Nagrajenci Ob~ine Bled Dr. Ludvik Ravnik, ~astni ob~an Ob~ine Bled »Jok novorojen~ka, ki sem mu vdahnil `ivljenje, je zame najlep{a pesem.« Opisati dr. Ludvika Ravnika je zelo te`ko, opisati njegovo delo pa {e te`je; je zdravnik, kirurg, urolog, doktor znanosti, velik {portnik in {e ve~ji humanist. Njegove metode pri zdravljenju raka prostate so bile inovativne in mednarodno priznane, zaradi njegovih strokovnih odkritij na podro~ju vzrokov za mo{ko neplodnost ga cenijo kolegi doma in v tujini marsikaterega otroka namre~ ne bi bilo, ~e njegovemu o~etu ne bi pomagal prav dr. Ludvik Ravnik. S svojim delom v urologiji je pisal zgodovino. Prav tako se je prof. dr. Ravnik v zgodovino vpisal kot eden od pionirjev hemodializnega zdravljenja pri nas. Mimogrede - ima tudi Bloudkovo nagrado za svoje dose`ke v {portu, prejel jo je leta 2003, pa {e bi lahko na{tevali... Rodil se je leta 1922 v Nomenju, specializacijo iz urologije je opravil leta 1952, ima velike zasluge za razvoj {portne medicine v Sloveniji, desetletja je delal kot klubski in reprezentan~ni zdravnik, bil je ~lan zdravni{ke ekipe jugoslovanske olimpijske reprezentance na {tirih olimpijskih igrah... @ivi na Bledu, v mirnem predelu Cankarjeve. 16. aprila bo minilo 42 let od prve presaditve ledvice v Sloveniji, v skupini kirurgov ljubljanskega klini~nega centra ste bili tudi vi. Lako se spominjate tega dogodka? To je bil nesporno velik dogodek - ne samo zame, pa~ pa tudi za slovensko medicino. Bil je to zelo pomemben dan, ker smo bili mi po tej plati ena vodilnih ustanov v srednji Evropi in smo prvi v tem prostoru za~eli uporabljati aparat za umetne ledvice. Vedeti moramo, da so bili to bolniki, ki so bili zapisani smrti, funkcija ledvic je bila pri njih poplonoma uni~ena, le z aparatom smo uspeli `ivljenje ohranjati - v~asih je bilo treba narediti eno ali dve operaciji... Kaj pa potem, kak{ne so bile izku{nje, kot ste opravili prvo opreacijo. Ste se zavedali, da orjete ledino in da postavljate nove mejnike znanosti? Ja, seveda, vse, kar je na novo, {e posebej, ~e si pri tem uspe{en, prinese tebi in ekipi posebno sre~o in zadovoljstvo. Vsaj polovica dializiranih bolnikov je bila potem dokon~no ozdravljena. Kako pa gledate na presaditve zdaj, ste zadovoljni, ker se je Slovenija vklju~ila v evrotransplant? Seveda. Slovenija se je vanj vklju~ila leta 2000, od takrat naprej se je {tevilo presaditev ledvic mo~no pove~alo. Vedeti je treba, da ko smo mi za~eli s presaditvami, so bili to organi, ki jo jih darovali `ivi ljudje, zdaj pa se za presaditve uporabljajo kadavrski organi. Leta 1970, ko smo mi opravili prvo presaditev ledvice, je bila darovalka `iva - mati je svojo ledvico dala sinu. Povem vam, da ko smo takrat videli prve kaplje urina iz presajene ledvice, so nam pri{le solze v o~i. Zdaj je `ivih darovalcev premalo za vse ledvice, ki jih potrebujemo, zato se uporabljajo kadavrske; taka ledvica sicer ni vedno dobro pripravljena, tako da so rezultati presaditev slab{i, kot pa ~e je darovalec krvni sorodnik, vendar tako pa~ je. Takrat, ko sem za~el delati na presaditvah, torej od leta 1970 do 1987, smo opravili 104 presaditve ledvice, pri tem je {est ljudi umrlo, devet jih je bilo treba dializirati, vsi ostali so `iveli normalno... Glede na to, da ste v svojem `ivljenju spremljali usode {tevilnih ljudi. nekaterim ste lahko pomagali, drugim ne. Kaj je tisto, kar `ene ~loveka naprej? Zelo te`ko odgovorim na to vpra{anje namre~ kot zdravniku mi je bil vedno cilj pomagati, ne glede na stanje bolnika, saj ~e pomislite na rakava obolenja, je pot do ozdravitve dolga - rak je kroni~na bolezen in zaradi tega mora{ na zdravljenje kot zdravnik gledati z ve~ gledi{~, dejstvo pa je, da se mora{ boriti za vsakega bolnika, za vsako pre`ivetje. Pri bolniku pa ne more{ misliti le nanj, pa~ pa tudi na njegove sorodnike, na tiste, ki ga imajo radi. Vsekakor mora zdravnik do bolnika vzpostaviti poseben odnos, vedno je namre~ prisotna te`ka odlo~itev - ali bolniku povedati za njegovo stanje, ali mu kaj zamol~ati in ga tako pustiti v upanju za popolno ozdravitev - ti odnosi so zapleteni, veliko je odvisno od osebnosti zdravnika. Spominjam se, da sem bil v jeseni{ki bolni{nici prisoten pri rojstvu mrtvorojenih otrok - takrat sem moral takoj ukrepati, saj pomo~ babice ni zadostovala, dvema otrokoma sem re{il `ivljenje s tem, da sem jima dal injekcijo neposredno v srce. Jok novorojen~ka, ki sem mu vdahnil `ivljneje, je zame najlep{a pesem. Pogovor sva za~ela o va{em vrhuncu kariere. Pa pojdiva nazaj v mladost. Kako se spominjate svojih mladih let? Moje `viljenje je bilo zelo burno v vseh smereh, vedno sem imel energije na pretek, kar se mi pozna {e danes. Bil sem {portnik, tako kot vsi moji bratje in to tako poleti kot pozimi; igrali smo nogomet, odbojko, bil sem mladinski dr`avni prvak v teku na smu~eh. Mislim, da je bila prav moja mladost baza za tako dolgo `ivljenje - namre~ nikoli si nisem niti predstavljal, da bom do`ivel tako visoka leta. Zakaj ste se odlo~ili prav za {tudij medicine? Ja, vzrok za to odlo~itev je bil vpoklic v nem{ko vojsko. Zgodba je zanimiva, namre~ moja iznajdljivost me je pripeljala do tega, da sem postal bolni~ar v vojski in ob {tevilnih ranjencih, ki smo jih dobivali z vzhodne fronte, sem se tako dobro izu~il, da mi je tamkaj{nji zdravnik, kirurg rekel: »Ravnik, vi morate postati zdravnik!« Sicer pa sem bil v ~asu dija{kih let nagnjen bolj k odrskemu `ivljenju, imel sem celo mo`nost {tudirati glasbo na Dunaju, pa mi je o~e rekel: »Nikamor ne bo{ {el, lumparij se lahko nau~i{ tudi doma!« Ob kitari sem dosti pel, sicer pa sem citrar `e od 13. ali 14. leta igram na citre, res pa samo za doma~o uporabo, najraje pa seveda igram slovenske narodne pesmi. @ivite na Bledu. Vam to kaj pomeni? Ja, seveda mi. Bled je bil zame vedno kot center Slovenije, tako da je avto kar sam zavil iz Ljubljane v levo... 10. aprila na ob~inski slovesnosti boste postali ~astni ob~an Ob~ine Bled. Kako se ob tem po~utite? Joj, za mene je bilo to, da mi je gospod `upan postal obvestilo, da bom imel ~ast biti ~astni ob~an Bleda, zares veliko prenesene~enje, po drugi strani pa sem zelo ponosen, da sem bil izbran. Romana Purkart 7 Nagrajenci Ob~ine Bled Zlato plaketo prejme: Marjan Manfreda Marjon Rodil se je leta 1950 na Bohinjski Beli in `e od majhnega ga je privla~il goski svet. Prvi pomembnej{i vrh je osvojil pri petnajstih letih, do dana{njih dni pa {teje `e prek tiso~ vzponov v Alpah, Tatrah, na Kavkazu, v Andih, predvsem pa v Himalaji. Najraje je izbiral najte`je, ~e se je le dalo, prvenstvene smeri in s tem mnogo kje zapustil neizbrisljivo sled prvopristopnika. Posebno odmevni so njegovi solo vzponi v takrat najzahtevnej{ih smereh doma~ih Alp. Ves alpinisti~ni svet je ob~udoval njegov izredni dose`ek, ko je leta 1975 brez dodatnega kisika opravil prvenstveni vzpon ~ez ju`no steno 8.475 m visokega Makaluja. Med na{o ponovno himalajsko odpravo je {tiri leta kasneje ob vzponu na Mount Everest preplezal najte`je smeri na vi{ini 8.400 m in s tem omogo~il prvi jugoslovansko vzpon na streho sveta po novi smeri. V 54. letu `ivljenja se je povzpel na 8.167 m visoki Dhaulagiri in s tem {e danes velja za najstarej{ega Slovenca z osvojenim osemtiso~akom. Leto potem je na svoj najljub{i na~in, v solo vzponu, osvojil 6.812 m visoki Ama Dablam. Srebrno plaketo prejmejo: Vladimir Sili~ ravno in kulturno dedi{~ino Bleda in {ir{e okolice in jo z velikim veseljem tudi fotografiral. Zadnje desetletje pa se je tej svoji ljubezni aktivno posvetil. Krona njegovih aktivnosti sta vsekakor dve izjemni knjigi, ki sta iz{li lani. Najprej je iz{la knjiga z naslovom Rezljana vrata na Slovenskem. V desetih letih je fotografiral ve~ kot tiso~ starih slovenskih vrat, tako iz blejske ob~ine kot tudi iz vseh slovenskih pokrajin. Ta po krivici zapostavljeni del slovenske kulturne dedi{~ine je zdaj dokumentiran in zbran v monografiji z naslovom Rezljana vrata na Slovenskem. Kot je v uvodniku napisal `upan Janez Fajfar, je monografija Vladimirja Sili~a »dokaz, da z znanjem, pogumom in velikim srcem lahko pomagamo k ohranitvi kulturne in naravne dedi{~ine na{ih prednikov.