 v vodi plavajočih žensk, otrok in starcev s potopljene »Taiei Maru«, katero so torpedirali med Japom in Palauom. Zlasti poudarjajo, da poveljnik sovražne ladje svojih ljudi ni zadrževal, temveč je celo osebno vodil pokolj.
Japonska vlada zahteva preiskavo te zadeve ter si istočasno pridržuje vse pravice v zvezi s tem postopkom, ki ne nasprotuje le vsem predpisom mednarodnega prava, temveč tudi splošnim človeškim zakonom.
Ponarejen denar
Milan, 21. nov. Angloameriške okupacijske oblasti 60 objavile, da je v Rimu v obtoku mnogo ponarejenih 5000 in 1000 lirskih bankovcev. V fašističnih krogih opozarjajo, da ti ponarejeni bankovci niso prav nič manj vredni, kot oni okupacijski denar, ki so ga Angloamerikan-ci natiskali v Ameriki in izdali sedaj žo v vrednosti 87 milijonov funtov bret vsake pravne in kritne podlage.
Nov zločin nad nedolžnimi:
Komunisti so položili mine pod osebni vlak
?rsko 80 mrtvih m rcsd 130 ranjenih — Kesrefcnlkl so po večini revni Hrvati in Hrvatica
Iz reške pokrajino
itUAliUUUli
Spori
Celovec : Ljubljana
Ce pregledamo domačo športno kroniko, niso bile medmestno tekme nikoli v prav pos' bni navadi. Sem ln tja jo prišlo tlo kakšnega medmostnega dvoboja, kakšnih stalnih tradicij pa v tej smeri nikoli ni bilo. Povsem drugače so taka medmestna srečanja v navadi drugod. Kdo ne pozna znanih vsakoletnih medmestnih dvobojev Dunaj : Brrlin, Berlin : Hamburg, ali v bivši Jugoslaviji sila napete medmestne borbe med Zagrebom in Beogradom! Bazen zanimivih prvenstvenih tekem so bila medmestna srečanja gotovo vedno za vsako mesto velik športni dogodek. Prav medmestne tekme so bila tiste, pri katerih je bilo skoraj vedno videti vrhunski nogomet. Saj pa to ni niti čudno, če pomislimo, da so v mestnih reprezentancah zbrani vedno lo najboljši med dobrimi.
Tak začetek medmestnih dvobojev med Celovcem in Ljubljano bo morda nedeljsko srečanje med obema najmočnejšima enaj-storicama. Celovčani bodo brez dvoma poslali v Ljubljano svojo najmočnejšo postavo, saj si ne bodo hoteli pokvariti dobrega slovesa, ki so si ga skovali v zadnjih srečanjih z Ljubljančani. Ljubljančani pa bodo na vBak način hoteli dokazati, da razpolagajo trenutno z močnejšo ekipo kot pa jo imajo Korošci. To je domačinom pred nedavnim tudi lepo uspelo, saj so bralci še gotovo živo spominjajo rezultata 4:0, s katerim so Boljačani poceni odšli s Hermeso-vega stadiona.
V nedeljo prva medmestna
nogometna tekma
V nodeljo pa bosta nastopili prvič medmestni zastopstvi Ljubljane in Celovca. Srečanje bo gotovo zelo zanimivo, saj bodo Celovčani pripeljali v naše belo mesto nekaj
Igralcev, ki (o doslej Igrali le domačih celovških tleb, ki pa so bili gostujočim Ljubljančanom vedno in ob vsaki prlluZno. sti sila nevarni, prodorni ln uspešni nasprotniki. Z nedeljsko tekmo se bodo, vsaj tako si želimo, začela medmestna tekmovanja Ljubljana : Celovec. Kako bo uspel prvi nastop domače enajstorioe na domačih tleh in pred domačimi gledalcil Ne bi hoteli že vnaprej trditi o domačem uspehu, saj vemo, da je toga okrogla ln da hodi vedno svoja pota. Tekma bo gotovo zanimiva. Prijatelje nogometa vabimo, da si pridejo ogledat nedeljskega nasprotnika. Tekma bo na Igrišču Ljubljane ln se bo začela ob 14.30 ob vsakem vremenu.
Prijatelji nogometa! V nedeljo vsi na Ljubljano bodrit svoje fante. O domači postavi bomo še spregovorili.
Predprodaja vstopnic v trgovini Everest, Prešernov« ulica.
•
8D Iztok. Dfunes, ▼ četrtek, 23. t. m., ob 18.30 strogo obvezen klubski sestanek v posebni sobi pri Lovšina. Obvezen tudi ia odbornike, Važno! — Načelnik.
Dunajski gozdni tek. Dunajski gozdni tek, izveden pod naslovom »Okrog Marsovega travnika« na 6.5 km dolgi progi, je prinesel zmago Nerberju (Vlenna) v času 20:06,5 min. in le z dvema desetinkama prednosti pred Veigelom, članom Zeleznlčarskega društva.
Telovadba v Kopcnhsgenu. V mestni hiši v Kopenhagenu Jo bil v nedeljo zaključen moBtveni turnir danskih telovadcev. Moštvo Kodanja je zmagalo z 297,23 točkami pred zastopstvom province.
Padli za domovino: V boju za svobodo nemškega naroda so padli: nemški prvak v teku čez zapreke na 400 m v lotih 1941-42 Helmut Frommer, dalje nogometni vratar 9t. Paulijo ii Hamburga Theo Quest in napadalec Istega kluba Doller.
St. Peter na Krasu, 20. nov.
V sredo 15. novembra okrog 7 zvečer se je odpeljal iz St. Petra na Krasu tako imenovani »večerni tržaški vlak« proti svojemu cilju. Kot navadno sta se na šempetreki postaji združila osebna vlaka, ki privoziita tja vsak od svoje strani, eden iz Ljubljane, drugi z Reke. Ta dan je imel ljubljanski vlak zamudo. Nje-gove vozove eo priključili k reški garnituri in vsa dolga kača železniških voz je s precejšnjo brzino odsopihala proti Tnstu, Na čelu sta bila dva stroja. Po prilično dveh kilometrih vožnje, v bližini prve čuvajnice, kjer je na desni strani proge borov gozd, so bile na progo položene mine, ki so jih položili komunisti.
Ko je vlak zavozil na mine, 6e je za-čul zadušen pok, težka stroja sta se stresla in poškodovana obstala. Pod njima je zazijala globoka jama. Strašne, grozne pa so bile posledice te eksplozije za prve osebne vozove. Vsled pritiska v teku se nahajaječih vozov je bil prvi osebni voz v pravem pomenu besede zmečkan. Drugi voz se je zaril vanj, se dvignil in zasekal v njegovo karoserijo, jo razbil, obenem pa pokopal pod seboj tudi nesrečne civilne potnike in jih stri do smrti. Od vagona je ostal krvav pod in kolesa. 2e-lezničar-očividec je zatrjeval, da se po njegovem mnenju iz tega voza ni rešil nihče razen par težko ranjenih.
V drugem vozu smrtna žetev ni bila tako strahotna, vendar tudi tam nihče ni oatal nepoškodovan. Oba voza 6ta bila natrpano polna. Ker so bili ranjeni tudi nekateri potniki v naslednjih vozovih, je zahteval zločin rdečih tolovajev na civilni vlak preko 200 žrtev, od teh preko 80 mrtvih. Ze koj po prvih pregledih je bilo ugotovljenih nad 70 mrtvecev, mnogo težko poškodovanih nesrečnikov je pa umrlo na poti v bolnišnico ali v bolnišnici.
Najbolj pretrese človeka, če pomisli, kakšna smrt je bila usojena toni nedolžnim žrtvam. Ljudje so bili dobesedno razmesarjeni, razčetverjeni. Enemu je razbilo glavo, drugemu polomilo roke, tretjemu odneslo noge. Slrgani udi so ležali okrog, mrtva, okrvavljena trupla so bila nakopičena. Vmes pa ranjenci v omedlevici ali pa od bolečin in strahu napol zmešani. Vpitje, krik, stokanje, jokanje, klici na pomoč. Vse ee je mešalo v strahotne prizore. Povrh vsega pa še tema jesenske noči skoro brez vsake luči, ker je bila električna napeljava pretrgana.
Očividci pripovedujejo, da eo bili od groze onemeli, da nieo mogli ne govoriti, ne misliti; bili so kot brez glave in so le nekam mehanično skušali pomagati. Neka delavka, ki ee je voaila v ljubljanskem oddelku in je pripovedovala, da so v njihovem vozu bili brez večje nesreče le dobro prerešeit&ni, je ostala na kraju nesreče vso noč do sedmih zjutraj, pa zaradi otopelosti ni čutiila ne utrujenosti, ne lakote.
Med žrtvami je največ revnih Hrvatov in Hrvatic i a reške pokrajine (Suš&k, Rp,ka, Voloska, Jordani), ki so se odpravili z doma, da bi si nakupili živila, ker jim doma zaradi komunistične »osvoboditve« grozi pomanjkanje. Med njimi je bilo mnogo mladenk in ženi, pa tudi otrok ni manjkala Srce se mi je skrčilo
Nogomet na Madžarskem. V madžarskem nogometnem prvenstvu Igra zdaj še 12 klubov. Sila važno srečanje med Ferenovarošem ln Ujpeetom je končalo 1:1 neodločeno. Tekma je bila razveljavljena in bo ponovljena 8. decembra. Po zadnjih srečanjih je tabo-llca takšnale: FeranevaroS ln Djpest 10:0, Csepel 10:2; sledo Elektromos, Gamma, Nem-zotl, Vasas Itd.
V Švici: Zadnjega dne švicarskega nogometnega prvenstva Je podlegel FO Basel Lausanu z 2:3. Na prvem mestu tabollce sta zdaj Graflshoppers ln Grenchon s po 13:3 točkami: sledi jima Lugano.
Španija. Skoraj nikdar nI bilo tekmovanje za špansko nogometno prvenstvo tako napeto kakor jo letošnje leto. Močna vodilna skupina se skoraj vedno menjuje v vodstvu. Po sedanjem 8. kolu vodi BareeJona. Isto Število točk l>a slabšo razliko v golih Imajo So Real Madrid, Athletlo Avlacion in Roal Ovledo.
GU N N A R GUNN ARSSONj
UR BREGU ŽIVLJENJA
Roman
65
Ko se je nato njeno upanje izpolnilo, ko je bil tistega poletnega dne prišel tako vesel in spremenjen k njej v kuhinjo, ko ji je zvečer razodel svoje srce in ji dejal, da se zdaj več ne boji, ker je zdaj njegova vera močnejša, da zdaj neovirano in brezpogojno zaupa v božjo vsemogočnost in dobroto, v božjo brezmejno milost — tedaj je bila tako vsa njegova, da ni bilo v njeni žarki sreči ne bojazni ne nemira, ne življenja in ne smrti- Zavedala se je, da je dala zdaj svoje življenje za svojo ljubezen. Vendar ni niti za hip oklevala. Ne da bi skoparila, je plačala visoko odkupnino za kratke minute sreče. A ne prej ne slej — ko ji je-ostalo le še trpljenje, to trpljenje, ki se je zavedala o njem, da se bo končalo s smrtjo — se ni tega ne ke-sala niti ni za to obupavnla. Do konca je hotela ostati zvesta sebi in svoji ljubezni, in dokler bo še dihala, je hotela »Inriti vse. kar ie bilo v njeni moči,"da bi njemu, k: ga je ljubila, olajšala breme življenja. In tako mu bo, ko bo že mrtva in se bo njegovo
obupno gorje že ublažilo, ostal spomin nanjo neskaljen — in to in pa Blicf, ki ie bila, hvala Bogu, še tako mlada, in ki ima v svojem prijatelju pomoč, da bo prebolela žalost, katero ji bo povzročila smrt matere — to mu bo že pomagalo, da bo mogel dalje živeti. V duši pa ji je tlelo tudi še upanje, da mu bo s svojo smrtjo koristila in ga okrepila.
Vest, da so bili slišati streli z ladje, ki je bila v stiski, ki se je nemara ponesrečila, je vse močno prevzela, prav posebno še gospo Helgo, ki je zmeraj jako občutila trpljenje dru-gjh in ki zlasti v tem času — na koncu zadnjega meseca pred porodoin — skoraj ni mogla preilašati hudih duševnih pretresov. Ob prvem sporočilu vesti jo je bil zgrabil vroč val hujših bolečin od vseh prejšnjih, ki se je spremenil v medlo oslabelost, kateri bi bila podlegla, če bi ne bil navzoč njen mož. Ko je pozneje slišala, daje _Slo za ladjo z zimsko zalogo za rioiine-fjord, in da je rešitev posadke izključena, so jo prevzele misli o žalostnih
od boli, ko so ml pripovedovali, kako so to Hrvatice na postaji v St. Petru pred odhodom vlaka še veselo prepevale in kako so nekaj minut zatem že ležale v svoji krvi ubite ali pa težko poškodovane za vse življenje.
Odmev strašne žaloigre je velik in za komunistično razbojnike in vse njihove tajne zaplečnike porazen. Kdor ee pelje mimo kraja nesreče in 6liši pripovedovanja ljudi, ga mora prelresti do mozga.
Z grozo v srcu govore vsi o brezsrčnosti ljudi, ki 60 zmožni takega početja. »To so poosebljene zveri,« je splošna sodba, »Bog nam pomagaj, da se jih rešLmo!«
Na kraj nesreče je prišla razmeroma hitro prva pomoč iz Postojne od Rdečega križa. Težke ranjence 60 spravili v postojnske bolnišnice, kamor jih hodijo obi-»kovat in tolažit njihovi kraški sorodniki in prijatelji, mnogo 60 jih pripeljali pa tudi v Ljubljano.
