KRALJEVINA J U G O S LAV I J A SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 15. kos. V LJUBLJANI, dne 30. julija 1930. Letnik L 65. 66. 67. 68. 6». 76. 11. V S K B Uredba o ureditvi obmejnega prometa z Madžarsko. Uredba o izvrševanja nadzorne oblasti nad občinami .s sedežem banskih uprav. Pravilnik o katastrskem premerjavanju. Popravek v zakonu o položajih in o zvanjih itd. uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo. Popravek k uredbi o tarifah za upravitelje konkurzne mase. Pravilnik seje za sklep ustave islamske verske zajednice. Izpremembe in dopolnitve v pravilih za drž. strok, izpit uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo. I N A : 72. Razpis. (Uvozno carinjenje gnjati.) 73. Razpis o potrdilih o izvoru blaga naše trg. zbor. v Solunu. 74. Izpremembe v pravilniku o zbiranju prispevkov za po- gozdovanje. 75. Imenovanje članov v banski svet Dravske banovine. 76. Razglas o priobčevanju službenih objav. 77. Razglas o policijski uri v srezu Gabru. 78. Naredba o pobiranju taks v zdravilišču Bled. 76. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 65. Na podstavi § 2. zakona o trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko, sklenjeni v Beogradu dne 24. julija 1926. (Službene novine z dne 25. decembra 1929., štev. 302) CXXVII1. (Uradni list z dne 27. marca 1930., štev. 193/43), predpisujemo to Uredbo o ureditvi obmejnega prometa z Madžarsko.* § L Zaradi izvrševanja se objavlja zapisnik, sklenjen v Beogradu dne1!, oktobra 1929. na podstavi čl. 17. odredb ° specialnih ugodnostih, danih obmejnemu prometu v Prilogi A trgovinske pogodbe med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko z dne 24. julija 1926. Ta zapisnik se glasi v prevodu: Zapisnik 0 izvrševanju člena 17. priloge A trgovinske pogodbe (določila, ki se nanašajo na posebne ugodnosti, dane obmejnemu prometu), sklenjene med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko dne 24. julija 1926. v Beogradu. Za izvrševanje določil člena 17. priloge A k trgovinski pogodbi, sklenjeni med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko dne 24. julija 1926. v Beogradu, sta obe vladi določili svoje delegacije, in sicer: ' Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5 juniia 1930.. štev. 122/XI VI. g. dr. Stanka Erhartiča, šefa odseka ministrstva za zunanje posle; g. dr. Milorada Vlaškalina, inšpektorja ministrstva za notranje posle; g. Gjordja Fotiča, inšpektorja ministrstva za finance; g. Dušana Trajkoviča, sekretarja ministrstva za finance; g. dr. Dragotina Nikoliča, pripravnika ministrstva za zunanje posle. Vlada kraljevine Madžarske: g. dr. Žila de Bola, sekretarja poslanstva; g. Ladislava Hertelendija, sekretarja ministrstva za zunanje posle; g. dr. Šarla Štauba, sekcijskega svetnika ministrstva za finance; g. Stefana Rajsa, generalnega inšpektorja ministrstva za finance; g. dr. Amona Polcerja, sekretarja ministrstva za notranje posle; ki so se, ko so preiskali razmere na licu mesta, sporazumeli o naslednjih določilih: § 1. Za obmejna pasova, predvidena v členu 1. priloge 4 k trgovinski pogodbi, ki obsega odredbe o specialnih ugodnostih, danih obmejnemu prometu in ki se v dalj-njem besedilu tega zapisnika nazivajo s skrajšanim izrazom »odredbe«, se smatrata ozemlji med mejno črto in črtami, katerih točen opis je v prilogi štev. 1. tega zapisnika. Priloga štev. ,2. tega zapisnika obsega seznamek vseh krajev, ki se nahajajo v dotičnih obmejnih pasovih, § 2. Za promet med obema obmejnima pasovoma služijo prehodne točke, označene v prilogi štev. 3. tega zapisnika. Prehodne točke, obsežene v omenjeni prilogi, so porazdeljene po njihovem namenu na tri kategorije, in sicer: Prehodne točke I. kategorije za carinska pota, o katerih je govor o odstavku 2. člena 3. priloge Č trgovinske pogodbe, služijo: a) za promet oseb, opremljenih z rednimi potnimi listi in za promet živine, prevoznih sredstev in predmetov po občih pogojih obstoječih carinskih predpisov o fijftdjiarodjjajp prometu, ki so v veljavi na ozemlju obeli strank pogodnie; b) za pronjet prebivalcev obeh obmejnih pasov, opremljenih % »obmejnimi kftrtami«, predvidenimi v členu 6. odredb ali s »prepustnicami«, o katerih je govor v členp odredb, kakpr tudi zg promet predmetov, omenjenih v členih 2. in 3. odredb, ter s pogoji, tam omenjenimi; c) za promet lastnikov in zakupnikov dvovlastnil) posestev, opremljenih z »dvovlastniškimi prehodnieami«, predvidenimi v členu 7. odredb, in članov njihovih rodbin in njihovih pomagačev (sluge, nameščenci, delavci), kakor tudi z,a pregon njihove živipe in promet pred’ ipetov, omenjenih V členu 5, odredb, s pogoji, tam predvidenimi. Prehodne točke 11, kategorije služijo: za promet oseb in za promet predmetov, omenjenih zgoraj v odstavkih pod b) in c). Prehodne točke 111. kategorije služijo: izključno za promet oseb in promet predmetov, omenjenih zgoraj pod b) in za promet oseb, omenjenih v članu 8, odredb, S skupnim sporazumom se lahko ukinejo tiste prehodne točke, naštete v prilogi štev. 3. tega zapisnika, ki bodo pozneje postale odveč. Po drugi strani pa bo moči v slučaju potrebe a skupnim sporazumom ustanoviti nove prehodne točke ali izmenjati kategorije prehodnih točk, določenih s tem zapisnikom. Kar se tič* mostov in mostičev kot prometnih sredstev na prehodnih točkah, naštetih v prilogi štev, 3, tega zapisnika, se uporabljajo ustrezajoče odredbe konvencije o čuvanju in vzdrževanju mejnih rest, potov in mostov, sklenjene due 24. julija 1926, v Beogradu. § 3, Lastniki in zakupniki dvovlastnih posestev, ki so v trenutku, ko »topi ta zapisnik v veljavo, že uživali ugodnosti dvovlastniškega režima, smejo uživati ugodnosti, določene v odredbah, tudi v slučaju, da se kraj njihovega rednega stanovanja ali kraj njihovega dvovlastnega posestva nahaja izven obmejnih pa*ov. določenih v | 1, tega zaDisnika. § 4, Prebivalci obmejnih pasov, opremljeni z »obmejnimi kartami«, določenimi v členu 6. odredb in predpisanimi v $ 9. tega zapisnika, ki Želijo prenesti za svojo hišno potrebo iz obmejnega pasa druge stranke pogoduice v svoj lastni pas predmete in proizvode, navedene v členu 2. odredb, morajo nameravani prenos ustno prijaviti oblastvu, oziroma organu, ki vrši carinsko kontrolo na dotični prehodni točki. Proizvodi, omenjeni ▼ točkah L, 2., 3., 4. in 5, člena odredb, se smejo prenašati tudi v količinah, potrebnih za daljši čas nego za en dan, toda najdalje za 7 dni, in sicer s pogojem, da uvoznik to potrebo dokaže pristojnemu carinskemu oblastvu. Carinska odprava imenovanih predmetov in proizvodov se vrši po uradni dolžnosti in na osnovi ustne deklaracije brez plačila carinskih davščin in drugih tak«, pa tudi brez plačila taks po zakonu o taksah. § o- Izvoz in uvoz v pomejnem prometu vseh predmetov, navedenih v točkah 1. do 5. členu 3. odredb, se dopušča samo na prehodnih točkah I. in II. kategorije, priloge štev. 3. tega zapisnika. Ponovni uvoz imenovanih predmetov v obmejni pas njihovega izvora se mora vršiti vedno na istih prehodnih točkah, čez katere je bil izvržen njih izvoz. O priliki izvoza takih predmetov mora njihov lastnik (deklarant) narediti ustno prijavo pristojni carinarnici ali carinskemu oddelku svoje lastne države (p# Madžarskem organom carinske straže). Carinsko obr lastvo, to je dotični organ, izvrši na osnovi te ustne prijave po uradni dolžnosti carinsko odpravo teh prod* metov in izda lastniku (deklarantu) carinsko deklaracijo. Pristojna carinska oblpstva lahko Y upravičenem slpčaju zahtevajo pismeno jamstvo za dotične carinske davščine. Povratek" predmetov, izvoženih na podstavi členu H. odredb, v obmejni pas njihovega izvora, se mora izvršili v naslednjih obrokih, računaje od dpe njihove carinik* odprave: za predmete, navedene v točki 1. člena 3. odredb, rok šestih dni; za predmete iz točke 2,, 3„ 5- istega člena, rok treh mesecev, za predmete iz točke 4. pa je rok povratka 30 dni. Zaradi olajšanja kontrole prometa imenovanih predmetov se določajo glede glavnih proizvodov naslednje proporcije predelovanja od uvoženih in izvoženih si-rovin: pri pšenici 65—75% moke, 50—60% zdroba; pri rži in jemenu 70—75% moke, 60 do 65% kaše; pri koruzi 70—60% moke, 50—60% zdroba; pri ajdi 55—60% moke; pri prosu 60—85% kaše; pri bučnem semenju 30—40% olja; pri lanenem semenju 20—25% olja; pri repnem semenju 25—30% olja; pri maku 25—35% olja, Stranski proizvodi imenovanih predelanih izdelkov se smejo seveda tudi uvažati brez plačila carinskih davščin in taks. § 6. Pregon živine iz obmejnega pasa ene stranke po-godnice na pašo v obmejnem pa»u druge stranke po-godnlce se bo mogel vršiti po členu 4, odredb samo na prehodnih točkah, naštetih v I, in II, kategoriji priloge štev. 3. tega zapisnika, 'laka živina se mora vračati vedno čez isto prehodno točko, čez katero je šla. Kar se tiče carinske odprave omenjene živine. «e uporabljajo določila iz prvega in drugega odstavka § 5, tega zapisnika. Za pregon te živine veljajo razen gornjih predpisov še tudi specialne odredbe, Kolektivno potrdilo, ki ga izdaja oidastvo občine izvora na osnovi točke 2. člena 9, odredb o živalskih kužnih boleznih, se Izdaja lastniku, v štirih identičnih iz* vodili. Lastnik (deklarant) mora Izročiti po eden Izvod teh jmtrdil pristojnim carinskim oblastvom (carinarnici ali carinskemu oddelku) obeh strank pogodnic, kakor tudi občinskemu oblastvu, na čigar ozemlje »e vodi živina na pašo. Na podstavi tega potrdita Izvršč carinska oblastva carinsko odpravo, ki jo potrde istočasno ua P°" | trdilu samem. Ako se goni živina v obmejni pas druge »uaiiH , godnice na dnevno paso ali za dobo do 7 dni, izvzeinši , živino dvovlastnika, ki je zabeležena v dvovlastniški pre- j hodnici lastnika, se more opraviti njena carinska odpra\a samo za maksimalno dobo 30 dni, rok, ki je po točki 2. Člena 9. odredb o živalskih kužnih boleznih predviden za veljavnost kolektivnega občinskega potrdila. Carinska odprava se sme na osnovi novega potrdila podaljšati za nadaljne rokove po 30 dni. Lastnik (deklatant) živine, ki se je mudila na pasi v obmejnem pasu druge stranke pogodnice za čus od 7 dni do 6 mesecev, mora prijaviti povratek omenjene živine v obmejni pas njenega izvora istim carinskim oblastvoin, ki so izv ršila odpravo o priliki pivega prehoda. Carinska oblastva izvrše, ko ugotovijo, da se vračajo iste glave živine, novo carinsko odpravo in vrnejo lastniku varščino, položeno za carinske davščine. Kok (1 mesecev se mora računati od dne carinske od prave živine o priliki- njenega odhoda. Vsak prehod meje (izhod ali uhod) živine, ki se goni na dnevno pašo ali za dobo 7 dni, se potrdi na kolektivnem potrdilu s strani organov, ki vrše kontrolo, na dotični prehodni točki. Prodaja živine za čas, dokler se nahaja na paši na ozemlju druge države, je prepovedana. Za živino, ki je na ozemlju druge države poginila ali se je morala zaklati po nujni sili, se izroči carinskim oblastvoin, za vsako glavo posebej potrdilo veterinarja ali občinskega oblastva, na čigar ozemlju je bila živina na paši. Meso in koža živine, ki je bila na paši v sili zaklana, sta oproščena uvozne in izvozne carine s pogojem, da lastnik (deklarant) predloži carinskim oblastvoin potrdilo, izdano od dotičnega občinskega oblastva, da so ti proizvodi od glav, ki so obsežene v kolektivnem potrdilu in so bile zaklane v nujni sili. Kože živine, ki je poginila na paši, se smejo tudi prenesti v obmejni pas izvora prosto carinskih davščin in taks, ako jih spremlja potrdilo o izvoru in zdravju skladno s členom 2. odredb o živalskih kužnih boleznih. Ako se živina, odvedena na pašo na ozemlju druge države, ne vrne v roku G mesecev, kakor tudi ako se ne vrne vsa živina, ki je navedena v kolektivnem potrdilu, ter se primanjkljaj ne more opravičiti, postopajo carinska oblastva po svojih odnosnih veljajočih avtonomnih predpisih. § 7. Zdravstveno stanje vse živine, ki preide v obmejnem prometu iz enega v drugi obmejni pas in o kateri je govor v točki 1. člena 3. in v členu 4., kakor tudi v odstavku a) člena 5. odredb, se kontrolira tako. kakor 'je predvideno v členu 9. odredb o živalskih kužnih boleznih. § 8. Lastniki (zakupniki) dvovlastnih posestev, ki se poslužujejo prehodne točke tretje kategorije/omenjene v prilogi štev. 3 tega zapisnika, smejo čez to prehodno točko carine in vseh taks prosto spravljati naravni gnoj v količinah, potrebnih za gnojenje zemljišča na oni strani meje. §9- >Obmejne karte«, predvidene v členu 6. odredb, ki služijo prebivalcem obmejnih pasov za dokument za uživanje ugodnosti, danih obmejnemu prometu, morajo biti enake obrazcu, priloženemu temu zapisniku pod štev. 4. in imajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev platui- u» remno-iiiuure oarve, v kraljevini Madžarski pa svetlo zelene ha ve § 10. .rjžvovlastniške prehodnice«, predvideva v členu 7. od-redb, ki naj sluzijo lastnikom (zakupnikom) dvovlast-niških posestev kot dokument za uživanje ugodnosti, danih dvovlastniškemu režimu, so enake obrazcu, priloženemu temu zapisniku pod štev. 5, in imajo v kraljevim Srbov, Hrvatov in Slovencev platnice sive barve, v kraljevini Madžarski pa svetlo-rdeče barve. iDvovlastniške prehodnice« izdajajo ista oblastva, ki izdajajo »obmejne karte«, in sicer tako, da jih overijo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pristojne carinarnice, v kraljevini Madžarski pa pristojni odseki carinske straže. Izdajajo se lastnikom (zakupnikom) dvovlastnih posestev na osnovi potrdila o njihovem