« Le nekaj mesecev kasneje se je kot avtor teksta in fotografij podpisal {e pod knjigo Vodnik ~ez osamelce in ledine Blejske kotline. Avtor je z izjemnim posluhom za naravo in tradicijo zelo tanko~utno opisal poti ~ez osamelce in ledine Blejske kotline. Navdu{i nas kot pisatelj, fotograf ter zelo natan~en in sistemati~en zbiratelj ledinskih imen. Na podro~ju ohranjanja kulturne dedi{~ine je poleg omenjenih dveh knjig potrebno omeniti tudi njegov prispevek v projektu »Kako se pri vas re~e«, popis ledinskih imen na obmo~ju blejske ob~ine. S svojim delom in aktivnostmi je Vladimir Sili~ lepoto in bogastvo na{e dedi{~ine delil z vsemi nami in jo v (vsaj v knjigah) tudi za vedno ohranil za prihodnje rodove. Vladimir Sili~ je kot dolgoletni ~lan Turisti~nega dru{tva Bled, ~lan upravnega odbora Turisti~nega dru{tva Bled, do nedavnega tudi njegov podpredsednik, s svojim prostovoljnim delom dal neprecenljiv prispevek predvsem na podro~ju urejanja sprehajalnih poti. Pred leti je dal pobudo za ustanovite sekcije ljubiteljev Dobre gore pri Turisti~nem dru{tvu Bled, ki jo tudi vodi. Sekcija ima preko petdeset zelo aktivnih ~lanov, ki neumorno skrbijo za to, da so vse poti na Dobro goro vedno brezhibno urejene, kar je prav gotovo zasluga njegovega kriti~nega pogleda. Vladimir Sili~ je bil aktiven tudi v ob~inski politiki. Bil je ~lan Ob~inskega sveta Ob~ine Bled v treh zaporednih mandatih od nastanka ob~ine, to je od leta 1995 do leta 2006. V tem ~asu je bil tudi predsednik Odbora za okolje in prostor ter predsednik ~asopisnega sveta Ob~ine Bled. Prav zaradi vsega predstavljenega menimo, da si Vladimir Sili~ zaslu`i srebrno plaketo Ob~ine Bled. sodeluje pri vseh aktivnostih s podro~ja za{~ite, re{evanja in pomo~i. Tako ima PGD Ribno za potrebe ob~ine Bled organizirano in ustrezno usposobljeno ter tudi opremljeno ekipo tehni~nih re{evalcev. Dru{tvo zgledno skrbi za izobra`evanje in usposabljanje svojih operativnih ~lanov. Poseben poudarek v PGD Ribno namenjajo usposabljanju ~lanov za uporabo IDA, usposabljanju za ga{enje notranjih po`arov, usposabljanju bolni~arjev ter usposabljanju tehni~nih re{evalcev. Vsa ta znanja so zelo pomembna in potrebna za izvajanje planiranih nalog v okviru sodelovanja operativne enote ob morebitnih nesre~ah v ob~ini in {ir{e. ^lani Prostovoljnega gasilskega dru{tva Ribno radi organizirajo tudi tekmovanja in druge prireditve, kjer pridobijo dolo~ena sredstva, ki jih porabijo za posodobitev opreme in izobra`evanje ~lanov. Prvi gasilski dom je bil v Ribnem zgrajen v letu 1905 in `e opremljen z najnujnej{o opremo. Drugi gasilski dom je bil predan namenu leta 1982, katerega so neumorni gasilci v zadnjih letih dogradili in temeljito obnovili. Za vsa ta dela in nakup opreme in vozil je bilo potrebno veliko prostovoljnih delovnih ur ~lanov in tudi finan~na pomo~ krajanov. Veliko prostega ~asa ~lani dru{tva namenijo za vzdr`evanje doma in urejanje okolice. Zelo zavzeti so tudi pri organizaciji tekmovanj in drugih prireditev, kjer pridobijo dolo~ena sredstva, ki jih porabijo za posodobitev opreme in izobra`evanje ~lanov. Gasilci so vedno prvi, ki jih kli~emo na pomo~ ob nesre~i, pa tudi druga~e vedno prisko~ijo na pomo~. Srebrno plaketo Ob~ine Bled podeljujemo Prostovoljnemu gasilskemu dru{tvu Ribno za dolgoletno aktivno delovanje dru{tva na podro~ju za{~ite in re{evanja. Kulturno dru{tvo Rudija Jedreti~a Ribno Prostovoljno gasilsko dru{tvo Ribno Vladimir Sili~ je doma~in s Sela pri Bledu, ki je vse svoje `ivljenje aktivno spremljal na- 8 Prostovoljno gasilsko dru{tvo Ribno v letu v letu 2012 praznuje 110-letnico ustanovitve. Je eno najaktivnej{ih dru{tev v ob~ini, saj Letos mineva 110 let od ustanovitve prvega kulturnega dru{tva v Ribnem. To je bilo tam- Nagrajenci Ob~ine Bled bura{ko dru{tvo, ki ga je vodil nadu~itelj Janko Vrezec in so ga ustanovili leta1902. @e pred I. svetovno vojno je za~ela delovati tudi dramska sekcija, ki pa je dejavneje za`ivela po vojni, ko je vodstvo prevzel sin u~itelja Vrezca, Milan Vrezec. Uprizarjali so predvsem ljudske igre, dramski skupini pa se je kmalu pridru`il {e pevski zbor, ki ga je prav tako vodil Milan Vrezec. Kulturno `ivljenje je v Ribnem mo~no za`ivelo v ~asu med obema vojnama, ko so se posamezne kulturne skupine zdru`ile v prosvetno dru{tvo. Najbolj dejavna v teh letih je bila dramska skupina, saj so amaterski igralci v nekaterih sezonah pripravili tudi po {tiri uprizoritve. Prosvetno dru{tvo je poskrbelo tudi za {irjenje bralne kulture, uredili so knji`nico, ki je `e pred vojno imela 500 knjig. Do izgradnje novega zadru`nega doma, se je kulturno `ivljenje odvijalo v tedanjem gasilskem domu. Najve~ja pridobitev za dru`beno in kulturno `ivljenje pa je bil nov zadru`ni dom, ki so ga ob~ani zgradili s prostovoljnim delom in prispevki in je postal sredi{~e kulturnega `ivljenja v Ribnem in to vlogo ohranil vse do danes. Tedaj je delovalo `e ve~ sekcij, najbolj dejavna pa je bila zopet dramska. Dru{tvo se je po smrti najbolj aktivnega kulturnika v ~asu po 2. svetovni vojni, Rudolfa Jedreti~a, preimenovalo po njem. V obdobju od petdesetih do sedemdesetih let je bilo v re`iji doma~ih re`iserjev premierno uprizorjenih kar 27 predstav za odrasle in dve otro{ki. V teh letih je bil ustanovljen tudi pevski zbor, ki je deloval le tri leta. V osemdesetih letih so se v dru{tvo vklju~ili mladi igralci in z njimi tudi novi re`iserji, ki so se z vso vnemo lotili dela. Na odru so se premiere kar vrstile, ve~krat tudi po dve v sezoni. Delovati sta za~eli tudi otro{ka in mladinska dramska skupina ter lutkarstvo. Organizirane so bile otro{ke matineje. ^lani dru{tva so v teh letih pripravili {tevilne razstave ro~nih in likovnih del ter organizirali kulturne tedne. V tem ~asu je dru{tvo sklenilo tudi pobratenje s Kulturnim dru{tvom Bo{tanj, sodelovalo je z zamejci v Italiji in Avstriji. V kulturnem dru{tvu v Ribnem se odvija tudi folklorna dejavnost. Leta 1979 so ljubitelji folklorne dejavnosti ustanovili najprej otro{ko, leta 1981 pa {e odraslo folklorno skupino. Obe skupini z manj{imi presledki delujeta {e danes. Gojita v glavnem gorenjske plese. Poleg vsakoletnih obmo~nih sre~anj, katerih se redno udele`ujeta, sta bili `e ve~krat izbrani tudi za regijska sre~anja otro{ka nazadnje leta 2005 in 2009. Poleg {tevilnih nastopov doma, je {e posebno odrasla skupina, gostovala `e po raznih evropskih dr`avah Italiji, Avstriji, Nem~iji, Franciji in se leta 1999, kot predstavnica slovenske folklore, predstavila na Mednarodnem folklorno-pevskem festivalu v Angliji. Dramska dejavnost je v devetdesetih letih nekoliko zamrla, ponovno je za`ivela v letu praznovanja sto letnice ustanovitve dru{tva, leta 2002. Od takrat dalje vsako leto pripravi novo predstavo, s katero se udele`i Linhartovega sre~anja v Radovljici. Nekatere predstave so dosegle kar vidne uspehe. Predstava Pleskarji nimajo spominov se je leta 2006 uvrstila na sre~anje Gorenjskih komedijantov, kjer je za stransko mo{ko vlogo prejela nagrado za najbolj{ega komedijanta Gorenjske, v predstavi Po{tena deklica je bila nagrajena igralka v glavni `enski vlogi, s predstavo Markolfa so leta 2010 na ~ufarjevih dnevih, po oceni ob~instva zasedli 2. mesto in bili izbrani tudi za sodelovanje na Festivalu komedije v Pekrah pri Mariboru. Predstave ne igrajo samo doma, ampak tudi po drugih krajih Slovenije in tudi v zamejstvu, tako da bele`ijo {tevilne ponovitve. Predstava Pr{paran jur je bila odigrana kr 35krat. Dru{tvo dobro sodeluje tudi s Podru`ni~no {olo Ribno in drugimi dru{tvi v kraju. Organizira in sodeluje tudi na proslavah in prireditvah ob pomembnej{ih praznikih in dogodkih v ob~ini. @e vrsto let skrbi, da se kulturno dogajanje odvija tudi v poletnih mesecih. ~lani dru{tva od leta 1994 pripravljajo `e tradicionalni Ve~er na vasi, s kulturno zabavnim programom, na katerem obujajo in prikazujejo stare kme~ke obi~aje in s tem popestrijo poletne dni na vasi. Od leta 2004 pa v Bode{~ah pripravijo tudi ve~er z naslovom Gledali{ki dogodek iz ~asa tur{kih vpadov, ki prikazuje posamezne dogodke iz teh ~asov v na{ih krajih. Kulturno dru{tvo Rudija Jedreti~a Ribno je v vseh teh letih skrbelo, da kulturno delovanje v Ribnem ni nikoli zamrlo. Za tako dolgo in dobro delovanje dru{tva je vsekakor potrebno veliko ~asa, prostovoljnega in sr~nega dela ter odrekanja in ne nazadnje tudi dobre volje vseh ~lanov dru{tva, ki se vsa ta leta trudijo za ~im bolj pestro in kvalitetno kulturno dogajanje v Ribnem, zato si Kulturno dru{tvo Rudija Jedreti~a Ribno zaslu`i srebrno plaketo Ob~ine Bled. je predsednica kulturnega dru{tva, nato podpredsednica, `e vrsto let pa je aktivna tajnica Kulturnega dru{tva Bohinjska Bela. Sodelovala je pri recitacijah ob kulturnih praznikih in re`irala otro{ko igrico. Najbolj u`iva v igranju v razli~nih predstavah. Prvi~ je stopila na odrske deske `e leta 1980 in od tedaj, z nekaj kraj{imi prekinitvami, redno nastopa. V prej{njem mandatu je bila Francka Smolej ~lanica Sveta krajevne skupnosti, kjer je opravljala vlogo tajnice in skrbela za finance, sicer pa `e vsa leta predstavlja mo~nej{o povezavo med krajevno skupnostjo Bohinjska Bela in Ob~ino Bled. Francka Smolej je tudi ~lanica Dru{tva deklet in `ena na vasi, ki mu prisko~i na pomo~ na prireditvah, kot tudi pri organizaciji dela na finan~nem podro~ju. Frani je zelo aktivna kot ~lanica PGD Bohinjska Bela, v dru{tvo je vstopila leta 1978. Leta 1981 je opravila osnovni te~aj za gasilko in tako postala del operativne enote PGD. Svoje znanje je redno izpolnjevala in leta 2004 pridobila ~in ni`ja gasilska ~astnica. Brez nje si tekmovalne desetine ~lanic