ZGODOVINA ZA VSE, leto XVI, {t. 1, 2009 VSE ZA ZGODOVINO {t. 1 leto XVI, 2009 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE, leto XVI, 2009, št. 1 ISSN 1318-2498 VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Dušan Kos Borba slovenskih fantov in deklet za svobodo Prepletanje in spopadanje patriarhalne prisile z ljubeznijo in porocnim konsenzualnim principom na Slovenskem v obdobju poznega fevdalizma Der Kampf slowenischer Burschen unD mäDchen um freiheit Verflechtungen und Konflikte des patriarchalen Zwanges mit der Liebe und dem konsensuellen Eheprinzip im slowenischen Gebiet im Spätfeudalismus 5 Jasna Vancek »Vojne poroke« med prvo svetovno vojno „Kriegstrauungen“ im ersten weltKrieg 40 Tjaša Rotar Gostinski lokali na Jesenicah v obdobju od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne gaststätten in Jesenice vom enDe Des 19. JahrhunDerts Bis Zum Zweiten weltKrieg 48 Jurij Perovšek »Stojimo po vsej verjetnosti pred najstrahotnejšo totalno vojno« Doktrine druge svetovne vojne v pogledih slovenske politike 1939–1941 „wir stehen aller wahrscheinlichKeit nach vor Dem furchtBarsten totalen Krieg“ Die Doktrinen des Zweiten Weltkriegs in den Ansichten der slowenischen Politik 1939–1941 62 Gorazd Stariha »Ti si nicla, manj kakor od bohinjskega dreka dim!« Žaljenje casti in klevetanje med letoma 1937–1950 „Du Bist eine null, weniger als luft von einem DrecKshaufen aus BohinJ!“ Ehrenbeleidigungen und Verleumdungen in den Jahren 1937 bis 1950 76 Urška Strle »Pustili so vse in cez noc odšli.« Prispevek k ilegalnemu izseljevanju iz Posocja v Italijo po drugi svetovni vojni v luci ustnih pricevanj „sie liessen alles ZurücK unD gingen üBer nacht“. Ein Beitrag über die illegale Auswanderung aus dem Isonzogebiet nach Italien nach dem Zweiten Weltkrieg im Spiegel mündlicher Zeugnisse 113 Aleksander Lorencic Gospodarska kriminaliteta: »Temna stran kulturnega in tehnološkega razvoja cloveštva« wirtschaftsKriminalität: „Die DunKle seite Der Kulturellen unD technologischen entwicKlung Der menschheit“ 130 Zapisi Pavel Kolár Socialisticna diktatura kot miselni svet Uvodne opombe k splošnim karakteristikam projekta in razlogom za njegov nastanek 142 Boris Golec Enajsta šola. Še nekaj 145 s knjižne police Petra Kavrecic Bogata bera z obale 147 Aleksander Žižek TiP v LRS 150 Dušan Kos Borba slovenskih fantov in deklet za svobodo Prepletanje in spopadanje patriarhalne prisile z ljubeznijo in porocnim konsenzualnim principom na Slovenskem v obdobju poznega fevdalizma Kos Dušan, dr., znanstveni svetnik, Zrc saZu, Zgodovinski inštitut milka Kosa, novi trg 2, si–1000 ljubljana 347.628.5(091) BORBA SLOVENSKIH FANTOV IN DEKLET ZA SVOBODO Prepletanje in spopadanje patriarhalne prisile z ljubeznijo in porocnim konsenzualnim principom na Slovenskem v obdobju poznega fevdalizma po formalni zmagi konsenzualnega principa v zakonskem nauku cerkve v 12. stoletju in potrditvi na tridentinskem koncilu leta 1563 ter uspešnem družbenem discipliniranju so odlocnejši mladinci vsaj od 16. stoletja že lahko uveljavljali svoje želje in še posebej ljubezen pri iskanju porocnega partnerja. med procesom absolutizacije države v 17. in 18. stoletju pa so se medgeneracijska nasprotja zaostrila. to pa ni najedalo le materialisticno bistvo zakonske zvezo, o kateri so se obicajno pogajali starši ženina in neveste, marvec tudi bistvo absolutisticne države z vladarjem kot patriarhom. Zato je prišlo do navideznega paradoksa: cerkev je podpirala mlade, država pa starše. podpore pa niso bile vedno trdne, ko cemer govori primer samovoljne zaroke in nameravane poroke marije Dizme grofa Barbo–waxenstein iz let 1760–1764, ki se je s srcno izbranko ivano nepomuško baronico Billichgratz uprl statusnim družbenim zahtevam, ki jih je poosebljal njegov oce Jošt vajkard. Za par ugoden sodni razplet afere pa je že prišel v casu, ko so se glasno opevana ljubezenska custva v aristokratskih krogih že umikala v intimo. na Kranjskem se je vzpostavljal versko-moralni rigorizem in ljubezen ter poroka, ceprav je bila ta formal- no svobodna, se dejansko nista mogla izživeti mimo standardnih materialnih (ohranjanje premoženja) in moralnih zahtev, tj. spoštovanja, ne pa tudi absolutnega podrejanja staršem. Kljucne besede: plemstvo, poroke, ljubezen, porocni konsenz, starševska prisila, fevdalizem Kos Dušan, phD, academic councillor, Zrc saZu (scientific research centre, slovenian academy of sciences and arts), milko Kos historical institute, novi trg 2, si-1000 ljubljana 347.628.5(091) THE STRUGGLE OF SLOVENE BOYS AND GIRLS FOR FREEDOM The intertwining and clashing of patriarchal constraint with love and the consensual marital principle in Slovenia in the Late Middle Ages after the formal triumph of the consensual principle in the ecclesiastical teachings of the church in the 12th century, the verification at the council of trent in 1563 and its successful social implementation, the more determined young men were able to assert their wishes and particularly love in their quest for a spouse. however, with the rise of the absolutist state in the 17th and 18th centuries, intergenerational tensions increased. This eroded not only the materialist essence of matrimony, which was usually negotiated between the bride and the bridegroom’s parents, but also the essence of the absolutist state with the emperor as the patriarch. This resulted in an apparent paradox: the church supported the young people, while the state supported the parents. support, however, was not always solid. a testimony to this is the self- willed engagement and the intended marriage of marija Dizma count Barbo-waxenstein from 1760-1764, who together with his beloved ivana nepomuška Baroness Billichgratz withstood social demands as embodied in his father Jošt vajkard. however, the favourable end of the affair for the couple came so late that the previously loudly extolled love emotions among aristocratic circles had already begun the retreat to intimacy. in carinthia, a system of religious-moral rigorism was being implemented. love and marriage, even though the latter was formally free, could not be outlived past the standard material (preservation of property) and moral demands, i.e. respect of but not also absolute subordination to parents. Key words: nobility, marriages, love, marital consensus, parental constraint, feudalism VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 med procesom absolutizacije države in vzpostavljanja lika vladarja tudi kot družinskega patriarha vseh podanikov so se v 17. in 18. stoletju v družinah precej zaostrila medgeneracijska nasprotja. Deloma je to bila posledica nuptialne tolerance, ki jo je zapovedoval tridentinski koncil, deloma posledica porasta mladostniške samozavesti in svobodnejšega renesancnega dojemanja ljubezni. ta nasprotja pa so mocno najedala materialisticno bistvo zakonske zveze. Zakonska zveza je od davnine slonela na institucionalizirani porocni pogodbi, katere pravila so dolocali izkušeni (in že poroceni) moški in ženske, zlasti starši. Že stara zaveza je z Božjo voljo argumentirala pravico staršev (najprej oceta, nato matere) pri porokah sinov, za hcerke pa so bila porocna pravila še ostrejša. podobno so razmišljali rimski pravniki in avtorji zgodnjesrednjeveških ljudskih prav, ki so zveze brez ocetovskega konsenza umešcali kar med konkubinat. tudi cerkveni ocetje tertulijan, Bazilij, ambrozij in dolocila vrste koncilov so trdili, da poroka brez privolitve tistega, ki ima oblast (v družini), ni veljavna in pomeni zgolj predzakonsko necistovanje. to pravilo je ostalo veljavno tudi za polnoletne otroke, saj naj bi pri uravnavanju njihovih porok starši morali sodelovati z njimi. Cetrta božja zapoved pa v pozni antiki niti v kršcanskih sredinah, ki jih je še zaznamovalo patriarhalno rimsko pravo, ni zadošcala za miren spanec države in staršev. na sreco pa je bila tudi v gentilnih barbarskih pravih starševska – praviloma ocetova – oblast nad otroki absolutna: v zgodnjih fazah slovanskih jezikov so se zelo ocitno mešale oznake za otroke in sužnje: slovenska beseda otrok pomeni v drugih jezikih sužnja; koren besede hlapec pri Cehih pomeni fanta. to kaže na absolutno oblast rodbinskega poglavarja, da je smel otroke zastaviti ali prodati podobno kot sužnje, ko so bili ti še clani skupnega gospodarstva.1 Zato jim je bila samovoljna poroka prepovedana; skrbništvo nad hcerkami je staršem ostalo tudi po njihovi polnoletnosti. tudi po kanonskem pravu vmešavanje tretje osebe v poroko ni bilo v nasprotju s clovekovo svobodno voljo – eno od glavnih kršcanskih paradigem, ce se je želelo zarocenca obvarovati pred zmoto, trpljenjem in prenagljenostjo. nevarnost vmešavanja pa se je skrivala v starševski zlorabi Vilfan, 1961, str. 248–250. instrumenta in pri dogovorjenih porokah za casa mladoletnosti (de futuro); toda porocanje brez pristanka staršev je bilo pravno blizu ugrabitvi.2 v 9. stoletju pa je cerkev omilila patriarhalno oblast znotraj družin: papež nikolaj i. je leta 866 predvidel starševski konsenz le pri svecanosti, saj ga je v kanonskem pravu vedno bolj zamenjeval konsenz para, psevdoizidorski dekretali pa sploh niso vec poznali starševskih porocnih ovir.3 legitimnost svobodno sklenjene poroke je ostala vprašljiva v posvetnem pravu. teologi so zato staršem morali nekoliko popustiti in šele po stoletjih nihanj med svobodo in starši je kanonsko pravo od 12. stoletja uveljavljalo ženinov in nevestin konsenz kot bistveni element poroke in zakonske zveze. gratian je imel monogamno zvezo moškega in ženske za del naravnega prava, ki ga doloca Bog. Zvezi pa dajeta veljavnost konsenzualna namera in konzumacija.4 ocetovo privoljenje se je skrcilo na cas še nekonzumirane zaroke ali ob ugrabitvi hcerke.5 Kanonisti in sholastiki, na celu s tomažem akvinskim, so do 13. stoletja med poudarjanjem zakramentalnosti zakonske zveze oblikovali kompromisno mnenje, da je starševski konsenz pri polnoletnih otrocih le še zaželen (predvsem pri zarokah, ki so materialni pól zakonske zveze), njegova odsotnost pa ne iznicuje veljavnosti zakonske zveze.6 iz nekaterih žitij svetnikov in iz dejanj znamenitih oseb je že od 11. stoletja bilo mogoce zaznati emocionalno emancipaciranje mladine s poudarjanjem custvene simpaticnosti do porocnega partnerja. govorimo lahko kar o ljubezni, ne le strasti. Zaradi njene vecnosti in pestrosti zaznav so zato nacelna vprašanja kot npr. »ali so v srednjem veku sploh poznali ljubezen?« nepotrebna in nesmiselna.7 Bistveno vprašanje je, kdaj in koliko se je v zahodnem svetu najvišja izpolnitev »ljubezni« – tako kot danes – dejansko povezala s skupnim življenjem in z uradno poroko. takšen je 2 Papež Leon I. je leta 458 zapisal: »Paterno arbitrio viris iunctae carent culpa, si mulieres, quae a viris habebantur, in matrimonio non fuerint, quia aliud est uxor, aliud con cubina.« (cf. po Gratianu, C. 32 q. 2 c. 12). Prim. Freisen, 1893, str. 307–313. 3 Cf. po Gratianu: C. 30 q. 5 c. 1 in 3. Prim. Freisen, 1893, str. 314–315. 4 Freisen, 1893, 346–347; Brundage, 1996, str. 235 sl., str. 288–289, 376–378. 5 C. 32 q. 2 c. 12. X 4.5.5 (dekretal papeža Urbana III. iz leta 1186). Prim. Freisen, 1893, str. 234–242 in 316–317. 6 X 4.2.1, 4.5.6. Prim. Freisen, 1893, str. 317–323. 7 Npr. v Kovacic, 2008, str. 33. VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE »Poroka z razumom«: ilustracija v eni od izdaj satiricnih zapisov Gottlieba Wilhelma rabenerja (1714–1771) iz zadnje cetrtine 18. stoletja. bil morda primer matilde spanheimske iz ok. leta 1123. tedaj je skupaj s poslanci grofa teobalda iv. iz champagne prišel v regensburg tudi norbert, (kasneje beatizirani) reformator redovništva in ustanovitelj premonstratenskega meniškega reda. Brat regensburškega škofa hartwika je bil istrski mejni grof engelbert ii. spanheimski, cigar hcer matildo so poslanci prosili, da bi se porocila z grofom teobaldom. in šele ko je Matilda pristala, so se poslanci zadovoljni vrnili domov. matildina poroka je postala zelo pomembna nekaj desetletij kasneje, ko se je njena edinka adelhajda porocila s francoskim kraljem ludvikom vii. seveda ostaja vprašljiva resnicna matildina prostovoljnost, saj je imel norbert ocitno le vlogo posrednika, mnenje in prepricevanje matildinega oceta pa sploh ni omenjeno.8 Kakorkoli, od pristanka do ljubezni ali v nasprotnem vrstnem redu ni bilo dalec in priporocilo svetega ambrozija, da se deviški sramežljivosti ne spodobi, da si sama izbere moža, tistih odlocnih plemkinj, katerih libido je izrazito temeljil na dvorski ljubezni, ni vec prepricalo: tudi agnes, sestricna cesarja henrika vi., se je leta 1194 skrivaj porocila s sinom vojvode henrika leva, ceprav jo je cesar želel porociti s francoskim kraljem. agnes je s pomocjo svoje matere ostala trdna v svoji ljubezni, poroca kronist, in niti cesar zahteve njenega oceta, da razveljavi zakon, ni mogel uresniciti.9 seveda se v srednjem veku vecini mladeži, najsi je bila plemenita ali ne, takšna drznost obicajno še ni izšla. o prehudem nasprotovanju sorodstva zaljubljencem so spregovorili junaki dvorske lirike: npr. ženska iz pesmi hartmanna von aueja, ki jo je sorodstvo postavilo pred dve izbiri: ali želi še naprej ljubiti ali pa ljubimca zapustiti in ostati zvesta sorodstvu. ona je želela imeti oboje in kljub nasprotujocim družbenim normam je postavila na kocko cast družine, svojo cast, status, življenje in razum.10 Ceprav so le redki spori znotraj družin iz obicajnih medgeneracijskih trenj prerasli v daljša sovraštva in sodne spore, so lahko imeli zelo tragicne posledice. takšen starševski veto sta dobila grof friderik ii. celjski in njegova druga žena veronika Deseniška, potem ko je friderikova žena elizabeta frankopansko-modruška leta 1422 umrla v nekam cudnih okolišcinah – javno mnenje za njeno smrt še danes sumi moža.11 Zaljubiti se v statusno nižje dekle v srednjeveškem aristokratskem okolju pravzaprav ni bilo nic izjemnega. tudi javnost se je zavedala, da je friderik res nesmrtno ljubil veroniko in je zato z izjemo »uradnega« celjskega kronista najbrž niti ni obsojala. toda ogroziti svoje življenje, kariero in izjemno dedišcino za poroko s takšnim dekletom ob odlocnem nasprotovanju oceta je bilo v vzhodnoalpskih deželah znotraj najvišjega plemstva še redkost. poznejši kompleksen mit o viharni, neizpolnjeni in tragicni celjski ljubezni, ki izpolnjenost 8 Vita Norberti archiepiscopi Magdaburgensis (MGH SS XII, 689) in Albrichi monachi Triumfontium Chronicon (MGH SS XXIII, 826). 