dvovlastniškem svojstvu, predvidenega v drugem odstavku člena 7. od-redb. To potrdilo izda na osnovi ustne prošnje brez plačila kakih taks občiusko oblaatvo, na čigar ozemlju je dotično dvovlastniško posestvo. Očinska oblastva sinejo pobirati samo stroške'za tiskanje obrazcev teh potrdil, kojih obvezni obrazec je priložen temu zapisniku pod štev. 6. Za eno in isto dvovlastniško posestvo se sme izdati samo eno potrdilo, predvideno v sprednjem odstavku, in temu primerno samo ena »dvovlastniška predhodnica«. Omenjeno potrdilo se zahteva o priliki izdaje vsake *dvovlastniške prehodnice«. »Dvovlastniške prehodnice« lastnikov (zakupnikov), katerih dvovlastna posgstva so presekana z mejno črto, so posebej obeležena z rdečo diagonalno črto čez platnice. Ko se izdajajoč dvovlastniske prehodnice«, se morajo o njih na dotični strani vpisati vse »obmejne karte«, izdane članom rodbine in pomožnemu osebju (sluge, nameščenci, delavci) dotičnega lastnika (zakupnika) dvo-vlastničkega posestva. V teh »obmejnih kartah«, pa se zapiše številka dotične šdvovlastniške prehodnice«, kakor tudi ime njenega lastnika. I)a bi se moglo razpolagati z evidenco dvovlastnih posestev, sestavijo odgovarjajoča oblastva obeh strank pogodnic, ki so pristojna za izdajanje »dvovlastnijkih prehodit^«, v prihodnjem mesecu decembru točne seznam-ke dvovlastniških posestev, ki se nahajajo na njihovem področju ter pripadajo državljanom, oziroma so v zakupu državljanov druge stranke pogodnice, ter jih izmenjajo medsebojno po neposrednji poti v teku Istega meseca. Omenjena oblastva bodo priobčevala druga drugi v teku meseca decembra vsakega leta eventualne izpremem-be v teh seznamkih. Tt seznamki, redno podpisani, morajo biti enaki obrazcu, priloženemu temu zapisniku pod štev. 7. § 11. >Propustnice«, predvidene v členu 9, odredb, ki naj služijo prebivalcem obmejnih pasov kot dokument za izjemno trodnevno bivanje v obmejnem pasu druge stranke pogodnice, morajo biti enake obrazcu, priloženemu temu zapisniku pod štev. 8. in imeti v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev platnice bele barve, v kraljevini Madžarski pa svetlo-riiinene barve. Oblastva, pristojna za izdajanje omenjenih j-propust-nic« so: V obmejnem pasu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; šefi obmejnih policijskih komisarijatov, v srezih Pk, kjer ni teh komisarijatov strarešine upravnih obla. stev prve stopnje. V obmejnem pasu kraljevine Madžarske: Šefi policijskin uprav ali njihovih oddelkov za ozemlja občin, v kojih področjih imajo svoj sedež; za druge občine starešine občeupravnih oblastev I. stopnje in, izvzemši za ozemlja obmejnih občin, v katerih je oddelkom carinske straže poverjena kontrola nad prometom oseb, šefi teh oddelkov. Prehod meje (izhod in povratek) na osnovi prepustnice« se sme vršiti samo na prehodnih točkah I. in 11. kategorije, naštetih v prilogi štev. 3 tega zapisnika. Prehodna točka, na kateri se sme meja prestopiti, mora biti v vsaki izdani »prepustnici« naznačena. »Te »prepustnice« se izdajajo in vidirajo brezplačno. Izdajati se smejo samo v nujnih in važnih slučajih kakor n. pr.: smrtni slučaj ali nevarna bolezen v rodbini, nujen poziv pred sodišče, katerega sedež je v obmejnem pasu. druge države, in nujen posel, ki bi izzval riziko velike materialne važnosti za prosilca v slučaju njegove odsotnosti. Razume se, da se smejo »prepustnice« izdajati samo osebam, ki imajo svojstva, predvidena za dobivanje »obmejnih kart« s poslednjim odstavkom člena 6. odredb. »Prepustnice« se tudi ne smejo ozdajati osebam, katerim je odbito izdajanje »obmejne karte«, oziroma »dvovlast-niške prehodnice« ali katerim so bili taki dokumenti odvzeti ali uničeni. § 12. »Obmejne karte«, »dvovlastniške prehodnice« in »prepustnice« se ne morejo izdajati državnim uslužbencem samoupravnih teles in osebam, ki so v aktivni vojaški službi. § 13. Skladno z drugim odstavkom člena 10. odredb dostavlja oblastvo, ki izdaja »obmejne karte«, te karte z namenom, da jih opremi s potrebno vizo, pristojnemu oblastvu druge stranke pogodnice, po uradni dolžnosti in brezplačno s posredovanjem kontrolnih organov na meji. Ti organi so v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oddelki finančne kontrole, v kraljevini Madžarski pa odseki carinske straže. »Obmejne karte«-se morajo, ko so bile opremljene s potrebno vizo, vrniti po isti poti oblastvu, ki jih je izdalo. Nova »obmejna karta« se izroči nosilcu v zameno za staro karto, ki jo odvzame oblastvo, ki jo je izdalo. »Obmejne karte« se izdajajo samo 1. dne januarja »sakega leta, z veljavnostjo za 6 mesecev in se lahko 1. dne julija istega leta podaljšajo za isti rok, tako, da bo mogla ista karta služiti 12 mesecev tistega leta, v katerem je bila izdana. »Obmejne karte« sme na osnovi člena llč odredb odvzeti samo tisto oblastvo, ki jih je izdalo Ano se pogoji, pod katerimi je oblastvo druge stranke pogodnice vidiralo »obmejno karto«, izpremenč, sme to oblastvo svojo lastno vizo samo uničiti in s tem odvzeti njenemu lastniku pravico do prehoda na ozemlju dotične države. V tem primeru mora dotično oblastvo karto, koje veljavnost je z uničenjem vize razveljavilo, dostaviti takoj oblastim druge stranke pogodnice, ki jo je izdala, in jo istočasno pismeno in uradnim potom, predvidenim v prvem odstavku tega paragrafa, obvestiti o razlogih uničenja vize. Ako je proti imetniku tako uničene »obmejne karte« uveden postopek, na katerega podstavi je ta imetnik na ozemlju tuje stranke pogodnice pridržan v zaporu, se mora ta okolnost tudi omeniti v obvestilu, predvidenem v predhodnem odstavku. § 14. Odredbe člena 13. tega zapisnika o »obmejnih kartah« se uporabljajo na isti način tudi na «dvovlastniške prehodnice«, toda s to razliko, da se te prehodnice. ki veljajo leto dni, zamenjajo enkrat na leto. Postopek glede izdajanja in vidiranja teh prehodnic mora biti dovršen do 15. dne februarja vsakega leta, zamenjava novih kart za stare pa mora biti dovršena najdalje do 1. dne marca vsakega leta. § 15. Prehodne točke, na katerih sme oseba redno prestopati mejo, morajo biti označene v »obmejni karti« ali »dvovlastniški prehodnici«, ki mu je izdana. Enemu imetniku »obmejne karte« se ne more dovoliti več nego ena prehodna točka, izvzemši še eventualni prehod po železnici v slučaju potrebe. Tudi v »dvovlastniških prehodnicah« lastnikov (zakupnikov) dvovlastnih posestev sme biti v načelu vpisana samo ena prehodna točka. Tistim lastnikom (zakupnikom) dvovlastnih posestev, ki se poslužujejo prehodne točke tretje kategorije, pa se sme v slučaju potrebe vpisati še ena prehodna točke druge ali prve kategorije, ki se nahaja v bližini. Lastniki (zakupniki) dvovlastnih posestev uživajo o priliki prehoda meje na prehodnih točkah druge in prve kategorije iste ugodnosti, kakor prebivalci obmejnih pasov, imetniki »obmejnih kart«. Prehod meje se sme vršiti med solnčnim vzhodom in solnčnim zahodom, to je v mesecih januarju in decembru od 7. do 18. ure, v februarju in novembru od 6. do 19. ure, v marcu, septembru in oktobru od 5. do 20. ure, v aprilu in avgustu od 4. ure do 20. ure, in v maju, juniju in juliju od 4. do 21. ure. Prehod se vrši tako, da se morajo osebe, ki so prešle čez mejo na ozemlje druge stranke pogodnice, vrniti v obmejni pas svojega stalnega bivališča najdalje do zgoraj določene ure. Izjema od tega predpisa se dopušča v slučaju, kadar se prehod meje vrši s prometnimi sredstvi z določenim voznim redom (železnica in ladja). § 16. Lastniki ali zakupniki kmetijskih posestev, presekanih z mejno črto, člani njihovih rodbin in njihovo osebje smejo, ako na njihovem posestvu ni že rednega prehoda, predvidenega v prilogi štev. 3 tega zapisnika, prestopiti mejo na ozemlju svojega posestva na naravnih prehodnih točkah. Lastniki ali zakupniki gozdnih posestev, presekanih z mejno črto, člani njihovih rodbin in njihovo osebje smejo, ako na njihovem posestvu ni že rednega prehoda, predvidenega v prilogi štev. 3 tega zapisnika, prestopiti mejo na ozemlju svojega posestva samo na eni prehodni točki, ki jo je določilo oblastvo, ki je izdalo dotično »dvo-vlastniško prehodnico«. Taki osebni prehodni kraji morajo biti tudi vpisani v »dvovlastniške prehodnice« kakor tudi v »obmejne karte« oseb, ki imajo pravico, da se jih poslužujejo. Ta prehodna mesta se bodo, ako ni drugih označb, označevala v teh dokumentih po številkah mejnih kolov, med katerimi se nahajajo. Razume se, da se sme prehod na teh naravnih in osebnih prehodih vršiti samo med solnčnim vzhodom in solnčnim zahodom, slično določilom 5. odstavka § 15. tega zapisnika. Osebe, o katerih je govor o predhodnih odstavkih, nimajo pravice, z dela svojega z mejno črto presekanega dvovlastniškega posestva, ki se nahaja na drugi strani meje, neposredno prehajati v notranjost obmejnega pasu druge stranke pogodnice. Ako take osebe želijo oditi v notranjost tega pasu, morajo prestopiti mejo na redni prehodni točki, predvideni v prilogi 3 tega zapisnika in v ta namen vpisani v njihove »dvovlastniške prehoduice« oziroma »obmejne karte«. Take osebe smejo prestopiti mejo samo s tisto živino *n s tistimi predmeti, ki so vpisani v »dvovlastniških prehodnicah« dotičnega lastnika ali zakupnika. Ako želijo lastniki ali zakupniki kmetijskih posestev, presekanih z mejno črto, prenesti semenje, potrebno za posejanje dela svojega posestva, ki se nahaja na drugi strani meje, ali prenesti pridelke s tega dela posestva v kraj svojega stalnega bivališča, morajo to predhodno prijaviti pristojnim mejnim carinskim kontrolnim organom tiste države, na katere ozemlju se ti predmeti uvažajo. Isto obveznost imajo lastniki ali zakupniki gozdnih posestev, presekanih z mejno črto, glede prenosa gozdnih proizvodov z dela svojega posestva na drugi strani meje v kraj svojega rednega bivališča. § 17- Člani rodbine in osebje lastnikov (zakupnikov) dvoplastnega posestva smejo na prehodnih točkah tretje kategorije prestopiti mejo samo v spremstvu svojega starešine. Ako take osebe ob času del na dvovlastnem posestvu morajo prestopiti mejo z namenom, da prenesejo predmete ali da preženejo živino svojega starešine, pa niso v spremstvu tega starešine, morajo o priliki prehoda meje pokazati njegovo »dvovlastuiško pre-hodnico«. stvo, ki izdaja tem osebam »obmejne karte« in to hkratu, ko izda te karte. Imetnik »obmejne karte«, opremljene s takim dovoljenjem, mora pri vsakem vstopu v obmejni pas druge države prijaviti nameravano podaljšano bivanje pristojnemu organu države, ki vrši mejno kontrolo na dotič-ni prehodni točki, z namenom, da dobi izkaznico, predvideno v zadnjem odstavku prejšnjega paragrafa. Pravica do dela na ozemlju druge stranke pogodnice se dovoljuje tem delavcem slično veljajočim avtonomnim predpisom o zaščiti delavcev. § 20. Pastirji, ki spremljajo živino, ki se v zmislu člena 4 odredb goni na pašo v obmejni pas druge stranke pogodnice za dalje nego sedem dni, morajo biti tudi opremljeni z »obmejnimi kartami« in lahko dobijo dovoljenje podaljšanega bivanja v tem obmejnem pasu. To dovoljenje daje oblastvo, ki je izdalo dotično »obmejno karto«, in to se mora v njej zabeležiti. To dovoljenje se sme izdati samo za čas bivanja dotične živine na paši, ki, to se razume, ne sme biti daljše nego 6 mesecev. 5 21. Osebe, ki prestopijo mejo na osnovi člena 8 odredb (zdravniki, veterinarji in diplomirane babice) morajo biti razen »obmejne karte« opremljene tudi še s specialno legitimacijo, katere obrazec je priložen k temu zapisniku pod štev. 10. Te specialne legitimacije izdajajo ista oblastva, Hi so pristojna za izdajanje »obmejnih kart« njihovim imetnikom. Da bi se mogle omenjene osebe posluževati pooblastil, danih v členu 8 odredb, morajo prevozna sredstva, ki se jih nameravajo redno posluževati za prehod meje, pred prvim prehodom meje prijaviti pristojnemu carinskemu oblastvu (carinarnici ali carinskemu oddelku) zaradi izvršitve carinske odprave z začasno oprostitvijo od carine in taks. Ta carinska odprava velja za v naprej določeni rok, najdalje do 3 mesecev, z možnostjo prehoda meje na odhodu in vhodu s prvovoznimi sredstvi, omenjenimi v njej. Po izteku tega roka se sme carinska od» prava obnoviti vsakikrat za nov rok 3 mesecev. Carinsko zavarovanje v denarju se ne zahteva. Osebe, o katerih je zgoraj govor, smejo prestopiti mejo na vseh prehodnih točkah, naštetih v prilogi št. 3 tega zapisnika. Obe vladi priobčita druga drugi svoje veljajoče zdrav-; stvene predpise o izvrševanju profesij, predvidenih v členu 8 odredb, da se obvestijo zainteresirane osebe teh zdravstvenih profesij, in izmenjali se bodo tudi seznami zdravnikov, veterinarjev in diplomiranih babic, ki so pooblaščeni za izvrševanje svoje profesije v obmejnem pasu, in obveščali bosta druga drugo o eventualnih izpremembah in dopolnitvah. § 22. Lastniki (zakupniki) dvovlastnih posestev, imetniki »dvovlastniških prehodnic«, imajo pristop k oblastvom prve stopnje druge stranke pogodnice, katerih sedež je izven obmejnega pasu, toda s pogojeni, da morejo dokazati. da hodijo na ta oblastva po potrebah, ki se nanašajo na njihova dvovluatna posestva. § 18. Lastniki (zakupniki) dvovlastnih posestev, člani nji-aovih rodbin in njihovo osebje lahko dobijo o priliki izdaje njihovih »dvovlastnih prehodnic« in »obmejnih kart« dovoljenje za neprekinjeno bivanje v obmejnem pasu druge stranke pogodnice za več nego tri dni, toda najdalje do 6 dni, skladno s predzadnjim odstavkom člena 12 odredbe. To dovoljenje se vpiše v