349 Družba sv. Cirila in Metoda. Članek, katerega je prinesla zadnja „Nova Soča" o družbi sv. Cirila in Metoda, zdi se nam tako važen, da ga podajemo celega našim č. čitateljem v resno premišljevanje. „Naš dopisnik „i z p o d Oavna" v zadnji številki zatrdil je po vsej pravici, da ^Družba sv. Cirila in Metoda* spada v tisto vrsto naših društev, katera z enako požrtvovalnostjo podpirajo vsi slovenski rodoljubi brez ozira na stan ali politično prepričanje, katero v 350 novejšem času dela velik razdor v narodnem in društvenem življenji posebno v osrčji naše razkosane Slovenije. To je resnica, kateri gotovo pritrdi vsak razsoden ^Itatelj. Veuder pa se prav pri tej naši velevažni družbi kaže tudi še inarsikaka druga resnica, ki posebno nas tu ob zahodni slovenski meji jako hudo boli in vznemirja. Iq ta velevažni pojav v naši družbi sv. Cirila in Metoda naj z današnjim člankom po vrednosti osvetlimo ter predočimo v blagovoljen presodek tisti gospodi, ki se bo čutila prizadeta po teh naših odkritosrčnih in dobrohotnih besedah. Ljubljanska dnevnika sta priobčila odborovo poročilo za 1. 1890. Iz tega poročila je razvidno, da je družba imela lani nasleduje STROŠKE: 1. Vrtec in šola v Trstu, vrtci v Celji, Podgori, gld. kr. v Pevmi in na Greti........2666.75 2. Narodno šolstvo.......... 850.— ¦v o. Studentovske kuhinje in podporna društva 345.— 4. Natisk 4. in 5. zvezka knjižnice, podobe sv. C. in M. in knjigovez........ 787.86 5. Natis „Vestnika* za 1. 1890...... 288.76 6. Nagrade pisateljem ........ 20.— 7. Nakup molitvenih in zabavnih knjig in učil 418.76 8« Podpore podružnicam........ 139.80 9. Tiskovine............ 88 70 10. Troški predsedstva, tajništva, blagajništva, poštnine, za glavno skupščino itd. . . . 269.21 Skupaj 5874.84 Nasproti tem stroškom je pa imelo društvo naslednje DOHODKE: L Doneski podružnic......... 3322.80 2. Pokrovitelji........... 669.— 3. Podpora si. dež. zbora kranjskega . . . 1000.— 4. Podpora mesta ljubljanskega..... 400.— 5. Darila in dohodki od veselic..... 544.85 6. Volila............. 671.— 7. Za prodane družbene knjige..... 235.83 8. Za naznanila v „Vestniku"...... 211.20 9. Obresti od naložene glavnice..... 451.14 Skupaj 7505.82 Stroški 5874.84 Prebitek 1630.98 Saldo konec 1889. 1. 9013.14 Ostane v blagajni konec 1890. 1. 10644.12 ki so naloženi pri raznih posojilnicah in hranilnicah. Iz tega računa je razvidno, da so družbo stali vsi njeni zavodi v L 1890. le 2666 gld. 75 kr., vse ostale stroške so pa provzročili drugi nameni. — Pri tej točki moramo brez ovinkov povedati, da prva in glavna naloga naše družbe je vender ta, da se v pomešanih krajih slovenske manjšine oskrbe s potrebnimi šolami in z otroškimi vrti, da se s tem naredi konec dosedanjemu potujčevanju naše mladine. Najpoprej glejmo, kaj je neizogibno potrebno, potem šele na ono, kar je koristno in lepo. Tako n. pr. je neizogibno potrebno, da bi se v Go~ rici ustanovila še vsaj dva otroška vrta, Kajti z gotovostjo lahko trdimo, da nikjer po pomešanih krajih bi družbena podpora ne rodila tako velikih in tako hitrih uspehov nego prav tu v Gorici. Tukaj je na tisoče našega ljudstva, ki je čestokrat proti svoji volji siljeno pošiljati svoje otroke v laške šole in otroške vrte, ker so slovenski prenapolnjeni ali pa predaleč od njih bivališča. Ako bi pa imeli v Gorici vsaj dva otroška vrta (— laških je vse polno : 6 mestnih in več zasebnih ! —) iu poleg dekliške trirazrednice tudi deško šolo, pokazala bi Gorica v narodnostnem oziru kmalu vse drugačno lice. In do tega bo moralo priti, kajti neodpustljiv naroden greh bi bil, ako bi še nadalje