v gasilskem dru{tvu sploh ne morejo predstavljati. Pomaga pri vseh dejavnostih gasilskega dru{tva, tako pri izvedbi gasilske veselice, ob~nega zbora kot tudi pri ostalih delovnih akcijah. Francka Smolej zadnja leta skrbi tudi za kulturni dom na Bohinjski Beli, igra v razli~nih vlogah v predstavah, je pa tudi gonilna sila organizacije nastopov blanske gledali{ke skupine po raznih krajih v Sloveniji in v zamejstvu. In prav zaradi aktivnega in prostovoljnega dela na vseh podro~jih dru`benega `ivljenja na Bohinjski Beli menimo, da si Francka Smolej zaslu`i to priznanje Ob~ine Bled. Camping Bled Bronasto plaketo prejmejo: Francka Smolej Francka Smolej je sr~na Belanka, ki je na Bohinjski Beli odra{~ala in tam z dru`ino tudi `ivi. Stojánova Francka, kot jo poznajo doma~ini, je vedno prisotna in aktivna na vseh podro~jih dru`abnega `ivljenja na Bohinjski Beli. Bila Pet zvezdi~ni kamp Camping Bled, ki deluje v okviru dru`be Sava Turizem, odlikujejo vrhunska kakovost storitev, inovativna ponudba in razvoj v skladu z najsodobnej{imi kampskimi trendi. To ga uvr{~a med najuglednej{e kampe v Sloveniji in {ir{e, kar potrjujejo {tevilne doma~e in mednarodne nagrade. Tako je Camping Bled v preteklih letih poleg ve~ doma~ih nagrad med drugim prejel nagrado kampskega vodnika Alan Rogers za najbolj{o ponudbo aktivnih po~itnic, evropsko nagrado Nem{kega camping kluba DCC, v leto{njem letu pa znova nagrado Alan Rogers za inovativnost. 9 Nagrajenci Ob~ine Bled Z ureditvijo Ekolo{ke vasice Gozdnih vil je Camping Bled postal pionir v razvoju t. i. »glampinga« oz. glamuroznega kampiranja v Sloveniji. Vendar pa so v Campingu Bled zgodbo glampinga razvili v svojo smer – namesto kopiranja podobnih glampingov v tujini in ponujanja pretiranega luksuza v naravi gostom {e vedno `elijo omogo~ati predvsem pristen ob~utek kampiranja v preprostih lesenih hi{kah, zasnovanih na bogati kulturni dedi{~ini okolja, ki gostom {e vedno zagotavljajo ve~ udobja kot bivanje v {otoru. Produkt so dodatno nadgradili s trajnostno komponento. Kot prvi kamp v Sloveniji so opravili analizo oglji~nega odtisa, na podlagi katere so dolo~ili celo vrsto ukrepov za zmanj{evanje emisij toplogrednih plinov in u~inkovitej{e ravnanje z naravnimi viri. S tem je Camping Bled razvil celovit turisti~ni produkt, ki dosega izjemen odziv na trgu in pomeni izvrstno promocijo v prihodnost usmerjene turisti~ne ponudbe Bleda, obenem pa je postal tudi odli~en zgled drugim turisti~nim ponudnikom v Sloveniji. Inovativnost produkta Ekolo{ke vasice Gozdih vil, ki ga v Campingu Bled {e vedno dopolnjujejo, je prepoznala tudi Slovenska turisti~na organizacija, ki mu je v letu 2010 podelila nagrado Snovalec za razvoj inovativnih turisti~nih produktov. V Campingu Bled v nekaj ve~ kot {estih mesecih leta zabele`ijo ve~ kot 84 tiso~ no~itev, kar ga postavlja na prvo mesto med vsemi turisti~nimi objekti na Bledu. Z razvojem novih programov in ustrezne infrastrukture `elijo sezono v kampu {e podalj{ati in se s tem odzvati na spremenjeno povpra{evanje gostov. Camping Bled tako sodi med najbolje obiskane in uspe{nej{e turisti~ne objekte na Bledu in je s svojo predanostjo trajnostnemu turizmu doprinesel tudi k ve~ji prepoznavnosti Bleda kot »zelene« destinacije. Jo`e Konc Jo`e Konc je soustanovitelj podvodne re{evalne slu`be, ki je bila ustanovljena leta 1975 na Bledu. Vrsto let je bil na ~elu PRS RP Bled, v vseh teh letih je neumorno in tvorno sodeloval, na~rtoval ter vodil razvoj podvodne re{evalne slu`be na Bledu in {ir{e, vse do dana{njih dni. Danes je Jo`e Konc namestnik vodje PRS RP Bled. Enota je pod njegovim vodstvom opravila zabele`enih 164 uspe{nih akcij - od iskanja utopljencev, iskanja in dviga potopljenega kamiona, ve~ avtomobilov, ~olnov, letala, do podvodnih del v jezerih, na jezovih hidroelektrarn in na rekah. Dru`beno koristno delo je enota PRS opravljala na obmo~ju gorenjske regije, izva- 10 jala je za{~itna opravila, varovanja {portnih prireditev, varovanja ob~inskih prireditev na in ob vodi in {e kaj. Jo`e Konc je s svojim kolegialnim, trdim in po{tenim delom v Dru{tvu za podvodne dejavnosti Bled in enoti PRS RP Bled vedno postavljal zgled ostalim. Kot vodja PRS RP Bled in kot predsednik DPD Bled je prejel vrsto priznanj za svoje uspe{no in po`rtvovalno delo, prav tako tudi enota PRS RP Bled, ki jo je v teh letih vodil. Naj na{tejemo samo nekaj teh priznanj leta 1995; Jo`e Konc - Srebrni znak Civilne za{~ite Republike Slovenije; leta 2000; Enota PRS RP Bled - Priznanje SPZ za podro~je re{evanja iz vode; leta 2000 Jo`e Konc - za 25-letno zaslu`no delo v PRS Slovenije; leta 2003; Enota PRS RP Bled - Srebrni znak Ministrstva za notranje zadeve RS za razvoj in krepitev varnosti; leta 2005; Enota PRS RP Bled - Zlati znak Civilne za{~ite Republike Slovenije; leta 2008; Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je za tveganje, pogum in hitre odlo~itve pri re{evanju in iskanju ponesre~encev na Savi pri HE Blanca odlikoval Podvodno re{evalno slu`bo Slovenije (RP Bled je ~lanica PRS in je tudi aktivno sodelovala pri nesre~i na »Blanci«) z Medaljo za hrabrost. Jo`e Konc je pobudnik in soorganizator sedaj `e zelo znane prireditve na Bledu, »Legende o potopljenem zvonu«. Prva tri leta je bila prireditev izvedena v sklopu bo`i~nega potopa, leta 1999 pa se je prireditev preimenovala v »Legendo o potopljenem zvonu«. S to prireditvijo lokalna skupnost vsako leto privabila {tevilne obiskovalce na praznovanje bo`i~a na Bledu. Prireditev je bila predstavljena tudi leta 2002 na sre~anju evropskih predsednikov na Bledu. Lokalna organizacija Turizem Bled jo tr`i tudi ob zaklju~kih ve~jih {portnih prireditev na Bledu in za razna poslovna sre~anja podjetij. Menimo, da si Jo`e Konc s svojim 36-letnim uspe{nim delom na podro~ju re{evanja in za{~ite v ob~ini Bled in kot soustvarjalec prireditve »Legenda o potopljenem zvonu«, to priznanje zaslu`i. @upanova priznanja - ~astni znak prejmejo: Andra` Risti~ Andra` je `e kot majhen kazal veliko zanimanja za tehniko in glasbo. Pri pribli`no osmih letih so ga kot navdu{enca za klasi~no glasbo za~ele zanimati orgle. Kmalu se je v doma~i kleti poskusil v izdelovanju posameznih delov orgel. Ker mu na za~etku ni {lo najbolje, je sam navezal stike z orglarskim moj- strom g. Mo~nikom iz Cerkelj in ga nekajkrat tudi obiskal in si ogledal njegovo delavnico. 2009 je re`iser RTV Slovenija Jernej Kastelec za produkcijo EBU, po osnovnih {olah v Sloveniji iskal otroke z zanimivimi hobiji, ki bi jih nato s kratkim filmom predstavili po vsej Evropi. Na O[ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ga je socialna delavka Cvetka Arh seznanila z Andra`em in Jernej Kastelec se je po obisku 80 {ol in predhodni odobritvi EBU produkcije odlo~il za Andra`a. Med pribli`no {tirimese~nim snemanjem je Andra` povsem sam izdelal orgle. Andra` je poleg glasbe aktiven tudi pri drugih dejavnostih. Je ~lan Vesla{kega kluba Bled, zelo se zanima za astronomijo, `eleznice, kamnine, fiziko in je odli~en pianist. Leta 2011 sta s sestro Ano izmed 25 duetov osvojila sedmo mesto na dr`avnem tekmovanju TEMSIG v kategoriji klavirskih duetov, pri ~emer bila Ana najmlaj{a udele`enka. V {olskem letu 2010/11 je v Cankarjevem domu za projekt Glasbene mladine Slovenije, »Orkester se predstavi«, pribli`no 5.000 u~encem na kratko predstavil orgle. Leta 2011 je na dr`avnem prvenstvu v veslanju na Bledu osvojil tretje mesto v kategoriji enojec med pionirji. V {olskem letu 2011/12 je osvojil drugo mesto na dr`avnem tekmovanju v astronomiji, leta 2012 se je uvrstil na dr`avno tekmovanje v igranju na orglah in v regijskem delu osvojil zlato priznanje. V leto{njem letu zaklju~uje 9. razred, vpisal pa se je na [kofijsko klasi~no gimnazijo v Ljubljani in na konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Vojko Zavodnik Vojko Zavodnik je dolga leta v Bruslju uspe{no zastopal veliko mednarodno korporacijo in v njenem interesu prekri`aril svet po dolgem in po~ez, dokler ni dokon~no spoznal, da je najlep{e doma. Po preselitvi na Bled, pod vzno`je ~arobne Stra`e, ga je vse bolj prevzemala magi~na mo~ neponovljivega Blejskega kota. Za~el je z zbiranjem drobnih del~kov ~udovitega mozaika blejske preteklosti. Ob tiso~letnici prve znane omembe Blejskega gradu je napisal in tudi izdal nenavadno delo »Skrivnostne podobe raja«. V Nagrajenci Ob~ine Bled njem v poduhovljenem, a hkrati vsem razumljivim besedilom in prikupno risbo nakazuje pot k bolj poglobljenemu dojemanju na{e edinstvenosti. Svoja ob~utja je {e najbolje strnil z mislijo, da ~e bi v novodobnem grabljenju bogastva in kopi~enju materialnih dobrin kaj {tela ljubezen do na{ega prelepega Bleda, potem bi se sam zagotovo po~util varno preskrbljenega vse do konca `ivljenja… Borut Pangerc Borut Pangerc se je `e ve~ kot pred tridesetimi leti pridru`il kulturnemu dru{tvu v Ribnem. Kot vnet folklorist je bil od