besedilo dotičnega dokumenta o priliki, ko se izda, in ima isto veljavnost kakor dokument. Imetnik takega dovoljenja mora o priliki izhoda vsako nameravano podaljšano bivanje prijaviti pristojnemu organu druge države, ki vrši mejno kontrolo na dotični prehodni točki. Dotični organi izdajajo lastnikom (zakupnikom) dvovlastnih posestev, članom njihovih rodbin in njihovem osebju, imetnikom takih dovoljenj za podaljšano bivanje, osebno izkaznico s pravico do neprekinjenega bivanja do 6 dni v obmejnem pasu dotične stranke pogodnice. Obrazec teh izkaznic je priložen temu zapisniku v prilogi štev. 9 § 19. Delavcem, imetnikom »obmejnih kart«, ki redno odhajajo na posestva in v industrijska podjetja, ki so »■ obmejnem pasu druge stranke pogodnice, daje dovoljenja za pravico do podaljšanega bivanja za 6 dni. predvidenega v predzadnjem odstavku člena 12. odredb, obla- § 23. Uradno neposredno dopisovanje oblastev obmejnega pasu ene stranke pogodnice z odgovarjajočimi oblast vi druge se opravlja, kolikor je predvideno v besedilu odredb in v besedilu tega zapisnika, v latinici in v državnem jeziku oblastva, ki dostavlja dotični dopis. § 24. kamenjava »dvovlastniških prehodnic« na osnovi odredb in tega zapisnika se izvrši začetkom leta 1930. Dvovlastniške prehodnice, ki so sedaj v veljavi, veljajo do izročitve novih »dvovlastniških prehodnic«. § 25. Fotov po kopnem in po vodi, ki vežejo dva kraja na ozemlju ene izmed strank pogodnic in gredo deloma čez ozemlje druge stranke ter presekajo tako dvakrat mejno črto, se smejo zainteresovani prebivalci obmejnega pasu, opremljeni z »obmejnimi kartami« ali »dvovlastniškimi prehodnicami«, poslužiti v slučaju, da so omenjeni poti na osnovi predhodnega in neposrednega sporazuma obeh pristojnih upravnih oblastev prve stopnje odprti za promet. Vpis teh potov v »obmejne karte« in »dvovlastniške« prehodnice oseb, ki se jih poslužujejo, se ne zahteva. Taka pota se smejo, razume se, uporabljati samo med solnčnim vzhodom in solnčnim zahodom. Prebivalci obmejnih pasov, ki se jih poslužujejo, ne smejo zapustiti pota zaradi odhoda na ozemlje druge stranke pogodnice, na levo ali desno stran tega pota. Organi javne varnosti, nadzorni mejni in carinski organi se ne morejo posluževati zgoraj omenjenih potov § 26! Mejna pota, to je ceste in pota, kojih osovina tvori mejo med obema državama, smejo zainteresovani prebivalci obmejnih pasov uporabljati samo, ako predstavljajo edino prometno možnost med dvema deloma enega posestva. Ti mejni poti bodo označeni in določeni za uporabo zainteresovanib oseb s predhodnim in neposrednim sporazumom pristojuih upravnih oblastev prve stopnje, ki dostavijo druga drugi seznamke oseb, ki imajo pravico posluževati se teh potov. Razume se, da se sme pravica. posluževati se mejnih potov, dati samo osebam, ki imajo svojstva, predvidena v zadnjem odstavku člena 6. odredb za izdajanje »obmejnih kart«. Tudi ti poti se smejo uporabljati samo med solnčnim vzhodom in solnčnim zahodom. Prebivalci obmejnih pasov, ki se poslužujejo teh potov, ne smejo zapustiti pota in oditi na ozemlje druge stranke pogodnice Oni se smejo posluževati omenjenih potov, če tudi ne bi bili opremljeni z dokumenti, ki se zahtevajo za prehod meje Uradniki in uslužbenci javne varnosti, obmejne in carinske kontrole se smejo na dotičnem sektorju meje o priliki izvrševanj svojih poslov posluževati mejnih potov na celi njihovi širini, v uniformi in noseči službeno orožje. Izven ozemlja svoje države pa ne morejo izvrševati nikakega službenega posla brez predhodnega in posebnega sporazuma obeh strank pogodnic. Vojaški oddelki ali vojaške osebe obeh držav, ki po svoji redni dolžnosti niso določeni za službo javne varnosti na meji, za službo mejne ali carinske kontrole, se ne moi ejo posluževati mejnih potov. § 27. Seli upravnih oblastev prve stopnje smejo biti na sestankih, predvidenih v členu 18 odredb, po potrebi zastopani tudi po svojih namestnikih in smejo na sestanke pripeljati s seboj tudi svoje referente in organe zainteresovanega oblastva. kakor tudi zainteresovane posameznike. Poziv na izredni sestanek, sklican izven sestankov, ki se vršijo vsake tri mesece, pošlje šefu sosednjega upravnega oblastva prve stopnje še! upravnega oblastva prve stopnje, ki da inicijativo za sestanek. V pismenem pozivu je treba naznačiti vprašanja, ki se stavijo na dnevni red, in določiti dan, uro in kraj sestanka. V pozivu se sme izraziti želja, da bi bili predstavniki zain-teresovnih krajevnih oblastev druge države kakor tudi zainteresovani posamezniki na sestanku navzoči. Pozivi se dostavljajo po direktni poti. Sestanki se vršijo na eni izmed prehodnih točk na meji. Po potrebi se smejo vršiti tudi v kakem kraju v bližini mejne črte. Osebe, ki se udeležijo teh sestankov, smejo prestopiti mejo tudi brez potrebne vize, sebpj pa morajo imeti kak dokument, s katerim se ugotovi njihova identiteta Sefi uprkvnih oblastev prve stopnje morajo pravočasno ukreniti, kar je potrebno, da bi mejni kontrolm organi bili obveščeni o svobodnem vhodu in izhodu udeležnikov na sestanku. V ta namen dostavijo drug drugemu seznamek udeležnikov ter naznačijo v njem njihovo ime, priimek in bivališče s posebno pripombo o tistih, ki pridejo v uniformi. Uradniki in organi oblastev se smejo udeležiti omenjenih sestankov v službeni uniformi, noseči njene oznake in službeno orodje, izvzemši strelno orožje. Predmeti takih sestankov morejo biti: a) medsebojno priobčevanje novih notranjih odredb o obmejnem predmetu in obveščanje o pobudah nujnih in izjemnih ukrepov, ki so se ukrenili ali ki se ukrenejo glede obmejnega prometa iz zdravstvenih, veterinarskih razlogov, razlogov javne varnosti, fiskalnih in drugih razlogov. b) Reševanje pritožb prebivalcev obmejnega pasu in izravnavanje eventualnih sporov in prepirov med mejnimi kontrolnimi organi. c) Reševanje incidentov manjše važnosti. č) Sporazum o prometu in vzdrževanju mostičev, o medsebojni pomoči v slučajih prirodnih nezgod, o izvedbi i tatvin, o povračilu zašle živine, odnesenih mlinov, mosti-1 čev in čolnov itd. d) Teritorijalno uravnavanje pravic izvrševanja pro-fesije s strani oseb, omenjenih v členu 8 odredb (zdravnikov, veterinarjev in diplomiranih babic) v slučaju potrebe. Odločbe, storjene na takih sestankih, so obvezne io takoj izvršne, kolikor zavezana stranka izjavi, da more postopati po dotični odločbi in da ji ni treba se zateči k pristojnosti svojega predpostavljenega oblastva. Naknadno odobrenje višjega oblastva se zahteva za vsako odločbo, ki bi presegala okvir predpisov, odrejenih s trgovinsko pogodbo, njenimi prilogami in tem zapisnikom, kakor tudi za vse odločbe, ki imajo za posledico materijalne obveze ali so drugače take važnosti, ki bi ' presegala uristoinost udeležnikov na sestanku. Ta zapisnik se predloži na odobrenje vladama obeli strank pogodnic in o odobrenju se izvrši vzajemna obvestitev z zamenjavo not. V veljavo stopi 15 dni po dnevu, katerega se izmenjata noti,' in ima isto moč in veljavo kakor tudi trgovinska pogodba, na katero.se nanaša. Narejeno v Beogradu v dvojnem izvirniku prvega dne oktobra tisočdevetstodevetindvajsetega leta. Delegacija kraljevine Madžarske: Dr. Zil de Bola s. r. Ladislav de Hertelengij s. r. Dr. Šari Štaub s. r. Ištvan Hajs *. r. Dr. Amon Polcer s. r. Delegacijav kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: Dr. Stanko Erhartlč s. r. Dr. Milorad Vlaškalin s. r. Gjorgje Fotič s. r. Dušan Trajkovič s. r. Dr. Dragotin Nikolič s. r. Priloga St. 1. Opis aotranje meje Jugoslovanskega obmejnega pasu. 1. Srez Murska Sobota. Od tromeje katastrov občine Matjašovci, Toka in Kuzdoblan, junžo od Kote 380 gre notranja meja obmejnega pasu po zapadnem katastru občin: Kuzdoblan, Gornji Slaveči, Dolnji Slaveči, dalje po južnem katastru občine Dolnji Slaviči, po zapadnem in južnem katastru občine Krupljivnik, po južnih katastrih občin: Radovci in Poznanovci, potem po vzhodnih katastrih občin: Pozna-novci in Prosečka ves, po južnem katastru občine Mačkovci, po zapadnem in južnem katastru občine Dankovci, potem po Južnem katastru občine Kuštanovci, po zapad-nih katastrih občin Bokreči in Dolina, po južnih katastrih občin Bokreči, Krnci in Andrejci, po zapadnem katastru občine Moravci in dalje po južnem katastru občine Teša-ttovci do srečanja južnega katastra občine Tešanovci z mojo med srezoma Murska Sobota in Dolnja Lendava. 2. Srez Dolnja Lendava. Od dotike južnega katastra občine Tešanovci s sresko mejo med srezoma Murska Sobota in Dolnja Lendava Rre meja po zapadnem katastru občine Ivanci do potoka Lendava, potem ob potoku Lendava do Kote 176, dalje Po zapadnih katastrih občin Renkovci, Turinšče, Lipa, Trnje, Žižki, Velika Poljana in Hotiča do dotike katastra te zadnje občine z Muro. 3. Srez Čakovec. Od dotike katastra Sv. Martin na Muri z reko Muro P1# meja po zapadnem katastru občine Sv. Martin na Muri, dalje po južnih katastrih občin Vrhovi Jan, Seliča, Mursko Središte, po zapadnih katastrih občin Štru-kovec, Ziškovec in Krištanovec, dalje po južnih katastrih Kraljevca in Savice, po zapadnem in južnem katastru Beljice do dotike s katastrom občine Benkovec. 4. Srez Prelog. Od tromeje katastrov Beljice, Mala Subotica in Benkovec gre meja po zapadnem katastru Benkovca, po južnem katastru Jurčevca, po zapadnem katastru Preloga do dotike tega poslednjega z reko Muro, oziroma s sresko mejo med srezoma Prelog in Ludberg, pa dalje po tej sreski meji do dotike meje s katastrom Dželokovečkega otoka. 5. Srez Ludberg. Od dotike sreske meje z zapadnim katastrom Dželo-kovac kot upravne občine gre meja po zapadnih katastrih Dželekovca in Ivanca kot upravnih občin do dotike zapadnega katastra občine Dželokovac s sresko mejo med Ludbergom in Koprivnico. 6. Srez Koprivnica. Od zgoraj omenjene dotike gre meja po zapadno-južnem katastru upravnih občin Peteranec, Drnje in Hle-bine do dotika tega poslednjega s sresko mejo med Koprivnico in Gjurgjevcem. 7. Srez Gjurgjevac. Od spredaj omenjene točke po zapadnem in južnem katastru upravne občine Molve, seka kataster občine Virje na uajožji njegovi širini med občinami Molve ia Gjurgjevac, potem gre po zapadnem katastru občine do kote Molve 134, od katere preide v ravni črti do kote Markezov 129, od nje pa v ravni črti do kote 123, to je do kraja, kjer železniška proga geka pot med Budrovcem in Kalinovcem. Od te točke gre po severni, oziroma po vzhodni strani železniške proge na jugovzhod do točke, kjer imenovana proga preseka sresko mejo med Gjurgjevcem in Virovitico. 8. Srez Virovitica. Od zgoraj omenjene točke gre meja po severno- vzhodni strani železniške proge, sekajoč okoliš upravne občine Splšič-Bukovica, skozi do točke, kjer Železniška proga preseka zapadni kataster občine Virovitica, ter po južnem katastru upravnih občin Lukač in Gradina, dalje po zapadnem katastru upravne občine Cabuna do mesta, kjer preseka ta kataster železniško progo Virovitica— Slatina. Od tod gre meja po železniški progt, sekajoč okoliš upravne občine Cabuna, do točke, kjer imenovana železniška proga preseka sresko mejo med srezoma Virovitica in Slatina. 9. Srez Slatina. Od zgoraj omenjene točke gre meja po južnem katastru upravne občine Miholjac Gornji skozi do tromeje katastra upravnih občin Miholjac Gornji, Slatina in Nova Bukovica. Od te točke gre meja čez koto 110 na koto 108, od tod v ravni črti na točko, kjer ozkoHrna železniška proga vzhodno od Krivaje Puste preseka sresko mejo med srezoma Slatina in Miholjac Dolnji. 10. Srez .'.^..ijac Do in j*. Od zgoraj omenjene točke gre meja dalje na vzhoa po železniški progi do njenega prvega zavoja proti jugo vzhodu, od tod po južnem katastru Kapelne in dalje > ravni črti do lovske hiše kota 96, na razpotju ozkotirnih železnic, od tod v ravni črti do kote 99 (Gustav dvorec), od tod v ravni črti do kote 89 (opekama), od tod zavije na jug vzdolž pota Poreč—Beničanci do kote 95, od tod krene po ravni črti proti vzhodu do kote 94 (Siječe), od tod v podaljšanju iste črte do kote 93 (Strug), potem ob potoku Strug do mesta, kjer ta potok preseka sresko mejo med srezoma Dolnji Miholjac—Valpovo. 11. Srez Valpovo. Od zgoraj omenjene točke gre dalje na vzhod od potoka Strug do točke, kjer ta potok preseka ozkotirno j železniško progo, od tod nadaljuje na severovzhod ob železniški progi, preide čez njo južno od Belišča in gre dalje skozi do brega Drave, dalje po sredini Drave navzdol skozi do točke, kjer vzhodni kataster občine Bol-ban (srez Darda) preseka Dravo, v ogradi (Rudini) Keše. 12. Srez Darda. Od zgoraj omenjene točke po vzhodnem katastru občine Bolman, po južnem katastru občine Petrovec, dalje po južnem in vzhodnem katastru občine Beli Manastir do točke, ki se nahaja poleg kapele Sv. Janeza vzhodno j od Belega Manastira. 13. Srez Batina. Od zgoraj omenjene točke gre meja po severnem podnožju razvodja, ki leži med Belim Manastirom in Batinom, in to presekajoč okoliše občin Branjin vrh, Po-povac, Branjina, Podolje, Gajič, Draž, skozi do kote 25 (Karšica) na katastru med občinama Draž in Batina ter dalje no tem katastru do izliva potoka Karašice v Donavo. 14. Srez Sombor Od izliva potoka Karašica v Donavo seka meja Donavo in gre po sredi kanala kralja Petra, obkrožajoč južni rob vasi Bezdan, skozi do križa na izhodu ceste iz vasi Bezdan proti Somboru, dalje po tej cesti do potoka Kigjoš ter dalje ob potoku Kigjoš do točke, kjer ta potok v bližini kote 91 preseka južni kataster občine Kolud. Od tod proti vzhodu po južnih katastrih vasi Kolud, Ga-kovo, Kruševo, dalje po zapadnih in južnih katastrih občine Stanišič in po južnem in vzhodnem katastru občine Bajmok dotlej, kjer se ta kataster sreča z državno mejo pri koti 131 (Kunbajski breg). 