mirno gledali, kako se polaščuje naša mladina. Ako se bo slovenski živelj v Gorici polaščeval po željah naših narodnih nasprotnikov, potem planejo ti slovenski janičarji kakor gladni jolkovi na našo okolico, da bi jo polagoma privedli v ostudno Kraljestvo slovenskih renegatov. Politično društvo „ Slogau se po svojih močeh upira takemu nevarnemu polaščevanju slovenskega življa v goriškem mestu, kajti v njeni trirazrednici in otroškem vrtu ohranjuje se in vzgaja nad 200 slovenskih otrok v predragem nam materinem jeziku. Še veči pa bi bi! uspeh, ako bi poleg dosedanjih zavodov mogla vzdrževati še vsaj deško dvorazrednico in še dva otroška vrta. Kar se tiče potrebnih slovenskih ljudskih šol za dečke in deklice, storili so se potrebni koraki, da jih ustanovi mestna občina goriška. Da mesto stori v tem oziru svojo postavno dolžnost, v to bomo delovali z vsemi zakonitimi sredstvi, in upamo, da dosežemo svoj namen v nedolgem času. Za potrebne otroške vrte pa bomo morali še nadalje sami skrbeti, in naša prva skrb bodi, da se čim prej otvorita vsaj še dva otroška vrta v Gorici. Gmotne stroške morala bo večinoma prevzeti naša družba sv. Cirila in Metoda, kar goriški Slovenci lahko zahtevamo z vso pravico, ki je razvidna iz drugega oddelka tega članka. (Konec prih.) 357 Družba sv. Cirila in Metoda. (Konec.) Dohodkov je bilo 7505 gld. 82 kr. Med temi sta podpori kranjskega deželnega zbora 1000 gld., Ljubljanskega mesta 400 gld, in volilo 500 gld. nepozabnega slovenskega rodoljub* Fr. Kotnika na Vrdu. Vse podružnice pa so dale le 3322 gld. 80 kr., kar je vkljub nepremožnosti slovenskega naroda v obče vender le premajhna vsota. Kaj je temu krivo? Po našem mnenji prevelika mlačnost in zaspanost Slovencev na Kranjskem. Ta dežela, ki Laj bi bila vsem Slovencem v vsakem oziru v vzgled, ima res lepo število podružnic : štirideset jih je, a vse te so dale družbi v celem letu 1890. u bornih 145 7 gld. 3 3 kr. Na to svotico Vojvodina Kranjska nikakor ne more biti ponosna, nasprotno : zakriti bi morala od sramote svoj obraz pred slovenskimi deli drugih dežel. Štirideset podružnic na Kranjskem moralo bi vsa-kakor položiti na družbeni plemeniti žrtvenik vsaj štirikrat večjo vsoto ! Ako pregledamo zaznamke o doneskih kranjskih podružnic v 1. 1890., mora res zaboleti srce vsakega pravega rodoljuba, tako malenkostna požrtvovalnost in naklonjenost do naše prevažne šolske družbe kaže se na Kranjskem. Huda sodba, a resnična ! Nekatere podružnice iz večjih krajev so poslale jako neznatne doneske, marsikje pa celo podružnice ni, dasi bi morala tamkaj biti ter vzgledno delovati za družbene namene, n. pr. ženska podružnica v Ljubljani, ki bi sama lahko oskrbela družbi dohodkov za dva otroška vita pri nas v Gorici. A Ljubljanske narodne gospe se ne dado vzbuditi po vzgledih svojih vrlih sovrstnic v Litiji, v Trstu in pri nas v Gorici!! Vse drugače je pri nas na Primorskem. Tu je narodni davek vsled vedne borbe proti našim narodnim nasprotnikom tako velik, da večji ne more in ne sme biti. — Vzemimo za vzgled deželico Goriško. Tu je naše rodoljubno razumništvo in zavedno prebivalstvo zložilo le za »Slogine" učne zavode radodarnih doneskov 1583 gld. 69 kr., torej še za 126 gld. 33 kr. več, nego je cela dežela Kranjska položila na oltar družbe sv. C. in M. Vrhu tega je samih 9 podružnic na Goriškem poslalo družbenemu vodstvu v Ljubljano 808 gld. 75 kr., a štiri podružnice so se v tem času šele osnovale, tako da njih donesuov še ni v računu za 1. 