Demeter Ivanovič Mendeljejev.
(Spisal /. P.)
I.
D.
'emeter Ivanovič Mendeljejev je znan kot jako učen kemik ne le v Rusiji, temveč tudi v zahodno-evropskem omikanem svetu. On je kemijo postavil na neko modroslovno podlago in tako jako povzdignil njeno znanstveno vrednost.
Njegovi nauki, katere   je  priobčil v knjigi  „0-
snovi Himiji", iznenadili so u-čeni svet. On je prvi pokazal, da je zveza med a-tomskimi težami, kemijsko sestavo in    pa    drugimi
svojstvi raznih tvarin.
Ta znameniti mož se je   rodil
dne 8. svečana 1. i838.vTobol-sku iz Ivana Pav-loviČa  in Marije
Dimitrijevne Mendeljejeve   in je bil po številu 17. otrok.
Ded Demetra Ivanoviča, o. Pavel, je bil pravoslavni   duhovnik
v Mlevi, neznatnem selu tvrske gubernije, in je znan kot učitelj znamenitega grofa Arakčejeva, katerega je poučeval v branju, pisanju in računstvu. O. Pavel je imel tri sinove: Timoteja, Vasilija in Ivana, očeta našega učenjaka, kateri so se vsi izobrazili v semenišču. Po tedanjih običajih so si morali vsi, ki so vstopili v semenišče, premeniti svoj priimek. Ivan Pavlovic si „DOM in SVET" 1894, št. 14.
D. I. Mendeljejev. (Narisal Jos. Germ.)
je izbral priimek Mendeljejev,  katerega  je   zapustil svojim  otrokom.
Dovršivši semenišče, odšel je I. P. Mendeljejev v Petrograd, da vstopi tam v novoosno-vani pedagogijski zavod. Ker ni imel tukaj nobenega znanca, obrnil se je po nasvetu svojega očeta na grofa Arakčejeva,  kateri   bi   mu
bil lahko pomagal. Mogočni in vplivni grof mu je pa dal samo dva srebrna rublja, drugega ni prav niČ storil za sina svojega starega učitelja.
Ko je prebil določeni   Čas   v pedagogijskem zavodu in dobro dovršil učenje, dobil je I. P. Mendeljejev mesto   učitelja   ruskega slovstva in latinščine na gimnaziji   v  Tobol-sku. Kmalu se je oženil  z   Marijo Korniljevo. Rodbina Korniljevih je bila nekdaj bogata, imela je veliko posestva, steklarno in papirnico, toda je obubožala zaradi požara, ki je bil uničil vse mesto.
Iz Tobolska so okoli 1. 1820. I. P. Mende-ljejeva prestavili vTambov za ravnatelja tamošnji gimnaziji, čez pet let pa v Saratov, naposled pa zopet v Tobolsk na njegovo lastno prošnjo. V Tobolsku je ostal do svoje smrti in poleg svoje službe še vodil steklarno sorodnikov svoje
27