»jtea ktuskot
posledicah brodoloma za prebivalce vsega kraja in vse fare in o stanju nesrečnih brodolomcev tam zunaj na razbitini. Čutila je, kako ji pešajo duševne in telesne moči. Vendar se še ni hotela vdati, hotela ie ostati pokonci, dokler se ne bi vrnil njen mož, ki je bil z drugimi vred odšel na obalo. Da ga ne bi zbegalo, če bi bila ona v postelji! A ko je še tako postajala in tavala sem in tja, se je njeno telo nenadoma uprlo, da bi še nadalje slušalo njeni volji — skoraj bi se bila sesedla in le s težavo je dosegla stol, ki je nanj sedla, in prav zgodaj zvečer so jo morali spraviti v posteljo. Vendar ni dovolila, da bi poslali jx> njenega moža ali po zdravnika ali po babico. Rekla je, da je trudna, a da ji je sicer dobro. Bila je še budna, ko je prišel Finnur domov in ji izročil pozdrav njenega moža. Ni se hotela izdati, da je bila razočarana, ker ni on sam prišel, in ko se je Finnur ponudil, da bo Seri Sturli nesel zjutraj kak prigrizek, se mu je le zahvalila, češ, če ona sama takrat ne bi bila pokonci da bo že poskrbela, da mu bo nesel kak zalo-žaj. Vprašala ga je po brodolomcih in Finnur ji je poročal, da je le malo ali skoraj nič upanja, da Bi se rešili. Videl je znojne kapljice na njenem čelu, in opazil je, da ima vročino. Ko ie pu ves v skrbeli vprašal, kako ji jc, je to preslišala in si prizadevala, da ji no bi bilo videti vplivov bolečin. A
I: Trsta
»Trst 1921—1941.« V Rosseltijevem gledališču so v zadnjih dneh predvajali lilm, ki so ga vrteli pred dvajsetimi leti samo enkrat in od takrat nič več. Film prikazuje takratno življenje v Trslu, hiše, ki ne stoje več. trge, ki so že danes čisto drugačni, takratno modo in celo avtomobile, kalerim se danes smejemo, tako se nam zde smešni. Filmu so dali takrat naslov »Trst 1924«. Predvajanje lega filma je spremljal znan tržaški komik Cecchellin, ki je s svojim dialogom spravljal poslušalce v smeh. Primerjal je takratno dobo z današnjo in vse za-solil s svojim zdravim humorjem. Vstopnice za to predstavo so bile seveda razprodane in mnogi, ki bi tudi radi bili deležni te zabave, so morali oditi praznih rok.
Trije dečki ranjeni. Kakor se često dogaja, da otroci postanejo žrtve eksplozij, ki nastanejo po njihovi neprevidnosti, 60 zopet bili težje ranjeni trije dečki, ki so našli granato na travniku v Zgoniku. Ko so odpirali granato, je ta eksplodirala in drobci so težko ranili vse tri.
Zastrupljanje s plinom. V stanovanju v ulici Sv. Sergija 2 so našli mrtva i 75 letnega Petra Falduttija in 44 letno Marijo Vitlori, ki sta se zastrupila s plinom. Bržkone je ostala plinska pipica zvečer odprta in sta tako plačala svojo neprevidnost z življenjem.
Umrli so: Karla Povše, vdova Ba-schiera, stara 93 let; Marija Ribarič, vdova Versa, stara 68 let; Skuk Irena, stara 59 let; Rodica Marija, vdova Zustig, stara 65 let; Lonzar Angela, poročena Parovel, stara 41 let; Vrabec Alojzij, star 23 let; Ukmar Franko, star 4 mesece; Ernesta Bandelj, vdova Planine, stara 87 let; Debeli Franc, star 77 let; De-bec Marija, por. Giovannini, stara 65 let; Počkaj Ivan, star 65 let; Poček Marija, stara 25 let; Mahne Franc, star 67 let; Djukič Aks, star 45 let; Krapec Frančiška vdova Fabijan, stara 64 let; Skok Marija, stara 61 let; Flego Ana, F>°r. Celigoj, stara 24 let. — Naj sveti mrtvim rojakom večna luči
Iz Gorica
Tatvina v zaklonišču. V nekem zaklonišču je bila ukradena kmečki ženi, ki se ie zatekla tjakaj, usnjena torbica, v kateri je bilo nekaj denarja, živilska izkaznica in dokumenti.
Avto ubil delavca. V ulici Vittorio Venetto je tovorni avtomobil povozil 39-letnega delavca Petra Kulota, ki je umrl na mestu, ker mu je počila lobanja.
Nesreča pri eksploziji. V Duplah pri Vipavi sta našla dva kmeta na poti v gozd granato, katero sta, namesto da bi jo takoj javila policiji, hotela sama odpreti. Granata je eksplodirala in je bil eden na mestu mrtev, drugi pa je dobil težje poškodbe.
Kolesar ga jp podrl. 63-letnega kmeta je podrl kolesar. Kmet je dobil precej poškodb po telesu in dvakrat zlomljeno nogo. Vse pogosteje nesreče dokazujejo, aa kolesarji niso dovolj previdni in obzirni do pešcev.
Prijava vozil in živine. Mestno županstvo v Gorici opozarja vse lastnike vozil in vprežne živine, ki iz kakršnega koli vzroka še niso prijavili, koliko voz in živine imajo, naj to store čim prej, ker bodo drugače kaznovani kot kršilci predpisanih zakonov.
Za živilske izkaznice ni nadomestila. Za izgubljene živilske nakaznice oblasti ne bodo več izdajale duplika-tov. Vse prošnje v tem smislu bodo odklonjene.
to ji ni povsem uspelo, vendar ji je moral Finnur obljubiti, da Seri Sturli niti z besedico ne bo izdal, da ji je bolj slabo ko sicer.
Ko je ostala sama, ni zaspala. Imela je vročino, poleg tega pa jo je mučila misel, kako je morala ta nesreča vplivati na njenega moža, ko je vso noč ostal zunaj, dasi njegova prisotnost ondi ni mogla nič žaleči. Dolge nočne ure je budna ležala, trpinčeno po mislih na njegov notranji boj.
Zjutraj je bila tako bolna, da ji navzlic obupnim poskusom ni bilo moči vstati. Vendar je to prikrila, dokler se ni Finnur oddaljil. Nato je naročila, naj pokličejo babico, ker je opazila, da so se bolečine spremenile v popadke- A še zmeraj ni hotela dovoliti, da bi šli po zdravnika ali po njenega moža. Ko je prišla babica, ki je stanovala pri poslopju trgovske družbe, je zahtevala, naj pride takoj še zdravnik. A gospa Helga se je temu uprla, češ da itak ve, da jx>roda ne bo preživela in da je zatorej brez pomena, saj je zdravnik vendarle ne bi mogel rešiti. Babico da je le zato poklicala, da bi imela kako pomoč pri rokah, da pa jo lepo prosi, da bi poslala po njenega moža, čim bi bilo potrebno — a ne prej — ker bi rada z njim govorila, preden bi umrla. Babica je oklevala, čudeč sc, da jc bila tako mirna pa je kljub temu skrivši poklicala zdravnika. Pall Brandsson jo koj prišel. Ko
na 15. oktober komunističnim
GOSPODARSTVO
Francija ima premalo premoga. Po
angleških virih jiosncuinjo nemški listi, da je Francija prej normalno dajala 2.5 milij. ton premoga, toda v mesecu septembru letos je znašala proizvodnja samo 50.000 ton. Temu stoji nasproti minimalna potreba v znesku 900.000 ton mesečno za industrijo, železnice, plinarne in bolnišnice.
IZŠLA JE
GEOMETRIJA
ca 1. in 2. razred srednjih šol Priredila prof. dr. L. Cermelj in prof. Vlad. Lapajne. II. izdaja. Cena lir 40.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5
Padel je za domovino
V zadnjih bo-. jih na Dolenjskem je za domovino padel junaški fant, ki zasluži, da se ga spominjamo in si ga postavimo za vzor pravega in odločnega borca proti komunizmu. Ko je prva domobranska bojna skupina v noči odrinila v boj proti
................... tolpam, jo junaški
Novljan Anton zadnjikrat odšel v boj proti sovražniku. Pri napadu cele domobranske bojne skupine na komunistično tolpo, ki se je klatila okrog Za-plaza, se je Anton zopet odlikoval v nrabrosti, ko se je na izpostavjjenem kraju spustil v borbo s tolovaji. Pri tem ga je zadel smrtonosni strel. Bojni tovariši so ga po končanem boju ob udeležbi velike množice l judi pokopali na pokopališču v Višnji gori.
Padli junak se je rodil v Mali Loki pri Višnji gori leta 1921. Dne 29. septembra 1942 je Novljan Anton stopil v edinico Vaške straže v Boštanju in se boril v njenih vrstah do 9. septembra lanskega leta, ko so savojci izdali slovenski narod komunističnim zločincem. Anton se je z vsemi odločnimi slovenskimi fanti skrival pred komunisti, dokler mu ni ob prvi priliki uspelo uiti v Ljubljano, kjer je pristopil k domobrancem. Vojaško službo je vršil na postojankah v Lisičjem, Šmarju in Škofljici. Ko se je spomladi njegova četa izurila in bila priključena prvi udarni bojni skupini, je Novljan z njo odšel v težke boje po Dolenjskem in ostal v tej skupini do svoje smrti,
Padli domobranec Anton Novljan je bil v mišljenju, hotenju in delovanju pravi slovenski fant in domobranec. Tovariši v edinici so ga zaradi prikupnega značaja ljubili in ga zaradi njegovega junaštva v boju spoštovali.
11 ml\\ Jnetafli" Migi
so obravnavane različno zanimivosti ii vsakdanjega človekovega ustvarjanja in delovanja. Vsaka »SVETOVA« KNJIGA PRINESE KAJ NOVEGA. VSAKA »SVETOVA« KNJIGA MRI ČLOVEKOVO OBZORJEI - VSAKA »SVETOVA« KNJIGA JE NOVOST NA DOMAČEM SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGUJ
je vstopil v bolniško sobo in zagledal bledo obličje z mirnimi očmi tam sredi temnih, košatih las na blazini, mu je izginil njegov večni, a tako spreminjajoči se smehljaj iz oči in z obraza in njegove poteze so postale trcfe. Tako ga je prevzelo sočutje s to ženo, ki je ondi ležala in bo morala umreti v svojih najboljših letih in, ki je bila tako lepa in tako ljubezni polna v svojem vedenju, česar ni videl še pri nobeni ženski, dn je mogel svoja čustva komaj obvladati. A sočutje je bilo kar koj zasenčeno po nenndilem sovraštvu do moža, ki je bil kriv njene smrti. Da bi se vendarle premagal, saj ni bil navajen skrivati svojih . čustev, se jo usedel na stol pri postelji in jo prijel za roko, vzel uro iz žepa in ji potipal žilo.
»Jaz vas nisem klicala,« je slabotno dejala. »Saj dobro vem, da ne bom mogla živeti.«
»Vi to veste?« je tiho odvrnil.
»Vem,« je odgovorila, se za hip mirno zazrla vanj, nato je spet odvfnila pogled1 in tiho ležala. Obsedel je za čas ves prevzet in začuden. Tako junaštvo spričo smrti je bilo jako redko pri ljudeh njenih let. Krepki, priletni mož. ki je bil že tolikokrat brezčutna priča smrti, kjer 50 se notranji strah in zunanje bolečine s kriki in ječanjem počitka v blagoslovljeni zemlji sredi onih, ki so prav tako umirali z božjim imenom na ustnih. Mnogo junakov je že našlo blagoslovljeni počitek, vedno novi pa še vstajajo iz mračnih gozdnih grobov. Naše misli jih ob njihovi zadnji poti pozdravljajo, in se jim obenem zahvaljujejo zn tako junaške zglede odločne vztrajnosti.
Tako sta v začetku tega tedna vstala in prišla zopet v sredo svojih sorodnikov in prijateljev tudi zaledna protikomunistična borca akademika Pipan Anton in Strupi Janez.
V ponedeljek 20. novembra se je izvršil že dolgo nameravani izkop njunih
Kor mož nebesa so poslala, iz kmečkih so izšli domov
Slovenska kmečka hiša je že od davnih dni bila najzanesljivejši steber slovenske narodne biti. Ko bi nam slovenski kmečki dom ne bil znal in ne bil mogel ohranjati naših narodnih prvin, bi danes na slovenski zemlji prebivalo že kako drugo ljudstvo in se tukaj glasila druga govorica. Naš kmečki človek je nekako nezavestno s čudovito trmo in odpornostjo hranil in branil dediščino svojih dedov, kakršno je prejel od njih. Najbolj zdravi in duhovno najbolje razviti možje so izhajali izpod kmečke slamnate strehe, da so potem zunaj v širnem svetu razširjali veljavo slovenskega imena ter razglašali njegovo čast.
Ko smo živeli v času svojega narodnega preporoda, se je slovenski človek tega tudi v polni meri zavedal, kar je tako lepo povedal Simon Gregorčič v svojem verzu: »Kar mož nebesa so poslala, iz kmečkih so izšli domov.« Resnično, vse velike može naše preteklosti nam je rodila kmečka mati, vzgojil in dal kmečki oče. S tem sta obadva neprecenljivo obogatila vse naše tvarno in duhovno življenje. Slovenska narodna zavest se je po naših velikih možeh silno utrjevala in krepila.
Če so nam pred izbruhom sedanje katastrofe nekateri očitali, češ da imamo Slovenci slovensko narodno zavest premalo razvito in če jo je sodobni človek premalo negoval, tega niso bili krivi naši prednamci, marveč mi sami, ker se nismo več hoteli zavedati, kako tesno je povezana naša narodna bit z bogatimi darovi preteklih rodov, katero bi bilo treba gojiti in negovati ter tako ohranjati notranjo duhovno povezanost med dedi in zanamci.