9 Annales Stederburgenses auctore Gerhardo praeposito (MGH SS XVI, 227). Prim. Bumke, 1990, str. 536. 10 Frauenlieder des Mittelalters, št. XXIII (str. 72–73). 11 Nazadnje je ta primer z bibliografijo starejših del, a brez novih sklepov in interpretacij predstavila M. Kovacic (Ko vacic, 2008, str. 23–34). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 najde v zakonski zvezi, niti ni ustrezal dvorskemu ljubezenskemu mitu, pac pa že predtridentinski paradigmi še dopustne strasti v zakonski ljubezni, še bolj pa renesancnim romantikom. friderikov nasilni oce herman, ki je dal ubiti veroniko, se je pac obnašal tako, kot bi se vsi plemiški ocetje v njegovem casu, le nekoliko bolj nasilen do neprave snahe je bil, kot je bilo v navadi. a nic bolj kot še leta 1495 sorodniki gospodicne z gradu soteska, ki so ubili njenega zapeljivega ucitelja, s katerim »in amorem invice devenerunt«, zaljubljenca pa sta med begom mimogrede še okradla grajsko kapelo. 12 toda kljub nasprotovanju njunemu dejanju in zvezi je oglejski patriarh Donato njuno ljubezen posredno priznal za olajševalno okolišcino za krajo. nujen tragicen konec prepovedane ljubezni med plebejcem in plemkinjo v srednjem veku je predvsem zaradi izjemnosti v resnicnem življenju poudarjalo ljudsko izrocilo, npr. v pesmih Grašcakov vrtnar in Grofov paže.13 v naslednjih desetletjih je zgodnji državni absolutizem uspel koncati zunajsodno starševsko obracunavanje z neposlušnimi mladinci. patriarhalni nadzor porok so plemstvu formalno še zagotavljali srednjeveški plemiški privilegiji.14 ti pa so govorili o ocetovski pravici uravnavanja porok otrok le v arhaicnem smislu svobode ministerialov proti samovolji deželnega kneza in svobodnih gospodov. Zaradi maloštevilnosti spornih primerov pa pred 15. stoletjem še niso predvidevali sankcij za kršitelje. vsekakor je proces osamosvajanja od starševske volje naletel na pomisleke ne le zaradi bolj sprošcenega humanisticnega zaznavanja cloveka, marvec tudi zaradi recepcije rimskega prava v civilnopravni del deželnih prav in kazenskih redov: zlasti dedovanje zapušcine po starših in otrocih je v primerih, ko so se otroci porocili mimo volje staršev, lahko postalo usodno za njihove rod 12 ACAU, Acta curiae, fasc. 336 (knj. 16), fol. 80v in objava zapisa v: Unger, 1884/1887, 172–173. Prim. Žvanut, 1994, str. 77. 13 Štrekelj, 1895–1898, št. 115. 14 Za kranjsko plemstvo je treba omeniti porocne omejitve oz. starševske kompetence pri porokah otrok v privilegijih iz leta 1186 in 1237 za štajersko plemstvo iz leta 1186 in 1237 (Spreitzhofer, 1986), 1237 za Lož, leta 1246 za Krško ter za Kranjsko iz let 1338 in 1365 (za goriški deželi Slo vensko marko in Metliko ter Istro) s kasnejšimi ponovitva mi in dopolnitvami, iz leta 1460 (»Zlata bula Kranjcev«). Dolocila so bila sorodna ali enaka tistim v privilegijih za koroško in štajersko plemstvo (Levec, 1898, str. 53–58 in Vilfan, 1993, str. 223–226). Gl. še Vilfan, 1996, str. 442 sl. bine, saj je premoženje odšlo tja, kamor si starši niso nujno želeli. Zapušcinske in generacijske spore so deželne oblasti v 16. stoletju skušale rešiti z vkljucitvijo porocne in zakonske tematike v policijske rede. Kralj ferdinand i. je leta 1524/1525 v osnutku policijskega reda za spodnjeavstrijske dežele (cl. 34) aristokraciji potrdil nadzor nad porokami otrok in ga leta 1540 še sankcioniral, ceprav so samovoljne poroke formalno ostale veljavne. leta 1550 je kralj za svoje dežele izdal patent, s katerim je staršem in skrbnikom dovolil, da hcerke, ki se porocijo brez njihovega dovoljenja, razdedini in se jim dota ne izplaca. na porocno svobodo so vplivala tudi dolocila o primerni starosti za nastop pravne in porocne polnoletnosti. Ceprav se je formalna starostna meja od srednjega v novi vek ponekod povecala z dvanajstih celo nad dvajset let, je za poroko ostala odlocilna gospodarska samostojnost otrok.15 Deželni stanovi so celo menili, da je predpisana starostna meja 25 let za kaznovanje hcera, ki se porocijo brez dovoljenja staršev, še prenizka. 16 podobno dolocilo je vseboval ljubljanski maleficni sodni red iz leta 1514, ceš da naj vsako dotlej neporoceno dekle, mlajše od osemnajstih let (ali šestnajstih, ce je brez staršev), izgubi dedne pravice po starših, ce se poroci brez njihovega soglasja in vednosti.17 tu je bila starševska pravica obrnjena navznoter, v družino, a skrita v starostne omejitve in omejena le na dekleta. ferdinandov sin, notranjeavstrijski knez in nadvojvoda Karel je šel še dlje, ko je leta 1567 in 1585 neposlušna plemenita dekleta, ki bi kljub temu zaživela skupaj z nezaželenimi zarocenci, razglasil za prešuštnice in zahteval od zemljiških gosposk ostro sankcioniranje njihovih zvez, saj po Karlovih besedah cesarjevega navodila mladi dotlej niso spoštovali.18 novoveški knežji dekreti so nacelno zadevali vse prebivalstvo, vendar so mestna prava še posebej regulirala svoj podjetniški in migracijski 15 Dolenc, 1934, str. 10–11; Brauneder, 1973, str. 162; Žva nut, 1994, str. 36. 16 Gl. general nadvojvode Karla iz 28. 5. 1585, obvestilo koroških stanov kranjskim kolegom o pomislekih iz 18. 7. 1585 in osnutek odgovora Kranjcev iz 23. 7. 1585 (AS Deželni stanovi za Kranjsko I, šk. 427). 17 Maleficne svobošcine Ljubljancanov 1514, fol. 5r–5v. 18 Žontar, 1956–1957, 43, 110; Deželnoknežji general nadvojvode Karla iz 28. 5. 1585 v: AS Deželni stanovi za Kranjsko I, šk. 427. Prim. Valencic, 1968, str. 229–235. VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE trg. v kontinentalnih deželah se je deželni knez sicer lahko vpletal tudi v mestna prava, vendar mešcanskim staršem ni nudil tako mocne pod- pore kot plemenitim staršem. tudi mestni statuti v romanskem kulturnem okolju mešcanom so se nacelno posvecali tej problematiki in sankcionirali izogibanje starševskemu konsenzu ter skrivno porocanje; vecinoma pa le z denarnimi kaznimi oz. uklonilnim zaporom, samega zakona pa tudi tam ni bilo mogoce razveljaviti.19 usodnost kanonskega nauka o nadmoci konsenza ženina in neveste nad zunanjimi vplivi je bila pac premocna. vrhovni nadzor nad porokami kmecke mladine je bil nacelno še naprej prepušcen patrimonialnim gospodom, ti pa so ga z novoveškimi policijskimi redi (zlasti tistim iz leta 1542) prepustili staršem. tudi tako so želeli prepreciti pobeg nezadovoljnih zaljubljencev na druga gospostva in v mesta ter zmanjšati odtok svojega delazmožnega prebivalstva. 20 v resnici policijski redi niso vec mogli spremeniti utecenega migracijskega in porocnega obnašanja kmecke mladine in starine, ne glede na morebitne poznejše dedovanjske zaplete. Zapozneli odpor tej ohlapnosti se je denimo pokazal v protestantski katehezi, npr. v trubarjevi poudarjeni razlagi cetrte božje zapovedi, ki je otrokom nalagala absolutno pokornost staršem in porocanje le po starševski volji, zapoved pa je trubar razširil tudi na gospodo.21 najbolj daljnosežen udarec starševski prisili, obicajnemu in deželnemu pravu je po porazu protestantizma ok. leta 1600 tudi na slovenskem zadal tridentinski dekret Tametsi, ki je utrdil prastaro cerveno zahtevo o svobodni volji kot nujnem pogoju za veljavnost zakonske zveze.22 v resnici so že v 14. in 15. stoletju sklepi cerkvenih sinod na kršcanskem Zahodu, na vzhodu pa celo posvetnih zakonikov, poudarjali, da se zakonska zveza vzpostavi po porocni pogodbi šele z javnim porocnim obredom, ki pa je lahko le posledica svobodnega konsenza partnerjev. tradicija o pomembnosti 19 Npr. v statutih istrskih mest Koper iz leta 1423 (Margetic, 1993, lib. I c. 19–21, str. 20–22), Piran iz leta 1307 (Pahor ( Šumrada, 1987, lib. VII c. 26, str. 529), Izola iz leta 1360 (Kos, 2006, lib. II c. 11, str. 198) in celinskega mesta Ptuj iz leta 1376 (Kos, 1998, cl. 141, str. 170) ter 1513 (Kos, 1999, cl. 62, str. 113). 20 Žontar, 1956–1957, str. 80–81. 21 Trubar, 1555, nepaginirano. 22 Council of Trent, Session XXIV, Decree on the Reformati on of Marriage, c. 1 (str. 196). konzumacije za pravno veljavnost poroke se je še dolgo obdržala in se do 19. stoletja izkazovala na razlicne nacine: v dedovanjskem pravilu npr. s prepricanjem, da je ženska upravicena do jutrne le enkrat, tj. po prvi porocni noci, ko kot devica izgubi nedolžnost in se dekle simbolno in pravno preobrazi v zakonito ženo.23 Šele s tridentinsko reformo iz leta 1563 pa so se nepravilno in samovoljno sklenjene poroke zacele umikati obveznim zarocno–porocnim opravilom.24 prvo in najdaljše poglavje tridentinskega dekreta je ukinjalo obveznost starševske privolitve v poroko. reforma je za neveljavne razglasila poroke, ki so bile sklenjene brez prisotnega župnega duhovnika in dveh ali treh pric. novost te prepovedi je bila relativna, saj se je tik pred tridentinskim koncilom kopuliranje brez duhovnikovega blagoslova vsaj v plemiških slojih težko prikrilo pred starši in bilo zaradi materialnih in castnih kršitev sankcionirano na posvetnih sodišcih.25 slovenski protestantski voditelji se v reformi zakonske zveze niso bistveno razlikovali od katolikov. Že leta 1564 je primož trubar v Cerkovni ordningi – gotovo ne nakljucno izdani takoj po katoliški reformi – natancno opisal slovenski luteranski porocni ceremonial, ki se ni veliko razlikoval 23 Brauneder, 1973, str. 130–131. 24 O koncilu je bilo objavljena množica strokovnih del; na tem mestu zadostujeta dve deli, ki sta dostopni tudi v naših knjižnicah: Joyce, 1934, str. 350–355, 389 sl. (objava dekreta Tametsi na str. 548–551); Brundage, 1996, str. 563 sl. Standardni angleški prevod vseh sej in dekretov je v: Council of Trent, str. 193–204. Prim. tudi analizo v: Košir, 1998, str. 153–155. 25 To, kar je npr. še leta 1555 precej zlahka uspelo Baltazarju grofu Stubenbergu, nekaj desetletij pozneje v njegovem socialnem okolju skoraj ni bilo vec mogoce: Stubenberg je med potovanjem po Italiji v Gorici najprej javno obljubil zakon Rosini pl. Egk, ko pa je ugotovil, da se mu ta zveza ne bo izplacala, se je hitro zarocil in še porocil z Ano Lamberg. Tako hitro, da je Rosinino sorodstvo še nekaj casa verjelo, da je z Lamberžanko šele zarocen, ko je od njega zahtevalo opranje omadeževane egkovske casti na deželnem sodišcu. Šele tam so izvedeli, da je že porocen. Ceprav je Baltazar formalno prelomil prvo porocno obljubo, je ostalo pri njegovi izbiri, saj je bila poroka z Ano formalno trdna. Užaljene Egke so sorodniki pomirili z Rosinino primožitvijo k Gallenbergom. Zavedati se moramo, da je Baltazar tako samovoljno in uspešno lomastil po kranjskem ženitovanjskem trgu le zato, ker sta bila sam in žena siroti. Uradna Baltazarjeva varuha (strica) nad vandravcem nista imela nobenega nadzora, prav tako pa ne mati nad Ano. Njen oce zagotovo ne bi pristal na tako ekspresno poroko brez obvešcanja javnosti (Žvanut, 1989, str. 494–495). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 od tridentinskega, saj je bila zakonska zveza tudi za trubarja božja postava (ne pa tudi zakrament). tudi trubar je predpisal porocanje pred duhovnikom po natancnih pravilih in s trikratnimi oklici; pridigar ali župnik naj med obredom ženina in nevesto najprej povprašata o nameri, o zavedanju o nelocljivosti zakona, šele nato sledita blagoslov in vzajemna izjava o zvestobi, ki je bistvena v vsaki spodobni kršcanski zvezi.26 cerkev se je zavedala, da je bistveni problem udejanitve tridentinske verske reforme in moralne prenove, kako prepreciti staršem, da pri nadzoru ljubezenskega življenja otrok ne bi za vsako ceno uveljavljali vlogo statusa in materialnosti pred svobodno voljo. na drugi strani je bilo treba varovati bistvo stanovske in kršcanske patriarhalne družbe, kot ga je utemeljil že apostol pavel,27 med absolutisticnim preoblikovanjem držav v 16. in 17. stoletju pa ga z ocetovsko pozo do podanikov zahtevali monarhi. Zato je cerkvena podpora mladim do 18. stoletja še nekajkrat mocno zanihala, še posebej v protestantskih sredinah, ki so ohranjale vecjo vlogo starševskega konsenza.28 Za vpletenost cerkve v družinska razmerja je bilo pomembno, da so kleriki v 17. stoletju podpirali filozofske teze, da otrok dolguje življenje ocetu, ker so starši v otroku za njegovo spocetje pustili del sebe; to pa jim daje dolžnost otroka ljubiti in tudi usmerjati njegovo življenje, celo po njihovi smrti. to npr. potrjujejo besede vipavskega kapucina Janeza svetokriškega, ki je v kar treh pridigah iz let 1695–1707 otroke opozoril na spoštovanje staršev, izrecno tudi na upoštevanje njihove volje pri izbiri porocnih partnerjev ter na primerno starost za poroko.29 Da so se barocno-prenoviteljske pridige precej trdno usidrale pri precejšnjem delu ljudstva, prica zgodba uršule presetnik, ki sta ji 18. 