Vzrok. A: »Zdravnik je mo ji ženi prepovedal kuhanjfe.« — B: »Kaj? ,Te Bkropilnici v redu, da ne propuščajo zraka in tudi ne tekočine, da so čisti in da je usnjata manšeta M zračne črpaljke dobro namazana z mastjo, da ni suha, ne prevelika in tudi ne premajhna in vedno z robi obrnjena navzdol. Ako se namreč manšeta H v tračni črpaljki osuši, se zgubanči, ne prilega se več na stene črpaljke in posledica bode, da pri stopnjevanju pritiaka v kotlu ne moremo več iztisniti traka iz .rpaljke. Po vporahi moramo škropilnico z vodo dobro izplahniti in paziti, da ne ostanejo ostanki škropila v isti. Snaženje kotla in črpaljke opravimo na ta način. da s francozom. ki ga dobimo k vsaki škropilnici, odvijemo matico na vrhu kotla in izvlečemo na to črpaljko iz kotla. Na dnu črpaljke lahko osnažimo ventil in gumijasto kroglico, ako odvijemo vijak. V kotel nalijemo Čiste vode in ga temeljito izplahnemo. Čim bolj držimo kotel čist.tem dalje mu bo trajala življenska doba, ker je trftba vpoštevati, da razna škropila vsebujejo keinične sestavine, ki razjedajo polagoma vrhnjo plast msdenine ali pa se sesed?io v odvodnih kanalih ter tako polagoma zapro prehod. škropila v odvodne cevi. Največji greh je torej, ako sadjar po vporabi škropilnice isto pusti v kakem kotu ležati, ne da bi jo pošteno očistil in izplahnil. Taka zanikrnost se prav kmalu bridko maščuje. Odvodne cevi čistimo lahko tudi na ta način, da naliiemo v kotel, ako smo ga tcmeljito o.istili, čisto vodo ter isto pot.om pritiska iztisnemo iz kotla. Izplahniti pa je treba po vsakokratrri vporabi tudi razpršiln. cevi ter preccjevalno mrežico v razpršilnih ceveh jn končno večkrat očistiti tudi razpršilnik sam, ker se baš na teh mestih ponajveč nabirajo ostanki škropila. Ako se cevi škropilnika ali pa bambusove cevi zamaše, je najbolje, da povlečerr. skozi tanko žico ter odstranimo na ta način mesta, kjer se je nabrala nesnaga, oziroma ostanki škropila. Za škraplj.nje nizkega drevja bode zadostvalo, ako vporabljamo ročni razpršilnik (po sliki). Za visokodebelno drevje pa vzamemo bambusove cevi v dolžini 2—3 m, ali pa 2 krat 2 m tako, da labko škropimo tudi najvišje vrbove naših dreves. Ako vporabljamo samodelno škropilnico v vinogradih, kjer se tudi izvrstno obnese, odvijemo od ročnega škropilnika gornjo cevko R ter nataknemo na nastavek N spojko, ki služi pri bambusovi cevi za pritrjevanje razpršilnika P 16. Na ta način skrajšamo razpršilno cev in dosežemo mnogo lažje vsak trs. Ako hočemo vporabiti bambusove cevi, odvijemo gornjo medeno cevko gornjega ročnega razpršilnika in nato privijerao bambusovo cev, pazimo pa, da je spcij.ka med ročno razpršilno cevko in bambusovo cevjo z brtvilom adjustirana. Ob koncu bi še priporočali našim sadjarjem, da se poslužujejo naših domačih izdelkov, ki v ničemer ne zaostajajo za inozemskimi izdelki. fpnise^ I-i ®i Fr. G. v Š. Plačo mi je davkarija zarubila za obrtni davek, pa aein obrt pred dvema letoroa oddal. Ali ae to sme, ko imam mladoletne otroke in komaj živinio? O d g o v o r : Ker je rubcž, so gotovo stari zaostali davki in ne za. ta čas, ko nimate več obrti. Kar ae pa rubeža plač tiče, pa je prcdpis, da se mora samskemu puatiti 750 Din na loto nezarubljeno, drugim pa riekoiiko več z družino. Da pa zdaj atanujete v drugem davčnem oblaatvu, ne more vplivati na to, da ne bi bili doižai plačati. Če tudi imate težko življenje, vam žal ne bo pomoči, razen, če je davek bil krivično odmerjen, kar pa boste izvedeli na davčnem uradu. B. O. v Š. Ima.m v dveh občinah nokaj malega posestva. Ali sem dolžen v obeh občinah izvr.evati občinaki kuluk? Odgovor: V obeh obtlnah po lzmeri vašega posestva v občinah. Občinskl kuluk je — občinskl davek y delu nameato denarja. A. T. t St. V. Mejo smo sporazumno določili. PasosedaJ« mejnike ven pometala in hoče »odnljsko kfjmisljo. Kdo bo plačal stroške godnijske komisije? 