Toda v tem smo zadnja desetletja strahotno grešili. Naša mladina danes tako malo ve o naših velikih možeh, da nas je lahko sram. Zato pa potem ta mladi rod misli, da se je narodno prebujenje začelo že le z njim, ter nekako začuden zre v našo preteklost, češ: kaj neki nam je dal stari rod? In vendar je stari rod Slovencem da! imena svetovnega slovesa. Dal nam je može, ki jih tu-
jina že davno slavi, ki pa smo mi na nje pozabili. Kdo je temu kriv? Ne brskajmo po krivcih, dasi je tako brskanje dandanes zelo priljubljeno, ker je sila po ceni in nič ne velja. Eno pa bi vendarle radi ugotovili na tem mestu, da je naša šola v zadnjih 25 letih to prevažno stran naše preteklosti docela zanemarila. Tisti, ki so v tem razdobju pisarili slovenske šolske knjige, zlasti pa berila za ljudske šole, kjer naj bi dobil svojo duševno podlago tisti kmečki ali delavski otrok, kateri pozneje ni nameTaval iti na višje šole, vsi tisti in taki pisci so hote ali nehote po sili razmer zamolčavali ravno to prevažno poglavje naše preteklosti. Saj ni čuda, ko pa so nekateri stremeli celo za tem, da bi se Slovenci docela odpovedali svoji narodni preteklosti in postali nekaj drugega. Zato tudi med drugimi jugoslovanskimi narodi Slovenci nismo uživali tistega ugleda, ki bi ga bili lahko, saj oni drugi niso niti poenaii naših kulturnih vrednot.
Zanimiv vzgled, ki dokazuje resničnost naše besede, naj bo na kratko povedan:
Pred kakimi 10 leti je v Pragi bila trgovinska konferenca, ki se je udeleževala tudi jugoslovanska trgovinska delegacija pod vodstvom načelnika trgovinskega ministrstva znanega Saviča. Ta gospod je bil sicer strokovnjak v svojem ministrstvu, bil pa je znan, da ni prijatelj Slovencev in je zlasti bil velik Velesrb. Ko je bila konferenca končana, je bil kajpada slavnostni obed, pri katerem je dobri gospod Savič spregovoril Čehom v čast in zahvalo nekaj besed. — Med drugim je počastil Čehe tudi s tem le nagovorom:
»Bratje Čehi ste nam Srbom bili svetal vzgled narodne moči in kulturnega dela. Mnogo tega, kar imamo, se moramo le vam zahvaliti. Tako sem srečen in ponosen, da se vam morem zahvaliti, da ste vi Čehi nam dali velikega matematika Močnika, ki se iz njegovih knjig tudi naša mladina v Srbiji in tudi po drugih deželah srednje Evrope uči računstva.«
Ko je Savič končal; se je dvignil čeSki trgovinski minister, se sila prijazno za-
hvalil za lepi govor, nakar je še bolj vljudno dodal, da je sicer hvaležen za laskavo besede, da pa Močnik žal ni bil Čeh, marveč Slovenec. In Čehi so prav Slovencem dolžni zahvalo, da imajo take učne knjige. — Kakšen obraz je pri tem delal Savič, tega ne vemo, to pa vemo, da je vsa srednja Evropa rabila Močnikove računske knjige po šolah. Da je ta Močnik bil sin slovenske kmečke hiše, rojen v Cerknem na Goriškem, to je včasih slovenski otrok sicer bral, kasneje pa mu tega v šolah niso več pripovedovali. Tako je del slovenske mladine v tem postal podoben gospodu Sa-viču iz Belgrada.
Da je veliki zemljepisec Blaž Kocen, ki na podlagi njegovih zemljevidov še danes delajo zemljevide vsi kulturni narodi, bil tudi Slovenec, vsega tega naša povprečna mladina dandanes po krivdi šolskih piscev tudi ne ve. Kdo je bil slavni baron Vega, veliki matematik, ki je iz kmečkega pastirčka po svoji učenosti zaslovel po v6cm svetu ter so se zanj pulili celo Španci, tega naši otroci tudi ne izvedo v šolah, dasi je ta mož bil rojen v prav revni hiši v Zagorici nad Savo.
Našteli seno le nekaj imen, ki bi se jih ne sramoval noben največji narod v Evropi. Vsi so bili naši sinovi, razširjali so znanost med vsemi narodi Evrope, razširjali pa tudi "čast in slavo slovenskega imena. Mi pa se delamo, kakor da bi nas vse to nič ne brigalo. Zato pa tudi ni nobeno čudo, če je v nas bilo premalo narodnega ponosa, tistega pravega in zdravega narodnega ponosa, ki ga po pravici občuti vsak potomec, ko sliši o slavnih delih svojih rodnih prednikov.
Ko govorimo o tem, kako Slovencem privzgojiti več prave narodne samozavesti, moramo najprej potipati na to stran našega znanja in neznanja. V prihodnje moramo zahtevati, da se bodo šolske knjige, zlasti za ljudske šole, pisale tudi v tem duhu, da bomo najprej spoznavali sami sebe in svoje resnične vrednote, ki smo jih dali sebi in drugim. Zavedajmo se. da na vso moč še drži rek: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi petil«
trupel.
Pot k grobovoma na Golem je kazal domobranec llolo/an Franci, tovariš pokojnikov v njihovem zndnjein protiko-munističnem boju. Kot vaški stražar se je v onih usodnih dneh vračal iz Zapo-tokn skupaj s pok. Strupijem in Pipanom. Med potjo so jib ujeli komunistični ubijalci in jih zaprli v šolo na Golem. Pri komunistični »sodbi«, ki so jo komunistični krvniki izrekli nad pokojnima v Spodnjem Golem v hiši št. 9, sla bila Strupi in Pipan obsojena na smTt. Ustreljena sta bila ob luninem svilu. Najprej so zločinci privedli Pipana, ki jo imel roke zvezane na hrbtu. I,e kratek čas so mu pustili, da je zmolil neknj očenašev na pragu kakih 30 metrov od šole oddaljene kapelice. Zločinci niso mogli dolgo gledati poliožnega fanta. Kmalu so ga odgnali k bližnjemu kozolcu in ga lain ustrelili. Med tem so morali drugi ujeti legionarji kopali grob nekaj korakov od poti. Niso mogli izkopali glol>ok grob, ker komunistom se je takrat zelo mudilo. Ko so Pipana zasipavali, so komunistični rablji žo pripeljali iz šole Strupija in ga gnali k ustrelitvi. Tudi on so je ustavil ob kapelici in dolgo molil. Pogled na klečečega fanta je komuniste živo pekel, tako da so ga v jez; kar potrgali od svetega kraja. Junaški iant )e nato moral prisostvovati kopanju lastnega groba ob robu njive, od kapelice oddaljene kakih 50 metrov. V ta sramotni grob se je zgrudilo Strupijevo truplo.
Ko je domobranec Holozan končal zgodbo o njuni sinrti, so ižanski domobranci začeli z izkopom pok. Pipana. Žo po petih minutah, ko so odstranili zemljo v globini ene lopate, so naleteli na roko, ki je že popolnoma preperela, tako da je ostala le kost. Kmalu nato se je pokazala lobanja, ki je bila nagnjena naprej, ker je bil izkopani grob za junaškega fanta prekratok. Na čelu in za tilnikom je bila vidna luknja od revolver-skega strela. Tudi ostalo truplo je bilo tako preperelo, da ga ni bilo mogoče celega hkrati dvigniti iz groba. Opaziti je bilo ludi ostanke kratkih spodnjih hlač, v katerih je bil pokojni pokopan. Drugo obleko so mu komunistični roparji namreč pobrali. Znanci so pokojnika takoj spoznali po zobeh. Kosti in druge ostanke so domobranci devali na rjuho, nakar so vse skupaj položili v pločevinasto krsto.
Takoj nato so se udeleženci odkopa-vanj napotili k samotnemu Strupijevemu grobu. Tu so domobranci-kopači v globini 26 centimelrov najprej naleteli na lobanjo. Truplo je bilo nekoliko bolj ohranjeno kot Pipanovo. Dobro so se poznali tudi še ostanki spodnjih hlač in srajce, na kateri je domobranski zdravnik nadporočnik dr. Končan ugotovil št. 803, s katero je imel pokojni Strui>i zaznamovano perilo, ko je stanoval v Ma-rijanišču. Tudi na njegovi lobanji se je poznal strel v čelo.
Tako so skrbne roke zopet dvignile iz zemlje trupli mučenikov, ki so ju komunisti tako krvoločno uničili. Višji domobranski kurat stotnik dr. Lenček je obe krsti blagoslovil, nakar so ju domobranci prepeljali na Ig, od tam pa z avtofurgonom na Žale, kjer -»ta tmoli v kapelici sv. Cirila in Metoda čakali poti v rojstni kraj na Gorenjskem
Zasuti s cvetjem sta krsti pokojnikov sprejemali ves torkov dan obiskovalce, ki so prihajali k pokojnikoma in ju kropili. Popo dne ob treh pa so se tovariši m prijatelji zadnjikrat skupno poslovili w rajnih junakov, ko so sorodniki umorjenih, prijatelji in ostali znanci pospremili prenos obeh trupel na avtofurgon. v imenu zbranih se je od obeh žrtev komunizma v lepem govoru poslovil lova ns-akademik. V zadnji pordrav rurtvi_ ma junakoma pa je pred odhodom avfo-iurgona zapel pevski zbor pesem-žalo-
stlllKO,
Bt 260.
t Žerjav Gregorij,
stolni kanonik v Ljubljani
Rojen je bil kot drugi otrok posestnika Jakoba Žerjava in njegove žene Marije roj. Jakopič v Plavžkem rovtu v najvišje ležeči hiši jeseniške župnije na Gorenjskem (1100 m nad morjem) dne 12. marca 1888 in še isti dan krščen po jeseniškem župniku Keršiču Janezu; dali so mu tudi ime svetnika, ki ga Cerkev isti dan praznuje. Imel je dva brata in štiri sestre, od katerih je s. Alojzija umrla kot uržulinska učiteljica v Škofji Loki na sveti večer 1918, druga — Min-ka je pa učiteljica. Brat Jakob, gospodar na domu, in sestra Katarina, ki je pokojnemu 20 let gospodinjila, sta tudi že umrla. Brat Jože je uslužbenec v tovarni na Jesenicah, sestra Francka je pa umrla že v nežni mladosti.
Ljudsko šolo je obiskoval na Jesenicah; nižjo gimnazijo v Kranju (1899— 1903), višjo pa na klasični gimnaziji v Ljubljani in jo dokončal z maturo z odliko 4. juliia 1937. V Ljubljani je bil gojenec Aloizijevišča in je kot osmošolec ureieval »Domače vaje«.
Bogoslovje je študiral v Ljubljani 1907—1911. V 3. letniku je bd prefekt v Alojzijevišču pod vodjo dr Karlinom Andrejem, polnejšim tržaškim škofom in nazadnje lavantinskim knezoškofom. Za duhovnika je bil posvečen 5 julija 1911 in je novo mašo zapel 16. julije v jeseniški župni cerkvi. Novomašni govornik mu je bil bivši jeseniški župnik Zabuko-vcc Janez, takrat župnik v Križah pri Tržiču. Jeseniški župnik pa je bil takrat Skubic Anton, poznejši ribniški dekan,
Se i6to leto je bil imenovan za pre-fekta v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu, kjer je ostal dve leti. V tem času ie napravil disertacijo za teološki doktorat na Dunaju pod naslovom »Quid Bessa-rion de ,Filioque' docuerit«, ki je bila takoj potrjena.
Jeseni leta 1913 je bil sprejet v zavod Sta. Maria dell'Ani«na v Rimu, ki ga je takrat vodil sloveč pridigar dr. BreJiner Maka. Študiral je biblične vede na papeškem bibličnem institutu, ki ga je bil ustanovil Pij X. V drugem letu rimskega bivanja je napravil disertacijo »Quasnam partes Jeremias pro historia sui temporis habuerit«, ki je bila potrjena pričetkom maja 1915. Rektor bibličnega instituta p. Fonck mu je že pre-skrbel štipendijo za enoletno bivanje v Palestini; denar je bil naložen v Amsterdamu. Naročil mu je, naj si pusti brado rasti, ker čez dva meseca bo že odšel v Orient.
Pa je prišlo nenadoma obvestilo, da bo Italija v kratkem napovedala vojno Avstriji, in tako so vsi Avstrijci, profesorji in študentje, tekom 24 morali zapustiti Rim. Odpeljal se je za zadnjim rednim brzovlakom in bil 8. maja 1915 že na Jesenicah. (Vojna je bila napovedana na binkožtno nedeljo 23. maja 1915). Tako mu je vojna preprečila zad-nji ipit, promocijo in ekskurzijo v Palestino. — V Rimu mu je bil najljubši prijatelj dr. Frings Josef, ki je koncem feta 1942 zasedel nadškofijsko stolico v K61-nu ob času, ko je mesto preživljalo najtežje dneve.
Jeseni 1915 pa je krenil na sever; bil je namreč sprejet v višje duhovniško vzgajališče Avguštine) na Dunaju, kjer je ostal dve leti. Disertacijo je imel že preje potrjeno, napravil je še tri stroge izpite in bil 29. marca 1917 promoviran za doktorja teologije. Promotor mu je bil dr. Innitzer Theodor, poznejši dunajški nadškof in kardinal. V Avguštineju pj je bil v tem času direktor dr. Ujčič Josip, poznejši beograjski nadškof. — Skupno s tovarišem dr. Klinarjem Tomažem je oskrboval na Dunaju tudi slovensko službo božjo pri sv. Antonu v Puthon-gasse in Marijino družbo za slovenska dekleta v avguštinski cerkvi. Spovedo-val je tudi vojake po bolnišnicah na Dunaju in v okolici.
Vrnivži se v domovino je t septem bru 1917 drugič nastopil službo prefekta v zavodu sv. Stanislava, kjer je zopet ostal dve leti in bil obenem eno leto su-plent za verouk na škofijski gimnaziji.
Nato je stopil v šolsko službo, ko je bil v oktobru 1919 imenovan za stlplenta, avgusta 1922 pa za profesorja verouka na realki v Ljubljani. Neposredno po vojni delo na realki ni bilo lahko; zrahljalo s« mu je zdravje in moral jc prekiniti
Postanite ..SVETOV" naročilih
Baj g tem podpirate dobro domačo knjigo in bogatite svojo knjižnico!
delo za eno leto z dopusom. — V tej debi je tudi predaval Kot honorarni na-stavnik na teološki fakulteti ljubljanske univerze en semester sirski lezik ln dva 6emestra arabski jezik.