8. 1678 do dvanajstih let manjkala še mesec in pol (do 28. 9.) in je lep primer absolutnega upoštevanja starševskih želja celo po njihovi smrti. uršula se je želela porociti z osebo, ki ji jo je nekoc dolocila pokojna mati. receno je bilo, naj jo doloceni ženin Jakob vzame za ženo, takoj ko uršula pride v primerna leta. Škofijski gospošcinski upravnik se je strinjal 26 Trubar, 1564, str. 488–495. Besedilo je bilo ponovljeno v katekizmu iz leta 1575 (Trubar, 1575, str. 463–475). 27 Ef 5,21–33 in 6,1–9. 28 Flandrin, 1986, str. 121 sl. Prim. tudi Kos, 2008, str. 16. sl. 29 Klammer, 2002, str. 220–221; Janez Svetokriški, 1695, str. 323–335; isti, 1698, str. 77–79; isti, 1707, str. 85 sl. »Zakonska pogodba«: bakrorez po predlogi slike Jean-Antoinea Watteauja (1684–1721). in Jakob je lahko še pred popolno izpolnitvijo dogovora prevzel hišo in zemljo v posest.30 ob nenehnem pritisku staršev in sorodstva so se zaljubljenci še pogosteje spraševali, ali je mimo njihove drugacne volje sploh mogoce uresniciti ljubezen in obenem ohraniti vlogo v družinskih materialnih odnosih. to je bila poglavitna tocka plebejskih nuptialnih strategij, ki ni bila v nasprotju s kanonskim pravom, vendar le pri sklepanju zarok in porocnih pogodb.31 Zato je bilo za cerkev tudi po tridentinskem koncilu neizpolnjevanje poprej dogovorjenih materialnih pogojev vedno upoštevanja vreden motiv za razveljavitev porocnih obljub; še posebej v smislu ženinove sposobnosti za osnovanje lastnega gospodarstva.32 tudi na slovenskem se razen redkim pridigarjem povezovanje denarja in zakramenta nikomur ni zdelo nemoralno, ce le ni bilo pretirano. v tem duhu je kranjsko porocno sceno ocenil tudi svetovljanski valvasor, ceš da ima premoženje sicer pri vecini vsakdanjih stvari prvenstvo, le pri ljubezen 30 NŠAL, Škofijski protokol 7/1, pp. 153–155. 31 X 4.1.5. Prim. Freisen, 1893, str. 232 sl. 32 Podobno je ugotavljal P. Klammer na primerih iz salzbur ške doline Lungau (2002, str. 228–229 in 2004, str. 122 sl.). VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE skih in porocnih zadevah dajejo ljudje vcasih vendarle prednost ljubezni in lepoti; pac pa notranjci bolj gledajo na nevestino doto, brez katere za njih ni poroke. »Zato jo (nevesto, op. D. K.) denar spremeni iz zamorke v angelcka ... Za takšno z debelo mošnjo pa se vsi pulijo«.33 starševska racunica otrokom niti ni bila vedno odvec, saj so tudi sami morali še pred poroko razcistiti z resnicnostjo predhodnih in naknadnih ljubezenskih izjav, intimnih dejanj in porocnih obljub. Zato staršem ali skrbnikom veta pogosto niti ni bilo treba izreci. izrazitejše mladostniško nasprotovanje staršem je bilo na slovenskem opazno v njihovih nastopih na sodišcih zaradi prelomov zarok v 17. in prvi polovici 18. stoletja. vsakršno prisilo pa se je dalo na cerkvenem sodišcu obiti že z nekaj verbalne spretnosti. Za odslovitev ne vec ljubega zarocenca je bilo dovolj, da je (obicajno) nezadovoljno dekle zanikalo svoj konsenz, zarocenec pa zanj ni imel pric. uspeh na sodišcu je bil zagotovljen, ce se je proti fantu postavilo dekle kar skupaj s starši. tako se je leta 1711 razpletla tožba mihaela Zdešarja proti gertrudi rupen, ki ji je mihael ocital, da mu je obljubila poroko s starševskim konsenzom vred: »Koker zha moije oza inu matte content mene dati, toku zhem jest content tebe u.eti.« tožnik pa je spregledal, da je dikcija pomenila le pogojni pristanek dekleta in staršev. Ker je gertruda zanikala dvojni konsenz in mihaelove price niso mogle potrditi obljube, je sodišce dekle osvobodilo porocnih obveznosti.34 tudi prošnje za spregled porocnih zadržkov (najveckrat zaradi sorodstvenih vezi) v 17. in 18. stoletju kažejo na dominantno starševsko aranžiranje porok. omenjanje »parentele« ter deda kot poglavarja rodbine in dajalca porocnega konsenza kaže, da se je res obdržala celo starodavna vpletenost precej širšega sorodstva, ceprav so bili starši še živi.35 tudi ana marija vidmar, ki jo je leta 1667 prijavil Janez Šuštaršic zaradi prelomljene zaroke, je škofijskim sodnikom dejala, da je bila formalno sklenjena zaroka zanjo le pogojna: ko jo je tožnik uradno zaprosil za roko, mu je dejala, da njena be 33 Valvasor, 1689, VI, str. 313. 34 NŠAL, Škofijski protokol 26, p. 99. 35 Npr. v besedah Uršule German, ki je leta 1678 odrekanje svoje obljube poroke Filipu Klancniku opravicevala z od rekanjem konsenza svojega deda, staršev in »parentele« (NŠAL, Škofijski protokol 7, p. 112). seda ni dokoncna, ker je njuna skupna bodocnost odvisna od privolitve bratranca, ki ji bo izplacal doto. ta pa ni bil za zvezo, zato je ana marija prosila sodišce za odvezo od porocne obljube. njen odvetnik je trdil, da konsenz sorodnikov za samo zaroko oz. poroko sicer res ni potreben, a je pomemben za njeno materialno podstat, tj. doto. ta je nujna za zakon in dostojno življenje.36 voljo staršev so mladi na sodišcu omenjali tudi, kadar za odslovitev neljubega partnerja niso imeli boljšega razloga. leta 1743 je takšna starševska prisila izzvenela v prošnji Jožefa prešerna iz radovljiške župnije za dovoljenje za poroko s heleno ogovnik. nekoc se je nerad in le zaradi volje svojih staršev zarocil s helenino sestro marijo. Zdaj, ko je spoznal njihovo »zlonamernost«, želi dati želi mariji prostost, zase in heleno pa želi dobiti blagoslov od sodišca.37 nezadovoljne žene so z izgovorom o prisili iznicevale celo s poroko že udejanjene starševske porocne aranžmaje. v tem duhu je leta 1740 gertruda matevž zahtevala razveljavitev svojega zakona zaradi zadržka krvnega sorodstva, ceš da jo je vanj prisilila mati,38 ceprav je vedela za zadržek. na ponudbo cerkvenih sodnikov za poveljavitev zakona je gertruda izjavila, da gašperja ne želi imeti za moža, ker (to je bila ocitno posledica predhodnih nesporazumov, ne pa pravi razlog), »ga ne more vec gledati«. in zakon je bil pri prici razveljavljen.39 tudi po že izvršeni poroki so starši še vedno lahko uveljavljali voljo nad otroki, a z neformalnimi sredstvi, npr. tako, da so porocene hcere odpeljali v svojo hišo. o tem je leta 1670 ljubljanskemu generalnemu vikarju porocal Kranjskogorcan to- maž Štor: pred skoraj tremi leti sta mu tast in tašca (navedel je natancen datum!) s silo odpeljala ženo alenko, jo nato dve leti zadrževala pri sebi, pred tocno letom dni pa sta mu jo noseco poslala nazaj (iz adulterium commissum). sedaj tomaž sprašuje vikarja, ali je ženo sploh še dolžan sprejeti in 36 NŠAL KAL, fasc. 79, št. 50. 37 NŠAL, Škofijski protokol 36, p. 102. 38 O pomembni vlogi mater pri dolocanju usode otrok tudi pri iskanju snah oz. zetov prica ljudsko izrocilo (Štrekelj, 1895–1898, št. 134, str. 209 itd.; Slovenske ljudske pesmi, 2007, št. 238, 239A–241C, 247, 248). Prim. Vilfan, 1943, str. 15–16. 39 NŠAL, Konzistorialni protokol 2, p. 425–426. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 priznati ocetovstvo njenega otroka.40 na milejšo, gotovo dogovorno obliko starševske avtoritete je leta 1599 naletel bizeljski vikar, ki mladoletnemu sinu Jurija slakoperja ni dovolil poroke, zato ga je oce odpeljal na hrvaško in ga tam porocil. vikar je zato za poroko izvedel prepozno in o njej lahko slakoperjevega gospoda tattenbacha le informiral. 41 v terezijanski dobi so socialna emancipacija, državne reforme in politicna defenziva cerkve omilile splošno starševsko in tudi patrimonialno nuptialno prisilnost. Državna prisila pa še ni bila povsem sinhrona s konzervativnejšo pastoralo. tradicionalne starševske porocne paradigme so med bicanjem spolnega nagona še vedno skakale npr. iz pridig kapucina rogerija ljubljanskega (mihael Kramar, 1667–1728), ki jih je pod naslovom »nebeško placilo« (Palmarium empyreum) izdal leta 1731 in 1743. rogerij je bil opazno bolj razumski, manj custven in spontan kot pred pol stoletja npr. Janez svetokriški, vendar je imel aranžiranje porok hcera v hagiografskih prikazih bodocih svetnic za povsem sprejemljivo – ne glede na poznejši svetnicin upor proti poroki in njeno usmeritev v deviško redovništvo. Konzervativnost je rogerij potrdil z domnevno izjavo svete lucije na grožnje z mucenjem zaradi odklanjanja prisiljene poroke: greha ne stori custvo, pac pa svobodna volja cloveka.42 Škoda, da kaj takega ni mislil o poroki svojih sodobnikov. posebnega premika od konzervativnega podpiranja staršev ni pokazal niti podeželski pastoralni praktik šmartinski župnik franc mihael paglovec (1679–1759). v posmrtno natisnjenem katekizmu Svesti tovarsh enga sledniga christiana (1767) je kopica prakticnih podukov za mlado in staro: prevod in komentar tobijeve knjige je paglovec med objokovanjem propada vrednot iz dobrih starih casov (pobožnost, dobrota in krepost) pri vprašanju otrok in zakoncev komentiral z besedami, da je tobijeva zgodba idealna za poducitev vseh stanov glede vzgoje otrok ter nujnosti njihove poslušnosti staršem. tudi v desetem poglavju »tovariša« je bil na moc jasen: nihce ni v tako veliki nevarnosti kot mladina, ker imajo njihove duše najvec sovražnikov, ki jih zapeljujejo in navajajo na grehe. Zatorej fant: 40 NŠAL KAL, fasc. 67, Škofijski protokol 1669–1671, zapis s 3. 3. 1670. 41 NŠAL ŠAL I, Spisi, fasc. 42, št. 10. 42 Rogerij Ljubljanski, 1743 št. 116 (str. 562). bodi stanoviten v pobožnostih, Boga prosi za dobro ženo in poslušaj starše!43 teologi in starši pa so se vedno bolj zavedali, da imajo za prisilo na voljo le še pravno nesporna sredstva, npr. uveljavljanje varuštva nad mladoletnimi otroki. novembra 1767 je kmecki sin primož snoj iz radovljiške župnije, ki ga je tožila apolonija renko, ceš da noce priznati, da je spal z njo (za namecek jo je še razdevicil) in se z njo že zarocil, med splošnim zanikanjem ocitkov poudaril, da je s svojimi dvaindvajsetimi leti tako ali tako »sub potestate parentum«, ti pa so skupaj z zemljiškim gospodom grofom lambergom proti poroki z renkovo. proti volji staršev in gospoda se ne more z njo niti zarociti. ob tem je pomembno, je pristavil njegov zagovornik, da cesarska resolucija pravi, da so otroci pred izpolnjenim 24. letom podrejeni staršem in se ne morejo zarociti, ce zvezi nasprotujejo starši. apolonijin odvetnik je oporekal kolegu, ceš da citirana resolucija govori le o doti, ne pa o sami zakonski zvezi. na to se je naslonilo tudi škofijsko sodišce, ki ni moglo in hotelo slediti ne posvetnemu pravu niti domnevnemu, a le neuradnemu mnenje grofa lamberga (po povedanem to sploh ni moglo biti uradno!). Brez okolišenja je razsodilo, da do poroke mora priti.44 podobno kot primož se je leta 1762 branil matija pance, ki ga je zaradi prelomljene zaroke tožila marija malic, ceš da je bil tedaj kot sedemnajstletnik »sub curatela et potestate curatoris, sine cuius consensu sponsalia, si quae fuissent inter se contracta, substinere non possunt juxta legem Austriacam sub die 23. aprilis 1753 publicatam«. Šlo je za patent iz 12. 4. 1753, ki je prepreceval poroke mladoletnih oseb brez privolitve staršev in je bil v skladu tako s tridentinsko reformo, ki je zahtevala starševski konsenz za sinove, mlajše od 18 let in hcere pod 16 leti, kot tudi z mlajšimi cerkvenimi interpretacijami iz leta 1725 in 1741. izmuzljivci matijevega kova so se namrec izvijali, da zaroka ni isto kot poroka, kjer imajo starši in cerkev res pravico odlocitve, pac pa naj bi bila zaroka stvar civilnega prava in posvetnih oblasti. prizadetih tožnic (ali tožnikov) in cerkvenih sodišc takšni izgovori niso zanimali, saj so, tako kot marija in njen odvetnik, menili, da noben državni zakon pac ne more suspendirati cerkvenega prava in lahko velja le v civilnih matrimonialnih sporih; za 43 Paglovec, 1767, str. 187–191. 