samega za~etka delovanja folklorne skupine v Ribnem njen ~lan kot plesalec, vrsot let pa je bil tudi vodja skupine. Prav v ~asu, ko je vodil skupino, je ta dosegla kar nekaj zavidljivih uspehov, saj se je ve~krat uvrstila na regijska sre~anja in gostovanja v tujino. Borut je zdaj `e kar nekaj let zvest dramski dejavnosti. V dramsko skupino se je vklju~il v sedemdestih letih, ko je bila ta dejavnost zelo kvalitetna. Pred desetimi leti se je zopet vklju~il v dramsko skupino, pri svoji dejavnosti je zelo napredoval. Borut je pri svojem delovanju v dru{tvu zelo cenjen, saj s svojo prisotnostjo in prizadevnostjo zelo pozitivno vpliva tudi na ostale ~lane. Kljub prizadevnosti v kulturnem dru{tvu pa je aktiven tudi v gasilskem dru{tvu na Selu, gasilec je postal `e kot otrok. Borut si zaslu`i priznanje za spodbudo za naprej in za nagrado za delo, ki ga je opravil v dru{tvu. saj se na kraj izre~enega DA mnogokrat vra~ajo. Henrik Riko Zupan Henrik Riko Zupan, {esto{olec z Bleda, je vsesplo{no aktiven fant, ki v prostem ~asu rad ribari in plava v Blejskem jezeru ne glede na letni ~as. [tevilne gledalce pokala v lednem plavanju je `e januarja pred dvemi leti navdu{il s skokom v {tiri stopinje »toplo« jezero. [e bolj pa je presenetil s knjigo »Kako je nastalo Blejsko jezero«, prvim delom za mladino s te`avami pri branju, mladimi dislektiki, med katere spada sam. ^udovito knji`ico mu je izvirno ilustriral so{olec Adrijan Hajdinjak. V Sloveniji je kakih 15.000 dislektikov, zato ni ~udno, da je prvih tiso~ izvodov po{lo v tednu dni, in je bilo knjigo treba ponatisniti {e v dvatiso~ izvodih. Odziv na knjigo je bil zelo dober tudi v medijih, z Rikom je bilo opravljenih veliko ~asopisnih, televizijskih in radijskih intervjujev, izbran je bil za ime tedna. Dobil je tudi nagrado Inco. Na televiziji so posneli kar nekaj reporta` o Riku in sicer za Slovenski magazin (RTV SLO), bil pa je tudi gost v oddaji Dobro jutro. Oddajo o Riku in Bledu je posnela tudi ORF Avstrija. Riko nas je ponovno razveselil z novo zgodbo, tokrat o Vili Bled, na nove knjige pa morda ne bomo ve~ dolgo ~akali. Zlati maturant: Primavera Bled Jakob Lenardi~ Iztok in Ksenija Ora`em sta v 15 letih delovanja poro~nega ateljeja ve~ kot 300 parom ustvarila nepozabne spomine na Bled- parom sta namre~ pripravila in organizirala nepozaben poro~ni dan! Sta prava specialista za organizacijo porok za `enine in neveste iz celega sveta, v povpre~ju letno na Bled pripeljeta ve~ kot 3000 svatov, ki koristijo no~itvene kapacitete in ostale blejske turisti~ne storitve. Pri kreiranju poro~nih pravljic sta povezala lokalne ponudnike, od hotelov, restavracij, do pletnarjev, fijakarjev in drugih akterjev. Prenekateri njuni mladoporo~enci so postali pravi ambasadorji Bleda, Na Strokovni gimnaziji Tehni{kega {olskega centra Kranj je julija 2011 gimnazijsko {olanje kot zlati maturant zaklju~il dijak Jakob Lenardi~ z Bleda. Jakob Lenardi~ je bil vsa leta odli~en, zadnji letnik je zaklju~il s samimi odli~nimi ocenami. Odlikujejo ga tudi odli~ne zna~ajske lastnosti: vedo`eljnost, prizadevnost, zagnanost, kooperativnost. Dijak Jakob Lenardi~ je na Strokovni gimnaziji Tehni{kega {olskega centra Kranj obiskoval program tehni{ke gimnazije in ga zaklju~il s splo{no maturo. [tudij nadaljuje na Filozofski fakulteti v Ljubljani na programu anglistika. Dru{tva, klubi, ponudniki storitev pozor, bli`a se ~arobni dan na Bledu! 6. maja bo na Bledu ~arobni dan. Prireditev, namenjena predvsem dru`inam, bo v soorganizaciji Ob~ine Bled, Turizma Bled in podjetja Netvizija ter seveda z va{o pomo~jo na Bled privabila {tevilne obiskovalce, mi pa jim bomo ponudili celodnevno dogajanje na Promenadi, v Zdravili{kem parku, na Stra`i ter na gradu s {tevilnimi popusti. Ta dan bo npr. cela dru`ina za ceno vstopnice za eno odraslo osebo (8 evrov) obiskala Blejski grad. Prav tako bodo po izredno ugodnih cenah na voljo vo`nje s ko~ijo, dru`inske karte za do`ivetja v Pustolovskem parku in na sankali{~u na Stra`i… Skratka, apeliramo na vse ponudnike storitev na Bledu, da ta dan za ponudijo posebne ugodnosti za dru`ine. Na glavnem odru se bo ~ez dan predstavilo mnogo nastopajo~ih s programom za otroke. Poleg nekaterih doma~ih izvajalcev so svojo udele`bo `e potrdili tudi Nu{a Derenda, Alenka Gotar, Anika Horvat, Marjan mali BU z zaj~kom Sportyjem in medvedom ^alapinkom, Lutkovno gledali{~e Jesenice in mnogi drugi. Program bo na odru v Zdravili{kem parku trajal vse od 10. do 16. ure. Sama prireditev je tudi dobrodelnega zna~aja, zato se vsi nastopajo~i odpovejo honorarju. Ve~ o tem v naslednji {tevilki Blejskih novic. Ker smo v smislu dru{tvenega in klubskega `ivljenja precej bogata ob~ina, bomo v okviru tega dogodka, ki bo na Bled privabil veliko {tevilo obiskovalcev, pripravili tudi povorko s predstavitvijo dru{tev in klubov. Edino na{e pri~akovanje je sodelovanje vseh aktivnih dru{tev, klubov, posameznih sekcij… na tem dogodku. {e posebej bi rad opozoril, da je predvsem zaveza vseh sofinanciranih s strani ob~inskega prora~una njihovo sodelovanje na ob~inskih prireditvah, kot je npr. ta ~arobni dan. S povorko `elimo obiskovalcem iz vse Slovenije predstaviti pestro paleto dru{tev in klubov, ki delujejo na obmo~ju na{e ob~ine. V povorki naj sodeluje iz vsakega posameznega dru{tva ali kluba ~im ve~ ~lanov, ki naj s svojimi enotnimi dresi, kostumi, uniformami, opremo itd. dajo dogodku {e poseben pe~at. Vsi tisti, ki pa bi se `eleli {e dodatno ~ez dan predstaviti na samostojnih delavnicah, morda mini turnirjih, stojnicah,…, pa naj svoje ideje in `elje sporo~ijo ob prijavi na sodelovanje. Za vse prijave in informacije sem vam na voljo na tel. {t.: 041-710-970 in po e-po{ti toni.bled@siol.net. Va{e prijave pri~akujemo do petka, 6. aprila. Toni Me`an, pod`upan 11 Od vsepovsod, oglasi Dru{tvo `ena in deklet na vasi ob~in Bled in Gorje ^lanice dru{tva `ena in deklet na vasi ob~in Bled in Gorje smo se skupaj z gosti in `upanom Ob~ine Bled Janezom Fajfarjem in `upanom Gorij Petrom Torkarjem zbrale na rednem letnem ob~nem zboru v hotelu Astoria. Lani smo za izbor Kmetica leta predlagale Marto ^op iz Gorij. Izbor je potekal v Zagorju ob Savi, prireditve smo se tudi udele`ile. Letos smo s pomo~jo kmetijsko-svetovalne slu`be `e pripravile ve~ predavanj, tudi predavanje Mi{e Pu{enjak Zelenjavni vrt skozi celo leto. Imele smo delavnico izdelovanje naravnih mil, kopanje v Portoro`u ter ogled pr{utarne in oljarne. Poleti se bomo odpravile na Ratitovec, strokovna ekskurzija nas bo peljala v Belo krajino. Predavala nam bo tudi Marija Merlak, udele`ile se bomo dr`avnih kme~kih iger in izbrale kandidatko za kmetico leta. Marija Pazlar 12 Aktualno, dru{tva Slovenska vojska v ob~ini Bled Prvi slovenski naborniki so slu`ili voja{ki rok `e davnega 1991. leta, obvezno slu`enje voja{kega roka pa je veljalo do leta2003. Po tem obdobju se po dolo~ilih Zakona o voja{ki dol`nosti, ne glede na opustitev izvajanja dolo~enih sestavin voja{ke dol`nosti v miru, vodi voja{ka evidenca. Tako na Gorenjskem pristojni organ, Uprava za obrambo Kranj, vsako leto vse voja{ke obveznike, kar pomeni fante stare 18 let, povabi na seznanitevz voja{ko dol`nostjo. Leto{nje leto je na obmo~ju Gorenjske vpisanih v voja{ko evidenco ve~ kot 1050 fantov, ki so ali pa bodo v leto{njemletu dopolnili 18 let. V ob~ini Bled smo v leto{njem letu v voja{ko evidenco vpisali 38 fantov, ki so bili rojeni leta 1994. Seznanitev za fante iz ob~ine Bled smo izvedli 7. marca, `upan ob~ine Bled Janez Fajfar nam je za izvedbo dogodka prijazno odstopil poro~no dvorano v prostorih ob~ine. Odziv na povabilo je bil dober, saj se jeve~ina fantov seznanitve udele`ila. V uvodu je svoje ob~ane pozdravil in tudi nagovoril `upan Janez Fajfar, ki je med drugim poudaril pomen obrambe na{e domovine in domoljubno noto. V drugem delu seznanitve so fantje spoznali Slovensko vojsko in vse mo`nosti sodelovanja z njo. Predstavljen je bil zanimiv in dinami~en poklic vojaka in mo`nost zaposlitve v Slovenski vojski, mo`nost prostovoljnega slu`enja voja{kega roka, vklju~itev v pogodbeno rezervo in pridobitev {tipendije Slovenske vojske. Predstavili smo jim tudi voja{ki tabor Mors in mladi ter jih povabili na dneve odprtih vrat voja{nic, ki bodo v mesecu maju. Tiste, ki `elijo ve~ informacij, smo povabili na Upravo za obrambo v Kranju ali na ogled na{e spletne strani www.postanivojak.si, lahko pa nas pokli~ejo na brezpla~no telefonsko {tevilo 080 13 22. Pred ob~insko stavbo je del opreme in oboro`itve Slovenske vojske predstavil 132. Gorski bataljon iz voja{nice Bohinjska Bela. Fantje so si opremo in oboro`itev z zanimanjem ogledali. Najbolj so bili navdu{eni nad opremo bojevnika 21. stoletja in avtomatsko pu{ko F 2000 S. Tekst in foto: stotnica Inge Kemperle, {tabni vodnik Janko Vidic Avtohtone pasme v Julijskih Alpah V Info sredi{~u Triglavska ro`a na Bledu v sredo, 4. aprila, ob 19. uri, vabimo na sredin ve~er avtohtonih pasem v Julijskih Alpah. Ste vedeli, da imamo v Sloveniji registriranih 14 avtohtonih `ivalskih pasem? [ir{e obmo~je TNP oz. Julijskih Alp je izvorno obmo~je za vsaj tri v Sloveniji priznane pasme doma~ih `ivali: dre`ni{ko kozo, bov{ko ovco in kravo ciko. Ogledali si bomo kratke filme o pasmah doma~ih `ivali, ki izvirajo iz {ir{ega obmo~ja TNP oz. Julijskih Alp, strokovni sodelavec javnega zavoda Triglavski narodni park Davorin Koren pa nas bo seznanil s problematiko ohranjanja teh pasem. V februarju smo izvedli te~aj z naslovom Staro znanje za nove dni. Doma~a ov~ja volna je za mnoge le nit, iz katere lahko s pomo~jo pletenja in kva~kanja nastanejo tople nogavice, za danes redke pa je to material za polstenje oz. filcanje. Dve soboti zapored smo ob mentorstvu Ladke Pene{ iz Kranja s pomo~jo vode in mila ter malce spretnosti ustvarjali neponovljive in unikatne izdelke. Deset uka`eljnih udele`encev te~aja je tako postalo bogatej{ih za eno sede`no blazinico in par copatov. 