15. Mesto Subotiea. Celi okoliš mesta Subotice izpade iz obmejnega pasu. 16. Srez Senta. Od kote 112 (Hajdukovo) na državni meji gre meja obmejnega pasu po zapadnem katastru občine Horgoš do kote 105 ob potoku Kereš, dalje ob tem potoku, sekajoč okoliš občine Martonoš do točke, kjer imenovani potok preseka južni kataster občine Martonoš in dalje po tem južnem katastru do reke Tise. 17. Srez Nova Kaniža. Od dotike južnega katastra občine Martonoš s Tiso gre meja Ob toku Tise navzgor do točke, kjer se reka Tisa sestane z južnim katastrom občine Krstur, in dalje na vzhod po južnem katastru občin Krstur in Banatsko Arangjelovo do dotike tega poslednjega z državno mejo med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Rumu-nijo. NOTRANJA MEJA MADŽARSKEGA OBMEJNEGA PASU. 1. Srez Szentgotthard—Muraszombat. Notranja meja madžarskega obmejnega pasu se začenja od madžarsko-jugoslovanske-avstrijske tromeje. Od tod gre po avstrijsko-madžarski meji proti severu do severne meje sreza Szentgotthard, od tod zapusti državno mejo in gre proti zapadu, po katastrih Rabakethely, Ra-bakisfalu, Talapatka proti severu, potem po katastru občine Talapatka k vzhodu do katastra občine Farkasfa Od tod je meja identična z zunanjo katastrsko mejo občin Farkasfa in Kondorfa skozi do dotike z mejo sosednjega sreza. 2. Srez Kormend—Nemetujvar. Na ozemlju tega sreza gre meja obmejnega pasu pc zunanjih katastrih občih Ispank, Nagy-rakos, Szatta dr dotike z mejo med županijama Vaš in Zala, 3. Srez Alsolendva. Sekajoč mejo med županijama, gre notranja meja obmejnega pasu po katastru občine Kerkapentekfalu skozi do točke, kjer se ta dotika s katastrom občine Ra-mocsa, od tod gre proti jugovzhodu vzdolž katastra občine Raniocsa do katastra občine Felseszenterzsebet Od tod je meja identična z unanjimi katastri občin Alsč-szenterzsebat. Karkauujfalu, Cup, Zalabaksa, Kerkabara-bas, Lentikapolna, Mu mor in Lentiszombathely, in z ozemlja tega sreza preide v 4. srez Nova, kjer gre do katastru občine Bordoce, ter od tam na ozemlje 5. sreza Letenye, kjer gre po katastrih občin Szecsisziget, Tormafolde, Maroc, Kiscsehi, Kistolmacs, Borsfa, Becshely, ter dalje na ozemlje 6. sreza Nagykaniža, kjer je enaka z zunanjim katastrom občin Rigyac, Sze-petnek in Bajcsa, ter dalje po črti, ki deli županiji Zala in Samogy in po tej črti, ki gre proti jugu, preide v 7. srez Csurgo, na točki, kjer se kataster občine Belezna dotika županij-' ske meje, dalje gre po katastru te občine proti vzhodu ter potem po severnih katastrih občin Surd, Nemespatrč* Porrog, Csurgonagymarton, Csurgo, Szenta. Od tod gre po katastru občine Szenta proti jugu in doseže končno ozemlje sosednjega sreza. 8. Srez Nagj atad. V tem srezu gre meja po katastrih občin Iarany m Raromfa do dotike s sosednjim srezom. 9. Srez Barcs. Meja gre s početka po katastru občine Rinyaujnep proti severu ter se potem, idoč po katastru občine Rin-jraujlak, lomi p: oti zapadu in gre po tem katastru zopet proti judu, doseže po severnem katastru občine Erdocso-konja in zapadnem katastru občine Szulok Kataster občine Istvandi in po njih preide v 10. srez Szigetvar. Tu gre meja po zunanjih katastrih občin Zador. Szo reny. Gyongy6mellek, Nemetujtalu in Endroc in pride do meje županije Somogy. 11. Srez Szentlorinc. Preden preide na ozemlje sreza Szentlorinc^ gre meja nekaj časa po meji med županijama Somogy Ba-ranya; potem gre po katastru občine Marocsa. ki pride od zapada. in potem po katastru obide sever in jugo zapad te občine, gre po katastrih občin Sellye, Oszrc Kiscsany, puščajoč njihova ozemlja v obmejnem pasu. 12. Srez Siklos. Spočetka gre notranja meja obmejnega pasu po katastru občine Besence; potem, stalno proti zapadu, gre meja po katastrih občin Paprad, Koros, Radfalva. Dio^ viszlo. Marfa, Terehegy, Gvttd, Siklos, Kisharsany, Nagv harsany in dospe na ozemlje 13. sreza Barnyavar. Na ozemlju tega sreza pride notranja meja obmejnega pasu do srečanja s katastrom občin Nagyharsany in Villany, in se nadaljuje po katastru občin Villany mi Viragos. Dalje preide v 14. srez Mohacs, kjer gre po katastrih občin Ractottos. Nagynyarad, Mohacs proti severu in krene potem s katastr .m občine Mohacs proti Donavi, preseka Donavo ter preide iz županije Baranja v županijo Bacsbodrcg. 15. Srez Baja. Preden preide na ozemlje tega sreza, gre notranja meja obmejnega pasu nekaj časa po meji županije Baranja do točke, kjer se kataster občine Ccatalja odstrani od županijske meje proti severu. Od te točke gre meja po omenjenem katastru in dalje po katastrih občin Gara, Bacsborsod, Bacsbodok do dotike z ozemljem 16. sreza Bacsalmas. 1'ukaj je meja enaka z zunanjimi katastri občin Bacsa'mas, Felsocsikeria, Kelebia in Tompa saozi do meje županije Csograd. 17. Srez Szeged. Od dotike z mejo sosednje županije gre meja obmejnega pasu po katastru svobodnega kFaljevsk^ra mesta Szeged, preide na mejo združenih županij Forontal, Arad in Csongrad in dospe na ozemlje 18. sreza To ontdl, kjer gre po katastrih občin Deszk, Ferenszžlas, Kiibek-haza in dospe končno do piramide na tromeji med Madžarsko, Jugoslavijo in Rumenijo. Seznamek krajev v srbsko-hrvaško-slovenskem obmejnem pasu. Priloga St. 2. ra £ 0) > rt a- -c a> O 75 1 2 3 4 5 6 7 rt 8 u 9 o 10 0 11 12 -Q o 75 13 •M 14 15 U rt M IG (0 CA 17 U> 18 £ P 19 £ 20 21 22 23 24 25 26 Kiai Sedež občinskega beležništva. oziroma upravne občine Pri- pomnja Kraj Sedež občinskega beležništva, oziroma upravne občine Pri- pomn.ja Adrijanoi ........... Andrejci ............ Berkovoi ............ Bokrači ............. Boreča .............. Budinei ............. Čepinci.............. Čikečkavas ..... Dankovei ........... Dolič ....... Dolina .............. Dolnji Slaveči .... Domanjšovei .... Fokovci ............. Gornja Lendava . . . Gornji Petrovci . . . Gornji Slaveči . . . . Hodoš .............. Ivanjševei .......... Imanovoi ............ Kančovci ............ Kovačovci ........... Križevci ............ Krnci . . .......... Krplivnik ........... Kruplivmik ..... Adrijanci Andrejci Berkovci Bokrači Boreča Budinei Čepinci čikečkavas Dankovei Dolič Dolina Dolnji Slaveči Domanjšovei Fokovci Gornja Lendava Gornji Petrovci Gornji Slaveči Hodoš Ivanjševei Imanovci Kančovci Kovačovci Križevci Krnci Krplivnik Kruplivnik Košarovci . . . Kukes ............ Kuštanovoi . . . Kuzdoblan . . . Lončarovci . . . Lucova ............ Mačkovci . . . . Mali Dolenci . . Markovci . . . . Matjašovoi Moravci ........... Neradnovoi . . . Otovci ............ Panovci ........... Peskovci .... Pordašinci .... Poznanovci . . . Prosečkavas . . Prosenjakovci Radova ............ Ratkovoi .... Selo ............. Središče . . . . Stanjovoi .... Šalovci ..... Šulinci ........... Košarovci Kukes Kuštanovci Kuzdoblan Lončarovci Lucova Mačkovci Mali Dolenci Markovci Matjašovci Moravci Keradnovci Otovoi F unovči Peskovci Pordašinci Poznanovci Prosečkavas Prosenjakovci Radovci Ratkovci Selo Središče Stanjovci Šalovci Šulinci Številka Oblast Srez Kraj ^edež občinskega beležništva, oziroma upravne občine Pri- pomnja 53 ed Tešanovci , . . . , Tešanovci 54 jč O Trdkova Trdkova 55 05 Veliki Dolenci . . • Veliki Dolenci 56 U Vidonci Vidonci 57 «3 Vučja Gomila .... Vučja Gomila 58 Ženavlje ...... ženavlje 59 Banuta Banuta 60 Bogojina . Bogojina 61 Brezovica Brezovica 62 Bukovnica ...... Bukovica 63 Čentiba Centiba • 64 Dobrovnik ...... Dobrovnik 65 Dolgavas Dolgavas 66 Dolina Dolina 67 cd Dolnja Lendava . . . Dolnja Lendava 68 > Dolnji Lakoš Dolnji Lakoš 69 Gaberje . Gaberje 70 ed Genterovci Genterovci 71 Gornji Lakoš .... Gornji Lakoš 72 Gomilica ....... Gomilica 73 a Hotiza Hotiza 74 L. Filovci Filovci 75 © Ivanci *. . . Ivanci 76 .j Kamovci Kamovci 77 Kapca Kapca 78 Kobilje Kobilje 79 0 Kot Kot 80 Lipa .......... Lipa 81 Mala Polana Mala Polana 82 e Mostje Mostje 83 — Motvarjevci Motvarjevci 84 Nedelica ....... Nedelica 85 n o Petešovci Petešovci 86 Q Pince Pince 87 Radmožanci Radmožanci 88 Renkovci Renkovci 89 Strehovci Strehovci 90 —• Trnje Trnje 91 Turnišče Turnišče 92 Velika Polana .... Velika Polana 93 Žižki Žižki < 94 Žitkovci Žitkovci 95 mm Ferketinec Podturen 96 97 Gardinovec Hlapičfha Belica Sv. Martin n. M. 98 Gornji Kraljevec . . Vratišinec 99 Ifl o Krištanovec Vratišinec 100 Križovec Vratišinec 101 © Miklavec Podturen 102 > Marof Sv. Martin n. M. 103 Mursko Središče . . . Mursko Središče 104 o Peklenica Vratišinec 105 2 M Podturen Podturen 106 Selnica Mursko Središče 107 BS Sveti Martin na Muri Sv. Martin n. M. 108 Sivica Podturen 109 'O Štrukovec Mursko Središče 110 Vrhovljan Sv. Martin n. M. 111 Vratišinec Vratišinec 112 Žabnik Sv. Martin n. M. 113 Zizkovec ....... Vratišinec 114 Benkovec Mala Subotica 115 Cirkovljaa Dolnji Kraljevec 116 Čehovec Sv. Juraj u Trnju 117 Čukovec Draškovec 118 hi Dekanovee Dekanovee 119 o Domašinec Dekanovee 120 — Dolnji Mihaljevec . . Sv. Marija 121 © Dolnji Vidovec . . . Dolnji Vidovec 122 h> Dolnja Dubrava . . . Dolnja Dubrava 123 0. Dolnji Kraljevec . . Dolnji Kraljevec 124 Dolnji Hraščan . . . Hodošan 125 Dolnji Pustakovec . Sv. Juraj u Trnju 126 Draškovec Draškovec 127 Držimurec Mala Subotica ra •SC '> © ■op Oblast ! j Srez j Kraj Sedež občinskega beležništva, oziroma upravne občine Pri- pomniš 128 Goričan Goričan 129 Ilemušovec Draškovec 130 Hodošan Hodošan 131 u Jurčevec Mala Subotica 132 n bi Kotonba Kotoriba 133 Legrad Legrad 134 JU Novakovec Dekanovee 135 _ © Oporovec Draškovec 13« Otok Prelog 137 0-1 Palinovec Sv. Juraj u Trnju 138 ID Palovec Mala Subotica 139 5 Prelog Prelog 140 z. Strelec Mala Subotica 141 Sveti Juraj u Trnju Sv. Juraj u Trnju 142 Sveta Marija Sveta Marija 143 Turčišče Dekanovee 144 Cenkovec Kopriv. Ivanec 145 ja br Djelekovec Gjelekovec 146 © © h* Djelekovečki Otok . Gjelekovec 147 s. £> Goričko Kopriv. Ivanec 148 O) Imbriovec Gjelekovec 149 • Koprivnički Ivanec . Kopriv. Ivanec 150 N Pustakovec Kopriv. Ivanec lol Zablatje Gjelekovec 152 Botovo Drnje 153 a3 Drnje Drnje 164 O Gola Gola 155 — Gotalovo Gola 156 c Herešin Peteranec 157 > Hlebine Hlebine 158 Ješkovo Gola 159 ut Novačka Gola 160 p. Peteranec Peteranec 161 o Torčec Drnje 162 M Trnik Gola 163 Sigeteo Drnje 164 Ždala Ždala 165 Breštič Pitomača 166 Budančevica .... Kloštar Podravski 167 Ferdinandovac* . . Ferdinandovac 168 Gjuretina Pitomača 169 0) o Kalinovac* Kalinovac TV * 1 V 171 cd Kloštar Oderjan . • . Kloštar Podravski 172 Kloštar Podravski . Kloštar Podravski 173 Križnica Pitomača 174 — Molve* Molve 1 ,.) šh Pitomača (selo .... Pitomača 176 9 Podravske Sesvete * Podravske Sesvete 177 Severovoi Gjurdjevac 1<8 a Virovsko Bukovlje — •— i druga mala mesta iz dela * katastra občine Virja, naha- jajoča se v obmej- (0 nem pasu Virje 179 Budakovac ..... Cabuna 180 Bušetina Spišič-Bukovica 181 Gačište Cabuna 182 Gjolta Puztara .... Spišič-Bukovica 183 cd Gradlna* Gradina 184 0 o Jelik Pustara .... Cabuna 185 Jugovo polje Cabuna 186 — Ložan . . . Spišič-Bukovica 187 • ■■H Lukač* Lukač 188 > Naudovac Cabuna 189 O Movi Marof ...... Spišič-Bukovica 190 Malo Gačište ..... Cabuna 191 Okrugljača Spišič-Bukovica 192 K* Orešac Cabuna 193 Rogovac Pustara . . Spišič-Bukovica 194 Spišič-Bukovica (selo) Spišič-Bukovica 195 Stari Gradac pustara Spišič-Bukovica 196 Topo lik pustara . i . Spišič-Bukovioa Številka J -M (/1 £ O N ® Ul CA Kraj Sedež občinskega beležništva, oziroma upravne občine Pri- pomnja 03 M > ® ■W -U> tn — S o n 0) Ul cn K raj Sedež občinskega beležni-tva, oziroma upravne občine Pri- pomnja 197 Adolfovac Nova Bukovica Nova Bukovica Nova Bukovica Nova Bukovica Miholjac Gornji 933 cd Luč Luč Novi Bezdan Petlovac Petlovac Luč 198 199 200 201 202 903 ed C +3 cd Adolfovo Selo .... Bazije Dolnje .... Krivaja Pustara . . . Miholjac Gornji* . . Oskoruš pustara . . . 234 235 236 237 'TS U ed O Novi Bezdan Petlovac Torjanoi Šumarina Nova Bukovica Nova Bukovica Sopje Nova Bukovica 238 Branjina Branjina Branjin Vrh Draž °l 14 Sopje* 239 (0 Branjin Vrh 205 X Suhamlaka 240 241 e D raž . 