44 NŠAL, Konzistorialni protokol 3, nepaginirano. VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE veljavno zaroko pa je po kanonskem pravu dovolj sedem let skupnega življenja.45 takšna distinkcija cerkvene in posvetne judikature je obveljala do jožefinske reforme zakonske zveze iz leta 1783 in odvzema obvezujoce moci zaroki leto prej. Zato je bilo za marijo in sodišce pomembno le, ali matija potrjuje nekoc sklenjeno zaroko ali pa jo zanika. ta primer je bil še bolj zapleten, ker se zarocenca dotlej ocitno nista spolno spozabila (tega vsaj ni nihce na sodišcu omenjal). Ce pa bi kljub mladoletnosti zarocenca poprej že obcevala, bi to pomenilo pomemben zarocni oz. predporocni element, ki ga sodišce in matija (v svojo škodo) ne bi mogla spregledati.46 mladi plemici so imeli še dodatne probleme. ekonomski dejavnik porok je bil kontaminiran z dinasticnimi, castnimi, statusnimi oz. stanovskimi pricakovanji staršev in okolice.47 ob porastu karierne in socialne konkurence je bilo že v poznem srednjem veku opaziti zapiranje starega visokega (a nedinasticnega) plemstva pred povzpetniki iz vrst novega nižjega plemstva in mešcanstva. stare plemenite rodbine so se družinsko raje povezovale le med seboj. ob tem se je odprlo nekaj prostora za zelo samozavestne povzpetnike in zaljubljence. govorimo o uveljavitvi klasicnega morganata, ki – najsi je bil posledica denarja ali ljubezni – tudi na slovenskem v 17. in 18. stoletju ni bil vec redek vsaj med nižjim (novim) plemstvom. Zveza nižjega plemica in mešcanke niti družabno ni bila vec nujno sporna,48 saj družbena neskladnost nižjega plemstva s plebejci ni bila toliko odvisna od formalne pripadnosti plemstvu, kot od zaznave kon45 VI 4.2. S skoraj enakimi besedami je leta 1775 oporekala izgovorom nesojenega zarocenca Mina Jamnik, ceš da nobeno posvetno gospostvo ne more odvezati zaroke (NŠAL, Konzistorialni protokol 4, pp. 132). 46 Cf. Sanchez, 1669, lib. III disp. 23 n. 2. Matijev citat državnega zakona se je nadaljeval: »... quae ( 5to sic sonat: sponsalia inter minores absque consensu curatorum nulla esse declaramus.« (NŠAL, Konzistorialni protokol 3, nepaginirano (pod 25. 6. 1762). 47 Štuhec, 1999, str. 155 sl.; Bumke, 1990, str. 535 sl.; Janekovic Römer, 1994, str. 53 sl.; Kos, 2004, str. 72 sl. 48 Žvanutova za 17. stoletje omenja dve za javnost neproblematicni zvezi med neko Raspinjo in ljubljanskim zlatarjem Sayerlom ter zvezo Elizabete Moscon in Jožefa Cavla (Žvanut, 1994, str. 43). Pac pa je bila za fantovo mater nedopustna zveza Janeza Ditrika pl. Valvasorja (brata Janeza Vajkarda) z neko neugledno Gradcanko, ki ga je leta 1657 stala razdedinjenja in umika iz domace dežele. Enako je doletelo historiografovega bratranca Jurija Sigmunda (Reisp, 1983, str. 58, 69, 63, 290, 291). kretnega mikrosocialnega okolja. marko Štuhec je tako na Kranjskem v obdobju 1701–1760 naštel kar 50 porok neplemenitih mož s plemkinjami (tj. 14,4 % vseh plemiških porok) in 32 (9,2 %) porok neplemkinj s plemici. Ker je bil plemeniti partner pogosto iz nedeželanske družine, dejanskega razlikovanja med partnerji niti ni bilo, saj je bil drugi partner skoraj vedno iz socialno perspektivne, ugledne in premožne (uradniške) družine, najveckrat pa je bil sam intelektualec (zdravnik, pravnik), ki je pozneje nemalokrat postal plemic.49 realiziranje takšnih zvez ni bilo vedno hlepenje po premoženju neplemenitega partnerja, marvec lahko celo posledica ljubezni (vsakršne sorte). predvsem pa – s stališca statusno višjega partnerja – posledica neupoštevanja starševskih želja. ljubezensko ozadje po svoje potrjuje tudi analiza razlik med porocnimi datumi in krsti prvorojencev med 17. in 20. stoletjem, ki so bile ne tako redko precej krajše od devetih mesecev.50 morganatskih praks se ni lotevalo tisto plemstvo, ki je bilo po nazivu višje od baronov in je sodilo v stan »gospodov «. tam je bila kontrola nad seksualnim in porocnim obnašanjem sorodnikov (pa tudi njihov odnos do družinske casti) še vedno trdna. spodnja nuptialna meja, pod katero staro visoko plemstvo tik pred mešcansko dobo še ni moglo, je bila deželanski status partnerjeve družine. nekateri ocetje so v oporokah sinovom izrecno zabicali, da se ne smejo porociti z dekleti iz vrst nižjega plemstva (nedeželanov), kaj šele neplemicev in celo vojakov, sicer bodo pri prici razdedinjeni.51 mladi pa so še naprej brali glasnike svobodne ljubezni, ki so imeli polna usta nacel o nujni 49 Med nižjim plemstvom je bil odstotek še višji: 16,75 % moških in 25,8 % še plemenitih žensk si je za partnerja izbralo neplemica (neplemkinjo). M. Štuhec (2000, str. 63–69) navaja še nekaj primerov neenakih porok, kjer bil neplemic izobraženec ali zgolj takšen uradnik. 50 Za primere morganatskih porok v Ljubljani zaradi nosecnosti (neplemenite) ženske lahko navedem poroke Wolfganga pl. Busetha in Marije Ane Klinc 23. 1. 1716 (krst otroka 6. 3. 1716), Gabrijela Adama pl. Wertha in Marije Ane Peer 21. 4. 1721, Maksa Antona pl. Perizhoffa in Franciške Kraill 3. 2. 1727 (krst 3. 3. 1727) (gl. Schiviz, 1905). Pri tem sem osredinil predvsem na Ljubljano, kjer se je v novem veku porocila vecina kranjskega plemstva. Ob tem nisem upošteval tudi tistih, ki so se porocili zunaj Ljubljane ali tam po poroki živeli. Opozoriti velja, da Schivizeva objava plemiških matrik ni popolna (Štuhec, 2000, 15 sl.), in zaradi izgube plemenitosti ne vsebuje podatkov o porodih plemkinj, ki so se porocile z neplemicem. 51 Štuhec, 2000, str. 56 sl. in 63 sl. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 prevladi ljubezni nad plemenitostjo pri sklepanju zakonskih zvez. Jean-Jacques rousseau je v romanu »Julija ali nova heloiza« iz leta 1761 z besedami enega junakov, ki je prepriceval drugace mislecega dekletovega oceta, ceš da se ta ne sme porociti z ljubimcem, razodel filozofijo, ki je bila za vsaj dve stopnji višje od stoletje starejšega moličrovskega komedijanstva: plemenitost je smrtni sovražnik svobode, nosilec sovraštva in vojn, ruši kreposti in clovecnost, zasužnjuje ljudi; dosežena pa je tako ali tako z necastnimi dejanji prednikov. Kakšna je torej tista slava, zaradi katere je potrebno varovati družinski ugled z odrekanjem naravnim pravic svojim otrokom? tudi na slovenskem so takšni protiplemiški nauki v 18. stoletju zlagoma rahljali družinske porocne politike in statusne omejitve, vendar ne tako hitro, kot bi si zaljubljenci želeli. Ce pa so tako kot Julija imeli sreco, so v neljubem zakoncu scasoma spoznali vsaj dobrega prijatelja.52 razlike v zaznavah porocne svobode glede na dela starejših katehetov so že razberljive iz pridig komendskega župnika in vsestranskega reformatorja petra pavla glavarja (1721(1784).53 glavar je kot zemljiški gospod na lanšprežu in v Komendi dobro poznal državne patente, ki so ravno v njegovem casu ukinjali gospošcinske in starševske pravice nad porokami otrok. Zato splošne ponižnosti in ubogljivosti otrok do staršev ni vec poudarjal, razen pri brzdanju libida. Kljub po njegovem še vedno nujnemu spoštovanju staršev sta svobodna zaroka in poroka brezpogojna pravica otrok, saj so zakoni zvezani v nebesih. tudi glavni promotor tridentinske prenove iz sredi 18. stoletja, goriški nadškof Karel mihael grof attems (1751–1774), v pridigah in vizitacijah staršem ni vec dodelil odlocilne vloge pri porokah otrok, kar je bilo zaradi državnih reform skoraj pricakovano stališce.54 razumljivo se je tudi attemsov sodobnik, francišek Ksaverij gorjup (1721–1781), župnik na spodnjem Štajerskem, starševskih nuptialnih problemov v leta 1770 natisnjenih pridigah Cirkounu lejtu ali evangelski navuki sa usse nedele inu prasnike zeliga leita lotil strpno. nacelno za nravstveno cednost sicer zelo zagret je ponovil nekatere attemsove dekrete: npr. tistega iz leta 1768, ki je staršem naložil preprecevanje nenadzorovanega druženja deklet 52 Jean-Jacques Rousseau, Julija, str. 207–208 (I/62, pismo Klare) 53 Demšar, n. d., str. 85(214. 54 Kos, 2008, str. 23–24. »Zaroka device« (Sponsalizio): predtridentinska javna zaroka na sliki rafaella Santija (1483–1520) iz leta 1504. in fantov (otrok in poslov), nocnega vasovanja in vsakršnih drugih nevarnih ljubezni, vendar samih porok ni omenjal.55 otroški porocni svobodi naklonjena pastoralna klima je že vsaj v 60. letih zavladala tudi v ljubljanski škofiji. v lokalni katehezi jo je sicer precej pozneje definiral Jurij Japelj (1744–1807), paglovcev ucenec, ki je leta 1794 izdal vpliven zbornik prevodov pridig Pridige sa v.e nedele skusi lejtu. Japelj je bil glede porok in staršev na zunaj sicer razmeroma strog, kar je izprical v pridigi za drugo in tretjo nedeljo po svetih treh kraljih, ki je bila po tradiciji posvecena svetemu zakonu: Bog je tisti, h kateremu se velja obrniti za nasvet pri iskanju pametne žene; žal je Bog zadnji, ki se ga glede tega kaj vpraša. nato se je Japelj obrnil proti starševski nuptialni racunici in podprl mladino, saj da porocna prisila vodi do nerazumevanja med 55 Goriup, 1770, str. 46–47, 55–57, 78–82, 143–147. VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE zakonci. Denar je žal še vedno zakovica premnogih zakonskih zvez, še hujša pa je sleipa lubesen, je Japelj za vsak slucaj udaril še po mladostnem libidu. mladi (in stari) se namrec ne zavedajo, da gre pri poroki za zakrament, ki traja do smrti, ljubezen (libido) in denar pa hitro poideta.56 Ko so se torej utrdila tolerantnejša cerkvena pastoralna dolocila, ki v prvi vrsti sicer niso ciljala na plemstvo, so pa nanj imela dolocen vpliv, je prišlo do novih kratkih stikov tudi znotraj visokega plemstva. Zato je posvetna oblast v 18. stoletju morala bolj odlocno kot prej pomagati plemenitim staršem ustaviti trend samovoljnega porocanja otrok.57 neformalno s konkretnimi pozivi staršem. ali pa je na njihovo zahtevo spremenila vrstni red dedovanja, saj neposlušneža ni bilo vec mogoce povsem razdediniti. v skrajnih primerih je zaradi sporov s starši neposlušne mladince kar internirala. Javnost pa je negodovala že nad mnogo milejšimi metodami kaznovanja neposlušnih zaljubljencev, še posebej, kadar so bili v igri njihovi majhni otroci (sirote). Zato je npr. omenjanje ane marije grofice paradeiser s poganic na Dolenjskem, ki se je pred letom 1747 navkljub ocetovemu nasprotovanju porocila z bivšim stotnikom Danijelom Brunellijem, v dnevniški redakciji franca henrika pl. raigersfelda naglaševalo predvsem težo življenjskih posledic za hcerko, ki so bile za zunanje opazovalce drame že prehude: starši po hcerini poroki o njej »niso hoteli nic vec slišati, zato sta zakonca živela v revšcini,« je z obžalovanjem zapisal raigersfeld. Do pomiritve v tem primeru namrec ni prišlo in po njuni zgodnji smrti so za anini mladoletni hcerki morali poskrbeli tuji ljudje.58 nasploh so mladinci porocne obljube že izrekali precej samostojno in jih vecinoma vezali na ljubezen v družinah, kjer je starševska avtoriteta manjkala. Castnik in gentleman maksimilijan baron gaisruck je leta 1682 v prošnji za poroko s sorodnico marijo Konstanco pl. gabelhoffen v uvodu brez okolišanja zapisal, da »se je v njo zaljubil « in nato tudi uradno zarocil.59 o podobnem razlogu se lahko prepricamo tudi iz skoraj samo 56 Japelj, 1794, str. 85–103. 57 Stone, 1977, str. 274 sl.; Klammer, 2002, str. 221. 58 AS Zbirka rokopisov I/47, Notata Raigersfeld I, p. 162. Gl. tudi primere v: Štuhec, 2000, str. 153 sl. 59 NŠAL, Škofijski protokol 11, pp. 74–77. stojnega snubljenja omenjenega raigersfelda leta 1726, ki je še malo pred tem brez starševske pomoci delal trgovsko kariero po evropi.60 ali pa iz ljubezenskih akcij wolfa sigmunda grofa gallenberga med bivanjem na Dunaju leta 1728 in 1734. pri svojih kariernih in porocnih nacrtih si ta znacajsko mocna osebnost z neodlocnim in hipohondricnim ocetom ni imela kaj pomagati, še manj pa se ga bati.61 nastopaško raigersfeldovo in gallenbergovo nuptialno ravnanje pa nas ne sme zavesti: tudi ta odlocna mladenica sta še pred poroko o njej vendarle obvestila starše o svojih odlocitvah, ceprav ali predvsem zato, ker z njihove strani ni bilo vec pricakovati nasprotovanja. posredno potrditev takšne samocenzure dobimo tudi v npr. manjšem številu prelomljenih svecanih obljub in zarok med plemstvom v primerjavi s podložniki v 17. in 18. stoletju. sredi 18. stoletja se je že zdelo, da je moc staršev zlomljena. eden tistih staršev, ki se je tedaj grdo spotaknil na pragu svobodne volje ženina in neveste je bil tudi Jošt vajkard grof Barbo–waxenstein. Znacilen patriarh starega kova svojih otrok ni vec mogel držati v okvirih statusnih zahtev, niti jim ni vec uspel vcepiti idej o ponižnosti in ljubezni do staršev, ki sta bili po njegovem in seveda splošnem mnenju temelja kršcanstva in tridentinske kateheze.62 ponižnost (zlasti do staršev) pa je bila zanj nasploh osnova vsem drugim plemenitim vrlinam. medtem ko je še npr. dve generaciji starejši Jurij sigmund grof gallenberg brez težav ugodil snubljenju barona mordaxa svoji hcerki, potem ko je snubca poprej zavrnil nek drug oce baron,63 je Jošt vajkard Barbo hcerko marijo Kajetano sicer še uspel porociti z grofom z brezmadežnim rodovnikom (Joštom grofom ursini–Blagay), niti s silo in uradnimi postopki pa ni vec mogel prepreciti posledic zaljubljenosti sina marije Dizme, ki je tedaj po ljubljani rušila odnose med starši in otroki. prav upor v družini Barbo–waxenstein je v 60. letih 18. stoletja najlepše odražal dolgo, a dotlej tiho razkrajanje starševske prisile tudi znotraj najbolj rigidne stanovske skupine, tj. starega visokega plemstva. Ker pa je bil spopad pri Barbih v tako izjemni obliki pravzaprav eden zgodnej 60 Štuhec, 2000, str. 145–158. 61 O Gallenbergovih dejavnostih izcrpno: Kos, 2004, str. 48–56, 72–81. 62 Kos, 2008, str. 19 in sl. 63 Štuhec, 2000, str. 149 sl. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 ših na Kranjskem v 18. stoletju, vsekakor pa eden najbolj brezkompromisnih in odprtih v javnost,64 in ker je potanko izpriceval bistvene zadrege mladih, posvetnih oblasti in cerkve oz. dihotomijo že stoletja proklamiranega konsenza zarocencev ter nujnost ohranjanja »casti« in patriarhalne strukture družine v zgodnjem novem veku, si ga velja natancno ogledati. o dogajanju v tistih mesecih in še prej vemo precej zaradi uradnega postopka in korespondence vpletenih s kranjsko reprezentanco in komoro, kakor tudi iz zapisov ljubljanskega škofijskega sodišca.65 spor oceta s tedaj že sedemindvajsetletnim sinom se je razplamtel leta 1763, ko je bil šestinpetdesetletni Jošt vajkard lastnik rodbinske grašcine rakovnik pri mirni in že devet let upokojeni svetnik najpomembnejše državne inštitucije v deželi, reprezentance in komore. marija Dizma (roj. 26. 1. 1737) je bil sin njegove prve žene izabele rozine grofice auersperg (por. 22. 4. 1736), ki je zaradi poporodnih zapletov komaj dvajsetletna umrla 1. 3. 1738, nekaj dni po rojstvu drugega sina marije gvidobalda. a tudi ta je umrl že cez sedem let. leta 1763 je bila že šestnajst let pokojna tudi Joštova druga žena ana marija grofica wildenstein, ki je umrla 25. 5. 1750, komaj teden dni po rojstvu hcerke marije Kajetane. nesrecnica pa se je šele s triintridesetimi leti 16. 9. 1748 primožila k Barbovim.66 Kljub smoli z ženama je bilo ocitno, da se je Jošt vajkard med svojim pohodom po kranjskem porocnem trgu oziral le po statusno enakih dekletih, saj sta bili obe ženi grofici. Zato za javnost najbrž ni bilo veliko presenecenje, ko je leta 1763 pri posvetnih oblasteh in na ljubljanskem konzistoriju oporekal zaroki in poroki sina marije Dizme z enako staro ivano nepomuško baronico Billichgratz (roj. 10. 4. 173767), hcerko marka antona. Ce pustimo ob strani danes nedolocljiv vpliv 64 V pravno razvitejših okoljih je problematika statusno neenakih porok predvsem med suvereni in iz politicnih potreb že tedaj in še dolgo zatem zaposlovala mnoge pravnoustavne teoretike; o tem: Willoweit, 2004, str. 23 sl. 65 AS Reprezentanca in komora za Kranjsko, šk. 55, konv. 28; NŠAL, Konzistorialni protokol 3, nepaginirano (obravnave od oktobra 1763 do julija 1764). 66 AS Zbirka rodovnikov, št. 20, 282; Schiviz, 1905, 76, 77, 160, 190, 194, 428. Ker sta bila ženin in nevesta v krvnem sorodstvu in svaštvu, sta maja 1748 dobila iz Rima dispenzo (NŠAL ŠAL II, Spisi, fasc. 46: Konzistorialni protokol 1745–1757, nepaginirano). 67 Witting, 1894, str. 94. V mrliški matriki šentruperške župnije je zapisana napacna Ivanina starost, saj naj bi leta genov na uporniško podobnost neveste z ocetom, je bil formalni vzrok nasprotovanja grofa Jošta vajkarda isti – nevestin nižji status (baronstvo). nasprotno je v družini neveste ivane Billichgratz sredi stoletja vladalo drugacno, bolj sprošceno ljubezensko–porocno ozracje, tedaj precej domace nižjemu in srednjemu plemstvu, resda pa še ne tudi kranjskim grofom. res je ironija zgodovine, da sta ravno ivanina starša cetrt stoletja prej doživela podobno usodo kot hcerka. mark anton (iii.) baron Billichgratz (roj. 1713) je bil vnuk komaj leta 1646 poplemenitenega ljubljanskega mešcana in trgovca marka antona i. Kunstlja (roj. 1619), po plemiški navadi imenovanega kar po vasi pungert pri Škofji loki (von Baumgarten), od koder se je v zacetku 16. stoletja v Škofjo loko podal miklavž kmetic Kunstelj. Z uspešnimi financnimi projekti se je mark anton povezal s staro kranjsko aristokracijo in se leta 1658 porocil z ano elizabeto grofico engelhaus, leta 1665 pa z (ano) ivano sibilo baronico gall. uspešni povzpetnik je leta 1660 postal deželan, pred smrtjo leta 1693 je bil tudi deželni odbornik in prisednik deželnega sodišca. leta 1684 je postal baron Billichgratz s pravico uporabe imena že davno izumrlih gospodov polhograjskih, saj je že leta 1657 od troppenauov kupil gospostvo in grašcino polhov gradec.68 po prenovi grašcine in financiranju obnove okoliških cerkva in beneficijev se je leta 1700 njegov istoimenski sin preselil v razkošno grašcino, potem ko je prodal družinsko hišo na mestnem trgu 18.69 vnuk mark anton iii. (1713–1789) in marija rozalija Qualizza pl. Quellenburg (roj. 1714) sta se porocila leta 1736, in to kljub nasprotovanju ženinovih staršev zaradi izbrankinega statusa. res so bili baroni že nekaj desetletij zelo obcutljivi na svoj status in so opazno hitro izgubljali spomin na kmecko-mešcanske Kunstlje: baroni so leta 1702 celo prodali staro rodbinsko grobnico pri ljubljanskih franciškanih in osnovali novo v župnijski cerkvi v polhovem 1787 umrla stara 47 let; torej bi se morala roditi ok. leta 1740 (Schiviz, 1905, str. 429). 68 SBL 2, str. 434; Andrejka, 1944–1945, str. 105–108. Podrobnejši, a v nekaterih detajlih tudi drugacni podatki so v: Witting, 1894, str. 91–95. 69 Billichgratzi so do leta 1753 obdržali tudi hišo pri mestnem špitalu. Za njihove hiše v Ljubljani gl.: ZAL, Fabjancic III in Suhadolnik – Anžic, 2000, 104. Njihovi sorodniki Kunstlji so imeli v letih 1653–1713 hišo tudi na Cankarjevem nabrežju 19 (ZAL, Fabjancic III, Suhadolnik – Anžic, 2000, str. 71). VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE Palaca na Gosposki 3 v ljubljani, ki jo je za Jošta Vajkarda grofa Barbo–Waxensteina v letih 1749–1755 zgradil dunajski arhitekt Matthias Persky. gradu. so pa v uglednejši stari stolnici leta 1700 osnovali svoj beneficij.70 a ne stopimo prehitro na stran mladega marka. fant ni bil nezainteresiran za nevestin status, še manj za doto – klasicni genealoški viri namrec ne povedo, da je bila marija rozalija šele njegova druga izbranka. s prvo, sestro leopolda grofa lamberga, se je zaradi spora glede porocne pogodbe sprl z nesojenim tastom. torej sta denar in status, poleg ocetovega, še bolj pa materinega statusa (franciška eleonora je bila grofica ursini– Blagay!), tudi njemu ocrtala meje nuptialnega obnašanja. mark anton je bil ljubezensko precej dejaven že pred prvim izjalovljenem porocnim podvigom, ko je med študijem v salzburgu menda brez posebne muje neki ženski naredil otroka, vendar se pozneje z njo ni želel porociti. ta življenska diploma pa ga je (pravzaprav njegove starše) drago stala – kar 2.000 gld. je baje moral odšteti tisti ženski za odškodnino (za obljubljeno poroko) in alimente.71 ocitno je imel mark besedo »poroka« v komunikaciji z dekleti nekam prepogosto na jezi 70 Andrejka, 1944–1945, str. 107–108. 71 AS Zbirka rokopisov I/47, Notata Raigersfeld I, p. 150. ku, zato ne preseneca dolga jeza njegovih staršev, ki so nasprotovali njegovi drugi porocni izbiri, pa ceprav je marija rozalija njihovemu sinu prinesla v zakon kar 14.000 gld. leta 1737 in 1738 sta se njuni prvorojenka ivana in drugorojenka marija rozalija namrec rodili v ljubljani in bili kršceni v stolnici, ne pa v župni cerkvi v polhovem gradcu. naslednji trije otroci (otroštvo je preživelo sedem markovih hcera in sin72) so se že rodili v polhovem gradcu, kar je govorilo o poravnavi v družini.73 navidezni mir v številcno skromnejši družini Barbo–waxenstein, kjer marija Dizma ni užival posebne podpore pri strogem, natancnem in znacajsko konfliktnem ocetu, je pocil spomladi 1763, ko se je želel porociti z ivano, ceprav se je Dizma zapletel z ivano že leta 1760. tedaj ga je oce z domacega rakovnika poslal v ljubljano, da bi s podporo strica in sorodstva dobil nadštevilcno mesto pri kranjski Deželni pravdi, ko je rajmund grof vilana–perlas kot komisar pregledoval kranjsko upravo in sodstvo.74 po ocetovih besedah se je sin hitro zaljubil in zapadel lenobi, zato ga je (menda tudi po nasvetu deželnih oblasti) želel zlepa ali zgrda odvrniti od ivane. najprej je sinu prepovedal vstop v svojo hišo,75 pozimi 1762/1763 pa ga je poslal v gradec. Bilo je prepozno: zveza je že bila javna in cilj zaljubljencev je bil po mnenju nevestinega oceta nadvse casten – poroka. manj verjetno pa je bilo poznejše mark antonovo mnenje, da Jošt dotlej zvezi ni nasprotoval. Zaljubljenca sta se zarocila v krogu družine Billichgratzov janu 72 Sedem deklet omenjata tudi Jošt Barbo v pismu deželni kneginji z 10. 5. 1763 in Mark Anton v nedatiranem prepisu pisma isti prejemnici iz junija 1763 (AS Reprezentanca in komora za Kranjsko, šk. 55, konv. 28). Pac pa vsebuje rodovnik Billichgratzov iz zacetka 19. stoletja le šest hcera in sina! (AS Zbirka rodovnikov, št. 26). 73 AS Zbirka rokopisov I/47, Notata Raigersfeld I, p. 150; Schiviz, 1905, str. 55, 77, 355. 74 Obersteiner, 1993, str. 157; Žontar, 1998, str. 83–84. 75 Najbrž je mislil tako na grašcino Rakovnik kot tudi na ljubljansko palaco Barbov, saj uvodoma pravi, da je Dizma odšel v Ljubljano, ko je sam še živel na deželi. Joštov oce Andrej Danijel (1673–1746/1752) je imel že vsaj leta 1730 tudi hišo na Gosposki 3. Na njenem mestu je po letu 1752, ko je Jošt dokupil še dve hiši, arhitekt Matthias Persky po dunajskem zgledu zanj zgradil novo palaco. Po nekaterih podatkih naj bi Jošt novo palaco že ok. leta 1760 prodal Michelangelu Zoisu (Suhadolnik – Anžic, 2006, str. 89). Zdi pa se, da do tega vsaj še leta 1763 ni prišlo, saj je Mark Anton baron Billichgratz v pozni pomladi 1763 v pismu kraljici Mariji Tereziji zapisal, da je Jošt tedaj po vecini živel v mestu – kje drugje, ce ne v svoji palaci?! VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 arja 1763, spomladi pa nista vec mislila odlašati s poroko, pri cemer so ju podpirali Billichgratzi, ki so tudi organizirali obcasne skrivne Dizmove prihode na njihov dom. po Joštovem prepricanju so neprekinjeno vzdrževali pisne stike pod izmišljenimi imeni, tako da je sam o vsem tem izvedel šele, ko je bilo že prepozno. po njegovem mnenju so Billichgratzi to poceli predvsem zato, da bi priskrbeli moža eni od sedmih hcera. spomladi 1763 sta zarocenca s Billichgratzi dolocila datum poroke (24. 4. 1763), o cemer je Dizma pisno obvestil oceta, skupaj organizirala priprave in nakupila vse potrebno. po vecmesecnem službovanju v gradcu se je Dizma 23. 4. 1763 ob 9. uri zvecer vrnil v ljubljano, v višjem poštnem uradu pustil prtljago in se s poštnim vozom takoj odpeljal k zarocenkini družini na dvorec lesno Brdo, približno pet kilometrov južno od polhovega gradca (nem. holzenegg ali hilzenegg), ki so ga Billichgratzi v glavnem uporabljali kot lovski dvorec in za oddih.76 sam pa se še ni mogel oddahniti. oce, ki je bil po sinovi naznanitvi poroke vseskozi na preži, je o sinovem prihodu izvedel še isti dan, naslednji dan pa je njegov sin »v sposojenih oblacilih« v ljubljani že prosil generalnega vikarja ljubljanske škofije Karla peera za dovoljenje za poroko. Zato je Jošt od reprezentance nemudoma zahteval, naj sina internira v ljubljani. najvišja deželna oblast je šla vplivnemu in glasnemu Joštu na roko. Že 25. 4. je Dizmu ukazala odhod v »hišni pripor« v gostišcu »pri divjem možu«77 in o tem obvestila tudi Jošta ter gorenjskega okrožnega glavarja (s sedežem v ljubljani), magistrat, višji poštni urad in celo ljubljanske kocijaže, ki bi lahko pomagali prepreciti morebitni Dizmov pobeg. Dizma se je na ukaz nemudoma odzval in se vrnil v ljubljano oz. v hišni pripor v omenjenem gosti 76 Grašcino Baumkirchnerjev turn je leta 1657 od prvega lastnika in graditelja Krištofa pl. Troppenaua kupil leta 1693 umrli Mark Anton (I.) Kunstelj pl. Baumgarten, sicer ded Ivaninega istoimenega oceta. Mark Anton I. je gradic opustil in v bližini sezidal dvonadstropen dvorec Lesno Brdo. Po drugi svetovni vojni so lastniki veckrat preure jeno poslopje povsem prezidali (Andrejka, 1944–1945, str. 106–107; Jakic, 1997, str. 187; Smole, 1982, str. 258). 