0 d g o v o r : Vaša eoseda, kJ jo Je naročila. J. D. v V. Moj oče je ab.inskl gozdni čuvaj nad 30 le_ All lahko zahteva kako pokojnino? Odgovor: Ce ima v pogodbi, da Ima tudl staroatno oskrbo, lahko zahteva, drugače pa aamo lahko proai občinski odbor, da mu jo proatovoljno določi. J. S. v L. Ali ima kraj. šolaki odbor dolžnost kupitl uradniški zakon? O d g o v o r : Dolžnostl nl. To ]e odvisno od skle,pa odbora in če je sklep, tedaj se naroči, aicer pa ne. A. Sv. v G. Neki agenti hodijo okrog ln ponujajo ~~* brezobrestno poaojilo. Zavezalo se nas je nekaj. Zdaj pa moramo vplačevati mesečne obroke. 0 d g o v o r : Res sta v Sloveniji dve družbi, ki to delata. Toda pravilno vzeto, to posojilo ni brezobreatno. Vi morate poslati svoj denar, ki je tam brez obresti in drugi tudi. Poaojilo ae pa dobi, ko jih novih dosti Vplača. Torej družba sama dobi tako brez obresti vplačila in jih nekaj naloži, nekaj pa članom posodi. Kdaj se pride na vrsto, je drugo vprašanje! Fr. B. v Sv. J. Ali amem zajca ustreliti, če mi dela škodo: Odgovor: Uatreliti že, toda uatreljenegi domov vzeti ne. Treba ga je dati lovakemu najemniku. Sicer pa je aedaj ravno predlog pri vladi, izdelan od naše Kmetske zveze, da se naj zajec, ki toliko Skode napravi, proglasi za škodljivca in iztrebi. Vlada bo to dovolila, če hoče kmetu rea koristiti. S. K. v G. B. Mej nimava s sosedom v redu. Prigovarjam ga, da bi postavil geometer mejnike. Pa on noče prispevati. Ali ga lahko priailim? 0 d g o v o r : Kdor bo zahteval geometra, ga bo plačal. Pišite pa na kartastralni urad, da naj geometer tedaj to mejo pogl&da, ko bode' uradno tam kje v bližini. II. S. t Sl. Predpisan imam obrtnd davek, pa «»m obrt Hrgovino z lesom) odjavil. — Neki, kl nJma tfbrtnega lista, dela okvire za slike in jlb si.no drago računa. Ali sme? O d g o v o r : Obrtni davek, če ate ga dolžni ¦a nazaj, ko ste obrt še vrSili, morate plačati, frugače pa se pritožite na davčno oblast, če Bi že prepozno. — Oni, ki dela brez obrti in Šrago računa, mora vedeti, da je v nevarnosti kazni In visokega davka. A. P. v R. -T-.«-.*t~ Ali moram kot najemnik posestva plačevati kuluk? 0 d g o v o r : Kakor imate pogodbo. Ce je v pogodbi, da plačujete vse davke od remljiš.a, tedaj morate vl plačati. Ako pa lastnik davke plačuje, pa mora on plačati. J. J. v G. P. "'"B7r' Na sodniji sem bil kontumaciran, all Je še kaka pomoč, da ne bi bilo treba plačevati. O d g o v o r : Vaša krivda; ni drugega, kakor plačati moratel G. M. B. P. Poslala sem prltožbo na lnvalidski sud v Zagreb, pa ni odgovora. Kaj maj napravim? 0 d g o v o r : Ponovno pišite, in sicer priporoeeno. F. E. v R. Na svojem posesifvu imam slatinski vrelec, ki ga uporabljamo že 50 let domači in vaščani. Ali smemo sedaj, ko teče druga umazana voda y vrelec, s cemento.m vir obzidati? Odgovor: Pazite pri tem, da vira ne za»ujete! Kar se tiče zaščitnega rajona Radenci, vas to ne tiče, če ta vrelec že nad 30 let uporabljate. K. I. v P. Imam pri Mestni hranilnici v Mariboru po•ojilo ali le na 15 let. Ali bi se dal rok podaljšati, če ne tu, pa kje drugje? Odgovor: Vprašajite najprej pri hranilH-d sami. Ako tu ne bo, vložite