S 1. septembrom 1925 se je pa kot profesor verouka preselil na državno žensko učiteljišče, kjer je poučeval tudi na dekliški vadnicl. Od decembra 1926 do junija 1932 je opravljal na zavodu tudi službo poslovodje. Ko je bilo leta 1932 žensko učiteljišče združeno z moškim v eno, je bil po upokojitvi dotedanjega profesorja veotuka na moškem učiteljišču dr. Demšarja Josipa imenovan za profesorja verouka na državni učiteljski šoli.
Po promociji Codellijevega kanonika dr. Kimovca Franca za stolnega dekana je zaprosil za izpraznjeno mesto Codellijevega kanonikata. Baron Codelli Anton pl. Fahnefeld ga je v 1. 1935 na to mesto pretenziral, nakar je bilo izvreno imenovanje za kanonika s papeško bulo z dne 5. avgusta 1935. Za kanonika je bil inštaliran 1. decembra 1935 skupno z dr. Zupanom Alojzijem.
Kot stolni kanonik je bil tri leta stolni pridigar, ravnatelj škofijske računske pisarne, referent za pastoralne in sodal-ne konference, preiskovalni sodnik cerkvenega sodišCa, škofijski cenzor.
Poleg strogo cerkvenih 6lužb se je udejstvoval od 1. 1928 dalje v mladinskih organizacijah. Uredil je dva letnika orlovskega glasila »Mladost« in sicer leta 1928 in 1929. Ko je bil »Orel« razpuščen, je urejeval prva dva letnika »Kresa«, novega fantovskega glasila. Ko je na mesto »Orla« oživela Zveza fantovskih odsekov, je vstopil v njen centralni odbor kot od škofa delegirani duhovni vodja.
Pokojni g. kanonik je bil izredno nadarjen ter mož močne volje; vsako delo, ki ga je bil prevzel, je opravil do potankosti točno. Po značaju je bil tako plemenit, da ni imel nikoli v življenju pro-tivnika. Dobroto srca in ljubezen do bližnjega je prejel že od domače sončno dobrotljive hiše, posebno od svojih svetniško zglednih staršev. Velik je bil po izobrazbi in delu, največji pa gotovo po svoji tako pristni ponižnosti. Čeprav je veliko trpel v življenju, ni nikoli tožil, V zadnji bolezni, ki ga je 6koraj priklenila za tri mesece na posteljo, ni tožil. Za vsako postrežbo in tolažilno besedo je bil srčno hvaležen.
Bog naj pokojnega g. kanonika poplača z večnim plačilom! Duše njegova pa naj se spočije v miru Kristusovem!
NOVI GROBOVI
+ Dr. Gregorij Žerjav. Po daljši bolezni je odšel k Gospodu 21. novembra g. dr. Gregorij Žerjav, stolni kanonik, konzistorialni svetnik in ravnatelj škofijske računske pisarne. Njegovo truplo bodo prenesli v četrtek 23. novembra ob 7.15 zjutraj iz hiše žalosti Pred škofijo 3 v stolnico, kjer bo pogrebno opravilo s sv. mašo, nakar ga bodo prepeljali na Zale. Pogreb bo ob treh popoldne iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Naj rajnemu sveti večna luč, vsem njegovim dragim iskreno sožalje.
+ Na praznik Darovanja Marijinega je v Gospodu zaspala gdč. Iva Rnkovčc, učiteljica v Dobu pri Domžalah. Pogreb rajne bo v četrtek, dne 23. t. m. ob 4 popoldne z Žal na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev.
1" Marija Nabernik. Umrla je v etu starosti gospodična Marija Nabernik. Pokopali jo bodo v petek ob 14 z Zal, kapele svete Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Za njo žaluje sestra Tina in ostalo sorodstvo.
OSEBNE NOVICE
Zlata poroka. Dne 24. novembra bosta jetniški paznik v p. Karol Jeglič in njegova zvesta družica Josefina Jeglič roj. Ribič praznovala 50 letnico svoje poroke. Slavljeneema želimo še mnogo let zadovoljnega življenja.
Poroka. V nedeljo, dne 19. nov. 1944, sta se poročila v cerkvi Marijinega Oznanjenja g. Edo Ravnihar, trg, pomočnik prt tvrdki Ant. Krisper, in gdč. Milka Petrit, trg. pomočnica Jstotam. Za priči sta bila g. Jakob Škrob ar, zasebni uradnik, in g. Tone Ravnik, prof. Značajnemu paru obilo sreče in božjega blagoslova.
Samo delaj, veselje bo prišlo samo od sebe. (Goethe.)
Koledari
Četrtek, a. listopada: Klemen X., papež ln mučeneo; Fellolta, mučenica; Lu-
krecija, devica ln mučenlca. Lunina sprememba: prvi krajec ob 8.53.
Horscbel nupoveduje dož ln sneg. Petek, 14. listopada: Janez od Križa, spoznavaleo in ustanovitelj reda; flri-zogon, mučeneo; Flora, devica in muč.
Dra.asko gledališče: »Kar hoiete«. Bod D. Ob 16.30.
Operno elednlišče: »Jenufa«. Ited četrtek. Ob 16.30.
Kino Matica: »Immcusee« ob 16 ln 18.
Kino Union: »Dvoživka« ob 16 in 18.
Kino Sloga: »No® v Benetkah« ob 18 ln 18.
Lekarniška služba: N o i n o ilsibo Imajo lekarne:
dr. Kmat, Ciril "Metodova costa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4. in mr, Ustar, Selcnburgova ulica 7.
Vzgledni učiteljici v spomin
Rodila se je pred 76 leti v Ljubljani, kjer se je predvsem s svojo izredno močno voljo usposobila za ljudskošolsko učiteljico. S 26 leti je nastopila službo kot voditeljica na enorazredni ljudski šoli v Goričah nad Kranjem, kjer je delovala polnih 36 let do upokojitve. Nato je še nekaj let preživela v Goričah, s katerimi se je tako zrastla, da se je le težko poslovila od njih leta 1934, ko se je preselila v Ljubljano. Tu jo je zatekla grozotna vojna, kateri se je v zadnjem času pridružila še huda bolezen, ki jo je izmučila do smrti tako, da je 13. t. m. umrla in smo jo 15. t. m. spremljali na njeni zadnji poti k Sv. Križu,
Tak je kratek in na videz suhoparen njen življenjepis. Ali v resnici njeno življenje ni bilo suhoparno, kajti kot učiteljica in kot človek je daleč nadkrilila povprečne sovrstnike. Bila je predvsem izredno vestna, marjiva in požrtvovalna učiteljica. Naj temu v dokaz navedem samo to, da je v njeni delovni sobi večer za večerom ob polnoči še vedno gorela bč pri popravljanju SoUkih nalog in pripravi za naslednji dan. Kljub temu smo jo videli ob 6 zjutraj vsak dan pri sveti maši. Ni pa ji bilo dovolj, da je dala 36 letnikom goriških rojakov temeljito ljudsko šolsko izobrazbo. V svojem prostem času je izobraževala svoje bivše učence tudi še, ko so te zdavnaj odrasli šolski dobi. Ko v Goričah še ni bilo organizirane pro6vete, je zbirala fante in dekleta in jim širila um^ko obzorje. Pri poznejšem prosvetnem društvu pa je bila ona večinoma duša vsega. Pokojna _ učiteljica je imela izredno fin čut za 6ocialno pravičnost. Za časa svojega delovanja v Goričah si je poiskala prijatelje povsod: med bogatimi in revnimi, nadarjenimi in zaostalimi. Ni je hiše in ne še tako majhne koče v goriški fari, kamo«' ne bi bila ona stopila. Odlikovala jo je globoka vefa v Boga. To vero pa je vsajala tudi v mlada srca svojih učencev. Leto za letom je vodila tiste, ki so ee pripravljali za prvo sv. obhajilo, po več tednov vsako jutro k sv, maši, kjer je v sredi med njimi klečala na trdem kamnu in na glas z njimi molia. Kolikokrat je v ta namen žrtvovala dobršen del svojih počitnic! Skušala pa je svojim učencem tudi kasneje ohranjevati to vero. Sam Bog ve, koliko je zanje premolila in kolikokrat je romala tri ure daleč na Brezje k Mariji Pomagaj samo za to, da bi izprosila varstva in pomoči kakemu svojemu bivšemu učencu, ki ga je videla v dušni ali telesni nevarnosti!
S temi m že mnogimi odličnimi lastnostmi si je pokojna učiteljica postavila v srcih vse goriške fare, zlasti pa v srcih kakih tisoč učencev, ki jim je dala temeljno izobrazbo, neminljiv spomenik. Tam bo ona po svojem velikem in izredno uspešnem delu še živela v tyodoči rod, ki bo komaj učakal učitelja, ki se bo v svojih dobrih lastnostih dvignil do višine, ki jo je dosegla pokojna učiteljica Terezija KovaEič.
Naj počiva v miru!
T. B.
Obvestila Prevoda
Delitev moke, testenin, marmelade ln kisa Pojasnilo
V časnikih z dne 16, novembra 1944 objav, ljena delitov moko za drugih 10 dni novembra: 1.5 kg testenin na zadnjih 15 odrozkev, 0.5 kg marmelade tor Vi litra kisa na osnovne živilsko nakaznice, ki jih je Izdal Mestni preskrbovalo! urad (MPU) v Ljubljani, velja tako za potrošntko znotraj varnostnega pasu (osnovna nakaznica brez protiskn), kot za ljubljanske občane zunaj varnostnega pasu (osnovna nakaznica s protisknnimi zelenimi črtami).
Delitev testenin Ljubljančanom zunaj zapornega pasu
Ljubljanski občani, ki so projell osnovno živilsko nakaznico za november od Mestnega prcskrbovalnegu urada v Ljubljani, dvig. nejo pri svojem slulnem trgovcu na 5 dnevnih odrezkov za riž in testenine z datumi od 11. do 15. novembra 500 g testenin. Na ta način je novembrska mesečna količina rlža — testenin zanje ista kot za občane znotraj varnostnega pasu, t. j. 1 kg riža in 3 kg testenin.
Enako dobijo moko ln kvas na odrezek »Mlad e 417« dodatne živilske nakaznice za mladino od 10. do 18. leta starosti (DoMc) s protiskano eno vljoličnsto črto, kot mladina znotraj zapornega pasu.
Delitev moke za zadnjih II dni novembra
Ljubljanski potrošniki dvignojo pri svojem stalnem trgovcu na novombrsko osnovno živilsko nakaznico, ki jim jo je izdal Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani (zno. traj varnostnega pasu: brez pretiska; zunaj tega pasu: s protiskaniini zelenimi črtami) 1.86 kg enotne (pšenlčne) moke ln 15 g kvasa za zadnjih 10 dni novembra (odrezki za kruh ali moKo z datumi od 21. do 30. novembra).
Delitev moke, rlža In testenin na dodatne živilske nakaznice
Potrošniki, ki so v posesti dodatnih živilskih nakaznic za dolavce (RD, TD ali NTD), za noseče žene ali bolnike za mosco novombor, prejmejo pri svojem stnlnetn trgovcu brez ozira, katera občina je nakaznico izdala:
1. Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (ltl>) In noseče žene (N): dnevno 150 g kruha ali na drugih 10 dnevnih odrezkov 1.24 kg enotne (pšenlčne) >nioke tor
g kvasa.
2. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih delili (TD): dnevno 250 g kruha ali na drugih 10 dnevnih odrezkov za kruh ali moko 2.0C5 kg enotne (p&mlčne) moke ter 13 B kvasa; razen toga prejmejo na odrozke za riž — testenine: na št. 1 ln 2 skupno 200 g rlža ter na št. 3, 4, i in ( sknpno 400 g testenin.
3. Na dodatno živilsko nakaznico za de-lavco pri najtežjih delih (NTD): dnevno 350 g kruha ali na drugih 10 dnovnlh odrezkov za kruh ali moko 2.893 kg enotne (pšenlčne) moke in 18 g kvasa; razen tega projmejo na odrezke zn rlž — testenino: na št. 1 in 2 skupno 200 g riža tor nn št. 3, 4, 5 in 6 skupno 400 g testenin.
Delitev moke na dodatne živ. nakaznice za delavce za zadnjih 10 dni bo objavljena naknadno.
4. Na dodatno živilsko nakaznico za krnh za bolnike: dnevno 100 g kruha ali na zad-njih 10 dnevnih odrezkov 82( g enotno (pšenlčne) moko in 5 g kvasa.
Notranjci! •
Ob prvi obletnici grahovske nesreče se bomo Notranjci spomnili padlih junakov in počastili spomin vseh no. tranjskih žrtev z žalno službo božjo, ki jo bo daroval g. msgr. dekan Matija ^kerbec z asistenco notranjske duhovščine v petek ob 8 v frančiškanski cerkvi pred glavnim oltarjem. Prosimo, da pridejo vsi gg. duhovniki, ki so rojeni na Notranjskem, in oni, ki so službovali na Notranjskem ob tri četrt na osem v zakristijo. K službi božji vabimo vso protikomunistično javnost. Popoldne ob treh se bo vršila v prostorih Kmečke pisarne kratka komemoracija. V slučaju alarma pa četrt ure po alarmu. Vabimo vse Ko-tranjce, da se komemoracije zanesljivo udeleže.
Iz poštne službe
Pošte Stičua, St. Vid pri Sti*pi In Višnja gora prično poslovati dne 25. novembra t 1. za pisemsko službo in za službo z navadnimi paketi brez označene vrednosti.
• • •
Slovesne tnaBe ob II r stolnici do nadaljnjega ne bo več. Pač pa bo ob 8 (pridiga 20 minut pred 8) maša s slovenskim petjem, pri kateri bo pel zbor, ki je dosedaj pel pri slovesni maši. Vse pevke In pevce opozarjam na to spremombo ln prosim, da bi tudi vnn. prej tako radi sodelovali na stolnem koru kakor so dosedaj. — Ravnatelj stol. kora.