77 Trinadstropna hiša na današnjem Ciril-Metodovem trgu 21 (prvotno numerirana kot Mesto 193 in nato 313), levo od hiše Zgodovinskega arhiva Ljubljana (Mestni trg 27). Kot osrednje mestno gostišce Zum wilden Mann (imeno vano po sliki Herkula z gorjaco na procelju) se omenja v letih 1736–1868, leta 1742 pa je poslopje dobilo današnjo obliko (Suhadolnik – Anžic, 2000, str. 83–84, 144–145). Vhod v hišo na Ciril-Metodovem trgu 21 v ljubljani, kjer je bilo v 18. stoletju gostišce »Zum wilden Mann«, leta 1763 pa je bil v njem interniran Marija Dizma grof Barbo–Waxenstein. šcu. sumnicavi oce pa je naslednji dan reprezentanco še enkrat opozoril, da je sin prevarant brez primere, ki bo storil vse, da pobegne in se poroci proti ocetovi volji. Zato naj dobi še dodatno vojaško stražo. temu je reprezentanca ugodila in še isti dan prosila ljubljansko vojaško poveljstvo za vojake, ki naj se razpostavijo pred Dizmovo sobo. sinova zaroka in najavljena poroka, ki glede razlicnega položaja zakoncev, a znotraj istega stanu, v zgodovini plemstva nikoli nista bili redki, sta razburili le ženinovega oceta. Zakaj? ne zaradi materialnih plati konkretne zveze – vrednost gospostva polhov gradec so še nekaj let prej ocenjevali na 80.000 do 100.000 gld., grašcine lesno Brdo pa (ceprav je šlo po raigersfeldovi oceni le za VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE »lovsko hišo«) na še vedno spodobnih 9.000 gld.78 tudi mark anton iii. je bil tako kot ded in oce gospodarsko uspešen deželan, nekaj let celo generalni prejemnik (stanovski financni minister), spoštovan mecen lepih umetnosti in graditelj nove župne cerkve v polhovem gradcu.79 Bistveno pa je bilo, da naj bi bile po najglobljem prepricanju in izkustvu Jošta vajkarda poroke, ki so v nasprotju z željami staršev, absolutno prepovedane. mislil je na statusno (in materialno) neustrezne zveze. po ocetovem mnenju takšne »otroške zamisli« izhajajo zgolj iz »poželjive lahkoumnosti«, kakor je sam poimenoval zaljubljenost, vse skupaj pa vodi v unicenje plemiških rodbin. to pa je bil tudi formalni temelj nasprotovanja sinovi poroki, ki ga je razlagal deželnim in cerkvenim uradom, celo deželni kneginji in kraljici mariji tereziji. tezo je obrazložil še v leta 1769 zaceti rodbinski kroniki, kjer je poroko s statusno nižjimi partnerji, pa ceprav plemenitimi, oznacil za nizkotno in nesprejemljivo. Brez dvoma je na ostre besede vplivalo prav razocaranje nad sinovo, leta 1764 tudi formalno sklenjeno zvezo z ivano. pravo plemištvo, ki izhaja iz junaštva in zaslug (ne pa iz denarja), je namrec »božji dar«, je Jošt še zapisal, kljub temu, da je po drugi strani prav razsvetljensko prisojal plemstvu prednost pred kmeti in obrtniki le v boljši vzgoji, znanju in vrlinah – ne pa vec v krvi in božjem redu. status pri (izvorno beneških) Barbih res ni bil od muh – v rodbini je bil v 18. stoletju še živ spomin na Barbe v vlogah papeža, patriarha, kardinalov, admiralov itd.80 Zgolj rodbinski spomin in Joštove izkušnje pa niso vec zadošcali, da bi polnoletnega sina lahko zadržal v hišnem priporu in mu preprecil poroko. takšna statusna zarocno– porocna trenja so se v primerih nespornega statusa vpletenih zaljubljencev v tistih letih namrec hitro razrešila. to je z ironicnim zbijanjem norcev izpriceval baron raigersfeld celo, kadar je šlo za težave dobrih znancev. takšna je bila npr. zveza med irskim nadporocnikom (cez nekaj let je padel kot stotnik) Jakobom o'reillyem.81 Castnik je leta 78 AS Zbirka rokopisov I/47, Notata Raigersfeld I, p. 150. 79 Andrejka, 1944–1945, str. 108. 80 Beckh–Widmanstetter, 1881, str. 3–6. Gl. tudi Štuhec, 2000, str. 131. Jošt Vajkard je svoj elitizem izkazal tudi s clanstvom v prestižni kranjski plemiški družbi sv. Dizme od leta 1742 (Družba sv. Dizma, 178–179 in fol. 308r). 81 Zanimivo je, da je Raigersfeld pisal Ircevo ime poenosta vljeno »italijansko« ali »karadicevsko« kot Oreli, ceprav je 1750 mrtvo hladno (nic kaj stereotipno irsko-pijansko) postavil zahtevne financne pogoje ocetu visoko nosece ljubice, raigersfeldovemu prijatelju avgustu ludviku pl. widerkhernu (1686–1756), da se bo sploh porocil z njegovo hcerko. oce pa ni bil proti zvezi zaradi zelo verjetne hcerkine skorajšnje vdovelosti, niti zaradi prizadete družinske casti, marvec predvsem zaradi denarja. v statusnem smislu hcerina poroka za oceta widerkherna ni bila problematicna: o'reilly ni bil le grenadirski nadporocnik v maršacicevem regimentu, pac pa tudi baron. spozaba s samskim dekletom za mlade castnike ni bila tako usodna kot za domace fante. po nekaj mesecih so odšli drugam, roka morale in pravice jih ni vec mogla doseci. precej hitreje jih je bela starka s koso. Ce pa je prišlo do poroke, so imeli castniki pri tem materialne racunice, kar je ne ravno bogatim domacinom (domace visoko plemstvo je mnogo bolje varovalo svoje hcerke pred uniformami brez generalskih insignij) povzrocalo financne težave. v nadomestilo za izdano doto pa mladi castniki pogosto niso imeli svojim nevestam kaj obljubiti, razen pokojnine v primeru smrti na bojišcu ali pa rodbinske pomoci, ce so slucajno izhajali iz premožnih družin. Kljub slabim življenskim prognozam pa uspeh mladim oficirjem pri plemenitih ljubljancankah ni bil majhen. o'reillyjeva izbranka je bila tedaj »že« triindvajsetletna marija suzana, okoli katere se je irec smukal že veliko casa. oce sicer ni bil slep za njegovo pocetje, a je šele 29. 3. 1750, tj. komaj dva tedna, preden je hcerka rodila, prišel »izlit svojo bolecino« k raigersfeldovi ženi. raigersfeld, ki dotlej skupaj sploh ni omenjal irca in marije suzane, ceprav je gotovo vedel za dekletovo stanje, je v dnevnik zapisal, da bo »ta casus fatalis ubogemu staremu ocetu skrajšal življenje«, saj je že dolgo tožil nad hcerko, ceš da se ne ozira na njegove želje, slabo gospodinji in mu povzroca le skrbi; sploh pa je prevec »zaupna« s castniki.82 imel je prav, saj je nadporocnik že zdavnaj prosil dunajski dvor za dovoljenje za poroko, 7. 3. 1750 pa je prejel odgovor, da mora prej položiti porocni polog.83 Šlo je za kavcijo, ki jo je država zahtevala od castnikov dobro znal angleško. 82 Raigersfeldov dnevnik v: AS Grašcinski arhiv Dol, knj. 165, p. 725. 83 AS Reprezentanca in komora za Kranjsko, šk. 140 (registraturna knjiga za leto 1750). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 kot minimalno jamstvo za preživljanje družine po njihovi precej verjetni zgodnji smrti. gotovo je, da sta zaljubljenca proti ocetu zaigrala na vse ali nic, ker sama nista imela niti zahtevanega denarja. Ker se v naslednjih tednih widerkhern ni otajal, mu je o'reilly 7. 4. naznanil, da se z njegovo hcerko ne misli porociti, ce ne bo prinesla v zakon 1.500 gld., od materine dedišcine pa še 2.000 gld.84 stari je raigersfeldu potožil, da pri še živih šestih sinovih in dveh hcerah toliko denarja enostavno nima. Ker se je hitro bližal porod, je hcerki le obljubil 2.000 gld., zaljubljenca pa sta se takoj nato porocila – na isti dan (13. 4.), ko je nevesta rodila!85 Družinica je kmalu odšla za možem v freistadt v gornjo avstrijo, kjer je suzana po krajši bolezni (»mrzlica«) novembra 1754 umrla, dotlej pa povila dva sina. suzanin odhod iz ljubljane je bil rešitev za njen ugled in ugled widerkhernov, ceprav suzanina zadrega tedaj niti ni bila izjemna. Še vedno pa je bila necastna: drugace ne poroka ne otrokov krst ne bi bila tako rekoc skrivna, saj ju maticne knjige ne omenjajo. pa kaj bi ljubljanska privošcljivost! navsezadnje je tudi stotnika o'reillyja sreca kmalu zapustila, saj je že leta 1760 padel v bitki pri landshutu.86 precej drugace je raigersfeld reagiral ob nespodobnih razmerjih znotraj svojega sorodstva ali visokega plemstva, kjer kot svetovljan ali sorodnik ni imel nobenega razumevanja za ljubezen, ce je ta krnila status in moralo. nikoli pa ni izpostavil svojega kmeckega porekla. Zdi se, da je v tistem obdobju lansiral v javnost zgodbo, da naj bi njegov ded martin rakovec izhajal iz vlaške bojarske (sic!) rodbine racovizzano.87 pa je bil le navaden kmet iz rakovice pri Kranju.88 takšna drža sredi 18. stoletja ni bila cudna: krcevitost boja za cast in povzdig ustreznosti partnerjevega statusa pred premoženjem je med plemstvom habsburških dežel tujec tedaj zaznaval celo kot nadpovprecno propagirano evropsko normo. lady wortley montagu, žena britanskega veleposlanika v istanbulu, ki se je leta 1716 dlje casa zadrževala na Dunaju, je v nekem pismu na angleško zapisala (s tem pa poudarila razlicnost porocnih modelov njenega angleškega 84 Raigersfeldov dnevnik v: AS Grašcinski arhiv Dol, knj. 165, p. 731. 85 Prav tam, p. 734–735, 741. 86 AS Zbirka rokopisov, 260, Genealogija družine Wider khern, p. 18. 87 Zgodbo je na kratko povzel Witting, 1894, str. 140. 88 Košir, 2000, str. 78 sl. okolja), da je »za moške na Dunaju (pa tudi na Kranjskem, op. D. K.) pod castjo, da bi se porocili z manj ugledno žensko; s tako ne bi hoteli imeti niti ljubezenske afere. rodovnik njihovih ljubic jim je veliko pomembnejši kot njihova pamet ... »in ce ima katera med predniki državnega grofa, ne potrebuje ne denarja, ne lepote, ne manir, da si najde moža,« se je ogorceno sklanjala nad papir.89 razumljivo: v angliji je tedaj, ce verjamemo Jane austen, nekaj pomenil predvsem denar. vrnimo se k Barbom in v leto 1763. Že 10. 5., ko je bil Dizma interniran v ljubljani, je Jošt poslal deželni kneginji obširno pisno obrazložitev svojih zahtev. Kmalu zatem, najpozneje pa junija 1763, je kraljici pisal tudi mark anton baron Billichgratz, ki je sistematicno pobijal Joštove navedbe, celo nekatera »dejstva«. Jošt je v svojem pismu najprej poudaril, da mora biti Dizmovo ravnanje javno sankcionirano, sicer noben oce ne bo vec mogel racunati na poslušnost sinov. gre torej za vprašanje ohranjanja starševske avtoritete. Kraljica mora Joštu ob tem stati ob strani tudi zaradi ohranitve »plemiških pravil«, saj je prav kraljica ustanovila mnogo plemiških cerkvenih ustanov (Stiftung). na kaj je Barbo opozarjal? pri podeljevanju fevdov, pri clanstvu v deželnih in državnih zborih ter višjih cerkvenih služb so se od 16. stoletja uveljavile zahteve po kandidatovi Stiftsfähigkeit (karierni statusni primernosti rodbine). Zanjo je bilo že v saškem zrcalu iz 13. stoletja nujen brezmadežen status vsaj štirih plemenitih in v zakonski zvezi rojenih starih staršev. v novem veku to ni bil vec pogoj za dedovanje po partnerju, saj se je že uveljavilo pravilo, da s stanovsko neenakimi porokami potomci in partnerji ne bi smeli izgubiti dedovanjskih pravic. Z omenjenim dolocilom je bilo pomembneje prepreciti vdor novega, predvsem »pisnega plemstva« v najpomembnejše deželne in najvišje cerkvene službe. predvsem zato je staro plemstvo v 17. stoletju uveljavilo preizkus izvora prednikov (Ahnenprobe) s štirimi generacijami prednikov. preizkus sta sestavljala potrdilo o zakonskem rojstvu vseh prednikov (Filiationsprobe) ter dokaz o pripadnosti plemstvu vseh preiskovanih generacij prednikov (Rittersprobe).90 Dejansko so takšne omejitve v drugi polovici 18. stoletja veljale le še za najvišje casti (npr. za prestižni dvorni 89 Blumenthal, 1931, str. 48. Gl. Štuhec, 2000, str. 140 sl.; Sto jan, 2003, str. 57 sl. 90 Willoweit, 2004, str. 109 sl.; Elverfeldt–Ulm, 2001, str. 27. VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE ženski red zvezdnega križa) in nekatere cerkvene redove (nemški viteški red, najuglednejši stolni kapitlji), kjer se je število preiskovanih generacij prednikov po ocetovi strani lahko povecalo celo na osem, materinih pa je bilo štiri.91 razgled po rodbini Barbo kaže, da se je vecina preživelih clanov v tistih letih in desetletjih zares ravnala po strogih statusnih nacelih, le sestra marija ana leopoldina se je leta 1734 porocila z ernestom ferdinandom baronom gallom. toda za ženske clanice obdržanje statusa ni bilo tako zelo pomembno, saj je s poroko formalno opustila ocetovo ime in postala clanica moževe družine. ocetovi dedišcini pa se je vsaka (ce ni bila ravno edina dedinja) proti razmeroma majhni odpravnini odpovedala že s porocno pogodbo. Dizma pa je bil edini živi moški potomec Barbov, edini pravi dedic premoženja in slavnega imena. ne le po Joštovi strani – prav v Dizmovi generaciji so po moški strani izumrle vse druge veje avstrijskih Barbov92 in Jošt se je upraviceno zavedal zanj še posebej trpke nevarnosti izumrtja pradavnega rodu. formalno pa Dizmova poroka z baroneso Billichgratz statusa rodbine oz. njunih potomcev sploh ne bi spremenila, tako kot ga ni njegovemu ocetu andreju Danijelu poroka Joštovega deda maksimilijana valerija z marijo Kristino baronico Brenner. nekoliko, a v praksi sploh ne usodno, bi spremenila le izvorno sliko tistim potomcem, ki bi želeli nekoc stopiti v npr. kakšen res ugleden stolni kapitelj. Zdi se torej, da Jošt ni ugovarjal le zaradi prestiža oz. nadpovprecne ocutljivosti za javno popolnost svoje družine. sklicevanje na nevestino statusno neprimernost in sinovo neposlušnost je bilo še bolj odsev globljega in pomembnejšega boja med dvema že dolgo odkrito nasprotnima tendencama – med ljubeznijo kot motivom poroke, podkrepljeno z razsvetljensko propagirano »svobodno voljo« in cerkveno konsenzualno teorijo, ter patriarhalno brezcutno nuptialno logiko, 91 Gl. tisk nedatirane »direktive o plemiških preizkusih za ženske, ki se potegujejo za vstop v red zvezdnega križa«, ki poleg prezentacije rodovnikov zahteva tudi grbe navede nih prednikov in javno listino o preizkusu (AS Rodbinski fond Auersperg, šk. 1). 92 Leta 1763 so že izumrle ali pa bile tik pred izumrtjem (brez moških potomcev ali z njimi v kleriških službah) so t. i. tržiška, slateneška, golo-jamska in paška (Paßberg) veja (Beckh–Widmanstetter, 1881, Tafel I in II). ki je imela osnovo v socialno–statusnih parametrih pod okriljem pikolovskega plemiškega prava v 18. stoletju ter v patriarhalnem podrejanju otrok. Znotraj širše družine je Jošt po svojih besedah za takšno filozofijo našel podporo (le) pri mlajšem bratu francu Ksaverju rihardu, clanu nemškega viteškega reda.93 Dizma se je v pismu z dne 29. 4. 1763, v katerem je na castno plemiško besedo in prisego prosil za spremembo hišnega pripora v »mestni pripor« (tj. njegovo omejenost na mesto ljubljana, ne pa le na gostišce) in obljubil, da se bo odpovedal stikom z ivano do pravne rešitve spora, ocetove resnicne pomisleke analiticno in kriticno pa predstavil reprezentanci. po njegovem je ocetovo ravnanje z njim zgolj posledica Dizmove zaroke z ivano proti njegovi volji. nameravane poroke pa ocetu sploh ni tajil in bi jo lahko sklenil tudi drugje, kjer ga ocetova dolga roka ne bi dosegla. toda domov se je vrnil zato, ker je nedolžen in ker mu je zmanjkalo denarja za življenje v gradcu. Dizmovo mnenje je bilo, da starši nikoli ne smejo ovirati otrok, pri cemer se je skliceval kar na tisti del pavlovega pisma efežanom, ki pravi: »in vi ocetje, ne jezite svojih otrok, temvec jih vzgajajte v gospodovi vzgoji in opominjanju.