7. marca smo odprli fotografsko razstavo Janeza Kramarja, ~lana Foto kluba TNP, z naslovom Pu{~ave, 14. marca pa smo se nasmejali ob komediji Jeppe s hriba, ki so nam jo zaigrali ~lani igralske zasedbe KD Rudija Jedreti~a iz Ribnega. Fotografsko razstavo si lahko ogledate do 18. aprila, ko jo bo zamenjala razstava ~lanov foto skupine Planinskega dru{tva Tolmin. Vabljeni tudi na ogled slikarske razstave popotnice Anine Funess z naslovom Bohness, ki bo na ogled do 15. julija. Informacije o ostalih prihajajo~ih dogodkih dobite v Info sredi{~u Triglavska ro`a na Bledu ali na spletni strani www.tnp.si. Mojca Pintar, TNP Marijin dom Bledu gostil dr. Metko Klevi{ar V soboto, 17. marca smo v Marijinem domu HMP na Bledu gostili dr. Metko Klevi{ar, ki vedno odkrito spregovori o sebi, bolezni, so~loveku in njegovih stiskah, o starosti, umiranju in spremljanju umirajo~ih, o smrti in `ivljenju. Na naporni poti onkologinje se je soo~ila z mnogimi izgubami, pogumno spoprijemanje z lastno boleznijo pa je {e pove~alo njeno so~utje do bli`njih. `ivi kakovostno starost in kot pravi sama: »Sedaj se lahko posve~am temu, kar mi je bilo vedno v veselje: sre~ujem se z ljudmi, se pogovarjam z njimi, jih poslu{am in imam ~as za to.« Pa vendar pogovor z dr. Metko Klevi{ar ni bil le pogovor o umiranju in smrti, kar nehote pomislimo ob omembi njenega imena ali ob besedi hospic. Dr. Klevi{arjeva je odgovarjala na vsa na{a vpra{anja. Dotaknila se je razli~nih tem iz vsakdanjega `ivljenja in skozi primere svoje bogate kariere »so~loveka« tudi podro~ja, kjer je ogromno ~love{kih stisk, o katerih pa razmeroma malo govorimo. Kot pravi sama: »Da bi lep{e in bolj{e `iveli, moramo govoriti tudi o smrti in narediti vse, da bodo ljudje, ki umirajo, do zadnjega trenutka `iveli.« @ivljenje je skrivnost, v njem ostaja veliko neznank, mnogo stvari, na katere se ne moremo nikoli vnaprej pripraviti. »Ostaja pot v neznano in upanje, da bomo tej poti kos, ne glede na to, kaj nas ~aka,« to je njen pogled na `ivljenje in spregovorila je o tem, kako sama razume te probleme. Kako torej `iveti? »Kakovost `ivljenja pomeni, da ga do`ivljamo kot vrednoto, kot nekaj polnega in smiselnega, tudi ko nam je hudo, tudi v minljivosti. ^e se zavedamo, da je na{ ~as omejen, bomo z njim ravnali bolj var~no, ga bomo napolnili bolj smiselno, bomo bolj izbirali, kaj je vredno in kaj lahko opustimo.« [e en njen nasvet: »Dve stvari lahko ~loveku zelo olaj{ata `ivljenje. Po eni strani `ivljenjski realizem, ki omogo~a, da stvari vidi{ take kot so, brez olep{anja, po drugi strani pa optimizem, ki v vsaki, {e tako te`ki situaciji, dopu{~a `arek upanja.« V prihodnje pa sestre h~ere Marije Pomo~nice vabimo na dan odprtih vrat, ki bo letos 14. aprila, od 14. do 17. ure. Spoznali boste lahko skupnost h~era Marije Pomo~nice in dejavnosti Marijinega doma. Informacije: s. Martina Golav{ek, tel: 031 443 771 ali md.bled@gmail.com. Marija Ti{ler Serianz 13 Dru{tva Blejski upokojenci v Londonu Na povabilo Brede Wilkinson, Slovenke, ki `e veliko let `ivi v Londonu, in njenega mo`a Johna, se je skupina blejskih upokojencev 9. marca odpravila na potepanje po Londonu. Ogledali smo si najpomembnej{e zanimivosti mesta. Podrobneje smo si ogledali Tower of London, Britanski muzej, Narodno galerijo in se z ladjo odpeljali proti Greenwichu. Zanimivosti Londona smo si ogledali tudi z re~ne perspektive. Pluli smo mimo Shakespearovega gledali{~a, pod Tower bridgem, v daljavi zagledali parlament, Big Ben in ob~udovali Milenijsko kolo. Ogledali smo si tudi Windsor. Po vseh zanimivostih nas je vodila Breda, ki je bila neko~ tudi turisti~na vodnica, zato nam je s svojim bogatim znanjem res lepo popestrila dneve v Londonu. `e prej pa je poskrbela za vse rezervacije (avtobus, hotel, gledali{~e…). Zadnji dan smo si ogledali muzikal Mamma Mia. Predsednik DU Bled, Ljubo Sokli~, pa je pridno {tel svoje »ov~ice«, da bi se mu katera v vrve`u velemesta ne izgubila. Bilo je enkratno in nepozabno. Ana Markelj Ob~ni zbor Dru{tva upokojencev Zasip ^lani dru{tva upokojencev Zasip so imeli svoj ob~ni zbor 7. marca, soglasno so potrdili poro~ilo o delu dru{tva za lani in program dela za letos. Lani se je izteklo {tiriletno uspe{no, delovno in bogato obdobje dejavnosti Dru{tva upokojencev Zasip, ki ge je predstavila predsednica Jo`ica Lukan. V programu dela za letos so ob{irno predstavili projekt Starej{i za starej{e. Predmet projekta je izdelati metodologijo in izvesti pilotski projekt baze podatkov o potrebah starej{ih ljudi, starih 70 let in ve~, pri pomo~i na domu. S tem nameravamo zapolniti vrzel, ki na tem podro~ju v Sloveniji vlada med vladnim in nevladnim sektorjem. Ciljna skupina sama bo s podatki lahko (posredno) usmerjala sredstva, ki jih vlada namenja potrebam pomo~i starej{ih k tistim, ki jih res potrebujejo, hkrati pa pomeni tovrstna baza podatkov nadzor civilne dru`be nad porabo prora~unskih sredstev. Cilj projekta je izdelati model informacijskega sistema, ki bo slu`il dru{tvom upokojencev v Sloveniji za kreiranje baz podatkov o potrebah starej{ih po pomo~i na domu, izbolj{anje pretoka informacij o pomo~i potrebnih med vladnim in nevladnim sektorjem ter s tem izbolj{ati medsebojno sodelovanje, popestritev dejavnosti dru{tev upokojencev s prostovoljnim zbiranjem podatkov, pove~anjem obsega medsebojne pomo~i starej{ih, izbolj{anje kvalitete pomo~i starej{im na domu in pove~anje nadzora civilne dru`be nad porabo prora~unskih sredstev. V ta namen bodo prostovoljke v aprilu obiskale vse krajane Zasipa, stare nad 69 let in jih prosile, naj izpolnijo anketo. Po uradnem delu ob~nega zbora je vse prisotne navdu{il Oktet Lip Bled. Ob poslu{anju pesmi ter ob sladkih dobrotah Anice Poto~nik so po~astili tudi mednarodni dan `ensk. Anica @emva, DU Zasip Na~rti KO Rde~ega kri`a Zasip Zasip bo dobil Turisti~no dru{tvo V februarju so se poslovile dolgoletne odbornice RK Zasi in postale na{e ~astne ~lanice. To so Francka ^elik, Ana ^ernigoj, Julka Dov`an, Marjana Kraigher, tajnica Olga Mlakar, Vida Mateli~, predsednica Minka Sra~njek, Betka [poljar, Ton~ka [tajer, blagajni~arka Mira Zupan in Ivanka @emva. Vsem se iskreno zahvaljujemo in jim `elimo veliko zdravja, jesen `ivljenja naj pre`ivijo ~im lep{e! Na{e delo se bo nadaljevalo tam, kjer se je njihovo kon~alo. Ohranili bomo programe, kot je na primer merjenje krvenga tlaka, sladkorja in holesterola, ta poteka v sodelovanju z blejskim zdravstvenim domom. Pripravili bomo predavanja, ki bodo zanimiva za {ir{o populacijo, nadaljevali bomo z obiski bolnih in starej{ih na domovih in v Domu dr. Janka Benedika, sodelovali bomo pri krvodajalskih akcijah. Organizirali bomo izlete, za katere se bo trudila Bojana Pipan, sodelovali bomo z na{o Krajevno skupnostjo in z vsemi dru{tvi, {e posebej z gasilci in upokojenci. Pri vsem tem nam bo v veliko pomo~ predsednica Obmo~nega zdru`enja RK Radovljica, Anica Svetina. Seveda v na{e delo sodi tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov in pobiranje ~lanarine. Na{a osnovna naloga ostaja humanitarnost. ^asi, v katerih `ivimo, niso prijazni do mladih, do dru`in z otroki, do starej{ih, ovdovelih in {e bi lahko na{tevala. Stiske so vedno huj{e in `elimo si, da se kdorkoli, ki potrebuje pomo~, obrne na nas in sku{ali bomo skupaj poiskati re{itev. Ali so humanitarne organizacije v urbani in mno`i~ni dru`bi sploh {e potrebne? »Predstavljajte si, da bi pomo~ dajali v neposrednem stiku dajalci in prosilci, predstavljajte si, da bi v neoliberalni dru`bi pomo~ delila samo dr`ava s svojimi birokratskimi mehanizmi, brez humanitrnih organizacij, ki pomenijo korekcijo dr`avne socialne politike, brez posegov, ki med rev{~ino in blaginjo ohranjajo vsaj kolikor tolikor spodbudno ravnote`je!