V petek, 24. novembra, na praznik sv, Janeza od Križa, bo v karmeličanskl cerkvi nn Solu cclodnevno češčenje namosto fare v 2i-reh. Ob 6 slovesna av. maša. Tiha av. maša ob 7, 7.30 In ob 8. Ob 16 govor, pete lltanijo Srca Jezusovega, zahvalna pesem ln blagoslov. Lepo povabljenil Pridite, molimol
Prijave za igradirlno za davčno 1. 1145. Sindikat hišnih posestnikov opozarja hišne posestnike, da se morajo prijave dohodkov od zgradb za leto 1045 vložiti do 30. novembra t. 1. Pojasnila ln tiskovino se dobe v tajništvu sindikata, palača Bata, II. nadstr.
Kupujem kože divjih 4n domačih živali, lisice, dihurje, polhe itd. po najvišji ceni. — Kožuhovlna DANILO PREDA LIO. Ljubljana, Sv. Petra cesta 18, telefon 36-46.
Formlcot pastile za tiesinfekcljo usi In grla dobite v lekarnah.
Žene In matere! Naša molitvena ura bo v četrtek, 23. novembra, ob 16 v stolnici pri Mariji Pomagaj. Molile bomo Iz knjlžlo »Ure češčenja« v čast Materi božji ln darovale naše molitve za duše v vicah, zlasti za žrtve brezbožnega komunizma. Knjižice prinesite s seboj. Prodajale se bodo pa tudi še prt corkvenih vratih, vendar zadnjič. Opoznrja-mo zato. da si Jo po možnosti vsaka kupi, ki je šo nima.
Tudi v II. letniku SVETOVE knjižnic
NE SMEJO ostati knjižne polica brez »SVETOVIH« knjig. NAROČITE SE TAKOJ NA »SVET!«
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Živilski trg ▼ svoji skromnosti j
Ob valovanju goste megle ee je zadnjo novembrsko sredo že prav zgodaj razvijal skromen promet na živilskem trgu. Gospodinje so zlasti postajale okoli prodajalk petršilja, ki ga je bilo med vsemi vrtninami in zelenjavo največ, saj so ga nekatere gospodinje kupovale kar po kilogramu in še več. Doma ga vsade. v zaboje ali pa ga posuše. Solate — en-divije je bilo primerno, ne prevelikih zalog. Dobro v prodaj so šle zeljnate glave, ki jih je bilo tudi nekaj. Na izbiro so bile tudi zelene kolerabice in ohrovt. Kronika naj že omeni, da so nekatere ženske prinesle na trg par košar gob, to v prvi vrsti mraznice ali sivke, za katere so gospodinje pokazale veliko zanimanje. Poleg mraznic so bile napro-naj manj užitne trobente po maksimalnih cenah. Vse gobe so bile hitro prodane. Branjevke so na družinske nakaznice
Miklavževo darilo ^cnMga
Bsle Vrtnice. Tiika'l.arcnrechtova.
Dobi se v upravi „Vigredi", Slomškova 1, in v knjigarnah.
Kaj fe novega pri naših sosedih?
S Spodnje Štajerskega
Prisega Volkstnrmovcev v Ptuju in Trbovljah, Ko so na ptujskem pokopališču te dni počastili vse padle vojake iz tega kraja vpričo zastopnikov štajerske domovinske zveze, oborožene sile in države, je govoril vodja krajevne skupine Mauscnitz. Nato so nastopili Volfcsturmovci in bili po nagovoruokrožnega vodje in deželnega svetnika Bau-erja zapriseženi. — Tudi v Trbovljah je bila zaprisega Volksturmovcev skupno s počeščenjem padlih junakov vpričo oblastnih zastopnikov. Tu je ob tej priliki govoril okrožni vodja Ebertardt.
Na ptujskem ljudskem izobraževali-
ščn je te dni predaval Oswald Bock o propagandi in lažnivih vesteh, in Bettine Arnim in oče znanega grafika Franca Blittersdorfa.
Na vzhodnem bojišču je podel desetnik Josip Šinko iz Gradca.
Umrl je v Gradcn tapetni mojster Franc Breznik in bil 17. novembra t. 1-pokopan na ondotnem centralnem pokopališču.
Zlato poroko ▼ Vojnikn pri Ceiju sta obhajala zakonca Andrej in Betka Baronik. Oba sta še duševno čila in pri
polni telesni moči. Prejela sta številne
čestitke.
Smrt znanega geologa. »Tagespost« poroča, da je nedavno v Ischlu umrl
znani geolog in raziskovalec domačih krajev "5 letni Filip vitez Blittersdorf, ki je bil pravnuk Clemensa Brentana
m a, a*
Smrtna kosa na Dunaju. Kakor poroča »Neues Wiener Tagblatt« z dne 19. novembra 1914 so umrle na Dunaju v dneh 5., 6. in 7. novembra 1944 med drugimi tudi tele osebe: Marija Ada-mec, rojena 1900; Ernestina Adamec, 1929; Ana Aknič, 1871; Oton Andrejaš, 1921; Ana Bavšek, 1921; Vilibald Bav-šek, 194.3; Josip Benedek, 1940; Otilija Beneš, 1908; Frqnc Beranek, 1892; Oton Blašnek, 1884; Leopoldina Blašnck, roj. 1895; Ana Btirger, 1876; Ivana Cejn, 1901; Antonija Hmelik, 1922; Amelija Hmelik, 1940; Roza Doležal, 1896; Ana Dufek, 1904; Karel Franci, 1864; Ludo-vik Hostan, 1895; Alfred Hočevar, 1929; Marjeta Hrovatič, 1923; Terezija Jan, 1903; Magdalena Jana, 1899; Valter Ja-navšek, 1918; Neža Ješke, 1882; Marija Josipanovič, 1924; Frančiška Klecaiij 1896; Marija Kocijan, 1870; Gabrijel Kolarc, 1877; Marjeta Kolman, 1895; dr. Alojzij Kral, 1888; Ana Krejči, 1890;
Marija Kubec, 1901; Hermina Kubec, 1925; Peter Lavenčuk, 1924; Melanija Lokvenc, 1916; Hermina Lorenc, 18S6; Ivana Molik, 1911; Gunter Molik, 1933; Liza Molik, 1938; Edvard Novak, 1900; Kristina Novak, 1902; Edvard Novak, 1933; Mihael Nujka, 1912; Flora Pavlik, 1888; Albin Petrovič, 1916; F rančiška Pirker, 1873; Ana Pič, 1898; Terezija Pšenička, 1881; Alojzija Pšenička, 1926; Roza Rak, 1901; Elizabeta Sebaetjan, 1899; Viljemina Semenič, 1876; Ana Ši-mek, 1906; Marija Soliar, 1872; Ema-nuel Svoboda, 1896; Franc Svoboda, 1869; Aleksander Stepanov, 1923; Flora Štefan, 186S; Rudolf Strnad, 1880; Karel Stiasi)y, 1882; Martin Stibernič, 1929; Rudolf Strnad, 1883; Karolina Strnad1, 1893;- Anton Tkalec, 1895; Anton To-man, 1879; Matilda Tomšič. 1870; Frapc Tomšič, 1864; Franc Tuma, 1936; Matija Turek, 1879; Ana Turek, 1885; Terezija Urban, 1883; Franc Urban, 1899; Edit Urban, 1909; Evelina Urban, 1939; Jurij Urban, 1941; Viljemina Trnka, 1885; Franc Vavra, 1896 in Marjeta Vavra, 1896.
Berite knjige Slov. knjižnice I
naprej prodajale česen po 17 lir kg. Na črni borzi je česen dosegel že 100 lir. Gospodinje se obračajo na Prevod, da bi naj odredil prodajo že vskladiščene čebule, ki jim je v gospodinjstvu že pošla. Mnoge gospodinje so že nekaj dni brez čebule.
Poštnina v gotovini
Ljubljanski peki so 6i hitro znali pomagati, ko je začelo primanjkovati denarnega drobiža in niso mogli 6trankam vračati v drobižu, da so napravili posebne bone, na katerih so označili ime pekarne in znesek, V zadnjem času so mnogi poštni uradi na deželi brez poštnih znamk za pisma. Da lahko pisma naprej odpremijo, so poštni uradi začeli poštnino pobirati v gotovini in tiste zneske potem zaznamujejo na pismu e kratko uradno pripombo, da je poštnina v gotovini plačana in znesek zaznamovan v dnevniku. — Zbiratelji poštnih znatnk so zadnji čas postali prav živahni in se zanimajo tudi za pretiskane znamke.
Prošnja šestdesetletnikov in drugih
Izkušeni šestdesetletniki in starejši ljudje naprošajo Prevod, naj bi na kak način ukrenil in pripomogel, da bi tudi stari ljudje bili deležni tu in tam kakih priboljškov, če drugače ne, vsaj nakup jabolk naj bi jim bil omogočen. Tudi starejši ljudje si požele kako jabolko, toda ga ne morejo dobiti, ker za nje jabolk ni na trgu. Prevod bi dobro storil, ko bi določil primerno množino jabolk za starejše ljudi, ki že več mesecev na svoje starostne nakaznice niso prejeli ne mleka, ne drugih dobrin. Starega človeka, kakor so to mnogi videli, je pred dnevi zelo užalostilo, ko je videl, kako so se neki dečki obmetavali z jabolki, a sam si ni mogel privoščiti niti eno jabolko. Stari ljudje izražajo nado, da bo Prevod to prožnjo uvaževal in ukrenil, da bodo stari ljudje lahko kupili kako jabolko.
Razne nesreče in poškodbe
Postrešiek, 78-letni C e r a r Ivan sei je pri padcu hudo poškodoval na glavi. — Neka kolesarka je v divjem diru podrla in povozila 4-letno hčerko poštnega nameščenca Pelikanovo Olgo. Kolesarka je ovadena sodišču. — Pri padcu si je zlomila desno nogo 70-letna zasebnica K r h i n o v a Neža. — Z vrelim mlekom se je hudo oparil po životu 1-letni delavčev sin R a h n e Vinko.
»SVETU
<( je uutjaiO
pisana beseda
Naznanita liublfanskih prireditev
pramsito g:edeilišCe
fclitu'«. 23. novembra, ou 16.30: »Kar hočete«.
Itel D.
ivtrk, 24. novembra. Zaprto soliotii. li. novembra, ob 16.30: »Marija Stuart«. Red Premierski. V letošnji uprizoritvi Schlllerjeve »Ma. rljc, Stuart« bosta igrali vlogo kraljic Ma. rljD ln Ellzabote za abonentske predstave jI Ukmar-Boltarjeva in Mira Danilova, iz-,fH abonmaja pa M. Sarldova lu Maria Ve-ki sta igrali lanske abonentsko predsta-Vlogo Okellija bo igral letos prvič »lu. islolj Glasbeno akademije Branko Miklavec, jl,n dramskega Študija.
Shakespeare »Kar hočete« Osehei Or-lino - Drenoveo. Sebastljan — Nakerst, An-lonlo - VI. SkrblnSek, Pomorski kapitan p. KovlS, Valentin in Curlo - Bltenc ln Miklavo, Vite« Tohlja Rlg - Peiek, Vitel AnJrel Bledica - Jan. Malvollo - Gregorin. fubiiaa ln Noreo - GorlnSek In Sover, Ka. puolB - blpab, Vodja blrlčev - Verdonik. Olivi ji o »luga — Raztresen, Ollvija — Sa »Jeva. Viola — Razbergerjeva, Marija — Si-otolova. — Retlser: prof O. Sest. Scena: trk. Int. Franz E. Kostumi: D. Kačerjeva.
Operno gledolI$£e
tctrtek, 23. novembra, ob 16.30: »Jenufa«.
lted Četrtek. Pftek, M. novembra: Zaprto. Sobota, 25. novembra, ob 16.30: »Cllvla«, Red Sobota.
Janaček »Jenufa« Osebe: Jonufa — Heyba-lova, eerkovnlca Buryj» — Karlovčova, starka Buryja — Golobova, Laca Klemon — MpuSfiek, Steva Buryja - UrSlč, mlinar — Dolulčar, rlbtar — Zupan, ribtarlca — P°-
liSeva, Karolha - Bukovčeva, dekln - Sad-nikova, Barena — Senegačnikovn, .lano, p«, stirček - Barbičeva. Dirigent Jr Svaru, ro-•liser O. Debeveo.
•Oddaiiilihi MUDlna Jaipsnsi.u prlir,or;t«
R A Di O L3U & L 3 A N A
Dnevni spored za 23, november:
T PoroSilu v nemSčini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini -» Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nalo opoldauskl konoert — 12.30 Poročila v nemSčini, poročilo o položaju in poročila v slovenSčinl — 12.15 Salonski orkester vodi A. Dormelj — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Od dveh do treh, Saro meh — 15 Pronos osrednjoga nemškega sporeda — 17 Poročila v nemSčini ln slovenščini — 17.15 Za muno vedno gro napev —' 18 Veselje na gorah — 18.45 Narodopisno predavanje, Tone Ljubič: Ojnmskib Škratih iu mandeljcu — 19 Pevski kvintet Premflč — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Prenos aktualnega predavanja ■ 20 Poročila v uomSčini — 20.15 Romantike malo si vsaka teli — SI Kako vaiu ugaja — 23 Poročila v nemSčini — 23.15 Večerni koncert izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 23 Prenos osrednjega nemškega sporoda.
mu
Službe
er.ose
Križanka St. 45
1 9 2 3 4 5 6 7 b
10 11
12 13 14 1»
16 17 k 10
2(1 21
22 ii 24 25 26
27 2S 2'J 30
31 *
33 14 35
36 37 3b 39
4:1
Vodoravnos 1. ime in priimek slov. mladinskega pisatelja, 9. jarek na boji-!Ju, 11 barva igralne karte, 12. priprava za privezovanje sena ali žita na vozu, 13. jeza, 15. klica, 16. predlog, 17. ime zadnjega celjskega grola, 19. dva zaporedna soglasnika v abecedi, 20. kraljevski sedež, 22. kemični znak za kalcij, 24. del posode, 26. oblika pomožnega glagoli, 27 moški glas, 29. severni jelen, 31. mesto na Koroškem, 33. polet (tujka), 35. reke in morja, 36. mesto v Italiji, 37. oče, 39. ime češkega krivoverca, 40. pokrajina v Turčiji.