prošnjo na priviligirano agrarno banko, podružnica Ljubljana. Samo, če bodo tudi obresti tako ugodne. ¦e ne ve. Pa kot dober gospodar se morate, če tudi s težavo, v 15 letih dolga vendar znebiti, ¦icer ne boste nikoli na svojem! Cene in selmsh a poroCila. Na marlborski trg v soboto dna 11. t. m. »o pripeljali kmetje 1 yoz krompirja po 2—3 D 1 kg, 4 čebule po 6, 1 glava zelja po 1—3 Din, kumarce komad 2—5, 16 voz sena po 60—65, 6 voz slame po 50—60, 2 škopa po 1.50 komad. Pšenica je bila po 2, je.men 1.50, oves 1.50, koruza 1.50, ajda 1.50, proso 2—2.50, fižol po 2—2.50, grah 8—10. Kokoš 30—40, piščanci 25 —60, raca 15—20, gos 25—35. Jagnje 100 Din. Cesen 14. Buče 2—3. Gobe 1—2. črešnje 2—2.50, bruške 8—10, euhe silve 9—12, breskve 20. — Mleko 2—3. Smetana 12—14, 6urovo maslo 30 —36. Jajca 0.75—1, med 12—20. Bfarlborsko sejmsko poročilo. Na svinj .kl «ejem je bllo pripeljanih 284 svinj; cene so bile sledeče: Mladl prašiei 5 do 6 tednov stari 60 do 80 Din komad, 7 do 9 tednov stari 90 do 140 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 250 lHn, 5 do 7 mesecev stari 350 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stari 700 do 800 Din. 1 kg žive teže 7 do 8 Din, 1 kg mrtve >teže 9 do 10 Din. Prodajiib je bilo 145 svinj. . W J-^Sktfac-J mmiei igrsinice. Zadnje dni je obhajala po celem svetu znana igralnica v Monte Carlu v Monaku ob južno-francoski morski obali 70 letnico obstoja. Ravnateljstvo je sklenilo, da bo proslavilo jubilej v zelo skromnih mejah, ker občutijo svetovno krizo tudi v Monte Carlu. Dohodki igralnice padajo, med tem ko rabi obsežno podjetje nepresta.no in novo investiranje denarnih vsot. Krog leta 50. v 19. stoletju je bila kneževina Monako na robu propada. Princ Karl III. je sklenil, da bo ustanovil zaradi zboljšanja finančnih razmer igralni klub po vzgledu igralnic, ki so obstojale tedaj po raznih nemških zdraviliščih in so bile posebna vaba za premožnejše občinstvo. Dva pariška časnikarja, Aubert in Langlois, sta otvorila 1. 1856 z osnovnim kapitalom dva in pol milijona frankov prvi igralni klub v Monte Carlu, ki se je imeno- val »PaLais de la Gondamlne«. Podjetje Je tašlo kmalu v konkurz. Drugi najemnik Frossard in tretji Duval, istotako nlsta Imela uspeha. Princ Karl je dal koncesijo novi družbl, ki je kupila stavbišče na skali nad morjem in pozidala celo krasno palačo, ki je bila blagoslovljena 1. 1861. Tudi ta družba je končala v konkurzu in šele naslednik Blanc Franc je razumel, podjetje dvigniti In mu pomagati do svetovnega slovesa. Franc Blanc je lmel čudno preteklost. Bil je natakar v nekem lokalu v Parizu. Njegov nemirni duh ga je zapeljal v umazane posle. Obtožili so ga zaradi goljufij in je prišel v ječo. Po prestani kazni se je podal v N&mčijo in je osnoval v letovišču Homburg igralnico. Podjetje je cvetelo in Blanc je zaslužil mnogo denarja, dokler ni znani Bismarck prepovedal v Nemčiji vse hazardne igre in je zaprl vse igralnice. S 15 miljoni frankov premoženja je prevzel Blanc igralnico v Monte Carlo. Ker ni bilo po zdraviliščih in letoviščih po Nemčiji nobenih igralnic," S9 je čutil Blanc kot monopolist v tem oziru in je umel _Z-_o>ristiti ugodnosti položaja. Blanc je zapustil dedičem ogromno premoženije. Njegovi nasledniki so vodili podjetje do 1. 1923 in so zašli radi padca francoske valute v težave. Igralnico je kupil grško-anglcški milijonar Bazil Zaharoff za 20 milijonov mark. Od Zaharoffa osnovana družba je prevzela poslovanje in ga vodi do danes. li bolna?« — A: Ne. A jaz.«