« (dr. Lev Kreft) Nove odbornice pa so: Maksa Ambro`i~, tajnica Mirjana ^eferin, Tatjana Koren, blagajni~arka Marija Gartner, Vida Jesen{ek, Bojana Pipan, Simona Rekar, Jagoda Rekelj, Branka Torkar in predsednica Jo`ica Purkart. Jo`ica Purkart Predsednica dru{tva sem postala Mateja Vilman, doma iz Zasipa, 23-letna {tudentka podiplomskega magistrskega programa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani - smer Turizem. Dru{tvo je, kar se ti~e formalnosti, ustanovljeno, v kratkem bo tudi ustanovitveni ob~ni zbor. Prijavili smo se na javni razpis za sofinanciranje programov turisti~nih dru{tev v Ob~ini Bled in ~akamo na informacije, upamo, da bomo ~imprej pri~eli z delom. Pri~akujemo, da bodo ljudje pozitivno sprejeli ustanovitev dru{tva in da bodo zainteresirani za sodelovanje. Namen ustanovitve dru{tva je pospe{evanje turizma v Zasipu, krajevna promocija obiskovalcem ter informiranje o turisti~ni ponudbi in krajevnih znamenitostih. Na{i cilji so narediti zlo`enko s turisti~no ponudbo, izdelati spletno stran, sodelovati pri ~istilni akciji, izvesti nate~aj za izbor najlep{e urejenih hi{, postaviti turisti~ne table, ureditev pohodni{ke to~ke in poti na vrhu Homa, sodelovali bomo pri ostalih akcijah v Zasipu! Verjamem, da nam bo uspelo! Mateja Vilman 14 Ob~anke in ob~ani! Vabimo na otvoritev in ogled razstave ob 100-letnici rojstva arhitekta Danila Fürsta. Otvoritev razstave bo v petek, 6. aprila, ob 19. uri v festivalni dvorani na Bledu. Razstava bo odprta do 6. maja. Danilo Fürst, Ple~nikov u~enec in mestni arhitekt Bleda v obdobju med leti 1937 do 1941 je Bledu zapustil bogato zapu{~ino, ki bo predstavljena na razstavi. Vljudno vabljeni! Opozarjamo, zanimivosti Kdo jih pozna? Po poti dru`inskih fotografij ... Na fotografiji so udele`enci knjigovodskega te~aja iz leta 1925. Fotografija je zelo verjetno nastala v vasi Grad. Udele`enci so fotografirani pred hi{o POTO^NIK. Na hi{i, nad napisom, je letnica 1896. Mogo~e kdo na fotografiji prepozna svojo babico ali dedka. To bi bilo imenitno. Hvale`ni bomo vsakomur, ki bi lahko posredoval kak{ne podatke o osebah na fotografiji. Veselilo nas bo, ~e pokli~ete predsednika Muzejskega dru{tva Bled Sre~a Verniga, tel. 041 767 293 ali mu po{ljete elektronsko po{to na sreco.vernig@kovinskabled.si Zahvaljujemo se gospe Cvetki Koblar, ki je na fotografiji »{ranganje« prepoznala Franca Cergolja (*1894), svojega dedka. Muzejsko dru{tvo Bled Traktoristi, po~asi! Ve~krat opazimo, da traktoristi zelo radi pritisnejo na plin - tudi v va{kih naseljih ali celo sredi Bleda! Pri spravilu velike stare lipe, ki jo je podrl veter pri Vili Pre{eren, je skoraj pri{lo do nesre~e, saj je mladi voznik traktorja z nalo`enim deblom tako pridivjal okrog ovinka pri Blego{u, da je nepripeto deblo zdrsnilo s prikolice! Na sre~o se je tokrat kon~alo brez nesre~e! Romana Purkart Nekaj ~ez 60 radovedne`ev se je zbralo na parkiri{~u ob Lovskem domu pod gradom. Prej{nji mrzli dnevi so malo zavrli cvetenje ~rnega teloha, toda `e dan ali dva toplej{ega vremena sta zadostovola, da ga je bilo dovolj za oglede in fotografiranje. Predsednik dru{tva, Jo`e Skumavec, nam je predstavil ve~ kot 50 rastlin, ki smo jih poleg ~rnega teloha lahko videli ob poti na grad. Na grebenu, nedale~ od gradu, nas je opozoril na puhasti hrast, ki ga sicer najve~ najdemo v Primorju. Posamezna podro~ja rasti so tudi v notranjosti Slovenije, ta na Bledu pa je novo odkritje. Ob~udovali smo lahko tudi lepe zelene primerke klinolistnega in skorjastega kamnokre~a, ko smo se po ozki stezi vzpenjali proti cilju na grajski pe~ini. V grajski dvorani nam je akademik dr. Mitja Zupan~i~ zelo iz~rpno predaval o lastnostih ~rnega teloha, ki je najpogostej{a vrsta teloha v Sloveniji. Ob spremljavi diapozitivov je predstavil {e sorodne vrste teloha, ki rastejo pri nas in v sosednjih pokrajinah. Posebej za to prilo`nost so ljubiteljske slikarke pod mentorskim vodstvom akademske slikarke Brigite Po`egar Mulej v grajski galeriji pripravile razstavo slik teloha, nad katero smo bili vsi navdu{eni. Zavod za kulturo Bled je omogo~il prost vstop na grad, dal na razpolago dvorano za predavanje in prostor za likovno razstavo, s pogostitvijo pa poskrbel za prijeten zaklju~ek dopoldneva. Irena Kosma~ Mazi, foto: Matja` Mazi Dan ~rnega teloha Obisk v glasbenem centru Do Re Mi ^lani Naravoslovnega dru{tva Bled in ljubitelji narave smo se v soboto, 18. februarja, spet zbrali, da se nau~imo nekaj novega in bolje spoznamo na{o okolico. Glasbeni center Do Re Mi deluje pod okriljem Mednarodne federacije za glasbeno vzgojo Willems. V februarju nas je obiskal predsednik federacije, Christophe Lazegers. Prvi dan obiska na Bledu si je ogledal, kako potekajo u~ne ure, eno uro pa je izvedel tudi sam. Otroci so bili navdu{eni in ~eprav mentor ni znal slovensko, so se odli~no sporazumeli – seveda preko glasbe. Za zaklju~ek dneva so u~enci pripravili tudi kratek nastop. Drugi dan ga je sprejel `upan Ob~ine Bled, Janez Fajfar. Christophe Lazegers je bil navdu{en nad blejsko naravo in prijaznostjo doma~inov. Sam `e 30 let pou~uje na glasbeni {oli v Lyonu in jo tudi vodi. Svoje bogato pedago{ko znanje je posredoval tudi na{im u~iteljem. V sredo, 7. marca pa so u~enci pripravili kratek koncert v Bolni{nici Begunje. V prvem delu so se predstavili mladi instrumentalisti, v drugem delu pa se je s tekmovalnimi skladbami za revijo Zagorje predstavil {e pevski zbor Do Re Mi. Petra Aha~i~ 15 Turizem, prireditve Tajska princesa na Bledu KOLEDAR PRIREDITEV Datum Ura Kraj Naziv prireditve Ledena dvorana Bled 17. mednarodni hokejski turnir Bled 2012 – Igralci letnik 1999 in mlaj{i 18.50h Ledena dvorana Bled 20h Vila Bled Otvoritev 17. mednarodnega hokejskega turnirja za igralce do vklju~no letnika 1999 Najbolj{e stvari so tri – Ve~er treh blejskih chefov 16 – 18 h Kavarna Park 20 – 24 h Restavracija Panorama 10 h od 12 h dalje 18 – 22 h @upnijska cerkev Sv. Martina Restavracija Grill v Hotelu Lovec Restavracija Panorama Blagoslov zelenja Otvoritev akvarija – Posebna ponudba sve`ih pe~enih postrvi Dru`abna sre~anja za starej{e ob~ane 18.50h Ledena dvorana Bled Otvoritev 17. mednarodnega hokejskega turnirja za igralce do vklju~no letnika 1997 Ledena dvorana Bled 17. mednarodni hokejski turnir Bled 2012 – Igralci letnik 1997 in mlaj{i Avtohtone pasme v Julijskih Alpah – predstavitev kratkih filmov in predavanje 30.3 – 1.4. Petek, 30.3. Sobota, 31.3. Nedelja, 1.4. V Grand Hotelu Toplice na Bledu so v za~etku marca gostili tajsko princeso Bajrakitiyabha, ki je prva vnukinja trenutnega tajskega kralja Rame IX. Princesa, ki je bila v Sloveniji na zasebnem obisku, je na Bledu v spremstvu zaposlenih tajskega veleposlani{tva na Dunaju obiskala otok in grad. V Grand Hotelu Toplice so ji pripravili lahko ve~erjo v Restavraciji Julijana. Pred odhodom iz hotela se je princesa vpisala v knjigo ~astnih gostov hotela, izvr{ni direktor Sava Hotelov Bled pa ji je izro~il simboli~no darilo, monografijo o Triglavskem narodnem parku, so sporo~ili iz Sava hotelov Bled. Romana Purkart Ponedeljek, 2.4. 2. – 4.4. Sreda, 4.4. 19 h Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a na Bledu ^etrtek, 5.4. 19 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled Petek, 6.4. 19 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled Sobota, 7.4. 9 – 15 h Hotel Triglav Bled 20 h Barmani na gradu 20 – 24 h Nedelja, 8.4. 6h 10 h 10 – 12 h 11 – 13 h 16 h 15 – 18 h 19 h Ponedeljek, 9.4. 8h 19 h Torek, 10.4. @e sedmo leto zapored bo Vi{ja strokovna {ola za gostinstvo in turizem Bled organizirala mednarodno {tudentsko barmansko tekmovanje v sklopu AEHT, evropskega zdru`enja hotelirskih in turisti~nih {ol. Tekmovanje bo potekalo na Blejskem gradu v ~etrtek, 12. aprila. Tekmovalci bodo me{ali »long drink« pija~o, ki bo na voljo tudi obiskovalcem! [pela Triller 16 Ustvarjalne delavnice recikliranja za otroke; Velikono~ni okraski. Plesni ve~er Kuharska {ola Uro{a [tefelina: Kuharska delavnica za odrasle @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled Restavracija Panorama Plesni ve~er @upnijska cerkev Sv. Martina Vstajenjska procesija in koncert @upnijskega zbora Bled @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a [tefelina: Kuharska delavnica za otroke (od 4 do 12 let) Blejski grad Lov za velikono~nimi pirhi Trgovski center Bled Koncert Godbe Gorje Kavarna Park Nedeljsko popoldne ob kitarski glasbi @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a Bled Ob~inski praznik ob~ine Bled ^etrtek, 12.4. 18h Knji`nica Bla`a Kumerdeja Bled Predavanje: @ivljenje medvedov v Sloveniji, kot ga razkriva GPS telemetrija Petek, 13.4. 19.30 Knji`nica Bla`a Kumerdeja Bled Okrogla miza: »Ali Slovenija potrebuje novo levico?« Sobota, 14.4. 20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~er Nedelja, 15.4. 18 – 22 h Restavracija Panorama Dru`abna sre~anja za starej{e ob~ane Torek, 17.4. 17 h Knji`nica Bla`a Kumerdeja Bled "Nastop mladih glasbenikov z Bleda in okolice" Turizem, prireditve Sreda, 18.4. 