Navpično: 1. tok za meč, 2. ribje jajčece, 3. krajevni prislov, 4. glasbena kratica, 5. učenje, 6, vodna živel, 7. državni zaklad, 8. priimek ruskega pisatelja, 10. priimek slov. pisatelja, 13, kraj na Gorenjskem, 14. mlinarska potrebščina, 17; Abrahamovo rodno mesto, 18. časovni veznik, 20. veznik, 21. lat. kratica za kraj pečata, 23. mesni izdelek, 25. ranocel-nika potrebščina (množ.), 27. vTsta metulja, 28. družinski član, 29. vrsta zabave, 30. časovni prislov, 31. božja čednost, 32. vrednost blaga, 34. število, 37. arabski konj, 38. kemični znak za aluminij.
Rešitev križankpe St. 44 Vodoravnoi 1. naslednik, 10. orel, 11. riba, 12. sam, 13. srd, 15. zid, 17. opora. 20. bosopotež, 22. trata, 24. ped, 26. Ira, 23. mož, 30. Golovec, 33. ta, 35. nakit, 36. t. 1. 37. ona, 39. sad, 40. ilo, 41. Paka, 42. urad.
Navpično: 1. nos, 2. Aran, 3. Sem, 4. I. 1., 5. Evropa, 6 dr, 7 niz, 8. ibis, 9. kad, 13. spori, 14. dreta, 16. obe, 17. ost, 18. ata, 19. uže, 21. beg, 23. koc, 24. Potop, 25. Don, 27. rokav, 28. med, 29, želod, 31. las, 32. vid, 34. Ana, 36. tla, 38. ak, 40. Ir.
,£l KINO »MiT/r.4«'"'
Barvno v e I e d e I e »immbnsee« Kristina Sfiderbaum Cen Uartdat*. Paul Klinger Predstave u!) li In 18.
"MTCINO »SLOGA«
ODereta. polu« Joti Strnuasnvlb melodij
»N0C V BENET-AH«
Llzzl Waldmul!er. lleideinarie Uatbeyer. llarald Pautsen. Predstave ob 11 ln 18._
,EL KINO »11K103« ""
Zabavna komedija
»DVOŽIVKA«
Hllila K rabi - Mathia« VVIemann. Predstav« ob U In 18._
FANTA 14—ti let starega, k zna uiinisiriruti »prej me tnku| v slu/ho za cerkev in dnin utirava pokopališča pr sv križu, Ljubljana, tb
fPoizvedbeJ
zgubil"~srm
osebno izknznico in potrdilo o zuposlitvi nu ime ZnidarSič Prsne. Prosim najdi-letin, da ini isto vrne proti nagradi 200 lir v tovarni (llobotsrli-nigg, Metelkova I).
ZGUBIL SEM
osebno izkaznico in mino dovolilnico od iolodvora do Viča, -Najditelj naj vrne proti nagradi no na. slov osebne izkaznice.
~ Peuk31
pouk HARMONIKE daje strokovnjak po hitri in nipeini melo-di začetnikom in napredujočim, mladini n odrusilm do popotnega znanja. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10287. (u
|_Fr!delkl_J
ZAMENJAM
sladko rdečo icdiino peso. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10269. ^^^^
Stroji.
STARE DEI.E
od strojev, tudi neuporabne, kojiimo. — lehničun pisarn« n» Rimski celi 15. Telefon 37.55. (str
Kolesa 1
GENSKO KOI O prodnm. Naslov v npr. »Slov.« pod St. toasb.
ŽENSKO KOLO dobro . ohrnnjeno, s svetilko, prodam za S200 tir. Naslov: An-golen Plelko, Delavski dom, soba 12/111. levo.
f JPchlšlvoJ
POHIŠTVO
zn eno sobo in kuhinjo prodnm. — Anton Lenčič, Jenkova 4. (i
KUHINJSKO KREDENCO novo, nopleskano ugodno prodam. Svetek . Kartovška t. (1
IJEE8E
Vdana v božjo voljo naznanjava vseiu sorodnikom, znancem, posebno prečosllli duhovščini, dn je dne 21. novembra 1141 ob '/t2 popoldne odSel k svojemu Oo-spodu po plačila najin ljubljeni brat. stric, svnk in nečak, preč. gospod
dr. Gregor Žerjav
stolni kanonik barona Codelllja »stanove, ikot. konzislorialni svetnik, ravnatelj ikol. računske pisarne, bivSi profesor verouka nn državni učiteljski Soli.
Truplo dragega brala počiva na njegovem domu, Pred Škofijo VII., odkoder bo v četrtek. 23. nov., zjutraj ob ".15 preneseno v stolnico sv. Nikolaja, kjer bo za duSo pokojnega ob 7.10 slovesna svetn maša zadušnica in prošnja molitev »Reši me«. Pogreb bo isti dan popoldne ob 3 z Zal iz kapeje sv. Andreja nn duhovsko božjo
njivo pri Sv. Križu. Vse prosiva, da z nami moljte zn duSo nnjinegn brata mnSnikn, ki jo ie bil Gospod nn svetu ozalj-lal s svetimi darovi, da bi se veduo radovala v slavi na nebeškem domu, Lfnbljann, Jesenice nn Gorenjskem. dne 21. novembrn 1144.
MINKA ln JOŽE 2ERJAV. sestra in brat ter ostalo sorodstvo
] Prodamo f
z rezja voza
tovomu, zelo dolu. olirmijeua ln več Se dobro uporuhmli kole, od tovornih voi prodam, Naslov » upruvi »Slov.« pod it. 10261.
KORUZO inečete proč, na gnoj, ker je izrabi prsi " za tvorbo mesa in špelia samo 30%. Zaradi večje Izrabe lu pravilnega načina krmljenja . pitanja po-vliraSajte pri slrokov-"jnku: inž. Prerolj -tolfova nlica 3. (1
HRUŠKE sveže, zamenjam. — Ponudbo n« upravo »Slovenca« |iod zn. »Kurjava« 11. 10293.
PRODAM 2 pnru molkih siro-pacuih čevljev, visoke, nov« St. 40. Ogleda se Cosposvetsko eesta 41 vhod tkozi vrt. (I
...............................................11 m i m iimiim»imiimnin umnimi i nisi um i tnuutimiiuiiinu itmtimimmmaii n rro a
M
fRNO ORLEKO skoroi novo prodom. Peterk« — Barvarska »teza 6.
nudimo
CEV!
ca Ikropljenje vrla, kupimo. Tehnična pisarna, Rimska C. 13. Telefon 37-33._(k
PISALNI! «TROIB lobro ohranjene, bolj Ar cnaoikr kupi loke) po aniviin dnevni ceni tvrdka »(»nest« Pie>erno»» al «4
»O, če vam je samo za to,« je mirno odvrnil stareo, »vas povedem v Ringpo odkoder lahko odplujete po reki navzgor do velikega kanaU. ki vodi v srce Kitajske, naravnost do Pekinga.
»Toda, gospod Portugalec,« som ne-voljno vzkliknil,« najprej hočemo priti v Nanking. Povejte odkrito: aH nas nočete ali ne morete voditi tja?«
»Kaj šel Povedem vas tudi na konec sveta Tod poznam morie vsako ped posebej. Hočete iti v Nanking? Qobro. Prav to noč je plula tjakaj neka nizozemska ladja. Ce bi vedel...«
Omemba nizozemske ladie je bila kakor strela z jasnega za naju. Zelo verjetno je učinek starčevih besed bil viden na najinem obrazu, kajti za hip je umolknil in se nasmehnil. Nato pa je nadaljeval:
»Nizozemske ladje se vam ni treba bati. Kot izkušen mornar vam to laji-ko mirno zagotovim .. •« I»kal srtn prilike, da odvrnem starčevo pozornost drugam, zato sem dejal:
»Skrbelo naju je, č« niso morda tod morski razbojniki...«
knpne. blazine, brisa- ||
če in druga ia (to- g spodlnjstvo uporabne
predmete stnlno kupn- g
je in plača prav do- s
bro trgovino »OOI.KD« E§
— Mestni tre 3 (vhod p
skozi vežoj, (k g
PREMOG g
najraje Ste/.ijskl, kn. s
pim. Ponudbe nn npr g
»Slov., pod »Ugodoo« =
St. 10294._(k g
PUNČKO
It eelololdn. 30—40 rm šg
veliko, kupim. Naslov s
v upravi »Slov.« pol jH
St. 10268. (k =
1
g "Radio |
RADIO APARATE _
in različni radio mn. g
teriai. kakor žarnice, g
bloke, banane Itd., s
stalno kupnie Ivrd- S
ka EVFRrST, PnScr. s
nova nI. 44. (I = it
'M
p
5=
STOLNI KAPITEU LJUBLJANSKI naznanja, da je dne 21. nov. umrl po daljži bolezni, prečastiti gospod
dr. Gregorij Žerjav
stolni kanonik, konzistorialni svetnik in ravnatelj Skolijske računske pisarne
Truplo pokojnikovo se bo preneslo v četrtek, dne 23. novembra ob 7.15 zjutraj iz hiše žalosti Pred škofijo 3 v stolnico, kjer bo ob pol osmih slovesno pogrebno opravilo z mašo, nakar se prepelje na Zale, odkoder bo ob treh pop. iz kapele sv. Andreja pogreb na pokopališče k sv. Križu.
Naj počtva v miru I V Ljubljani, dne 23. nov. 1944.
Pribliial »o nam je čoln, v katerem je bil nek starec.
»Morski razbojniki? Petnajst let ž« križarim tod, pa nisem nikdar slišal o njih. Pripovedovali so, da »o jih videli v bližini Siama, a krenili so proti jugu ln izginili.«
Novo presenečenje! naS sloves kot, morski razbojniki je prUel semkaj že pred nami. Previdno »cm pozval starca naj nama oripoveduje, kar je vedel o teh morskifi razbojnikih. Pripovedoval nama je o kapitanu, ki so ga ubili mornarji, o ukradeni ladji, ki ie bila prodana morskim razbojnikom.«
»Ubili so kapitana?« sem vzkliknil samo zato, da bi povedal kaj več in da bi medtem našel kak izhod.
»Ubili ali ukazali ubiti, ne vem točno. Zdi se da so ga izr-jčili divjakom. Dejstvo je, da so ladjo z morskimi razbojniki videli ob izlivu reke Kam-bodža v bližini Siamskega zaliva in da je malo manjkalo, da niso prišli v roke nizozemskim mornarjem, ki so nekoč bili na tisti ladji.
»Toda ne razumem. Ali so bili razbojniki tisti, ki so ubili kapitana in ukradli ladjo?«
sZdi se, da ne; a vendar je mogoče tudi to, saj se tatovi med seboj dobro razumejo. Vso tako »vojat je treba obesiti. Videli boste, da jih bodo prej ali slej prijeli. Nizozemske in angleške ladje so se sporazumele med soboj da jo bodo preganjale brez prestanka Gorje če se jim tista ledja približal Poznajo jo zelo dobro. Po opisu je zelo podobna tej. Razpisali so nanjo veliko nagrado. Ko sem zagledal vašo ladjo, sem zares mislil, da je razbojniška. A žal nimam sreče. Zadovoliiti se moram s tem, da vam pomagam. Torej v Nanking?
»V Nankingl« sem pritrdil In namignil prijatelju, naj gro z menoj v kabino. Zaprla sva se in se začela posvetovati z ozirom na starčeve zadnie besede, ko sa mu je zdelo, da je »poznal razbojniško ladjo in je upal, da zasluži nagrado Z ozirom na to, da je bil v najinih rokah in sva bila mnenja, da je poštenjak in dovolj pameten, sva ga poklicala k sebi. Povedal mu resnično zgodbo, namreč kako svo kupila ladjo v dobri veri in kaj se |C zgodilo pozneje.
Dobri starec me je molče poslušal in je bil kar presenečen Ko sem končal, nama ie sam svetoval, naj se čimprej Unebiva nesrečne ladje m st kupiva drugo.
»V Nankingu boste lahko naili priliko, da jo prodaste Tudi ne bo težko dobiti manjšo kitaisko ladjico. Ce hočete, vam rad pomagam.«
Obljubil sem starcu bogato nagrado, tako da bi se mu ne mogla zbu- _ diti želja, da bi naju izdal. Nato sem | pristavil:
»Vse je v redu. Kljub temu pa je j še neka velika težava. Če je ta ladja, = kakor trdite, tako dobro znana kako j je ne bodo takoj spoznali? Tudi se mi ne zdi prav, da bi spravili v zadrego j poštenega kupca, če sc nam posreči, i da se je znebimo .. .«
V tem trenutku 6em začutil, kako j me je tovariš potegnil za suknjo. Njegova trgovska vest se nikakor ni skladala z mojo opazko, ki ni bila prav nič trgovska. Toda starec cnc je rešil, ko je odgovorih
»Nikar se n« vznemirjajte Bom že poskrbel za to.«
•Pošteno, seveda.« »Popolnoma pošteno, gospod,« je izjavil in položil roko na prsa.
Segli «mo si v roke. Starcc je odšel, prijatelj pa me je pogledal, zmajal z glavo m mi dejal:
»Gospod Robinzon, nikdar ne boste poslali posloven človek, ker vedno pokvarite kupčijo preden jo sklenete.«
Skomignil sem z rameni in sc nasmehnil, ne da bi kaj odgovoril. Lahko pa bi mu bil rekel, da sepi brez njegove spretnosti in pretkanosti le nekaj dosegel... Pa vem, da bi me ne razumel.
Beg lz Nankinga v Kvintšjang.
Po trinajstih dneh plovbe smo dospeli do severozahodne točke Nankin-(tkega zaliva. Kmalu pa smo dobili obvestilo, da križarita tod dve nizozemski ladji.