5>0() Podr. Podgajei Duboševica Duboševica 207 242 v cd Gajič Gajič d) Podr. Moslavina 24.3 M Banjin Vrh 208 209 210 211 212 Čadjavjca 244 Čamagajevci .... Crnkovci Donji Miholjac ''grad) Golinci Popovac Topolje cd Marjanci Podr. Podgajei Donji Miholjac šljivoševci Viljevo Marjanci Marjanci Donji Miholjac Podr. Moslavina Podr. Podgajei 245 o Topolje — •r-s O 240 947 Bački Breg ..... Bački Breg Bajinok Bezdan Gakovo Kolut 213 A Kapelna 948 (0 O 214 Kunišinci 249 -O ^15 y Marjanca (selo) . . . Miholjački Poreč • . Podravska Moslavina Podr. Podgajei (selo) 250 s 216 217 218 (0 •n 251 259 253 m o cn Kruševlje Ridjica Stanišič Kruševlje Ridjica Stanišič 219 220 221 222 223 Radikovci šljivoševci Donji Miholjac Podr. Podgajei Šljivoševci Viljevo 0 C O Rakitovica Sveti Gjuragj . . . Šljivosevci (selo . . Viljevo (selo) .... cd O oO D , 2^4 Belišče (selo) .... Bistrinci Belišče 995 o Vanjsko Valpovo Vanjsko Valpovo Vanjsko Valpovo Vanjsko Valpovo Vanjsko Valpovo 255 255 er. Horgoš Horgoš Martonoš 226 o Gat C 227 Te Tobcrjanci .... Veliškovoi m 998 > 256 257 u Banatsko Arandjelovo Djala B. Arandjelovo Djala 229 Vinogradci © c CB.S 258 959 Majdan KrsKir 230 c ed Baranjsko Petrovo- B. Petrovoselo PQ z£ 231 232 ® CQ u. cd Q selo Beli Manastir .... Bolni an Beli Kanastir Jagodnjak 260 | Rabe Pojasnilo: * znači: celok Majdan upna upravna obči a a. Seznamek krajev v madžarskem obmejnem pasu. Številka! ed 'p cd a c >N2 N ® Ui m Kraj Sedež občinskega heležništva, oziroma upravne očine Pri- pomnja Številka Županija 1 N a. L. tzi Kraj Sedež občinskega beležništva, oziroma upravne občine Pri- pomnja i u -a 5 c — Ispank m. o Nagyrakos 24 m SzaKonyfalu m. o. . Rabatčtfalu 2 E "S 19 E Nagyrakos m. o. ... - Nagyrakos 2 >w s Szalafo m. o. .... Oriszentpčter 3 c Szatta m. o Nagyrakos 26 c Szentgotthard v. o. . Szentgotthard 27 (0 v. Szomoroc m. o. . . . Kerca 28 Talapatka m. o. . . . Rabakethely 4 Alsoszolnok m. o. . . Rabatotfalu 29 > s Ujbalaszfalva m. o. . Apatistvanfalva 5 Apatistvanfalva m. o. Apatisivanfalva .30 s Velemčr m. o. . . . Magyarszombatfa 6 Davidhčza m. o. . Kerca 31 Zsida m. o Rabakethely 7 -u< Farkasfa m. o. . . • Rabakjethely 8 KO ed JS Felsbszolnok m. o. . Felsoszolnok 32 Alsoszenterzsebet 9 6 Godarhaza m. o. . . Magya rszombatfa m. o Csesztreg 10 O M Kerca m. o Kerca 33 Baglad m. o Resznek 11 10 QC cd Kerkuskapolna m. o. Oriszentpeter (S Belsosžrd m. o. . . . Redics 12 C Kondorfa m. o. . . . Csorotnek • 35 gmš ► Bodenhaza m. o. . . Gaborjanhaza 13 P" Kotormany m. o. . . Kerca 36 (0 Cup m. o Zalabaksa 14 s u Magya rszombatfa 37 e Csesztreg m. o. . . Csesztreg s od ,£3 m. o Magyarszombatfa 38 ® F elsoszenterzsebet 15 -u> Orfalu m. o Apdtislvdnfalva (0 m. o. Szentgybrgyvolgy 16 O br Orbajanhaza m. o. . Kerca 39 o Gaborjanhaza m. o. Gaborjanhaza 17 +3 C Oriszentpeter m. o. . Oriszentpčter 40 KI X Gosztola m. o Lenti 18 ® N Permise m. o. ... . Apžtistvdnfalva 41 N — Karkaujfalu m. o. . . Csesztreg 19 co Rabakethely m. o. . Rdbakethely 42 «4 Kerkabarab&s m. o. Zalabaksa 20 Rubakisfalud m. o. . Rabakethely 43 Kerkapentekfalu 21 Rčbatčtfalu m. o. Csesztreg 22 Ritkahžza m. o. ...1 Felsoszolnbk 44 Kiilsosard m. o. . . . Redics 23 Senyehdza m. o. . . . Kerca 45 Lendvadedes m. o. . Redics Številka! C3 ‘c ec a P *ES2 Srez Kraj Sedež občinskega beležništva, oziroma opravne občine Pri- pomnja 46 Lendvajakabfa m. o. Resznek 47 Lenti m. o Lenti 48 Lentikdpolna m. o. . Lenti 49 Lentiszombathely eC m. o Lenti 50 Magyarfold m. o. . . Szentgyorgyvolgy 51 vlahomfa m. o Lenti 52 'O Marokfold m. o. . . . Szentgyorgyvolgy 53 C Mumor m. o Lenti 54 © Nemesnep m. o. . . . Szentgyorgyvdlgy 55 Ramdcsa m. o Csesztreg 56 © Redics m. o. .... . Redics 57 * Resznek m. o Resznek 58 Szentgy6rgyvdlgy m. o Szentgyorgyvolgy 59 Szentistvanlak m. o Gaborjanhdza 60 Szijartdhaza m. o. . Redics 61 Zalabaksa m. o. . . Zalabaksa 62 Zalaszombatfa m. o. Redics 63 <0 ed > Bordoce m. o. ... . CsSmoddr 64 Kerkaikldd m. o. . . Csomoder 65 Als6szemenye m. o. Felsoszemenye 66 Bec m. o Letenye 67 Becsehely m. o. . . . Becsehely 68 Borsfa m. o Borsfa 69 Csemyec m. o Felsoszemenye 70 Cs6rnyef61d m. o. . . Felsoszemenye 71 Dobri m. o Kerkaszentmiklds 72 Egyeduta m. o. . . . Letenye 73 Felsoszemenye m. o. Felsoszemenye 74 Kerkaszentmiklds m. o Kerkaszentmiklds 75 (0 Kerkaszentfciržly © m. o Kerkaszentmiklds 76 Kerkateskand m. o. Szecsisziget 77 Kerkatotfalu m. o. . Szecsisziget 78 P Kiscsehi m. o Szentadorjan 79 Kislakos m. o Szecsisziget 80 © Kistolmacs m. o. . . Borsfa 81 N -f* Kutfej m. o Kerkaszentmiklds 82 © Lendvaujfalu m. o. . Kerkaszentmiklds 83 Letenye m. o Letenye 84 J Lovdszi m. o. ... . Kerkaszentmiklds Mar6k m o Szentadorj&n oo 86 Moln&ri m. o Tdtszerdahely 87 Muraratka m. o. . . . Felsoszemenye 88 Petrivente m. o. . . Tdtszentm&rton 89 Pola m. o Becsehely 90 Szecsisziget m. o. . . Szecsisziget 91 Semjeenhaza m. o. . Tdtszentmarton 92 Szentmargitfalva m. o Felsoszemenye 93 Tormafolde m. o. • . Szecsisziget 94 Totszentmartan m. o. Tdtszentmdrton 95 Tdtszerdahely m. o. Totszerdahely 96 Zajk m. o Letenye 97 <0 M M Bajcsa m. o Szepetnek 98 ’e Fityeh&z m. o Murakeresztu 99 M Murakeresztur m o. Murakeresztu 100 fl Rigyac m. o Sorm&s 101 Z Szeptnek m. o. . . . Szepetnek 102 Alsok m. o Alsok 103 s, Belezna m. o Surd 104 Berzence v. a ... . Berzence 1PS a *o Csurgd v. o Csurgd 101 b£ Csurgdnagymdrton 0 m. o Alsok 10' c Csurgosarkad m. o. Alsok 10' c CA Gydkenjes v. o. . . . Gydkdnyes lot 0 Nemespatrd m. o. . . Surd 11( Ortilos m. o Zakdny 111 0) Porrog m. o Porrog 112 Po rrogszentk irdly m. o Porrog 113 114 115 115 17 118 119 120 121 22 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 17 O) Kraj Se^>4 občinskega beležništva, oziroma upravne obfine Pri- pomnja Porrogszentpal m. o Somogyb'ukk6sd m. o............... Somogyudvarhely v. o. Surd ni. o........... Szenta m. o.......... Zakany m. o.......... Porrog Porrog Somogyudvarhelv Surd Alsok Zakdny Belavar m. o. . Haromfa v. o. . Heresznye m. o. Tarany v. o. . . Vizvar m. o. . . Vizvar Haromfa Vizv&r Tarany Vizvar m Babdcsa m. o......... Bakhaza m. o......... Barcs v. o........... Dravapalfalva m. >. . Bolhd m. o........... Darany v. o.......... Dravagardony m. o. Drovaszenles m. o. . Dravatamasi m. o. . Erdocsokonya m. o. . Felsoszentmarton v. o............... Istv&ndi v. o. . . - . Kastelyosdombo m. o. Komlosd m. o. . . . Lakocsa m. o......... Peterhida m. o. . . . Potony m. o.......... Rinyaujlak m. o. . . Rinyaujnep m. o. . . Somogyaracs m. o. . Somogytarnoca m. c. Szentborbas m. o. . . Szulok v. o.......... Babocsa Babocsa Barcs Barcs Babocsa Darany Kaltelvosdombd Komlosd Kastelyosdom bo Erdiicsokonya Felsoszentmarton Istvandi Kastelyosdamb6 Komlosd Lakocsa Komlosd Lakocsa Erdocsokonya Babocsa Komlosd Barcs Lakocsa Szulok Lakocsa 148 0) Dravafok m. o. . • • Dravafok 149 M Dravakeresztur m. o. Dravakeresztur 150 Dravasztara m. o. . . Dravafok 151 > Endroc in. o Teklafalu 152 Gyongyosmellek m. o. Gy6ngyosmellek 153 © Magyarujfalu m. o. . Teklafalu 154 bi Markoc m. o Dravafok 155 Nemetujfalu m. o. . Gy6ngyosmellek 156 M Revfalu m. o Dravafok 157 m Szoreny m. o Gy6ngyosmelldk 158 Teklafalu m. o. . . . Teklafalu 159 Zador m. o Gyongyosmelldk 160 Rocrdž^a m o. . . Sellye 161 o Drdvaivdnyi m. o. . Sellye 162 p Kemse m. o Oszro 163 %■* Kiscsany m. o. . . . Oszrd 164 (0 :© Mardcsa m. o Sellye 7 165 Nagycsdny m. o. . . . Oszrd 166 s. P Oszro m. o Oszrd 167 © Piskd m. o Oszrd 168 N CA Sellye ni. o. ..... Sellye 169 k. Sosvertike m. o. . , . Oszrd 170 (ti Zaldta m. o Oszrd 171 »u Adorjas m. o Sšmod 172 Alsdszentmdrton m. o. Egyhdzasharaszti 173 Irt CA Baranyahidveg m. o. Samod 174 »U *© Beremend m. o. . . . Beremend 175 — Besence m. o. . . . . Vajszld M 176 CD M Cun m. o Kdmes 1 r 177 — Didsviszld v. o. . . . Didsviszld i 178 CA Dravacsehi m. o. . . Kovacshida i p 179 Drdvacsepely m. o. . Kovacshida I ■ 180 Drfivapalkonya m. o. Kovdcshida 181 Drdvapiski m, o. . Kdmes e cd CL P Kraj Sedež občinskega beležništva oziroma upravne občine Pri- pomnja Kraj Sedež občinskega beležništva oziroma upravne občine Pri- pomnja 182 183 184 185 186 187 188 189 190 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 221 222 223 (0 c (C k. (0 CD cn « Dravaszabolcs m. o. Dravaszerdahely m. o. Egyhazasharaszti m. o. . ........... Gordisa m. o. .... Gyiid m. o............ Harkany m. o.......... Hirics m. o........... Ipacsfa m. o.......... Kasad m. o............ Kemes m. o............ Kisharsany m. o. . . Kisszentmarton m. o. Kistapolca m. o. . . Koros m. o............ Kovacshidd m. o. . . Luzsok m. o........... Marfa m. o............ Matty m. o............ Nagyharsany v. o. . Old m. o.............. Paprad m. o........... Ratfalva m. o......... Samod m. o............ Siklds v. o........... Siklosnagyfalu m. o. Szaporca m. o......... Terehegy m. o. . . . Tesenfa m. o.......... Vajszlo m. o.......... Vejti m. o............ Bezedek m. o. . . . Hercegszentmartom m. o............. Illocska m. o. . . . Ivandarda m. o. . . Kislippo m. o. . . . Lapancsa m. o. . . Lippd m. o......... Magyarboly m. o. . Nemetmarok m. o. . Sarok m. o......... Villany m. o. . . . Viragos m. o. . . . Harkany Kovacshida Egyh6zasharaszti Nagytotfalu Gyiid Harkšny Vajszlo Harkany Beremend Kemes Nagytotfalu Samod Egyhozasharaszti Samod Kovacshida Vajszlo Harkany Nagytotfalu Nagyharsany Egyhozasharaszti Vajszlo Kemes Samod Siklos Egyh ozasharaszti Kemes Harkany Kemes Vajszlo Vajszlo Bezedek Villany Magyarboly Bezedek Bezedek MagyarboIy Bezedek Magyarboly Magyarboly Bezedek Villany Villany 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 242 243 ca >> S a PQ Mohacs .... Kolked m. o. Majs m. o. . . Nagynyarad m. o Ractottos m. o. Udvar m. o. . Baesbokod v. o. . Bacsborsod v. o. . Csatalja v. o. . . Davod v. o. . . , Gara v. o......... Hercegszanto v. o TJ ca ii •oe e o vi 244 -o '245 246 “ 247 248 249 250 o Bacsalmas v. o. . . Felsocsikeria v. o. Katymar v. o. . . , Kelebia v. o. ... , Kunbaja v. o. . . , Madaras v. o. . . , Tompa v. o. ... , Szeged Deszk v. o. . . . Ferencszallas m. o Klarafalva m. v. . Kiibekhaza v. o. Oszentivan v. o. . Szoreg ............ Ujszentivan v. o. Mohacs Kolked Majs Lajs Ractottos Kolked Baesbokod Bacsborsod Csatalja Davod Gara Hercegszanto Bacsalmas Felsocsikeria Katymar Kelebia Kunbaja Madaras Tompa Szeged Deszk Klarafalva Klarafalva Kiibekhaza Oszentivan Szoreg Ujszentivan Pojasnilo: m. o. znači: mala občina; v. o. znači: velika občina. Sezna- prehodnih mest, odprtih med srbsko-hrvaško- Številka Nazivpola „ Kategorija pota Odprt za promet s potnim listom za avtomobile kot carinska pot za transport živine za obmejni promet za dvovlastnike* 1. Otovci — A 42 — Fels8szoln8k I 1 1 1* 1 1 2. Čepinci — A 73, 74 — Felsoszolnok III 1 3. Markovci — A 107 — Apatistvanfalva III 1 4. Budinci — A 139, 130 — Orfalu III 1 5 ' Veiiki Dolenci — A 141 — Orfalu II 1 1 6. Hodoš — A 222 — Kotormany I 1 1 1 1 1 7. Hodoš A 223, 224 — Davidhaza (železniška proga +) I 1 1 1 1 8. Krplivnik — A 237, 238 — Kerca III 1 9. Domanjševci — A 267, 268 S omoroc II 1 1 10. Prosenjakovci — A 294 Magyaszombalfa III 1 11. Kobilje — A 360, 361 Szentgyorgyolgy III 1 12. Dobrovnik — A 372 — Nemesnep II 1 1 13. Žilkovci — A 420 — Szentistvanlak III 1 14. Genterovci — A 443 Lenti II 1 1 15. Dolnja Lendava — A 453 — Redicz (železniška proga +) I 1 1 1 1 16. Dolnja Lendava — A 458 — Zalabalsa I 1 1 1 1 1 17. Pince — A 6C3 — Lendvaujfalu II 1 1 18. Podluren — A 629 Kerkaszenikiraly (most) III 1 19. Novakovec — A 646, 64 S — Kiscsernec III 1 20. Dorrašinec — B 20, 26 — Alsoszemenye (brod) III 1 21. Goričan — B 56, 57 — Le!enye (most) I 1 1 1* 1 1 22. Kotoriba B — 129 — Molnari (brod) III 1 23. Kotoriba — B 146 — Murake eszlur (železniška proga) I 1 1 i 1 1 24. Kekinja — B 158, 159 — Be ezna (brod) III 1 25. Legrad — B 163 — Legrad v. a. (brod) III 1 26. Gje'ekovec — B 175, 176 — Ortilos žel. čuva nica št 4. III 1 27. Koprivnica — B 185 186 — Gyekenvts v. a. (železnica) I 1 1 i 1 1 * 1’opravlieno, gl. S.užb nov. z dne 19. VI. 1930, št. 13G/LL Priloga št. 3. mek slovenskim In madžarsk!m obmejnim pasom. S. H. S. Madžarska Vršilec kontrole Naziv in sedež 4 S. H. S • madžarski v S. H. S. v Madžarski A s ki p •M P IZ? državna policija 2 «5 državna policija — M M i2 p‘S ■Sb pristojnost carinskega pristojnega oblastva _2 -O o srez P CU 3 ►N srez np ec p :=? ec m »N >o 3 ca ki .5 w **-i S 3 o o l-s kj O g e* P cC *o g G. Lendava Martinj e Fels3- szolnok *d ki Oddelek Martinje Oddelek car. Fels3sz31n3k 0 o G «G O l *Q O N CA a 03 Apdtistve falva •*- G V N CO i. ki. Centrovci vji« car* ozent-gothard cn ec ki 3 Hodoš Car. oddelek V. Dolenci * P P 2 t Ti Xfl u ** ki sc -C •a o -M o •oa E JS Ti V IM CU U 8 P i p 3 0 O 3 S c u N c/} p O •*-» G U N CA *c o Kri- ževci Domanj- ševci Car. oddelek Domanj-ševci Prose- njakovci Szenlgy5r- gr^lgr Kobilje P eC Dobrov- nik Nemes. Car. oddelek Dobrovnik P > C Dubrov- nik nep Car. oddelek Genterovci C U J (8 U -o Spor. car. oddel. Rčdics Tur- Gente- ed CA < rovci •»•i G -ki O O D. Lendava J G v Car. oddelek D. Lendava D. Lendava ►J p JO Dolina Pince 0 P ec 4J . c uS S sC > ki s 0 Čako- vec Pod turen Nova- T3 G V 3 S ■M Spor car. oddel. Letenye Doma- šinec Felsosze- menye ki *3 -M N P U S3 D J 8 ec Letenjski mo«t Letenye Car. oddelek Letenjski most 0 *Q ki 0 ki U p c > _ta Tdtszerd* hely a «*-< O Kotoriba 3 S O Gl. car. Murake-resztdr M.Ka- niža Murake- resztur Gl. car. 11. klas. Kotoriba '9 >> •or. o *o •o« ki Legrad P o; G Lud- a 3 Gjeleko- >• s Gl. carin. V berg o CA vec Gy6kč- > O o 2 o “ Gyčk£nyes i 75 Kopriv- c/3 U Kopriv- Kopriv- uyes Gl. car. 11. klas. U nico nica ' nica '3 s Koprivnica Številka * a z i v pola 1 i Kategorija pota Odprt za promet s potnim listom za avtomobile kot carinska pot za transport živine za obmejni promet * O ■ a c ■J. o > e« N 28 Gotalovo — B 192 — Zakany žel. postaja III 1 29. Gotalovo — B 198 — Gyekenyes žel. čuvajnica št. 7. III 1 30. Gotalovo — B 241 — Gyekenyes žel. čuvajnica št. 8. III 1 31. Gotalovo — 300, 301 — Gyekenyes žel. čuvajnica št. 9. III 1 32. Gola — B 313 — Gola žel. postaja 1 1 1 1 1 1 33. Gola — B 321, 222 -— Laczkaifold III 1 34. Ždaln — B 459, 460 — Somogyudvarhelg III 1 35. Virovsko Kingovo — B 596 — Vizvar (Spine) III 1 36. Ferdinandovac — B 614, 615 — Vizvar (Spine) II 1 37. Ferdinandovac — B 651, 652 — Heresznye (Jama) III 1 38. Ferdinandovac — B 698, 699 — Heresznye III 1 39. Husinje — B 746 — Bolho III 1 40. Podravske Sesvete — B 795 — Bolho — Bolhovska Ada (Dravantuli Fold) III 1 41. Brestička Ada — B 853, 854 — Babocsa III 1 42. Križnica -— B 919 — Babocsa III 1 43. Virovitica C2/a — Barcs (železnica) I 1 1 1 1 1 44. Terezinopolje — C13/a — Barcs (most) I 1 1 1* 1 