1890. Sama ženska podružnica Goriška poslala je 300 gld., dasi so naše rodoljubne gospe in gospodične oskrbele otročičem otroških vrtov v Gorici, Pevmi in Podgori za božičnico z darovi v vrednosti nad 400 gld., ki niso vzprejeti v nikak račun. Jednake božičnice se prirejajo v Gorici vsako leto! Ako primerjamo število Slovencev na Goriškem in Kranjskem ter njih požrtvovalnost za namene družbe sv. C. in M. vidimo, da so goriški Slovenci sedemkrat po-žrtvovalnejši nego naši ljubi sosedje „Kranjci". Koga naj ne razžalosti taka mlačnost Slovencev na Kranjskem? Seveda : za neko novo tiskarno v Ljubljani, ki je najbrže tako potrebna, kakor kurje oko na nogi, so pa letali kar celi stotaki. Celo vsota 550 gld. je bila naznanjena med darovi! Družba sv. C. in M. vzdržuje še nekaj let otroški vrt v Pevmi ter podpira Podgorskega, letos pa je dala „Slcgi" prvo podporo v znesku 500 gld. Toda doslej smo goriški Slovenci v vsem skupaj več dali družbi nego ona nam. Vse to, kar smo povedali doslej, pač opravičuje našo zahtevo, da nam mora družba oskrbeti vsaj še dva otroška vrta v Gorici, kajti potreba je nujna, uspeh pa bi bil tak, da bi se ga od srca veselil vsak rodoljuben Slovenec. A&o družba to stori, potem bodo naše podružnice na Goriškem toliko bolje poslovale, ker se jih ljudstvo oklene z veliko večjo navdušenostjo za preplemenito nalogo naše Ciril-Metodove družbe; tako bi drugi Slovenci le malo ali nič pripomogli k vzdrževanju zaželjenih novih otroških vrtov. In če bi tudi dokladali nekaj sto-takov, nič za to, saj n. pr. cela dežela Kranjska, ki ne pozna takih stisk in težav, v kakoršnih živimo tu ob meji, mora pač nekaj storiti za nas, ki piičakujemu njene pomoči. Posnema naj v požrtvovalnosti prebivalstvo na Goriškem, pa bo! Sami pač ne moremo skrbeti za vse svoje velike potrebe na polji narodne vzgoje na Goriškem ! Zato te uljudno obračamo do slavnega glavnega odbora s prošnjo, da bi ustregel naši opravičeni želji ter ustanovil v našem mestu dva otroška vrta. Upamo, da naše prošnje ne bodo brez uspeha. * * Gori opisana mlačnost kranjskih Slovencev za to našo prevažno družbo je oni vrzok, ki nas tu ob meji po vsej pravici — vznemirja, kakor smo omenjali že v uvodu tega članka. Ako k doneskom goriških podružnic prištejemo še moško v Trstu z doneskom 1579 gld. 26 kr., žensko v Trstu z 71 gld. 90 kr., sv. Ivana v Vrdeli s 33 gld. ter Podgrajsko v Istri s 64 gld., dobimo donesek primorskih podružnic 2556 gld. 91 kr. — torej le za 110 gld. manj, cego so stali vsi družbeni zavodi na Slovenskem. To leto smo Primorci dali družbi torej več nego ona nam. Nikakor pa ni upati, da bi Primorci vsako leto sami krili vse stroške, ki bodo vsako leto morebiti še veči. Ako se to pričakuje od nas, potem je družba sv. C. in M. za nas nepotrebna, ker ona ima gotovo ta namen, da pomaga Slovencem ob jezikovnih mejah v vzdrževanji potrebnih šol in otroških vrtov. Kaj bo z nami, ako naša požrtvovalnost tu ob meji opeša, a na Kranjskem ostane tako neznatna, kakeršna je bila 1. 1890.? To so pač opravičeni vzroki, da nas podani račun za 1.1890. vznemirja in da tem potom prosimo slovensko 358 razumništvo na Kranjskem, naj začne nekoliko požrtvo-valneje delovati, za našo prevažno šolsko družbo. Ne oodite mlačni, gospoda, v tem prevažnem narodnem delu, kajti Vaša sveta dolžnost je, da skrbite za narodni obstanek Slovencev ob jezikovnih mejah. Vedite, da za po-tujčeoim delom Koroškega iu Primorskega pride na vrsto dežela Kranjska !! In s tem bodi konec našemu opominjanju! Vaader pa moramo naposled še izjaviti, da s svojim člankom nismo TOftlilLmojPBM odbor, kate- PŽBULJžUmS^^ ! ^ Družbeni odbor častno, vestno in požrtvovalno vrši svojo vzvišeno nalogo. Vsa čast in hvala mu !