19 h Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a na Bledu Odprtje fotografske razstave ~lanov foto skupine Planinskega dru{tva Tolmin ^etrtek, 19.4. 18 h Knji`nica Bla`a Kumerdeja Bled Delavnica – izdelava naravnega doma~ega mila, {ampona, pralnega pra{ka… Petek, 20.4. 17.00 Knji`nica Bla`a Kumerdeja Bled Knji`nica Bla`a Kumerdeja Bled Gourmet restavracija Promenada "@iga [paget" - lutkovna predstava za otroke, stare vsaj 3 leta "Nepal – treking okrog Anapuren – zadetek v srce" Najbolj{e stvari so tri – Ve~er treh blejskih chefov 19.30 20 h 21. – 22.4. 10 – 18 h Blejsko jezero 53. Prvomajska vesla{ka regata Sobota, 21.4. 10 – 12 h Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a na Bledu Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a na Bledu Triglavska tr`nica in SOS: Park [kocjanske jame Brihta raziskuje: Park [kocjanske jame 10.30 h Sreda, 25.4. 19 h Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a na Bledu Komedija Partnerska poroka (Tone Partlji~), KD Brezje, Smeh teater Sobota, 28.4. 20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~er Nedelja, 29.4. 10 12 h Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a [tefelina: Kuharska delavnica za otroke (od 4 do 12 let) Organizator si, zaradi nepredvidenih okoli{~in, pridr`uje pravico do spremembe programa. Spremembe in dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani www.bled.si. Projekt »Trije kuharji« povezuje najbolj{e blejske restavracije Vila Bled, Hotel Triglav in Gourmet restavracija Promenada, ki deluje v okviru Sava Hotelov Bled, so z namenom promocije svojih restavracij in kuharjev pripravili skupen kulinari~ni projekt »Trije kuharji«. V okviru projekta so zasnovali serijo skupnih kulinari~nih ve~erov ter poseben kulinari~ni paket, ki poleg obiska restavracij vklju~uje tudi bivanje na Bledu. Restavraciji v hotelu Vila Bled in Hotelu Triglav ter Gourmet restavracija Promenada se vse bolj uveljavljajo kot lokali z najbolj{o kulinari~no ponudbo na Bledu. Vse tri vodijo obetavni mladi kuharji, predstavniki nove slovenske kuhinje: Igor Jagodic, Uro{ [tefelin in Bine Vol~i~. Turisti~na podjetja, katerim pripadajo omenjene restavracije, so se zato odlo~ila za skupno promocijo v okviru projekta »Trije kuharji«. Zasnovali so serijo treh skupnih kulinari~nih ve~erov, na katerih se bodo ljubiteljem vrhunske kuhinje predstavili vsi trije kuharji. Prvi tak ve~er bo v petek, 30. marca, v Vili Bled, naslednja dva pa v petek, 20. aprila, v Gourmet restavraciji Promenada in v petek, 25. maja, v restavraciji 1906 v Hotelu V nadaljevanju sodelujo~i pri projektu razmi{ljajo tudi o gostovanjih v drugih restavracijah po Sloveniji ter tujini. Poleg serije kulinari~nih ve~erov so sodelujo~a podjetja tako pripravila tudi skupen kulinari~ni paket, ki vklju~uje dvodnevno bivanje v Vili Bled, Grand Hotelu Toplice ali Hotelu Triglav ter dve ve~erji v katerikoli od treh restavracij po izbiri gosta. V podporo promociji projekta pa bo vzpostavljena tudi skupna in- ternetna stran, kjer bodo predstavljeni vsi trije kuharji in restavracije. Alenka Be{ter, Sava hoteli Bled [tudentski projekt: Pustovanje za Lions klub Bled [tudentje Vi{je strokovne {ole za gostinstvo in turizem Bled smo 18. februarja organizirali dobrodelno pustno rajanje za ~lane Lions Kluba Bled. Ve~er, poln do`ivetij, smo pripravili na Blejskem gradu, kjer je goste pri~akala Alica. Popeljala jih je skozi svet ~ude`ne de`ele, kjer so gostje spoznali Belega zajca, norega Klobu~arja, Sr~no kraljico in {e mnoge druge. Rde~a nit celotnega ve~era je bila dobrodelnost. Tako nam je skupaj s ~lani Lions Kluba Bled uspelo zbrati 341evrov, ki jih je Klub podaril pomo~i potrebnim. ^aroben ve~er je pri~arala tudi odli~na hrana in pija~a. Kuhinja je fenomenalno pripravila ve~erjo s {tirimi hodi, stre`ba pa je profesionalno postregla izbrane jedi in pija~e. Uspe{no izpeljan ve~er nam prav gotovo ne bi uspel brez vodje animacije Tamare Tav`elj z ekipo, vodje kuhinje Manuela Majeri~a z ekipo in vodje stre`be Domna Hrena z ekipo. Za organizacijo in koordinacijo celotnega projekta je bila zadol`ena {tudentka Ana Golja, ki je zelo dobro vodila svoje so{olce in projekt uspe{no realizirala. Zahvala gre tudi na{im mentorjem, ki so z modrimi nasveti veliko prispevali k uspehu tega projekta. Prestali smo ognjeni krst prvega {olskega projekta, ~akajo nas {e {tirje, tako da gremo lahko {tudentje novim izzivom naproti. [tudenti Vi{je {ole za gostinstvo in turizem Bled XIV. strokovni posvet za mentorje prakti~nega izobra`evanja {tudentov 8. marca je Vi{ja strokovna {ola za gostinstvo in turizem v {olskem hotelu Astoria izvedla `e XIV. Strokovni posvet za mentorje prakti~nega izobra`evanja {tudentov Vi{je strokovne {ole za gostinstvo in turizem Bled, ki se izobra`ujejo v vi{je{olskem programu Velnes in v programu Gostinstvo in turizem. V uvodnem delu je na{e mentorje, udele`ence posveta, pozdravila direktorica {ole Jana [pec, in na kratko predstavila aktualne dogodke iz `ivljenja in dela {ole. Osrednja tema posveta je bila komunikacija in je bila izbrana na predlog mentorjev, udele`encev zadnjega posveta v marcu 2011. Tako je mag. Zvonka Kri{tof iz {olskega centra Novo mesto predavala o uspe{nem komuniciranju med mentorji in {tudenti, ob tem pa opozorila na razlike med generacijami in {e posebej predstavila zna~ilnosti Y generacije. Dotaknili smo se tudi zakonskih podlag, vezanih na izvajanje prakti~nega izobra`evanja in s tem povezano organizacijo mre`e podjetij in organizacijo prakti~nega izobra`evanja v celoti za oba programa, ki ju izvajamo na {oli. Predstavili smo tudi novosti na podro~ju ocenjevanja in spregovorili o razpisu Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in {tipendije za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje prakti~nega usposabljanja z delom, ki poteka lo~eno za vsako {tudijsko leto, sicer pa v obdobju 2009 -2013. Poleg mentorjev iz podjetij so se posveta udele`ili tudi tisti zaposleni na {oli oz. v {olskem hotelu, ki se na katerem koli delovnem podro~ju vklju~ujejo v izvajanje prakti~nega izobra`evanja {tudentov. Zelo aktivni so bili {tudenti 2. letnika {tudijskega programa Gostinstvo in turizem in njihovi predavatelji strokovnih predmetov, ki so se ob tej prilo`nosti predstavili s postre`bo delovnega kosila. Z odzivom gospodarstva, udele`bo mentorjev in potekom posveta smo zelo zadovoljni, saj je je bila tudi tokrat udele`ba nad pri~akovanji. Mentorji so zainteresirani za tovrstna izobra`evanja in aktualno problematiko, delo na posvetu pa je bilo zelo uspe{no, kar je potrdila tudi evalvacija. Ro`ica S. Ferjan~i~, univ. dipl. in`., predavateljica vi{je {ole 17 Mladi Delo Kluba radovlji{kih {tudentov V petek, 24. marca smo na ob~nem zboru Kluba radovlji{kih {tudentov volili svetnika Kluba, ki nas bo zastopal na Zvezi [KIS in v svetu [OLS. Na mesto svetnika je bil izvoljen Peter Poga~nik, sicer ~lan in predsednik nadzorne komisije Kluba. Poleg volitev je UO svojim {tudentom predstavil letno poro~ilo o delu ter plan dela za leto 2012. Tako smo v letu 2011 izvedli ve~ kot 70 enkratnih projektov ter 30 stalnih projektov za na{e {tudente. Obisk {tudentov na projektih se je znatno pove~al, kar si {tejemo za ve~ji uspeh. Poleg tega smo uredili pravilnike o delovanju Kluba, potrdili dopolnitev Statuta Kluba ter ustanovili dija{ki odbor ter foto sekcijo. V letu 2012 pa so poglavitni cilji pove~ati vpis {tudentov v Klub, saj naj bi jih kar 15 % z leto{njim letom zaklju~ilo {olanje, podvojiti ~lanstvo med dijaki ter izvesti minimalno 70 enkratnih in 30 stalnih projektov. Glavni cilj v prihodnjem letu pa je ustvariti dobro kontinuiteto kadra, ki bo Klub dr`al na visoki ravni, katero z dobrim delovanjem vzpostavljamo s trenutnim mandatom. Volitve v organe {tudentske organizacije Slovenije s strani Zveze [KIS in Sveta [OLS. Klub radovlji{kih {tudentov je kadrovsko prisoten s svojimi aktivisti tudi na nacionalni ravni. Na skup{~ini Zveze [KIS in Sveta [OLS so svetniki vseh slovenskih Klubov volili kandidate, ki bodo Klube predstavljali na {tudentski organizaciji Slovenije, navzven pa zastopali {tudente pred {ir{o javnostjo in se dogovarjali s trenutno oblastjo o sprejemu ali nesprejemu korekcij glede polo`aja {tudentov v Sloveniji. Tako je bil na Skup{~ini Zveze [KIS in Sveta [OLS soglasno potrjen za drugega ~lana predsedstva {tudentske organizacije Slovenije predsednik Kluba radovlji{kih {tudentov Jaka Bassanese. Glavna skrb bo trenutno usklajevanje idej {tudentov z novo koalicijsko pogodbo vlade in dogovarjanje o dokon~ni izpeljavi ali spremembi bolonjskega sistema. Poleg omenjenih del pa bo izvoljeni kandidat opravljal tudi funckijo vodje odbora za ob{tudijske dejavnosti na nacionalni ravni. Tu se bo po besedah Jake Bassaneseja treba {e najbolj potruditi, saj so pravilno usmerjeni tovrstni