1 45. baroka — C 88, 95 — Borjanca pustara III 1 46. Noskovci — C 156 — Sztara-Zalata v. a. (železnica +) I 1 1 1 1 47. Moslavina — C 210, 211 Vejti (most) II 1 1 48. Donji Miholjac C 292 — Dravaszbolcs I 1 1 1 1 1 49. Donji Miholjac — C 292 — Dravaszbolcs (železniška proga +) I 1 1 1 1 50. Torjanci — D 70, 71 — Old III 1 51. TorjancI — D 82 — Kasad III 1 32. Baranjsko Petrovo selo — D 152, 153 Beremend I 1 1 1 1 1 53. Baranjsko Petrovo selo — D 154 — Beremend (železniška proga -j-) I 1 1 1 1 54. Luč — D 221 — Illocska III 1 55. Beli Manastir — D 231, 232 — Magyarboly (železniška proga) I 1 1 1 1 56. Branjin Vrh — D 250, 251 — Kislippo II 1 1 57. Branjin Vrh — D 259 — Ivandarda III 1 ^58. Bjapjina,,-=rvD .265; -^v-Ivandarda , III « 1 . S. H. i MadžarsI Vršilec kontrole v in sedež | | ■ S. H. S. madžarski v S. H. S. v Madžarski ■n 03 X O (4 0 Ut ce županija M 0 b 00 državna policija žandarme- rija finančna straža državna policija carinski oddelek carinska podružnica pristojnost carinskega pristojnega obla tva e 0 O > o 0 >» C '5 Gl. carin. C 0 D) 0 o O J* ‘0 >» O 0 >» o. o Ut Gyekenyes ► u 0 0 O S ‘0 M v 0) o a 0 Kopriv- nica 0 '0 >» o Car. oddel. Gola * Gola S 0 N U a u Spor. car. od. Gola CQ O 0 >» T3 ‘0 0 Ferdinan- dovac 0 E h '0 a Car, oddel. F» rdinandovac 0 > O 0 2 0 »N > o > •-» 0 0 N 0 K« > - O U Brodič M a 5 Gl. carin. O 0 O u Sarje 0 ca o U u Barcs O 0 o C -O 0 00 PO s o 0 0 CQ »N B te O A « 2.e £ Virovi- tica Viroviiica co O b ca o h G', car. U ki Virovdica > Terezino polje Terezino polje 0 CQ 0 CQ Car. oddel. Terezino polte 0 6 o u '0 Virovitica Kran- czevica Sellye 0 C/) "3 oj Noskovci Drava sztara Spor. car. oddel. Sellye O jO c/3 Moslavina Moslavina Daroci halma Car. oddel. Moslavina -C ž C/3 D. Mi-holjac egu. N O S* “ -M 0 Car. oddel. Spor. car. oddel. d 61 « J V or Siklos « O D. Miholjac Dravaszabolcs 'O ‘o s 0 0 CD .M C/5 hi o Old a 0 T3 u B. Petrovo selo o ► 8 o T3 S C Car. oddel. Spor. car. oddel. Beremend M 0 D a •* CQ 0 £ 0 Ul a u B. Petrovo selo O Luč 0 CQ O 0 h* '0 B. Mo-nastir B. Mo-nastir M. bo!y B. Monastlr \ CQ Batina ►* S 0 S ta Gl. carin' Magyarboly 0 c 0 >» S & c*-€ M O 0 CQ ' s CQ ca * '0 co Z 5 odprt za promet p* Kneževo — D 277, 278 — Sarok 59. Kneževo — D 331 — Udvar 60. Duboševica — D 339, 340 — Udvar 61. Dunav D 448, 449 — Mohacs (vodna pot) Bezdan 62. Bački breg — E 9 — Hercegszanto 63. Bački breg — D 9, 10 — Hercegszanto (železniška proga t) E 60 — Gyorgypuszta Gakovo 65. Ridjica — E 76, 7.7 — Gyorgypuszta Ridjica — E 86 — Gara 67. Ridjica — E 87, 88 — Gara (železnica +) Ridjica — E 125, 126 — Katymar (železnica +) Stanišič — E 134, 135 — Katvmar 70, Katvmar (Oregszolo) Stanišič — E 151 71. Aleksa Sanlič Katymar E 160 mok — E 192, 195 — Madaras 73. E 20'', 201 — Madaras 74. Baimok —- E 218 — Bacsalmas 75. Kunbaja Tavankut — E 2^6. 237 Rud:č-sa!eš - E 251 — Kunbaia (Halarbeszogeles) Felsocsikeria S bolica — E 264 78. Subotica — E 261 — Felsocsikeria (železnica1) Subotica — E 289, 295 — Melvkut Tompa Subotica — E 306, 307 81. Subotica — E 355 — Kelebia Kelebia (železnica) Subotica — E 3 5 E 364, 365 — Majsapuszte Hadukovo — E 445 — Včsarhelv (most) E 465 86. Kr? 'iev Bre;i 87. I Ho goš — E 4 78 479 — A'sčberoszol8 88 Hr goš — E 497 - S_egcd llorgoš — E 501 — Szvged (železnica) S. H. S. Madžarska Vršilec kontrole Naziv in sedež ! S. H. S. madžarski v S. H. S. v Madžarski oblast M 9 £ 03 ed ;2» S ed O« G »N N CD Ul 03 državna policija žandarme- rija finančna straža državna policija carinski oddelek carinska podružnica pristojnost carinskega pristojnega oblastva Bara- nyavar Kne- Sarok Mogy- arboly JA Gl. carin. Magyarb61y G >* C cd V) Dubo- ševica ževo Ul Vi u o cd O CO Car. oddel. Kneževo •*-< ed 72 ^ a CQ cd CQ iG 0 vica > TJ *G - O O Gl carin. Mohacs 2 Bati- na X 2 Batina hacs Gl. car. II. ki. Bezdan Kolut Bački ib o v u- Car. oddel. Bački Breg breg Ji'g M N X w — Gakovo ed Ui Spor . car. oddel. Gara ed CQ ed Ul ed o Ridji- ca O ed o Ob CO u Car. oddel. Ridjica 0 •o v* a Ul « Ul 'CO e 0 *0A £* cd H cn ed K) co 0 Ul o •v* Spor. car. oddel. Katvmar CO Baj- mok Vi cd Ul ed ed ■Ul Car. oddel. Bajmok CQ Vi 'to o e TJ cd s cd 0 J3 i e « s 3 - ' CQ Vi ed Vi Tavan- kut ed *cd' X) cn o Kunbai- C S * '<0 o ski p ut .2 *C »por. car. oddel. Felsocsikeria ed CQ CQ Bajski put Vi o JO ed a Gl. car. I. ki. Subotica -»-i O Medji- kutski put 'o Uh vfi o JO 0 CO 0 Tom- pa o a Halaški put ed V“* v Gl carin. Kelebia VI v Subo- tica Kele- bia JD o 13 Gl. car. I. ki. Subotica z O vO co c •*-> u V> G •Ofl Car. oddel Horgoš a o O CQ 0 1 X o N CO Rosz- ke N CO | Številka Naziv pola 3', Kategorija pota Odprt za promet s potnim listom za avtomobile kot carinska pot za transport živine za obmejni promet • ' j. za dvovlastnike* 90. Kamaraš — E 505 — Roszke (Papphalom) III 1 91. Djala — F 168, 169 — Oszentivan III 1 92. Krstur — F 177 — Ujszentivan (železnica +) I 1 1 1 1 93. Banatsko Aranjdjelovo — F 218 — Szoreg (železnica) I 1 1 1 1 1 94. Rabe — F 237 — Kiibekhaza III 1 Pojasnilo: Gl. car. znači: Glavna carinarnica. Od. Gl. car. znači: Oddelek glavne carinarnice. Spor. car. od. znači: Stranski carinski oddelek. Gl. car. I. ki. znači: Glavna carinarnica I. razreda. Gl. car. II. ki. znači: Glavna carinarnica II. razreda. • / ‘ Vršilec kontrole Naziv in sedež S. H. S. Madžarska S. H. S. madžarski V S. H. S. v Madžarski cA j2 N O CO •1—s C CO o. SJ © 3= S.g cO — >i< O 1 © a <0 •e a c flS c S >0 »Sl S3 g 5.2 »N 0 & S CA "3 C r$ ‘C 'd CO © cfl G 2 2 .2 'C u 0 pristojnost carinskega pristojnega oblastva o CA »N CA TO >SS -d 0 © Senta Cson- grad Sze- ged Kama- raš Rosz-. ke Szeged Also- kozpont Gl. car. 1. ki. Subotica 73 Od. gl. car. R 0 s z k e co CA cd - Djala •oa d 32 & TJ .2 ~ 32 TJ 2 -CO O C H 0 u B. Aran-d jelovo B. Aran-djelovo Szo- reg to N C/) © . • B. Arandjelovo u O Szoreg z CO CA (J H Rabe Kiibek- haza O l 1 Opis: . h ■ . $ t Zaprt do eventualne otvoritve železniške Droge za K promet. * Cez to prehodno mesto ni dovorjen prenos Dlaga, ki se prenaša v zaprtih vozovih in po izvoru ni iz ob- mejnega pasu. . 'iloga $1. 4. Obmejna karta za mejo med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko. Ta obmejna karta, Izdana po določilih zapisnika, sklenjenega na podstavi člena 17 priloge A k trgovinski pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko z dne 24. julija 1926. ima 16 strani. Sresko načelstvo v__________ Stev. Sedež pristojnega čari* skega oblastva. Obmejna karta. Priimek in ime Stan StanovaLišče _ h. štev. Namen prehoda Kraj, v katerega odhaja , - — Imenovani ima pravico, da s to obmejno karto prestopi mejo med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko na potu št.________in ima pravioo, da se sme v zgoraj navedenem kraju sosednjega obmejnega pasu muditi nepretrgoma 3 (tri) dni. Imena otrok izpod 14 let.................................................... Velja do 30. junija tega leta. V _________________, dne____________________193___. Podpis izdajnika. _ i Viza. Jugoslovansko upravno (policijsko) oblastvo prve stopnje. Kraljevo madj. poveljstvo carinske straže (oddelka). — a — Osebni opis. Leto , Nos_____________ Postava . ' _______ Obraz_______________________________ b irada___________________________________ Oči________________________________ Posebni znaki_ j ................ j | Fotografija. Lastnikov podpis. • Overitev identičnosti.* V...;____________, dne_________________ 193__. O v:p>1 Podpis oblastva. — 3 — Dovolitev podaljšanja. Podaljšujem veljavnost te obmejne karte do dne 31. decembra tega leta. V________________, dne__________________193__. Podpis izdajnika. — 4 — Dovoljenje podaljšanega bivanja za rodbinske člane in osebje dvovlastnika. Imetnik sprednje obmejne karte je vpisan za člana rodbine, nameščenca, slugo, delavca, v dvovlastniški pre- hodnici štev. gda., ge., s stanovališoem________________________________________ lastnika, zakupnika dvovlastnega posestva v.................................... in ima do preklica pravico, da v spremstvu tega poslednjega prestopi mejo na potu št................ Na osnovano prošnjo zgoraj omenjenega dvovlastnika, zakupnika dvovlastnega posestva se sme nosilcu te obmejne karte izdati potrdilo za podaljšano bivanje v kraju dela, najdalje 6 (šest) dnJ V_,„_______________, dne____________________193____ Podpis izdainika. (Kar ne ustreza se mora prečrtati.) — 5 — Dovoljenje podaljšanega bivanja za industrijske delavce. Imetniku te obmejne karte se sme kot industrijskemu delavcu izdati potrdilo za podaljšano bivanje v kraju dela v sosednjem obmejnem pasu, najdalje za 6 (šest) dni V___________________ , dne M 193,______________ Podpis izdajnika. Kar ne ustreza, se mora prečrtati.« — 6 — * Izdajnik te obmejne karte potrdi identičnost, ako ia lastnik nepismen. Dovoljenje bivanja pastirjem. Imetniku te obmejne karte dovoljujem z namenom, da spremlja poverjene mu črede konj, goved, svinj, ovac ki jih gonijo na pašo na ozemlje občine...................... sreza.................. , da sme za čas, dokler traja paša. ki ne sme preseči 6 (šest) mesecev, nepretrgoma bivati v kraju paše. ' Imenovani je zaposlen v lastnosti pastirja pri gosp. ....................sstalnim bivališčem.....................v.................... dne ..... ... 193.„, Podpis izdajnika. Kar ne ustreza, se mora prečrtati. Str 8—10 Službene pripombe. Str. 11—13 Opoinnje. Str. 14—16 Beležka o prehodu meje. Priloga St. S. Dvolastniška prehodnica za mejo med kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko. Ta dvovlastniška prehodnica, izdana po določilih zapisnika, sklenjenega na podstavi člena 17, priloge A, k trgovinski pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Madžarsko z dne 24. junija 1926., ima 80 strani. Sresko načelstvo v........ Stev. __________ Sedež pristojnega carinskega oblastva. Dvovlastniška prehodnica. Priimek in ime Stan .............. .., oženjen ali ne... Stanovališče.________________________________h. štev... v’ rsta dvovlastniškega posestva .........celokupni znesek Okoliš, kjer se nahaja posestvo. Občina ........ Imenovani ima pravico, da s to dvavlastniško prehod-nico prestopi mejo med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko na potu št. ________in ima pravico, da se sme v zgoraj navedenem kraju sosednjega obmejnega pasu muditi nepretrgoma 3 (tri) dni. Imena otrok izpod 14 let.......~ - ... . Velja od 1. dne marca L L do 28. dne februarja pri- hodnjega leta. V___________.______, dne 193___s ! M. P.) Podpis izdajnika. Dovoljenj a meje za rodbinske člane in osebje dvovlastnika. imetniki te dvolastniške prehodniee član rodbine nameščenci začasni in slučajni delavci..............................'___ so pooblaščeni, kadar pridejo na posestvo v svrko dela, ia prestopijo mejo z imetnikom ali s to dvovlastniško prehodnico na potu III. kategorije, označenem na strani 1 dne /" \ ' M. P. i V Podpis izdajnika. Pripomnja: 1. Oseba, pooblaščena za prehod meje, sme vzeti seboj samo osebe, ki so opremljene z obmejno karto. 2. Pristojni kontrolni organ na potu prehoda mora takoj izbrisati imena oseb, ki so izstopile iz službe. Nova imena sme naknadno vpisati edino le oblastvo, ki je izdalo prehodnico. 3. Zgoraj omenjene osebe smejo prestopiti mejo brez dvovlastnika ali te prehodniee samo po poti, ki je označena v njihovi obmejni karti. — 2 — Leto.. Osebni opis. .., Nos....... Lasje... Brki, brada. Posebni znaki Postava. . Obraz Fotografija. Lastnikov podpis. Overitev identičnosti. dne 193. Podpis izdajnika. (Izdajnik te dvovlastniške prehodniee potrdi identičnost, ako je lastnik nepismen.) — 3 — Dovoljenje za podaljšanje bivanja. Dovoljujem imetniku te dvovlastniške prehodniee, da sme, kadar to zahtevajo kmetijska dela in interesi podjetja, bivati na kraiu svojega po6 (šest) dni brez prekinitve. Imenovan! lahko dobi na osnovi tega potrdilo bivanja od primera do primera. V_________________, dne___________________193___. Podpis izdajnika. Teritorialno pristojno jugoslovansko oblastvo: — 4 — Viza, Madžarsko upravno (policijsko) oblastvo I. stopnje: Kr. Madj. poveljstvo carinske straže (oddelka): — o — Opis dvovlastnega posestva (zakupa). Posejano zemljišče in seme Pričakuje donos; 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. q ..q ...q jut. žita __________________ jut. koruze _________________ jut. ječmena ................ jut. ovsa_______________________ q jut. fižola _____________________ q jut. krompirja__________________ q jut. detelje_______________________q jut. repe ________________________ q jut. sena ________________________ q __________________________________ q ................................ q 13. Vinskih trt . 14. Sadnih dreves 15 .___________________ 16 .___________________ grozdja mošta sadja q q Pripomnja: Razpredelki se morajo izpolniti z besedami. Kar ne ustreza, se mora prečrtati — 6 — Opis gospodarskega in voznega orodja. 1. Vozov vaškega tipa.............. kosov 2. Navadnih plugov • • • • • • ■ > 3. Sejalnikov • f • • i • • 9 • > 4. Motik • 9 > 5. Kos . • f» 1 i i 1 i 1 • 1 9 > 6. Srpov 9 9 < •• i » • 8 9 i > 7. Lopat i i * 1 • • 8 1 8 9 > 8. • • t 9 i 1 i i i 1 8 i • i > 9. • • i » i 1 1 fi 8 i i B 9 i > 10, K i I 8 8 i ji a i > 11. • • 9 ■ 1 9 1 1 1 1 9 i s 9 > 12. > 13. • 1 « « 9 1 1 1 1 B • 1 a I > Pripomnja: Razpredelki se morajo izpolniti z besedami. Kar ne ustreza, se mora prečrtati. Opis živine (vprežne, tovorne, na paši). 