«94 Zviti zaljubljenec pa ni omenil, da izpušcena stavka omenjenega poglavja otrokom nalagata ubogljivost do staršev! tudi ivani ocitana statusna neprimernost po visokih merilih nemških dežel je po Dizmovem mnenju brezpredmetna, saj je vendar gosposkega stanu in moralno neoporecna. »Zato bom raje trpel, kot pa nad seboj delal nasilje in se porocil z osebo, do katere ne bi cutil nic!« je pojasnil trpke dileme predromanticnega nerazumljenca. pripor je bil cez nekaj dni res omiljen, pa še tega se Dizma po kasnejših ocetovih besedah na konzistoriju ni držal. tudi ce Dizma ne bi javno zganjal emocionalne patetike v smislu »ivana ali nic«, bi bilo Joštu jasno, da gre za vprašanje uveljavitve poroke iz ljubezni. s to besedo, pa ceprav mu je šla težko iz ust, je oce 6. 7. v dolgem pismu reprezentanci tudi sam v zakljucnih besedah oznacil odnos sina in ivane. pripomniti velja, da je »ljubezen« imel le za eno 93 Rojen leta 1715, v letih 1735–1744 je bil castnik v peho tnem regimentu grofa Harracha. Leta 1744 je postal vi tez Nemškega viteškega reda, leta 1755 komtur komende v Metliki in Crnomlju, od leta 1765 pa je vodil komendo v Veliki Nedelji, kjer je leta 1772 tudi umrl (Beckh–Wid manstetter, 1881, Tafel II). 94 Ef 6,4. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 od klasicnih plemiških vrlin, torej ne za obicajno eroticno custvo, ter da je ljubezen postavljal predvsem v zvezo s »ponižnostjo« in zgolj s splošno naklonjenostjo do bližnjega,95 tako kot je menila posttridentinska pastorala.96 Zato je Jošt vedel, da so njegove možnosti, s pomocjo kraljice zaustaviti sinovo poroko, dejansko majhne. splošno znano je bilo, da je emocionalno obcutljiva marija terezija zelo naklonjena družbeno (tj. starševsko) nerazumljenim plemiškim ljubimcem in še posebej dekletom. morda tudi zato, ker se je sama lahko porocila z mladostno simpatijo francem Štefanom vojvodo lotarinškim, ki so ji ga po srecnem nakljucju namenili oce cesar Karel vi. in državni ministri. Jošt je vseeno tvegal, in bil v izjavah in zahtevah oster, ne redko je prikrajal dejstva, se opravljivo–obrekljivo poslužil polresnic in osebna opažanja in interpretacije za cista dejstva prodajal deželni kneginji in deželnim funkcionarjem. ivano je npr. oznacil za neprivlacno deklino in znacajsko sumljivo žensko. temu je mark anton kajpak ostro nasprotoval s sklicevanjem na »celo mesto«, ki da lahko potrdi, da gre za dobro in spodobno dekle. Joštovemu ocitku o neizpolnjevanju meril za sposobnost vstopa v plemiške ustanove pa je oporekal z dejstvom, da so Billichgratzi že v sorodu z najpomembnejšimi deželnimi grofovskimi rodbinami, npr. z auerspergi, ursini–Blagayi, lambergi, celo z Barbi. Kraljico je moledoval, naj vzame njegovo hcerko v zašcito, Jošta pa naj napoti na ustrezne sodne instance, ce ima kaj proti poroki. Jošt je namrec 10. 5. od kraljice zahteval, da naj kraljica kar sama (tj. mimo sodišca) kaznuje spletkarske in maliciozne Billichgratze, sina pošlje dalec proc (vsaj v gradec) v kakšno cerkveno ustanovo, ivano pa v uršulinski samostan v Škofjo loko. ta je imel v tistem casu poleg religiozne tudi vlogo nekakšnega prisilnega zacasnega ali trajnega azila za plemenite grešne Kranjice. tako naj bi se preprecili stiki med sinom in ivano. Zaroka se mora po njegovem razveljaviti tudi zaradi dotlej javnosti tajenega krvnega sorodstva med zaljubljencema, dispenze iz rima pa še ni. Za konec si je Jošt privošcil nekaj, v takšnih primerih nedopustnega, skoraj gurujskega poucevanja kraljice, ki je vsakega monarha, dokazljivo pa tudi marijo terezijo vedno navdalo z besom: predlagal je, da bi bilo »zdravo«, ce bi v bodoce neposlušne otroke v 95 V svoji družinski kroniki (Beckh–Widmanstetter, 1881, str. 2–3). 96 Kos, 2008, str. 15–24. takih primerih starši lahko postavili pred sodišce in kar razdedinili. Dobro bi bilo, je bil še naprej uslužen, da bi kraljica tudi ukazala, da naj starši in skrbniki dajejo otrokom do njihove polnoletnosti iz zapušcine le toliko, kolikor zadošca za dostojno življenje; ostalo premoženje otrok naj bo v kapitalskih naložbah. Kraljica bi morala takšen ukaz razglasiti v vseh svojih deželah, s cimer bi preprecila veliko škode, saj je znano, da otroci potrošijo preveliko denarja za ljubezenske dejavnosti. vse to je bilo s stališca staršev od vekomaj res in marsikateri Joštov predlog je dandanes del socialne politike. toda kraljica marija terezija je bila (morda tudi, ker je bila odlocna, izobražena in modra ženska) zelo alegircna na poucljiv ton provincialnih macisticnih patriarhov, pa naj so bili pravno še tako dobro utemeljeni. Kraljicin srd so že dve desetletji prej v locitveni vojni zakoncev gallenberg obcutili tudi kranjski deželni stanovi, ker so dali uradno podporo neupravicenim moževim zahtevkom in njegovim formalisticnim blokadam ženinih zahtev po alimentih in premoženju iz porocne pogodbe. Ženo je namrec podpirala le mlada kraljica.97 približno istocasno se je v dopisovanje s kraljico vkljucil še Dizma, ki je izpostavil brutalen nacin preprecitve poroke z internacijo, kljub temu, da je sam že polnoleten. prosil je posredovanje Dunaja, da ga reprezentanca koncno izpusti iz pripora. medtem ko je v predhodnem pismu reprezentanci svoje zahteve po izpustitvi iz pripora utemeljeval zgolj s svojimi pogledi, je v tem pismu taktiko usmeril v konkretno reševanje zadeve. stari Barbo pac ni bil prvi, ki ga je na polju svobode za zadnjo besedo prikrajšal kar lasten otrok. Deželno kneginjo je Dizma namrec opozoril na podoben primer wolfa sigmunda grofa lichtenberga, ki se je zgodil pred leti in v katerega je bila kneginja vpletena, izid pa je bil Dizmi zelo pogodu. citirani primer je spomladi 1751 sprožil psihološko nekoliko neuravnovešeni družinski patriarh franc Karel grof lichtenberg: aprila istega leta se je namrec njegov sin wolf sigmund moral zateci po pomoc kar k ljubljanskemu škofu ernestu amadeju grofu attemsu, ker je oce nasprotoval njegovi izbranki, devetnajstletni mariji tereziji grofici auersperg. tudi v tem primeru je oce zahteval, naj se sin zaradi fideikomisnih dolocil obvezno poroci v stifftmässiges haus, medtem ko je bila izbrankina mati 97 Kos, 2004, str. 199–209. VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE menda »le neka Batthyányjevka«.98 Baron raigersfeld je zato v njegovem imenu kar po nekem kosilu v ljubljanskih Križankah pri svojem prijatelju komturju nemškega viteškega reda Kajetanu avguštinu grofu wildensteinu med šahiranjem z ljubljanskim škofom le-temu omenil wolfov problem. Škof je prisotnega wolfa v duhu doktrine konsenzualnosti oz. svobodne volje zarocencev poducil, da poreklo nikakor ni zadržek za poroko. Zato naj se ne on ne oce ne obotavljata s poroko; sploh pa se stari lichtenberg niti ne more spotikati ob nevestin status, saj so tudi lichtenbergi izšli iz pl. schwabov, ne pa iz »starih« lichtenbergov in imajo od njih le ime, tako kot npr. baroni Billichgratzi (sic!).99 stari lichtenberg se je pred neformalnim pritiskom javnosti (zlasti škofa) nato hitro umaknil, ceprav je na Dunaju celo dosegel poluradno podporo.100 rudi wolf se je po tem pogovoru pomiril, ceprav je oce še vedno nasprotoval poroki in sina baje sploh ni hotel videti. poleg statusnih ovir mu pri poroki ni šlo na roko tudi krvno sorodstvo (4. stopnja) z marijo terezijo, zaradi cesar je stiški arhidiakon zahteval papeško dispenzo.101 98 Batthyányji so bili ogrski grofje in že dve stoletji integrirani tudi v kranjsko družbo! 99 Marija Wolf Sigmund Jožef Ignacij Lichtenberg se je rodil Francu Karlu in Viljemini Jožefi Feliciti roj. grofici Thurn- Valsassina (iz Radovljice) 4. 5. 1727 (krst v ljubljanski stolnici). Franc Karel je imel še pet sinov in tri hcerke. Ta dolenjska veja Lichtenbergov je imela sorodstvo na Notranjskem. Njihovi otroci so osnovali podveje, ki so se imenovale po gradovih Snežnik in Ortnek ter po Koci vasi (Hallerstein), vse pa še po nekdaj skupnem gradu Tuštanj pri Moravcah. Leta 1747 sta obe glavni veji s poroko spet povezala sestra Wolfa Sigmunda Marija Barbara in sin Wolfa Danijela Franc Ignacij, edini preživeli moški iz notranjske veje. Lichtenbergi niso bili tako »stara« rodbina kot Barbo–Waxensteini, vsaj ne v moški liniji: konec 18. stoletja je sestavljalec rodovnika zapisal, da so izšli iz Schwab- Lichtenbergov, potem ko se je leta 1540 Janez Schwab z gradu Tuštanj porocil z Margareto Lichtenberg, zadnjo iz rodu srednjeveških Lichtenbergov. Ded Franca Bernardina Danijel je postal ok. leta 1600 zacetnik od Schwabov osamosvojene veje Lichtenbergov, ki je dobila leta 1660 baronstvo in izpustila priimek Schwab, leta 1688 pa je dobil še grofovstvo (Wurzbach 15, str. 106–107; Schiviz, 1905, str. 67; AS Zbirka rodovnikov, št. 149; AS Grašcinski arhiv Jablje, fasc. 6; AS Zbirka plemiških diplom, št. 116; Smole, 1982, 455; Schollmayer–Lichtenberg, 1998, str. 13, 21–22; Slana, 2000, str. 31). 100 Raigersfeldov dnevnik v: AS Grašcinski arhiv Dol, knj. 166, pp. 57, 61 (prim. tudi Kos, 2004, str. 155 sl.). 101 To je Wolf iz Rima dobil septembra, goriški nadškof Karel Mihael grof Attems pa jo je potrdil 11. 9. 1751 (AS Grašcinski arhiv Dol, knj. 166, p. 64; za dispenzo: Attems, 1994, str. 129). tako je do svecane zaroke pri glavarju auerspergu prišlo že 1. 12., cez pet dni pa sta zarocenca odpotovala v sticno, kjer ju je še isti dan porocil opat. ocetov pristanek pa ni povsem koncal spora. stari je na Dunaju zahteval, naj oblast odvzame sinu pravico do fideikomisa, kar naj bi mu po raigersfeldovih besedah aprila 1752 celo uspelo.102 Konec junija in v zacetku julija 1763 je reprezentanca pod pritiskom deželne kneginje poskušala posredovati za kompromis: Joštu in marku antonu je naložila, naj pisno argumentirata svoje zahteve ter predlagata nacin poravnave. morda so deželni politiki mislili, da bi morebitna izmenjava odškodnin zgladila spore, tako kot je v preteklosti uspevalo neformalnim mediatorjem pri ponesrecenih zarokah in porokah. Zaradi narave primera pa so se tokrat ušteli: nikomur namrec ni šlo za denar, pac pa za cast, prestiž, resnico in pravico. približno v takšnem zaporedju. prvi se je odzval mark anton in reprezentanci 28. 6., tri dni po pozivu na predstavitev svojih pogledov, kratko in jezno odpisal, da je njegova hci pac baronica in ji zato nic ne manjka ter da že ima cerkveno dispenzo zaradi cetrte stopnje krvnega sorodstva z Dizmo. po božjih in cerkvenih postavah to za poroko povsem zadostuje, zato je njegov predlog tak, da naj Barbo koncno blagoslovi sporno zvezo in zarocencema zaželi vse dobro. o tem mnenju, je bil trd mark anton, naj obvestijo tudi deželno kneginjo. Šele 6. 7. je reprezentanci, potem ko se je ocitno seznanil z nasprotnikovim odgovorom, odgovoril tudi Jošt. pri pojasnjevanju nepremostljivih razlik je najprej opozoril na svojo vlogo sinovega varuha ter na posledice morebitne zveze zaradi ivanine nezadostne statusne visokosti. gre za to, da je sin edinec, zato lahko le on in njegovi potomci v prihodnosti obdržijo status cele rodbine. to pa je tudi osnovni pogoj njihove potencialne uspešne kariere. nato se je lotil osebnega obracunavanja: »sin je star šele 27 let, kar je za moža malo, za enako staro ivano pa že veliko,« je namigoval na ivanino znacajsko neprimernost. Še vec: »dekle je po mnenju vseh, ki jih pozna« prej grda kot lepa, »in njena grdota se ne veca le iz meseca v mesec, pac pa iz dneva v dan,« je bil vedno bolj krut. s tem pa si pri najvišjih deželnih uradnikih v zrelih ali celo poznih letih, katerih žene so bile najbrž še manj 102 Raigersfeldov dnevnik v: AS Grašcinski arhiv Dol, knj. 166, pp. 169–170, 163, 165, 214. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 privlacne, Jošt najbrž ni prislužil naklonjenosti. Za namecek je marku antonu hudobno pripisal laganje, ceš da je ivano v svojem pismu reprezentanci s konca junija oznacil za 24-letnico, kar pa ni res. v resnici je mark anton to starost omenjal za cas seznanitve zaljubljencev leta 1760. marku antonu je celo pripisal materialisticno premišljeno poroko z ženo iz (svaštva) Blagayev, da bi dobil zvezo z najuglednejšimi deželnimi rodbinami. in cetudi bi bili Billichgratzi tako dobri, je družina njegove žene (Qualizza) še tako mlada, da je celo ženin stric kot zdravnik (torej obrtnik–intelektualec in ne plemic) še zdravil Joštovo ženo. netocen je bil celo z ocitkom, da je bil sin le dva dni v hišnem priporu, nato pa v »mestnem priporu«: za to omilitev je Dizma prosil oblasti šele tri dni po internaciji! prav tako, je zapisal, ne more sprejeti mark antonovega pojasnila, da sta se otroka zarocila naskrivaj. ali Billichgratzom ni bilo sumljivo leto in pol dolgo obnašanje zaljubljencev? Zakaj se njegova žena ni o vsem tem pogovorila s hcerko? Kaj res niso vedeli, da je sam sinu takrat prepovedal zapustiti ocetovo hišo? višek mark antonovega sprenevedanja pa je, da je Joštu celo Dizma priznal, da se Billichgratzi norcujejo iz Jošta, da so podpihovali zvezo in so »na pol ujetega ticka želeli ujeti«! le zadnje je bilo res, saj mark anton pravzaprav ni nikoli tajil, da je dolgo vedel za zaroko, da je pomagal organizirati skrivna srecanja zaljubljencev in celo sodeloval pri pripravah na poroko. Jošt je zato upraviceno besnel nad ponižanjem: »praznovali so zaroko (ceprav je bila ocitno tajna, op. D. K.), ne da bi njega obvestili! Zakaj je bila celo poroka dolocena brez njegove vednosti in vednosti celega mesta, pac pa naj bi se zgodila skrivoma na deželi, da je le ne bi preprecil generalni vikar? celo kmetje (v polhograjskem gospostvu, op. D. K.) o poroki niso vedeli nic!