Brez dvoma je Imel sam zlodej svoje kremplje vmesl Vsi trije smo sa molče gledali. Tudi starec, kt je bil prej tako samozavesten, ni vedel več, kaj naj stori. Prijatelj je bil teko zbegan, da je pozabil na vso svojo trgovsko vnemo in ker mu je koža bila dražja od bogastva, je predlagal, naj ae izkrcamo ter zapustimo ladjo in blago. Jaz pa nikakor nisem izgubil glave. Prav v lakih trenutkih jo mora človek pograbiti z obema rokama ter po treznem premisleku najti pametno rešitev. Vprašal sem starcu
»Poznate morda kak drug kraj, ki je manj obiskan, kjer bi mogli varno pristati in skleniti kupčijo s kakim Kitajcem?«
»Dva in štirideset milj bolj na jugu jc malo pristanišče Kvintšjang, kamor nikdar ne pridejo Evropejci, lekrcu-jejo se samo misijonarji, ki potem nadaljujejo pot v notranjost dežele. Trgovina ni bogve kako živahna, vendar pa so od časa do časa sejmi, kamor prihajajo v velikem številu kitajski in japonski trgovci z velikimi množinami raznovrstnega blaga.«
m«ll» orlhodnllM s
B
a?
H
m
A, M. BAŠIČi
nib
16
Tako so minili Štirje dnevi od prvega Lavrinega obiska pri Angležu in teh kratkih 6to ur je povzročilo pri obeh mladih ljudeh veliko spremembo. Peti dau pa Lavre ni bilo. Anglež je vsak čas pogledal na uro ip na vrata, če se že odpirajo, a Lavre od nikoder. Kaj, ko bi se ji bil s čim zameril? Nemogočel Vsem drugim, njej pa se ne bi hotel... Jako mučno mu je bilo, da se s sestro, ki je prišla nekajkrat v 6obo, ne more pomeniti. Jako rad bi vedel, zakaj Lavre ni.
Lavre tudi dan potem ni bilo. O-bupno...! Pač pa se )e vrnila sestra Sil-vija iz Splita, s katero se je mogel vsaj nekaj pogovoriti. Silvija je takoj opazila, da Angležu beseda čudno rada uhaja na mlado tolažnlco, zlasti še, ko mu je povedala, da ie grofica. Ni je mogel prehvalitl. Da bi se nekoliko raztresel in pregnal dolgočasje, je poslal v hotel »Petka« v Gruž po nekaj svojih knjig.
V,
Zaradi materine bolezni Lavra ni hodila več v bolnišnico. Ostala je pri materi in z njo vred trpela. Bila ie predlaga in preveč vdane, da ji materine
muke ne bi šle k srcu. Grofica Marija je ležala vse bleda in je komaj dihala.
»Lavra, jaz umiram ..,« je po mučnem molku spregovorila mati.
»Za božjo voljo, mama, ne govori tako!« je planila hčerka in rahlo objela mater na postelji.
Grofica Marija je uprla svoj pogled na sliko Križanega, ki je visela na nasprotni steni, in poiskala z levico roko hčerke, da bi jo z božanjem potolažila. Ali ravno dotik ledeno mrzle roke z njeno življenja polno roko je hčerko prestrašil. Groza pa se je je polastila, fco je mati zahtevala duhovnika. V blazni bolečini se je zgrudila k materini postelji in se je tako divje jokala, da je pritekla Lucija, ki so jo tudi takoj oblile solze ,.. Zvesti Jakob je z vozom zdir-jal po gospoda.
Sedaj so se vrstili mučni prizori. Mati, ki je nekako videla pred seboj vse svoje življenje, se j« poslavljala od hčerke in jo priporočala božjemu varstvu. Naročala je dobri stari Luciji, naj bo tudi Lavri to, kar je bila nekoč njej ob rojstvu in za mladih let. Blagoslavljala je hčerko in ji naročala, naj zagotovi očetu in bratu, če bi se kdaj v življenju vendar le srečali, da ona ni kriva, da je da-
nes tako. Naj pove očetu, da mu je bila zvesta in vdana, in da je nesrečna žrtev hudičevih nakan. Brunu pa naj pove, da mu je bila dobra mati, zato jo naj obdrži v dobrem spominu. Izrazila je tudi trdno zaupanje v božjo voljo, da bo nekoč vse oflito. Ob ginljivlh besedah so se vse tri bridko razjokale.
V jok in stok j« prišel zdravnik, ki je že nekaj dni zapored hodil na obisk. Tudi njemu se je storilo milo. Ker je vedel, da ima grofica hud napad, je napisal poseben recept za polajšanje.
»Gospodična,« je povzel besedo. »Ni tako hudo: gospo mamo je samo trenutno prijelo. Ne bo nič hudega. Samo razburjati se ne sme. Zato se vsaj vi zadr-žite in je ne begajte s stokanjem!«
Trenutki ob bolniški postelji so radi mučni. Zdravnik je bil vesel, da se je zunaj ustavil voz z duhovnikom. V sobo je stopil postaren pater in vsi navzoči so se umaknili v sosedno sobo ,..
Po spovedi je po grofičini ielji duhovnik poklical Lavro, Lucijo, Jakobe in zdravnika. Vsi so prisostvovali obhajilu. Grofico Marijo «o lahno vzdignili, ji podložili blazine in duhovnik je molil neke obredne molitve. Ko je izmolil, je vzel hostljo, da bi jo podal bolnici. Ona pa ga je c rahlo kretnjo roke ustavila, rekoč:
»Dovolite, oče, da pred sprejemom svete popotnice nekaj povem,«
Ko je v znak sporazuma duhovnik
pokimal, je ona, trudno zbravši vse svo-e sile, sunkoma, ali glasno spregovorila, jene besede so bilo pretresljive:
»Preden prejmem zagotovilo večne sreče... prisegam pred križanlm Jezusom ... pred strogim in pravičnim Sodnikom . .., ki me bo skoraj sodil..., da sem nedolžna ... in da sem bila zmerom zvesta... njemu, ki mi ga je Bog prisodil za tovariša v življenju ... Sedaj umiram... in odpuščam nasrečnemu obrekovalcu ... v ljubezni do tistih ..., ki so me zavrgli in zapustili..,, ne po svoji krivdi...«
Lahko si je misliti kak vtis so napravile slovesne besede na navzoče. Starega moža, ki je imel opravka s tisoči bolnikov, so tako prevzele, da je komaj opravil obred, ker zaradi solz bolnice sploh ni videl. Bolnica sama je potem omahnila po strani na vzglavje. Mislili so, da je izdihnila. Zagnali so nov jok, najbolj je bilo čuti Jakobov glas, ki se je dotlej ves čas možato držal. Tudi zdravniku je roka nekolikokrat njglo ušla prek oči. Lavra in Lucija pa se menda od same žalosti iploh nista zavedli.
Sredstvo, ki ga je bil zdravnik za-sal, je bilo rea dobro. Dva dni pozneje sta sedeli Lavra in Lucija ob grofičini postelji. Tiho sta se razgovarjali, ko ae je oglasil sem od vrtnih vrat zvonec. Hitro po tistem je prinesel Jakob brzojavko za Marijo, jo predal Lavri, kar |e* mati opazila. Lavra ja hlastno preletela vr-
stice, se blaženo zasmejala, krčevito stisnila papir na prsa in se nagnila nazaj na naslanjač. Ko je Luciji list potegnila iz rok či6to zamaknjene Lavre, je mati kakor v sanjah čitala: »Grofica Marija Amati Dubrovnik Bonlnovo Dalmacija. — Od obrekova'ca sem izvedel za Tvojo nedolžnost. V štirinajstih dneh bom pri Tebi. Pridem z Avstroamerikan. Ljubi te Tvoj Egon.«
Kakor bi po njej še s prsti prebirala je grofica Marija mečkala brzojavko, pogledala nekam v daljino in čudno razširila oči; truden usmev je zaigral okoli njenih ustnic in omahnila je brez znaka življenja. To je bilo 10. junija 1909.
VI.
Dobra Dora, ki se je bila tako lepo otrudila za srečo ljudi, ni imela uspeha, 'endar je pa čisto nepričakovano postala orodje Previdnosti.
Od obiska v Milanu jI je ostalo edino dopisovanje s prijateljico Eleonoro, nesrečno ženo arhitekta Marzucchija. Ta ji je često pisala o svojih križih in te-iavahv Dora pa jo je pogumila in tola kapi
P' V
žila, Ko se je poročila s kapitanom dolge plovbe Todeschinijem ji je Eleonora poslala bogato ogrlico iz biserov, a za hčerko Klarico ji je potem poklonila
dragoceno zlato zapestnico z brlljantom.
Iz njunega dopisovanja moramo vzeti nekaj odlomkov, ker nam jih je treba za razsvetljenje dogodkovi
Legendarni bof aratJOVsHili junakov
Danes zvečer bo poteklo točno eno loto, odkar je maloštevilna domobranska posadko v Grahovem dobojevala na-ravnost legendarni boj. Samo 46 junakov je celih 15 ur bilo boj na življenje in smrt s tolpo 500 komunističnih tolovajev. Celih 15 ur jih je obsipalu toča krogel iz 19 strojnic, dveh topov in dveh minometov. Ročne bombe so se vsipale druga za drugo v razbito hišo, toda poguma junakom komunisti niso stili. Celih 5 ur so se junaki branili iz gorečih razvalin,
dušeč se v ognju in dimu, toda klonili niso.
SLOVENEC
23. novembra 1944 47. ČETRTKOVA STRAN
lg$p|pt
Balantič Franc
Rajši na Rab kakor h komunistom
Tedaj pa je OF sporočila grahov-skim funtom, da naj le zagrabijo za orožje, češ, da OF razume njihovo res težko stališče. To je bila pa le preračunana igra. Ko je res nekaj cez 30 fantov sprejelo orožje od Italijanov, so dobili že čez t4 dni grozilna pisma iz gozda, da se morajo pridružiti tolovajem ali pa orožje odložiti. Nekaj manj kot 20 fantov je iz strahu pred komunisti orožje odložilo in vsi so odšli raje na Rub kakor v hribe. Le malo je bilo fantov, ki so se zbrali okrog pokojnega trgovca Jožeta Barage, ko je prevzel poveljstvo straže, in vztrajali so v borbi, dokler ni pozno v jesen prišel v Grahovo pokojni Franc Krem žar s svojimi tovariši, Balantičem, I.avričcm in Tomnžičem Stanko-tom. Kmalu se je grahovska posadka tako okrepila, da je obvladala ves teren med cerkniško in starotrško faro. Do 8. septembra 1943 ni imela nobenih izgub.
Z junaškim izpadom je Kremžar rešil 35 soborcev sigurne smrti
Po sramotnem izdajstvu badogliev-cev se je pokojni poveljnik Kremžar Franc umaknil iz Grahovega skoraj z vso posadko in se pridružil pudobski posadki. Nekateri so ostali doma, a so bili pozneje kljub svečanemu zagotovilu komunistov, da se jim ne bo nič zgodilo, vsi postreljeni: Jože Baraga v noči 15. oktobra 1943 v Jelendolu, Franc Šega 22. oktobra v Jelendolu, Škrbec Stanko tudi 22. oktobra isto-tam. Logar Matija je padel že začetka oktobra v Begunjah, Rok Franc pa je izginil brez sledu.
Pokojni Franc Kremžar pa se je v Pudobu tolovajem uprl in se med razvalinami boril vso noč od 13. na 14. september, zjutraj ob 5 pa je zapove-dal junaški izpad in rešil 35 soborcev tako rekoč smrti iz žrela. Padla sta iz njegove posadke le Ule Janez iz Grahovega in Strle Franc z Milanovega vrha. Rešeni borci so prišli čez Javornik skoraj popolnoma raztrgani in bois na Rakek in od tam v Ljubljano. Čim pa je bilo ustanovljeno Slovensko domobranstvo, so se grahovski junaki priglasili kot prvi k domobrancem. In ker vsaka ptica najraje tja leti, kjer se zvali, so se tudi grahovski junaki vrnili v prijetno Grahovo, brž ko so se mogli. Ljudje so jih sprejeli z odprtimi rokami, kajti v šestih tednih tolovajske vlade so okusili mnogo gorja; čez 30 vaščanov je bilo ubitih, vas pa skoraj vsa porušena.
Mala domobranska četica -strah komunističnih tolp
Mala, a pogumna četica domobrancev — štela je komaj 30 fantov — se je vrgla z vso vnemo na delo. Njena prva skrb je bila, da vzpostavi zopet red v vasi in da za jamči vaščanom osebno varnost. Pokojni Kremžar je v kratkem času povečal število posadke na 76 notranjskih fantov. Posadka je rasla iz dneva v dan in, da je imela snmo še mesec dni časa, bi se bila povzpela na 200 borcev, kar bi bilo s podporo cerkniške in begunjske posadke zadostovalo — pri dobri oborožitvi, seveda — da bi bila vzdržala vsak naval tolovajev. In prav ta Krem-žarjeva hitrost in organizacijska sposobnost njegovih tovarišev je silno vznemirjala živce domačim terencem, ki so čutili, da izgubljajo med ljudstvom zaupanje. Zato so prav domači terenci zahtevali pri vodstvu tolovajev, da morajo Grahovo čim prej napasti, ker je bila nevarnost, dn se bo domobrniisivo v Grahovem popolnoma utrdilo. Tolovajsko vodstvo, ki je bilo tako rekoč vsako uro obveščeno o slabih točkah grahovske posadke, je zahteve terencev usvojilo, zlasti ker se je balo, da ne bi utrjeno Grahovo postalo odskočna deska za napad na Loško dolino. Tolovaji so prav računali, da. če rnzbijejo grnhovsko posadko, bo padla soma no sebi vsa cerkniška dolina. knr se ie tiidi zgodilo. Poleg tega so pa vedeli tolovaji, da se bo po nemški ofenzivi popolnoma strt borbeni duh tolovajev zopet dvib'nil, če bodo
Kremžar Franc
mogli pokazati vsaj kakšen navidezen uspeh. Tako je torej prišlo do napada v noči od 23. na 24. november. Napad sicer ni prišel nepričakovuno, ker se je
Lavrlč Bogdan
že kakih 14 dni prej šušljalo o napadu po Loški in Cerkniški dolini, vendar pa ni nihče pričakoval, da bo napad tako divjaški.