1. .......... kobil, doraslih, črnih, belih, rdečih: 2. .......... žrebcev, doraslih, črnih, belih, rdečih: 3. __________ konj (doraslih, črnih, belih, rdečih); 4. krav (sivih, črnih, belih, pisanih); 5.__________________ bikov (sivih, črnih, belih, pisanih); 6. __________ volov (sivih, črnih, belih, pisanih) 7. _________ bivolov; 8. __________ ovac, koz (črnih, belih); 9. ________ ovnov, koštrunov (belih, črnih); 10. _________ oslov; 11. __________ svinj (belih, črnih, pisanih); 12. _________ perutnine (goske, pure in dr.); 13 14 i 1 •......... ••••••••••■••■ , Pripomnja: Razpredelki se morajo izpolnit ^se-iami. Kar ne ustreza, se mora prečrtati. — 8 — Opis kletarskega, sadjarskega, vinogradniškega in sličnega orodja. 1. Škropilnice za žveplo 2. Skropilnioe za trto . 8....................... 4....................... Kadi, vedra .... Sodi ...... Nategače............ Stopinjskih meril . . Čepov, zamaškov . . Nateg............... kosov___________ » ___________ > ___________ > ......... > ________ > ........... > ___________ > ___________ > __ > ___________ > _ > ........... > __________ > ____________ Pripomnja: Razpredelki se morajo izpolniti z besedami. Kar ne ustreza, se mora prečrtati. — 9 — Opis pnreje m proizvodov, dobljenih od živine na paši. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. „ 13. „ 14. _ 15. _. 16. „ žrebet jagnjet telet koštrunov oslov prešičev drobne perutnine 1 mleka (kravjega, kozjega, ovčjega) kg sirovega masla kg sira ... kg sira (kravjega, kozjega, ovčjega) jaic Pripomnja: Razpredelki se morajo izpolniti z besedami. Kar ne ustreza, se mora prečrtati. — 10 —i Str. 11—12 Potrdilo oblastva o medčasni nabavi in izgubi gospodarskega orodja in živine. Str. 13—15 Druge uradne beležke. Str. 16—26 Opomnje. Str. 27—81 Kontrolna evidenca. Priloga St. 6. .........................občinsko načelstvo banovine _____________________ sreza.... Stev. zapisnika ...... Potrdilo, izdano na podstavi člena 7 priloge A trgovinske pogodbe, sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko dne 24. julija 1926. Spodaj podpisani beležnik, predsednik te občine potrjuje, da je g. (ime) j ............... (stan)------------- (prebivalec) ................ občine, sreza.;;— ________.... županije ..................... v resnici lastnik, zakupnik dvovlastnega posestva, ki se nahaja na katastrskem ozemlju te občine. Dotično posestvo sestoji iz katastrskih juter celokupne površine, od katere je_____________ ________ juter oranice (njiv) _______ ,________ juter vrta .................................................... juter vinograda . s. . trt .......... juter sadovnjaka _________ juter travnika____________ juter pašnikov , juter gozda _____________ juter močvirja ........... juter za obdelovanje nesposobnega (neplodnega) zemljišča _______________________________________ Na imenovanem posestvu so nastopne zgradbe_________________________ hiš za stanovanje gospodarska poslopja__ stranske zgradbe ................ druge zgradbe (hlevi, senjaki, vinogradniške hiše itd.). Posestvo ni presekano z državno mejo. Imenovani je bil na dan 28. novembra 1929. (dan, katerega je stopila v veljavo trgovinska pogodba) lastnik, zakupnik, zgoraj omenjenega posestva in je imel doslej pravico uživati ugodnosti, predvidene za dvovlastnike. Pripomnja: V_________________________ , dne............... 4 Kar ne ustreza, se mora prečrtati. 193.. beležnik, predsednik občine. OPOMNJE. 1. Ako je oseba, kateri se izdaja to potrdilo, dosegla lastništvo dotičnega dvovlastnega posestva po dnevu 18. novembra 1929 (dan, katerega je stopila v veljavo trgovinska pogodba) bodisi po volji živih, bodisi z nasledstvom od oseb$, ki je po zakonih države, na katere ozemlju je glavni sedež gospodarstva lastnikovega, sledila kot zakoniti naslednik, je treba to okolnost označiti v potrdilu pod razpredelkom »Pripomnja« ter navesti ime in priimek dotičnega sorodnika, od katerega je posestvo po nasledstvu prešlo na nosilca tega potrdila. 2. Ta potrdila se ne morejo izdajati osebam, ki so lastništvo dotičnega posestva dosegle na drug način, nego je zgoraj omenjeno, (n. pr. s kupom, darilom, legatom in dr.) po 18. dnevu novembra 1929. (dan, katerega je stopila v veljavo trgovinska pogodba), niti zakupnikom, katerih pogodba o zakupu je sklenjena ali podaljšana po zgoraj omenjenem roku. 3. Ako se to potrdilo izda zakupniku dvovlastnega posestva, se mora pod razpredelkom »Pripomnja« označiti ime in priimek lastnika posestva, dan sklepa in rok trajanja zakupne pogodbe. 4. Ta potrdila se smejo izdajati samo osebam, ki dotična posestva same obdelujejo, to je, ne morejo se n. pr. izdajati lastniku, ki je dal svoje dvovlastno posestvo v zakup. 5. To potrdilo se mora izdati za posestvo, ki je v enem nepretrganem kompleksu. Kompleks se ne smatra za pretrganega, ako ga seka vodni tok, državna ali samoupravna cesta ali železniška proga. Za vsak samostojni kompleks dvovlastnega posestva se mora izdati posebno potrdilo, toda v tem primeru se mora pod razpredelkom »Pripomnja« označiti ta okolnost in navesti številke potrdil, izdanih istočasno za druge samostalne komplekse dvovlastnih posestev istega lastnika ali zakupnika. (Naziv upravnega (policijskega) obiastva). AO^JA • fttt AOODjS DZ D$p( > ■D N (0 N oifzui z 0tt^»sai4 m —— o|i» mifsm z ouB^staij « 5 Kontrolni kupon. Priloga St. S. Prepustnica* za enkratni prestop meje. z,a mejo med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko. 1 — Naziv obiastva_________________ ime lastnika _ ............... (naziv izdajnika, obiastva). Stev. ......... štev. prepustnice stanovališče Sedež pristojnega carin« skega obiastva. Propustnica51 Priimek in ime _____________________________________________________________________________ Stan ________________________ |_____________________________________________________________ Stanovališče. h. štev._ Namen prehoda ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ V katero občino odhaja _____________ ______________________________________________________ Imenovani sme s to prepustnico enkrat prestopiti mejo med kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko na potu štev. od označene občine in nazaj in se muditi tam brez prekinitve tri dni, v slučaju podaljšanja propustnice pa še nadalje tri dni. Imena otrok izpod 14 let.............................. Velja tri dni od prehoda meje. , V_________________ , dne___________________ 193___. M. P. - 2 — Podpis izdajnika. Namen prehoda ...................... v katero občino oddaja, številka prehodnega oota datum izdaje ............. Osebni opis. Leto............................... Nos________________________________ Postava ......................... Lasje________________________________________ Obraz............................. Brki, brada.................. Oči ............................. Posebni znaki_____________ Lastnikov podpis. Podaljšujem veljavnost te propustnice za 3 (tri) dni. V„ ................. , dne............................................ 193_. M. P. : Podpis: Kontrolna beležka. Vstopil je na ozemlje kraljevine Madžarske. Vrnil se je na ozemlje kraljevine Jugoslavije: * Prepustnica izgubi veljavo, ako se ne izkoristi v 8 dneh. datum: ____________________________ Podpis obmejnega obiastva kraljevine Jugoslavije. 0P0MNJE. 1. Prepustnico zahteva lahko vsak prebivalec obmejnega pasu, ki je s stališča kazenske policije in javne varnosti priznan za neoporečnega, ki nima obmejne karte ali dvOvlastniške prehodnice, pa mora iti v sosednji obmejni pas zaradi neodložljivega posla in iz važnih razlo« gov, in sicer: smrtnega slučaja ali nevarne bolezni v rodbini, nujnega poziva pred sodišče, katerega sedež je v obmejnem pasu druge države, in zaradi nujnega posla, bi bi povzročil riziko velike materialne važnosti za prosilca v slučaju njegove odsotnosti. 2. Prepustnico izda prosilcu njegov po stanovališču pristojni železniški komisarijat, v srezih in mestnih področjih pa, kjer ni takega komisarijata, sresko načelstvo, oziroma mestno policijsko oblastvo. 3. Prošnja se predloži ustno ali osebno pri oblaslvu, pristojnem za izdajo propustnice, ki jo izda, ako so dani vsi predpogoji za izdajo. 4. Imetnik propustnice ima pravico izkoristiti jo v roku 8 dni, računaje od dne, katerega je izdana. Dotlej neizkoriščena prepustnica izgubi veljavo. Prenos propustnice na drugo osebo je prepovedan pod grožnjo kazen-sko-pravnih posledic. 5. Na osnovi prepustnice se sme mejna črta prestopiti samo na potu, označenem v njej. Ta pot sme biti samo pot I. ali II. kategorije. 6. Meja se sme prestopiti bodisi peš, bodisi na konju, na vozu, vozilu, bodisi po železnici ali z ladjo. Meja se sme prestopiti samo v času med solnčnim vzhodom in solnčnim zahodom, izvzemši ako se meja prestopi s prometnim sredstvom z določenim voznim redom. (Železnica, ladja, avtomobil). 7. Prepustnico je treba pri vhodu in izhodu pokazati obojestranskim mejnim organom (stalni straži). Organ pri vhodu vpiše čas prestopa meje in odtrga kontrolni kupon, organ pri povratku vpiše čas povratka in odvzame prepustnico. 8. Prepustnica daje pravico do odhoda ali potovanja samo v kraj, označen kot skrajni cilj prehoda meje in za bivanje na ozemlju tega kraja. Strogo je prepovedno na osnovi propustnice se oddaljiti v drug kraj ali v ozadje države. Potrebno ni prijaviti bivanja v kraju, označenem za skrajni cilj prehoda meje. 9. Veljavnost propustnice se sme po potrebi za 3 (tri) dni podaljšati. Za podaljšanje pristojna obiastva so železniški in obmejni komisarijati, za sreze in mestna področja pa. kjer teh ni. sreska načelstva, oziroma me- , stna policijska obiastva V krajih, oddaljenih od sedeža zgoraj omenjenih oblastev, lahko preskrbi podaljšanje posredno občinsko oblastvo kraja, v katerem se mudi prosilec propustnice, oziroma, ki mu je v propustnici označen za cilj potovanja. 10. Na osnovi potekle propustnice sme o priliki povratka samo tisti prestopiti mejo brez pravnih posledic, ki opraviči vzrok svojega zakasnelega povratka s službenim izpričevalom (lokalnega oblastva, carinske straže, zdravnika, bolnice i. dr.). To izpričevalo je treba izročiti pri vhodnem kontrolnem mejnem organu. 11. Prepustnica se sme kadarkoli odvzeti, oziroma zapleniti, ako pogoji, na katerih osnovi je bila izdana, prenehajo ali v slučaju, da se je zlorabljala. 12. Imetnik propustnice uživa samo za prevozna sredstva, s katerimi prestopi mejo, in za potrebno hrano za tri dni, ki jo nosi s seboj, iste ugodnosti kakor obmejni prebivalec, opremljen z obmejno karto. Za vse ostale predmete in blago, ki ga ob tej priliki prenaša, se uporabljajo obči predpisi. Priloga St. 9 štev.: ........................................... L...... oblastvo, ki izda potrdilo: (naziv obmejnega kontrol- ........................................... nega oblastva.) št. potne listine: _ _ Štev. prehodnega pota: Potrdilo. Imetnik obmejne karte, dvovlastniške prehodnice*. ko jo je izdalo sresko načelstvo, obmejni policijski komisariat* v ............................. pod štev.............................. ima pravico ob izhodu prestopiti mejo v roku 6 (šest) dni, računajoč od danes. Dne ....................... _ 193... Podpis. Pripomnja. 1. To potrdilo se sme izdajati dvovlastnikom (zakupnikom dvovlastniških posestev), njihovim rodbinskim članom in pomočnikom (slugam, nameščencem, delavcem), kakor tudi sezonskim in začasnim delavcem, ki i/ obmejnega pasu redno odhajajo na posestva v tem obmejnem pasu zaradi opravljanja del, toda samo v mesecih juniju, juliju, avgustu, septembru in oktobru in v slučaju, da opravljanje neodložljivih del zahteva daljše bivanje na kraju dela. Delavcem, ki odhajajo iz sosednjega obmejnega pasu /edno v industrijska podjetja v tem obmejnem pasu, s*3 une to potrdilo izdati samo v času, dokler traja njihovo pogodbeno delovno razmerje z delodajalcem. 2. To potrdilo se izdaja od slučaja do slučaja, za vsako nameravano podaljšanje trodnevnega bivanja v kraju dela posebej, na ustno prošnjo stranke in samo > slučaju, da je stranka opremljena z obmejno karto, oziroma z dvovlastniško prehodnico, ki obsega dovoljenje za pravico do podaljšanja tridnevnega bivanja. 3. To potrdilo se sme izdati samo pri prestopu mej" o priliki vhoda, nikakor pa ne v času bivanja stranke ' dotičnem obmejnem pasu. * Kar ne ustreza, se mora prečrtati. 4. To potrdilo se mora o priliki izhoda izročiti obmejnemu kontrolnemu organu, ki ga mora uničiti Prilog** št lO. Naziv upravnega (policijskega oblastva, ki izda potrdilo. Štev. ____________ * Potrdilo, Velja do preklica. Potrjujem, da je g., ga. ........................... po poklicu ............................... s stanovanjem v vpisan (a) v seznamek zdravnikov, veterinarjev in diplomiranih babic, izmenjan med vladama kraljevine Jugoslavije in kraljevine Madžarske, s stalnim bivališčem in pravico prakse v obmejnem pasu, in da ima temu primerno pravico v okviru obstoječih zdravstvenih predpisov izvrševati svoj poklic v madžarskem obmejnem pasu. Imenovani je opremljen z obmejno karto št. ' izdano dne ........................ 193__. V dne 193.. Podpis. § 2. UDrazce (formularje), navedene v zapisniku kot priloge 4 do 10.. je izdala država in se nabavljajo v državni tiskarni v Beogradu. § 3. Kolikor kazenski, izstopni, carinsko monopolski predpisi ne predvidevajo večje kazni, se kaznujejo osebe, ki se pregreše zoper predpise te uredbe, z denarno kaznijo od 10-— do 1500-— Din, za slučaj, da se kazen ne plača v določenem roku. pa z zaporom od enega do 30 dni po predpisih zakona o notranji upravi. § 4. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, katerega se razglasi v »Službenih noviriah«. obvezno moč pa dobi s 15. junijem, ker je izmenjava not o sprejemu zapi ika izvršena 1. junija 1930. V Beogradu, dne 1, junija 1930. Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovič s. r. Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. Na podstavi člena 191. zakona o notranji upravi predpisujem Uredbo o izvrševanju nadzorne oblasti nad občinami, kjer je sedež kraljevskih banskih uprav.* Člen 1. Kolikor vršijo po veljajočih predpisih na sedežih banovin neposredno nadzorno oblast nad občinami sedaj srezki načelniki, izvršuje v bodoče tc nadzorstvo ban. Člen 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, katerega se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 17. junija 1930. IV. br. 740. Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Zivkovič s. r 67. Pravilnik o katastrskem premerjavanju. ** Na podstavi člena 70. zakona o katastru zemljišč predpisujem II. del pravilnika o katastrskem premerjavanju, ki se nanaša na poligono in linijsko mrežo, in odrejam, da se ti posli opravljajo na njegovi podstavi. V Beogradu, dne 15. januarja 1930., broj 1432. Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. Na podstavi člena 70. zakona o katastru zemljišč predpisujem III. del pravilnika o katastrskem premerjavanju, ki se nanaša na dela obmejevanja in snemanja detajlov, in odrejam, da se ta dela opravljajo na njegovi podstavi. V Beogrdu, dne 15. januarja 1930., broj 1433. Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. Po referatu oddelka katastra in državnih posestev odrejam: odločbi ministra za finance z dne 15. januarja 1930., broj 1432/V. in 1433/V., s katerima se predpisuje pravilnik po katastrskem premerjavanju II. del, poligona mreža, oziroma III. del, detajlno snemanje, se morata objaviti v »Službenih novinah«. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. junija 1930., št. 139/LII. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. maja 1930., št. 120/XLIV, Od dne o j j..ve dobita ta pravilnika, predpisana na podstavi člena 70. zakona o katastru zemljišč, obvezno moč za vse premere, ki se vrše po členu 4. istega zakona, bodisi da jih vršijo organi ministrstva za finance, bodisi da jih vršijo samoupravni ali pooblaščeni privatni inže-njerji in geometri. Vsako delo, ki nasprotuje določilom teh pravilnikov, je prepovedano. Pravilnika o katastrskem premerjavanju 11. in 111. del, razmnožena litografsko in vezana v trde platnice kot ena knjiga z vsemi prilogami, se morata v enem izvodu dostaviti zainteresiranim ministrstvom, tehniškim fakultetam in sličnim ustanovam po njihovi zahtevi. Privatne osebe in ustanove lahko nabavijo knjigo pri oddelku katastra in državnih posestev, ko položijo nabavno ceno 300-— Din (tristo). Uradniki in uslužbenci oddelka katastra in državnih posestev, ki želijo imeti knjigo kot osebno lastnino, jo lahko dobijo za 25% ceneje na enoletno odplačilo. Izvršitev te naredbe se poverja oddelku katastra in državnih posestev. V Beogradu, dne 17. maja 1930. Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. i 68. Popravek v zakonu o položajih in o zvanjih, pogojih za njih pridobitev, o postavljanju, razporejanju, plačah in ostalih prejemkih uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo.* V zakonu o položajih in zvanjih, pogojih za njih pridobitev, postavljanju, razporejanju, napredovanju, plačah in ostalih prejemkih uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo, objavljenem v »Službenih novinah« štev. 62-XXII. z dne 18. marca 1930. — Uradni list z dne 31. marca 1930., štev. 206/45, je v § 16. pogrešno tiskano v tretji vrsti od zgoraj »pravne i n politično-ekonomske nauke«, stati pa mora: »pravne a 1 i politično-ekonomske nauke«, kar se s tem popravlja. I. br. 17.498/0. — Iz ministrstva za trgovino in industrijo z dne 11. junija 1930. 69 Popravek k uredbi o tarifah za nagrade upravitelju konkur-zne mase in za nagrade upravitelju prisilne poravnave izven konkurza.** V tej uredbi se mora v 4. vrsti § 4. pravilno glasiti: ... za osnovo kvota do 20% (ne kvota 120%)... * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. aprila 1930., št. 87/XXXIV. — Uradni list kraljevske banske uprave z dne 23. aprila 1930., št. 258/53. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. junija 1930., št. 136/LI. Na podstavi § 22. zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije predpisujem Pravilnik seje za sklep ustave islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije.* § 1. Seja za sklep ustave islamske verske zajedmce kra-ljevine Jugoslavije se sestane po odločbi ministra pravde v Beogradu na kraju, določenem za to. § 2. Seja začne svoje delo, ko ugotovi, da je navzoča nad-polovična večina vseh Članov seje. Njej predseduje reis-ul-ulema, ako je pa odsoten, oseba, ki jo izbere seja. § 3. O delu seje se sestavi zapisnik, ki ga piše najmlajši član seje ali na zahtevanje uradnik, ki ga ji da na razpolaganje minister pravde. Zapisnik se izroči ministrstvu pravde, overjen prepis pa se shrani v vrhovnem verskem starešinstvu. § 4. Zaradi hitrejšega dela da minister pravde seji potrebno število strokovnih oseb, ki ji dajejo vsa pojasnila, ji zbirajo vse potrebne podatke ter sodelujejo kot pomožni organi brez pravice soodločevanja. § 5. Seja določi sama svoj način dela in razpravljanja, Ako bi prišlo pri delu do različnega mnenja v kakem vprašanju, se usvoji tisto mnenje, za katero se izjavi nadpolovična večina navzočih članov. Na zahtevanje se vpiše v zapisnik tudi nasprotno mnenje. § 6. Ko seja dovrši svoje delo, pošlje izdelano ustavo ministru pravde s spremnim pismom hkratu z izvirnimi zapisniki se> § 7. Članom seje in zaposlenim strokovnjakom in uradnikom določi minister pravde v globalni vsoti potne stroške in dnevnice kakor tudi honorar za delo. 8 8. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 28. maja 1930. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r. Ta pravilnik je natisnjen prvikrat v »Službenih novinah« štev. 119 z dne 28. maja t. 1., od katerega dne dalje je tudi 6topil v veljavo. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. maja 1930., št. 120/XL1V. 71. Po izkazani potrebi in v zmislu člena 54. zakona > civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predpisujem te-le Izpremembe in dopolnitve v pravilih o opravljanju dnevnega strokovnega izpita uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo.* V členu 12. pride kot drugi nov odstavek, k' se glasi: »Uradniki I. kategorije morajo izdelati tudi domačo nalogo. Komisija določi temo za domačo nalogo, ki jo mora kandidat predložiti v roku, ki ne more biti krajši od enega meseca, niti daljši od treh mesecev od prejema teme. Ako se domača naloga sprejme, se kandidat pripu-stUna izpit« V členu 15. pride kot tretji nov odstavek, ki se glasi: »Kandidat I. kategorije se sme prijaviti za donrxo nalogo in izpit tri mesece pred predpisanim rokom « V členu 16. se izpreminja prvi odstavek in se glasi: »Kandidat - pripravnik, čigar domača naloga se ne sprejme, ali ki pade na pismenem ali ustnem izpitu prvikrat ali drugikrat uli od njega izostane, se sme prijaviti za domačo nalogo in ponoviti izpit po šestih mesecih, tako, da se zadnjikrat more prijaviti za domačo nalogo in delati izpit najdalj do konca četrtega leta svoje državne službe. Ako se tudi tedaj njegova domača naloga ne sprejme ali ako ne opravi izpita ali ako od njega izostane, se odpusti iz službe v resoru ministrstva za trgovino in industrijo.« Po tem odstavku pride kot drugi nov odstavek, ki se glasi: »Tudi za te rokove velja odstavek' tretji člena 18.« Te izpremembe in dopolnitve veljajo od dne, katerega se razglasč v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 13. iunija 1930. I. br. 17.845 0 Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r. 72. Razpis. Uvozno carinjenje gnjati, ki se uvažajo v pločevin-skih škatlah.** Na podstavi člena 23. predloga zakona o obči carinski tarifi določam: • Gnjati, ki se uvažajo v pločevinskih škatlah, se mo- » rajo cariniti po št. 61. točka 1 uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi, v kateri številki so tudi izrečno predvidene. Ta razpis stopi v veljavo na dan, katerega se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 21, maja 1930. Br. 19998/IV. Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. junija 1930., št. 139/LII. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. maja 1930., št. 120/XLIV. — 206 - f ? '.m 73. Razpis o potrdilih o izvoru blaga, |ci jih izdaja naša trgovska zbornica y SblUhU,* fepreroejntm V F9?p»su c brej 43m 922. Na podstavi člena 23. predloga zakona o obči carinski tarifi tef PO mličafljit p§rjpskega gvpfg sem odtočil, da se razpis C broj 13.800 z dne 1. aprilft 1929. izprg-meni in da se glasj: »Jugoslovanska trgovska zbornica v Solunu sme izdajati potrdila o izvoru biaga za vse blago, kupljeno v njenem področju, bodisi, da je tp blago iz svobodnega prometa ali iz Solunskih anterpotov ali tranzitnih skladišč, brez ozira na to, ali je blago po izvoru iz evropskih obmorskih ali prekoceansjtih držav, in sicer samo v tistih primerih, kadar se tako blago uvaža pri »kopljanski, gjevgjelijski, bitoljski in solunski carinarnici.« Naročam carinarnicam, dg to izpremembo vpišejo v odd. VI. razpisa C broj 43.918 z dne 18. julija 1922. V Beogradu, dne 17. junija 1930., br. 23-358/IV. 74. Izpremembe v pravilniku o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje.** G. predsednik ministrskega »veta je pod zak. Št, 245 z dne 23. maja 1930. na predlog g. ministra za gozde in rudnike štev. 7183/30 izpremenil točko 8. Stena 3. pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje, razglašenega v »Službenih novinah« štev. 63-%IV z dne 8. marca 1928., Uradni list z dne 2. aprila 1928., št. 98/32, s popravki, razglašenimi v »Službenih novinah« štev. 58-XVlI. z dne 13. marca 1928., v naslednjem: »8, Podpore privatnim osebam in korporacijam za pogozdovanje goličav, kraškega sveta in Živega paska; nadalje podpore istim za vsa dela gozdno-tehniške parava, za umetno pogozdovanje v zvezi z zaščito jn uredbo kultur, kraškega sveta in goJičfty v pkojici mest, kopališč, zdravilnih kopališč in naselij, ki so znana zaradi prometa tujcev in turistov. Zlasti za: ograde, obrambne zidove ln nasipe okoli kultur z namenom zaščite pred popaše Živine; terase, pešpote, steze in gozdne pote zgradi prehodnosti terena; zaščitne jarke In prosek* za obrambo pred gozdnimi požari itd. Vsa ostala raznovrstna dela, objekti in naprave, ki pridejo v poštev kot ukrepi preventivne narave z namenom uspešnega pogozdovanja iz-vestne površine. Za vsa ta de|a je treba predhodno predložiti obrazloženi proračun z načrti, sestavljen po državnem gozdnem organu, in potenj po pristojni banski upravi predložiti v odobrenje ministrstvu za gozde ln rudnike.« V Beogradu, dne 12. junija 1930. Iz ministrstva za šume in rudnike, oddelka za gozdarstvo. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« * dno 23. junija 1930., št. 139/LII, ** »Službene novine kralievin* Jnenslaviie« z dno 23. Juniia 1930., št, 189/LU, J6. Imenovanje članov v banski svet Dravske banovine^, Z rešenjem gospoda ministra za notranje posle z dno 3. julija 1930., III. br. 35.761., so bjli pa podstavi § 26. zakona o banski upravi postavljeni za člane banskega sveta Dravske banovine: za srez brežiški: Lipej Franc, posestnik jn veletrgovec v Brežicah; za srez gornjegrajski: Steblovnik Martin, posestnik in župan v Šmartnem ob Paki; za srez dolnjelendavski: Litrop Štefan, obrtnik in župan v Turnišču; za srez dravograjski: Mravljak Peter, ekonom v Vuhredu; za srez kamniški: Štrcin Ivan, posestnik iz Kaplja vasi; za srez konjiški: Košir Anton, župan v Žicah; za srez kočevski: Ramovš Jakob, župnik in občinski odbornik v Velikih Laščah; za mesto Kočevje i dr. Sajovic Ivan, advokat v Kočevju; za srez kranjski: Detela Oton, vladni svetnik v pokoju in občinski odbornik v Preddvoru; za mesto Kranj: Pirc Ciril, posestnik, trgovec in župan v Kranju; za mesto Tržič: Lončar Ivan, hotelir In župan v Tržiču; za srez krški: Kurent Alojz, dekan v Leskovcu pri Krškem; za mesto Krško: Pfeifer Joško, posestnik v Krškem; za srez laški: dr. Roš Franjo, advokat in župan v Laškem; za srez litijski: Lebinger Hinko, trgovec in župan v Litiji; za srez logaški: Oblak Gabrijel, posestnik in župan v Dolnjem Logatcu; za srez ljubljanski; Babnik Valentin, župan v Št. Vidu; za mesto Ljubljana: dr. Kramer Albert, novinar in bivši minister v Ljubljani; Kregar Jvan, obrtnik in občinski svetovalec v Ljubljani; Orehek Franjo, hranilnični ravnatelj in občinski svetovalec v Ljubljani; Prepeluh Albin, publicist v Ljubljani; m srez ljutomerski: Rajh Jakob, posestnik v Ljutomeru; za srez mariborski - desni breg: Robič Srečko, vele. posestnik in župan v Limbušu; za srez mariborski - levi breg: Šerblnek Ivan, posest, nik in občinski odbornik v Vrtičah; za mesto Maribor: dr. Juvan Alojz, advokat ln mestni načelnik v Mariboru; dr. Pivko Ljudevit, profesor v Mariboru; Golouh Rudolf, šef borze dela v Mariboru; ■a sre* mursko-sobotski: Faflik Franc, župnik v Kančovcih; ia mesto Murska Sobota: Benko Josip, industrijalec in župan v Muraki Soboti; za srez novomeški: dr. Kulovec Franc, bivši minister v Novem mestu; za mesto Novo mesto: dr. Režek Josip, advokat in župan v Novem mestu: s« ares plinski: Veršič Ivan. župan