projekti medijsko dobro zastopani, dobra zastopanost v medijih pa daje dobra izhodi{~e za kakr{nokoli pogajanje glede polo`aja {tudentov v Sloveniji. rani zadru`nega doma v Ribnem. Program so obogatili tudi u~enci z recitacijami z mentorico Alenko ~eh, ubrano pa je zapel pevski zbor pod vodstvom Irene Kosma~. Na{a leto{nja prireditev je tudi poklon in zahvala dru{tvu Rudija Jedreti~a Ribno, ki letos praznuje 110-letnico delovanja. Meri Poklukar, Podru`nica Ribno Drsanje pred doma~im pragom Leto{nja zima ni bila radodarna s snegom, temperature pa so bile kar krepko pod ni~lo. Na igri{~u ob {oli na Bohinjski Beli smo februarja imeli led. To smo dodobra izkoristili. Drsali smo pri urah {portne vzgoje, pa tudi {portni dan smo izvedli kar doma. Vaje na drsalkah, igre, hokej… U`ivali smo. ^lanom {portnega in gasilskega dru{tva Bohinjska Bela se zahvaljujemo, da so nam omogo~ili prijetne urice na ledu. Nata{a Klinar, Podru`nica Bohinjska Bela Petje in ples izvabita nasmeh Klub radovlji{kih {tudentov Iz zime v pomlad na Podru`nici Ribno Leto{nja zima nam je krepko ponagajala, saj ni pobelila gri~kov in polj, po katerih smo ribenski u~enci vsako leto tekli na smu~eh, se sankali in u`ivali v zimskih radostih. Zato smo organizirali {portni dan drsanja na odprtem drsali{~u v Zaki, kjer smo u`ivali ob gostoljubnem sodelovanju {portnega centra Inter games Bled. Prijetno dopoldne pa smo zaklju~ili s pohodom v Ribno. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo na proslavo povabili na{ega nekdanjega u~enca in krajana Vladimirja Sili~a, ki ceni, spo{tuje in popisuje kulturno dedi{~ino v doma~i in {ir{i okolici,hkrati pa je tudi velik ljubitelj narave. Predstavil nam je njegovi knjigi: Rezljana vrata na Slovenskem in ^ez osamelce in doline blejske kotline. Vrata smo lahko ob~udovali tudi na fotografijah, ki jih je avtor razstavljal v dvorani kulturnega doma v Ribnem. Program so popestrili u~enci z recitacijami in igranjem na glasbila, pevski zbor in otro{ki folklorni skupini KUD Rudi Jedreti~. V pomlad nas je popeljala Mina Kunstelj s spro{~anjem telesa ter domi{ljijskem potovanju telesa in duha ob igranju na razli~na glasbila iz vseh koncev sveta. Spro{~eni, umirjeni in zadovoljni smo skupaj z Mino sklenili, da bomo na popotovanje in spro{~anje povabili tudi na{e star{e. V mesecu marcu smo se z mati~no {olo in biologinjo Alenko [imnic vklju~ili v humanitarno akcijo z izdelovanjem origamov. Za vsak izdelan origam bomo ustanovi za pomo~ otrokom z rakom in krvnimi boleznimi prispevali 1 evro. Skupaj z u~enci iz Bohinjske Bele smo v mesecu marcu v knji`nici Bla`a Kumerdeja na Bledu postavili na ogled izdelke iz razli~nih naravnih materialov. U~enci dramskega kro`ka z mentorico Nu{o Poljanec so se nam z igrico `elja, res velika, predstavili na prireditvi pozdrav pomladi v dvo- 18 Zadnji dan pred zimskimi po~itnicami so nas v {oli in vrtcu na Bohinjski Beli obiskali mladi plesalci folklorne skupine Ribno. Predstavili so nam njihova obla~ila, zaplesali so in zapeli. Na koncu smo zaplesali in zapeli {e vsi skupaj. Po prijetnem dru`enju smo bili vsi dobre volje. Nata{a Klinar, Podru`nica Bohinjska Bela ^i~iphu, vlak je tu V vrtec na Bohinjsko Belo je pripeljal vlak. Ne ~isto pravi, pa vendar zanimiv in poseben, saj so ga izdelali otroci iz skupine Delfini. Ob spremljavi glasbe se je spremenil v plesni vlak in se odpeljal po svetu, otroci pa so se najraje odpravili na morje. Vagoni so bili vedno polni, velikokrat pa so služili kot odli~no skrivali{~e. Otroci so ob igri spoznavali poklic strojevodje in se seznanjali s potni{kimi in tovornimi vlaki. ~e pa jih vpra{ate, kaj jim je bilo najbolj v{e~, vam bodo odgovorili »na{a ~uharca«. Darja Juri~, Mateja Dijak Kultura, obletnice Pepca Marolt, 100-letnica Pred sto leti, 17. marca, se je na [tajerskem rodila drobna deklica. Star{i so jo poimenovali Pepca. Deklica je odra{~ala v te`kih `ivljenjskih pogojih, ki pa niso zatrli njene rado`ivosti in radovednosti. Delala je na polju, pasla `ivino, v njej je bila velika potreba po znanju, ki pa je, zaradi spleta `ivljenjskih okoli{~in ni mogla iz`iveti s {tudijem. Je pa to nadomestila z veseljem do branja. Kot mlado dekle jo je `ivljenje pripeljalo na Bled, kjer si je ustvarila dru`ino in postala Maroltova Pepca. @ivljenje jo je kar naprej preizku{alo, vendar je vse premagovala s trmo, vztrajnostjo in ve~nim optimizmom. Praznovanju njenega visokega, stokratnega `ivljenjskega jubileja, ki ga ja praznovala v krogu svojih sorodnikov, se je pridru`il tudi `upan Ob~ine Bled Janez Fajfar, ji ~estital za njen visoki jubilej in ji za`elel {e veliko zdravih, sre~nih in delovnih let. Tudi aktivistke Rde~ega kri`a Bled so jo obiskale z lepim darilom, predvsem pa lepimi `eljami. Kljub visoki starosti ima »Pepca«, kot jo poznamo na Bledu, {e veliko na~rtov, predvsem z delom na njivi, ki jo {e vedno, in upa, da jo bo {e naprej, s takim veseljem obdelovala. Vsi njeni Marija Kapus, 98-letnica Marija Kapus – Kova~eva mama, je 26. februarja dopolnila 98 let. Zdravje ji je zadnje ~ase malo ponagajalo, a se je k sre~i vse dobro kon~alo. Po videzu sode~ svoja leta krepko skrije, saj je iz leta v leto enaka. Najve~ja zahvala za njeno dobro po~utje gre snahi Mari, ki skrbi za zdravo prehrano, urejeno in ~isto bivanje, na kar je sin Jo`e zelo ponosen.Tokrat je bolezen na posteljo priklenila snaho Maro, zato so za praznovanje poskrbeli sin Jo`e in Franci ter h~erka Mari~ka. @e tradicionalno smo slavljenki pri{li vo{~iti `upan Janez Fajfar in prostovoljki RK Bled Metka Kralj ter Jo`ica Pazlar. Kar dolgo ~asa je bila gospa Kapus v na{i dru`bi, saj ji obisk `upana vedno veliko pomeni. Poslovili smo se z `eljo, da bi slavljenki zdravje {e naprej dobro slu`ilo in tudi snahi za`eleli ~imprej{nje okrevanje. Jo`ica Pazlar, RK Bled Julka Prezelj, 90-letnica Julka Prezelj se je kot najmlaj{i otrok rodila 24. februarja 1922. leta v osem~lanski dru`ini Poto~nikovih na Bledu. Osnovno {olo je obiskovala na Bledu, gospodinjsko pa na Jesenicah. Poro~ila se je leta 1947. V zakonu se ji je rodila h~erka. Stanovali so pri Pav~ku na Bledu. Z mo`em sta zgradila hi{o na Dobah, kamor sta se vselila leta 1974. @al sta mo` in h~erka `e pokojna. Vdova je `e 35 let in je do lani `ivela sama v hi{i na Dobah. Pred novim letom je padla, tako da sedaj `ivi pri ne~aku v Spodnjih Gorjah. Dneve si kraj{a z branjem ~asopisov in revij ter gledanjem televizije. Vsako dopoldne in popoldne si vzame ~as za hojo. {e vedno je bistrega uma in se zanima za teko~e dogodke doma in po svetu. Za njen `ivljenjski jubilej sva jo obiskala `upan Janez Fajfar in prostovoljka RK Bled Jo`ica Pazlar. `upanovega obiska se je gospa Julka `e vnaprej zelo veselila. Njeno dolgoletno bivanje na Dobah ji je dalo veliko tem za pogovor z `upanom. V prijetni dru`bi ne~aka Jo`eta in njegove `ene Marinke smo do`iveli veliko dobre volje, prijetnega humorja in smeha, ki je iz`areval iz gospe Julke. Ob slovesu smo ji za`eleli {e naprej trdnega zdravja in dobrega po~utja. Jo`ica Pazlar, RK Bled Albin [orl, 90-letnik Na ^rtomirovi ulici 26 na Bledu je 16. marca gospod Albin praznoval svoj devetdeseti rojstni dan. Ob jubileju smo mu pri{li ~estitati `upan Janez Fajfar in prostovoljki RK Bled Anica Mohori~ ter Jo`ica Pazlar. Slavljenec se je obiska zelo razveselil, saj si je obiska `upana zelo `elel. V prijetnem klepetu o njegovem `ivljenju smo izvedeli, da se je rodil leta 1922 v dru`ini »Pr Pstotu«. Mama mu je zgodaj umrla, o~etu je ostala skrb za {est otrok. [e kot {olar je moral o~etu pomagati pri razli~nih opravilih, tudi pri podiranju in spravljanju lesa v gozdu. @elel se je izu~iti za zidarja, vendar ni dobil prostega vajeni{kega mesta. Zidarski mojster mu je ponudil delo izterjevalca nepla~anih ra~unov. To mu ni bilo pisano na ko`o, pa tudi nepla~niki po{te niso vzeli resno. Zaposlil se je v `elezarni, kjer je delal vse do upokojitve. Med vojno je bil borec Kokr{kega odreda. Leta 1952 se je poro~il s Kajdonovo Mimi iz Zasipa. @enina teta, ki je imela kmetijo »Pr' Jo`efu«, jima je ponudila sobo za bivanje in tako sta se preselila k njej na Bled. Leta 1954 se jima je rodil sin Janko. Leta 1963 se je vselil v novo hi{o, ki jo je zgradil na vrtu. Tudi po upokojitvi leta 1979 ni miroval. Ljudem je obrezoval sadje, z `eno sta obdelovala njivo in pridelala vso hrano, delal je pri izdelovalcih plastike Florjan~i~u in Martin~i~u ter bil vratar v Vezeninah. Rad se spominja vseh zaposlitev, {e posebno dobrih odnosov. Ob`aluje dana{nje stanje tovarn in tudi odnos do delavcev. Kljub vedremu in optimisti~nemu pogledu na `ivljenje se mu o~i napolnijo s solzami, saj mu je pred tremi leti umrla `ena, pred dobrim mesecem pa {e sin. Tako sta ostala v lepi in urejeni hi{i sama s snaho Tatjano. Ob slovesu smo obema za`eleli veliko zdravja in volje do `ivljenja ter medsebojne pomo~i. Jo`ica Pazlar, RK Bled 19