Kaho ic bilo usodno not
Usodnega dne je proti mraku poslal pokojni poveljnik France Kremžar dve večji ogiednici, eno čez Strmec proti Blokam, drugo pa proti Ložu. Ena se sploh ni vrnila pred napadom, druga pa ni opazila nič sumljivega. Polovica posadke se je utaborila v hiši lesnega trgovca Alojza Krajca v vseh obrntnih in stanovanjskih prostorih pokojnega trgovca Barage Jožeta, druga polovica pa, kolikor jih ni odšlo v patruljo, je bila v Sokolskem domu in v Fužinar-jevi hiši (pokojnega Janeza Drobnica). Druga polovica posadke se je rešila skoraj vsa, iz prve polovice pa se je rešilo samo devet fantov.
Kakor se je pozneje izvedelo, je vodil tolovajski nnnad Dnki. V borbo je poslal edinice XtV. tolovajske divizije, kakor poroča tolovajski listič »Naša vojska«. »Tako so proslavljeno brigade XIV. divizije v silnem ofenzivnem naletu zavzele sovražni postojanki Grahovo in Velike Lašče, še pred tem porušile Štnmpetov most ter po izredno hudih borbah vdrle v Kočevje, kjer je padel junaški komandant XlV. divizije, polkovnik tov. Mirko Bračič.« Iz tega poročila je najbolj razvidno, kako lažejo svojim naivnežem komunisti. Danes vsak otrok ve, da so si tolovaji razbili flave v Grahovem, Laščah in Kočevju. V teh treh napadih je padlo čez tisoč dvesto tolovajev, domobrancev pa niti sto ne. V vseh treh mestih pa ni niti enega tolovaja, ker jih branijo domobranci.
Za gotovo je znano, da sta napadali Grahovo najmanj dve brigadi — Tomšičeva in Šercerjeva — in en odred, vsega okrog 800 ljudi. Tolovaji so se približali Grahovemu s treh strani. Ena skupina se je prepeljala s čolni v Dol. Jezero. Ta je postavila od Pod-krajnika do Grahovega štiri močne zasede s 400 ljudmi. Druga skupina, glavnina, je pridrvela čez Strmec in tretjo skupino, okrog 150 ljudi, je pripeljal Daki čez Žirovnico, Kamno gorico pod Grahovo.
Pozneje se je dognalo, da so se zbirali tolovaji v Loški dolini v vaseh Vrhnika Markovec in Knežja njiva. Dne 23. novembra so morali prebivalci teh vasi do štirih popoldne speči kruli in ga razdeliti tolovajem. Ob petih popoldne so tolovaji iz Loške doline odšli.
V Grahovem ni bilo do devete ure zvečer nič posebnega. Kmalu po osmi uri je prišel k posadki neki mož, ki je povedal, da se nekaj šušlja po Grahovem, da mislijo tolovaji napasti Poveljnik Kremžar je iz previdnosti takoj zbudil fante, ki so bili po večini že ledi k počitku, le nekateri so leže kramljali in se smejali. Posebno se je šalil pesnik Balantič, češ da noče iti bos v nebesa. Fantje so mirno čakali v hiši, poveljnik pa je pričakoval poročila od obeh oglednic. Ena se je vrnila z južnovzhodne smeri in je sporočila, da ni na vsej poti opazila prav
stano rušile zid, strojnice so tolkle vsuko odprtino. Vurnih kotičkov v hiši je bilo vedno manj. Prehajanje iz sobe v sobo je bilo nemogoče. Posadka v spodnjem delu hiše se je branila ločeno, dokler ji ni zmanjkalo streliva. Šele ob pol osmih je vdrla drhal v spodnje prostore in zajela 13 fantov, ki se niso imeli več s čim boriti. Toda fantje v zgornjih prostorih se niso ustrašili smrti. Branili so sc junaško naprej.
Ker so strahopetni tolovaji videli, da jih v boju ne morejo premagati, so ubrali drugo pot, pot zločincev. Najprej so popolnoma izropali gostilniške, trgovske in stanovanjske prostore pokojnega trgovca Jožeta Barage. Na tri voze so naložili vse blago. Ko
nič sumljivega; druga oglednica se pa še ni vrnila.
Okrog pol desete ure je opazil stražar pred hišo več izstrelkov raket v oddaljenosti 100 m. Še isti trenutek so se pojavili pred njjm štirje tolovaji in že so počili prvi streli. Stražar ie skočil v hišo in zapahnil duri. Hiša je bila takoj obkoljena z vseh strani. Nekaj domobrancev, ki so bili zunaj hiše, se je zateklo v Sokolski dom, od tam pa so se umaknili v gozd; isto so storili domobranci, ki so se nahajali v hiši Jerneja Drobniča, padel je le eden ali dva, šest do osem fantov pa se je skrilo v zvon;k. Dva izmed teh sta se čudežno rešila.
Na Krajčevo hišo se jc vsula toča krogel. Sedemnajst strojnic je vso noč bruhalo krogle v zid, toda brez vsakega najmanjšega uspeha. Domobranci so se v hiši branili kakor levi, zlasti ker so pričakovali, da bo prišla vsak čas pomoč. Kmalu po deseti uri se je pripeljal z osebnim avtomobilom poveljnik cerkniške posadke Rado Petrovič. Tolovaji ga niso na poti prav nič napadali, ampak so ga pustili nemoteno naprej. Ko pa se je avto ustavil pred Krajčevo hišo, so ga v hipu obsuli mitraljezi s kroglami. Šofer De-bevec in poveljnik Petrovič sto imela komaj še toliko časa, da sta skočila v hišo. šele tu je spoznal poveljnik Petrovič, v kakšnem obupnem položaju se nahaja grahovska posadka. Begunjska posadka je izstrelila le nekaj min iz težkega minometa,- toda na pomoč si ni upala, ker ni vedela, kakšen je položaj. Takoj so namreč nastopili cerkniški terenci s svojo propagando^ Raztrosili so po Cerknici in Begunjah, da se bliža Cerknici močna tolovajska vojska. Fantje niso vedeli, kaj naj store. Usodna napaka je bila, da se je poveljnik Petrovič sam napotil v Grahovo.
Zjutraj so hofele na pomoč večje edinice iz Logatca in Št. Petra, toda pot preko Javornika je bila tako močno zaseknna, da je bilo čiščenje preveč zamudno, zato so se morale vse edinice vrniti nazaj v Št. Peter. Če bi bil pohod teh edinic uspel, bi bili vsi tolovaji popolnoma obkoljeni. Na ta način je bila Grahovska posadka prepuščena sama sebi. Kljub vsemu temu pa fantje v obkoljeni hiši niso niti trenutek popustili v borbi. Na vsak tolovajski strel so odgovorili desetkratno. Niti en tolovaj se ni smel približati hiši.
Okrog ene ure po polnoči so pripeljali tolovaji dva topiča, ki pa nista imela merilnih naprav, zato so morali tolovaji streljati iz bližine 10 m. Top so naravnali na okno, včasih so zadeli, včasih ne. Malo pred četrto uro zjutraj je bil kot prvi zadet od granate poveljnik Petrovič, ki je kmalu na to izdihnil. Šele po šesti uri je padlo šp nekaj fantov, toda to ostalim borcem ni strlo poguma. Granate so nepre-
rnjc ,
dim. Plamen je objel vso hišo, toda nesmrtni borci so se branili naprej. Nekateri so onemogli zaradi dušečega dima in so popadali na tla. Pesnik Balantič je v smrtnih mukah obnemogel ležal na postelji, dokler se ga ni usmilila »črna« smrt. Poveljnik Kremžar Franc pa je bodril in vzpodbujal so-borce naprej. Njegova mala četica se je redčila, dokler ni ostal popolnoma sam. Malo po 11. uri se je še pokazal sko^j okno in streljal na tolovaje, dasi je bil že trikrat močno ranjen. Tedaj pa ca je zadel rafal iz strojnice in omahnil je v goreče razvaline. Padel je ovenčan s slavo junaške smrti eden najdoslednejših katol. borcev, eden izmed tistih redkih poveljnikov, ki so zagrenili največ težkih dni razbojniku in stokratnemu morilcu, »narodnemu heroju«, bivšemu pekovskemu vajencu — Stanku Semiču.
Istočasno kot hišo so zažgali lolo-vaji tudi zvonik in cerkev. V zvoniku je za vedno zatisnil svoje oči smrtno ranjeni Bogdan Lnvrič iz Ljubljane. Poleg njega so padli še trije junaki, potem ko so zadali največ izgub sovražniku. Dva borca sta se rešila tako, da sta se umikala po goreči strehi do konca cerkve, potem pa ko so tolovaji odšli, sta samo nekaj trenutkov prej, preden se je zrušila goreča streha na tla, skočila na cerkveni vrt.
Nesrečne žrtve so žive pometali v ogenj
Toda komunisti bi ne bili komunisti, če bi poznali vojaško čast. Nikdar niso imeli na sebi niti trohice vojaške časti, kajti od njihovih rok kaplja nedolžna kri, ki vpije do nebes po maščevanju. Ko se je 13 fantov zaradi pomanjkanja streliva po vseh vojaških predpisih predalo, so jih tolovaji zverinsko pobili. Pripeljali so jih h goreči hiši, jih na pol prestrelili v hrbet in potem žive pometali v ogenj. To so delali vpričo domačih terencev ob vrisku in veselju podivjanih. moralno propadlih komunistk. Pa razbojniki niso mučili samo teh borcev, ampak so na isti način s strelom ranili tudi dva starčka, stara oba čez 70 let in ju potem živa vrgli v ogenj, in sicer Pelana Miha in Andreja Sro-botnika. Ni ga človeka na svetu, ki bi smel samo prst položiti na ta dva uboga starčka, ker nista še živ dan nikomur nič žalega storila. Tojia terenci so hujši kot zveri, to so pošasti v človeški podobi, to niso ljudje. Staro sovraštvo je njihova življenjska gonilna sila, ki jih ne zapusti nikdar. Tako so svoje staro sovraštvo zlili tudi na
ta dva uboga starčka in so ju pognali v smrt.
Duki je mislil, da je uničil vso posadko v goreči hiši, ni pa vedel, da se je devet fantov rešilo v javno tehtnico, v katero je bil vhod iz vež.e. Na vhod se je namreč sesula stena jn goreči strop, tnko da so bili fantje živi pokopuni. Šele ob štirih popoldne so začeli kopati ruševine in ob 10 zvečer so se izvlekli iz razbeljenega groba. Dva fanta sta bila ranjena, pa sta morala z nadčloveško potrpežljivostjo prenašati bolečine, samo da nista izdala svojih soborcev. Več kot pet \ir j so tolovaji pijani zmagoslavja hodili nad živimi pokopanimi. Niti slutili niso, da se nahaja pod njimi devet »belih psov«, katerim bi tolovaji najrajši kri izpili. Dva fanta pa sta ušla iz kleti in potem ves čas napada zdela | v kopici slame, katero so tolovaji ves čas pukali izpod njiju.
Pa še nekaj je grenilo Dakiju zmagoslavje. Daki je razpostavil okoli hiše 19 strojnic, toda dve je popolnoma zatajil in ju naperil naravnost na glavna vrata, misleč, da bo Kremžar poskušal izpad, ali pa da ga bo prisilil na predajo. Toda pokojni Kremžar je daleko nadkriljeval svojega ne-' vrednega nasprotnika. Proti jutru je dal Kremžar nalašč odpreti glavna vrata in tedaj sta zaregljali obe prikriti strojnici — seveda v prazno.
Umori in ropanja
Ob eni popoldne so tolovaji odšli. S seboj so odpeljali ves živež rivelt posestnikov in vso obleko ter vse blago iz trgovine Jožeta Barage. Vsak 1 o-munist je dobil po tri metre blnga. Zažgali so dve hiši in uničili cerkev ter zvonik. Domobrancev je padlo 33, tolovajev pa več, kakor se je naknadno zvedelo. Oni so svoje žrtve zamolčali in na skrivaj pokopati. Neki tolovaj se je izdal pozneje v Loški dolini, ko je zvedel za domobranske izgube, z vzklikom: »Potem smo imeli pa mi več žrtev kot oni.« Samo lahko in težko ranjenih je bilo komunistov okrog 80. Domobranci so nesporno ugotovili 22 mrtvih komunistov, druge žrtve so komunisti pri priči odvlekli izpred oči. Nekatere so nalašč pustiji zgoreti, čeprav bi bila njihova dolžnost, da jih rešijo. Sicer so jo pa takoj odkurili iz Grahovega in si niso upali počakati domobranske pomočL
Neizmerna je naša bol ob izgubi vsakega protikomunističnega bjrca, Neutolažljiva žalost nas navdaja ob prvi obletnici grahovske nesreče. In težko, da bi mogli preboleti mučeni-ško smrt 33 nesmrtnih junakov. Vendar pa smemo izpovedati, da smo ponosni na take junake, ki so s prezirom zrli ure in ure grozni smrti v oči, a niso niti za trenutek klonili z duhom, Ti mladi borci so vedeli, zakaj umirajo, zato so se tudi znali boriti. Molče so padali v ogenj. Nihče ni prosil komunističnega morilca nuiosti. Groznt so bile bolečine gorečih mučencev, toda večje je bilo njihovo zaupanje t božjo pravičnost, ki so ga izkazoval z nadčloveško potrpežljivostjo in herojsko borbo. Tak boj »brez upa zmage« se bije samo enkrat v tisoč letih Po pravici rečemo, junaštvo grahov skih mučencev je bilo več kot legendarno. V zgodovini protikomunistične ga boja na Slovenskem bodo njihov; imena blestela kakor biseri. Vsem po štenim Slovencem bo spomin na njihovo smrt neizčrpen vrelec novih mo ralnih sil. Njihova nevenljiva slavi naj poveličuje slovensko ime.