« poleg tega naj bi bila ivana brez lastnih sredstev, pa tudi Dizma ima tako malo iz materine zapušcine in veliko dolgov, da brez Joštovega denarja sploh ne more preživeti sebe, kaj šele družine. to je bilo sicer res, le da je pozabil na dejstvo, da je bil Dizma njegov glavni in univerzalni dedic. Ce se bo torej Dizma porocil kljub ocetovemu nasprotovanju, »ne bo dobil od mene nic in naj se mi ne prikaže pred oci,« je bil odlocen in kompromis je izgledal nemogoc. Jošt je vedel, da so to pavšalne, težko utemeljive obtožbe, ne pa dejstva. Zato se je spravil še na pravno bolj oprijemljiv zadržek, tj. na so rodstveno vez med zarocencema. reprezentancne funkcionarje je najbrž nameraval naplahtati, da so se Billichgratzi požvižgali na to in niso niti pomislili, da potrebujejo papeško dispenzo. o sorodstvu naj bi izvedeli šele na dan Dizmove aretacije. celo Dizma naj bi ob prihodu v ljubljano od generalnega vikarja zahteval dispenzo za oklice (enkrat za trikrat) nekje na deželi, takoj nato pa poroko. s tem jih je želel prikazati za neodgovorne in neverodostojne lažnivce in namignil, da mora tudi cerkvena oblast to zaroko razveljaviti. Šlo je za polresnico: Dizma in Billichgratzi do 25. 4. zares niso vedeli nic o sorodstvu družin, so pa takoj po opozorilu generalnega vikarja zanjo zaprosili v rim. Ko je Jošt manjkajoco dispenzo 10. 5. omenil deželni kneginji, je to še držalo. toda dispenza je bila izdana že 18. 5., Billichgratzi pa so jo 6. 7. zanesljivo že imeli v rokah,103 vendar o tem niso obvestili Jošta, ki si je z nevednostjo pri reprezentanci še dodatno manjšal verodostojnost. Še slabša takticna poteza je bila omemba deželnoknežjega patenta z 12. 4. 1753, ki govori o nicnosti zarok/porok mladoletnih oseb, ce ni starševskega konsenza. v resnici Dizma pri 27 letih kajpak že dolgo ni bil mladoleten, niti opravilno nesposoben. toda: »splošno znano pa je, da je sin vedno mladoleten, dokler ni der stand in rechten!«, je Jošt po svoje interpretiral sklep deželnega sodišca z 31. 5. 1763, s katerim je bilo odloceno, da se Dizmova prošnja, da pride iz ocetovega skrbništva, zavrne. v resnici je šlo za odlocitev v zvezi z razpolaganjem z materino dedišcino, nad katero je Jošt povsem legalno bdel predvsem zaradi hcerke marije Kajetane, ki je bila glavna upravicenka do dedišcine. Dizmi bi iz tega naslova pripadlo zelo malo, a tudi z malim je maja 1763 zadolženi Dizma nameraval zaceti zakonsko življenje. Billichgratzi morajo vedeti, da brez Joštove privolitve ne more skleniti (nujne) porocne pogodbe, je bil jasen Jošt. skratka: »Z vsem tem se iznicujejo stari in pošteni obicaji, dobro in cisto plemstvo pa propada. mnogi dobro plemeniti starši se že bojijo, da se jim ne bo zgodilo enako kot meni, ce ta primer ne bo sankcioniran!« prvi stavek je bil pateticen in arhaicen. Drugi stavek pa je bil povsem resnicen, celo vizionarski. le da ni bilo vec sredstva, ki bi lahko potešil ta starševski strah. v tem pismu so custva Jošta tako zanesla, uradno sploh ni ponudil kompromisa, razen da je 103 Original je v: NŠAL Zbirka listin, 1763 V 18., Rim. VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE »Poljub ljubezni«: kolorirana grafika Jean-francoisa Janineta (1752–1814) iz ok. leta 1780, po predlogi louisa Doubleta. predlagal razveljavitev zaroke, za ivano predlagal internacijo v samostanu, za sina pa v katerem od plemiških kolegijev, dokler »ju ne bi minila ljubezen «. Kompromis je omenil šele 15. 7., ko je reprezentanci napisal, da le zato, ker ne želi imeti nobenih stroškov z zadevo vec, kot sinov skrbnik ponuja Billichgratzom v zameno za odpoved poroke 2.000 gld., pa še ta denar bi šel iz dedišcine sinove matere. mark anton je ponižujoco ponudbo odklonil šele 10. 8. Še prej je moral ovreci ocitek o manjkajoci dispenzi, ki jo je sedaj na vpogled zahtevala tudi reprezentanca. Že 22. 7. je oblast obvestil, da dispenzo ima, a je ne more takoj posredovati, ker jo ima pri sebi njegova žena, ki se mudi v Dolenjskih toplicah. to je lahko storil šele 29. 7., kar pa ni omajalo Joštove trditve, da dispenze aprila še ni bilo: prav Dizmov obisk generalnega vikarja peera 25. 4. govori o tem, da je bil šele na njegovo pobudo sprožen postopek za pridobitev formalne, a v takih primerih nujne dispenze. s tem dejanjem se je pristojnost reprezentance koncala. pravzaprav je kot najvišje politicno deželno oblastvo formalno že 6. 8. 1763 prenehala obstajati, saj je Dunaj po vecletnih pripravah njene funkcije prenesel na Deželno pravdo, ki se je preimenovala v Deželno glavarstvo. Šele 29. 8. pa je bila objavljena do tedaj strogo varovana skrivnost o ustanovitvi gubernija za notranjeavstrijske dežele v gradcu, ki je dobil vrhovni nadzor in oblast nad vsemi podrocji deželne uprave.104 toda to za Joštov boj ni bilo vec pomembno. po prejetem porocilu o neuspešni poravnavi reprezentance v stecaju z dne 12. 8. je deželna kneginja 10. 9. odlocila, da poroka zaradi uglednega sorodstva Billichgratzov, zadostne starosti zarocencev in duha porocnega patenta iz leta 1753 sploh ni neprimerna, vsej nepolni formalni stiftsmäßigkeit navkljub. Jošt Barbo je izgubil bitko pred posvetnimi organi, toda deželna kneginja mu ni preprecevala odprtja nove fronte na cerkvenem sodišcu. to je bila njegova zadnja možnost, za katero se je bilo potrebno bolje in natancneje pripraviti. Dejansko je imel Jošt tam vecje možnosti, saj se mu ni bilo potrebno onegaviti z zanj neprijetnimi argumenti. s spretnim odvetnikom bi lahko sebi v prid interpretiral obsežno, zanj v mnogocem ugodno kanonsko pravo. Ker cerkev ni nikoli tako hitro kot posvetna oblast menjala temeljnih vrednot oz. jih pogosto sploh ni, mu je v tej bitki najprej odlicno kazalo. Jošt je na škofijskem sodišcu v ljubljani vložil tožbo proti sinu šele 13. 10. 1763. cerkvenim možem je namesto zapletene obtožbe zastavil zelo natancno vprašanje, s katerim je upal na pridobitev naklonjenosti: ali se je mogoce upreti zaroki, ki je bila sklenjena proti volji staršem? mimogrede je zaprosil še za »kompas« za deželno sodišce, da bi dovolilo Dizmi, ki je imel z ocetom spor tudi tam, prihod na konzistorij. ta je na prošnjo vnetih zaljubljencev že cez nekaj dni prvi narok prestavil s 25. 11. kar na 18. 11. njuna vnema je bila razumljiva, saj sta v tistem casu na ocetovo jezo dejansko (»podnevi in ponoci«) že živela kot prava zakonca (»pocneta prepovedane stvari«) pri Billichgratzih, zato je oce od deželnega sodišca za Dizmo dosegel prepoved približevanja nesojeni snahi. isto je 14. 10. od Dizme zahtevala tudi škofija in se pri tem sklicevala na podoben primer med grofico lamberg in grofom coroninijem.105 toda Dizma se je kljub 104 Žontar, 1998, str. 84. 105 Jakob Anton grof Coronini–Cronberg (sin Janeza Ignacija in Felicite), roj. 24. 6. 1733 (Schiviz, 1904, 111), se je proti volji sorodstva želel leta 1757 porociti s Katarino grofico Lamberg (roj. 10. 2. 1731), hcerko grofa Franca Bernarda in Ane Katarine grofice Trilek (Witting, 1895, 192). Konec leta 1757 sta z zarocenko dobila papeževo dispenzo zaradi cetrte stopnje sorodstva (NŠAL Zbirka listin, 1757 XI 28., Rim), vendar je prišlo do poroke šele 12. 3. 1758 v Leitenburgu, v grašcini ženinovega starega strica Ludvika VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 prepovedim in še vedno veljavnemu »mestnemu priporu« 21. 10. baje odpravil na lesno Brdo. Šele na ostro posredovanje konzistorija z dne 24. 10. je deželnemu sodišcu obljubil spoštovanje prepovedi približevanja do izreka koncne razsodbe. Dejansko pa je v žepu stiskal figo, saj je iz skromnega stanovanja na bližnji vrhniki še kar lazil k ivani. to konzistoriju oz. Joštu ni ostalo skrito in konzistorij je deželno sodišce že 31. 10. obvestil o sumljivem dogajanju, ceš da Dizma dotlej na vrhniki ni prespal vec kot trikrat, ostale dni pa je menda preživel pri ivani. Konzistorij je posvetnemu sodišcu zato predlagal vrnitev k institutu »mestnega pripora«, oz. naj si Dizma poišce stanovanje v ljubljani, saj sta si lesno Brdo in vrhnika enostavno preblizu ... s takšnim draženjem cerkvenega sodišca si Dizma in ivana, opogumljena z vmesno zmago na posvetnih ustanovah, res nista delala usluge. v zadregi je bil tudi Jošt, ki je moral zamenjati strategijo. Blatenje Billichgratzov, zlasti pa ivaninega znacaja in videza, bi njegovim temeljnim zahtevam odvzelo verodostojnost, saj cerkev na posvetne zadržke glede casti in na obrekovanja ni dala veliko. potrebni so bili dokazi in pravniška spretnost pri interpretaciji kopice kanonskih dolocil in mlajših pravniških komentarjev. Ko je 18. 11. prišlo do prve obravnave,106 se je Jošt premišljeno osredotocil predvsem na dokazovanje neveljavnosti zaroke zaradi odsotnosti ocetovega (oz. svojega) konsenza. Zato pa sta Jošt in njegov odvetnik izrabila štiri znamenite pravnike: najprej nesporno avtoriteto Thomasa sancheza, ki da pravi, da mora sodišce v takšnem primeru prepovedati poroko v izogib škandalu.107 nato se je poslužil pravnih komentarjev ludwiga engla (ce sta zarocenca neenaka in so starši proti zvezi, mora sodišce prepreciti poroko),108 francisca schmalzgruberja (zaroka, ki žali oceta, je grešna, slaba in nedovoljena, poroke ne sme biti)109 in še Johanna christopha schambogna (svobodna razlaga zagrofa Cobenzla (AS Grašcinski arhiv Dol, Raigersfeldov dnevnik, fasc. 199, p. 47 in fasc. 213, p. 714 – pismo F. H. Raigersfelda sinu Janezu s 14. 3. 1758). 106 Sodišcu je predsedoval generalni vikar Karel Peer, prise dniki pa so bili stolni prošt dr. Ferdinand baron Neuhaus, dr. Luka Marenik, jezuita dr. Teodor Mayer in profesor kanonistike Jožef Tollhoff ter minorita dr. Hugo Vodnik in Atanazij Kavcic. 107 Cf. Sanchez, 1669, lib. I disp. 14 n. 3. 108 Cf. Engel, 1722, lib. IV, pars 2 tit. 2 § 2 n. 11. 109 Cf. Schmalzgruber, 1726, lib. IV, pars 2 tit. 2 § 2 n. 81; isti, cons. 45 q. 3 n. 13. rocnih pravil ni dopustna, saj imajo starši pravico prepreciti poroke neenakih oseb, ce se z njimi ne strinjajo).110 njihov skupni imenovalec je torej bil: ce starši nasprotujejo porocnim nameram otrok, do poroke ne more priti. nam pa pade v oci, da so citirani avtorji otrokom pravzaprav dopušcali samostojno izbiro partnerjev, staršem pa dajali pravico veta le, ce so statusne razlike tolikšne, da bi lahko prišlo do škandala. Ker pa poroka grofa in baronice sama na sebi nikoli ni bila škandalozna, je moral Jošt svoje nasprotovanje in domnevno škandaloznost sinove zveze dobro utemeljiti. to je najprej in najlažje poskusil s trditvijo, ki je sodnikom pricakovano lepo sedla na dušo: nameravana sinova poroka je zgolj sad pohote in mesenosti. nato se je posvetil še svoji najljubši temi statusni nekompatibilnosti, pri cemer je moral uporabiti primere iz cerkvenega okolja: sin je zaradi ugleda rodbine sposoben prejeti kanonikate v nemških deželah in stopiti tudi v nemški viteški red. sporna poroka bi njegovim potomcem odvzela te casti, saj je Dizma edini sin, ki mora nositi glas o slavi rodbine. vsi sorodniki so zaradi njegove porocne izbire užaljeni in prizadeti, je zakljucil uvodno predstavitev tožbe. Zarocenca sta vedela, o cem bo oce govoril in sta se v uvodnem odgovoru pripravila na pomisleke. Dizma je star že 27 let, živi svobodno življenje, za dovoljenje sta spoštljivo in kar dvakrat prosila Jošta, zaroka pa je sad vecletne »zveze dveh duš«, sta zacela razpravo. s tem custveno precej nevtralnim terminom, ki je sodnikom pomenil duhovno ljubezen, sta premišljeno in v skladu z aristokratskim modnim sentimentom nadomestila pojem »ljubezen«, ki pa je v njunem primeru res tudi že bil kontaminiran s telesnostjo. toda oce je bil vseeno proti, ceš da je ivana iz statusno prenizke rodbine. nato sta zacela izpodbijati Joštove teze: odreceni starševski konsenz tako ali tako nima pravne teže, niti naravnega in božjega znacaja. Zanimiva je omemba naravnega prava, ki kaže, da je duh razsvetljenstva že pred letom 1763 okužil tudi Kranjce. glede na pravno izobrazbo obeh Barbov in njun študij v tujini pa niti ni presenetljivo, da sta poznala teorijo naravnega prava. pa tudi zadržek neustrezne plemenitosti za najvišje cerkvene službe ne zdrži presoje, sta menila, saj že kanonsko pravo v poglavju o prebendah ne 110 Cf. Schambogen, 1699, lib. IV Decret. tit. 1 De sponsalibus n. 141. VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE predvideva posebnega statusa.111 »Virtus, non sanguis, nobilitet!« sta s pravilno postavljenima vejicama poenostavila maksimo v citiranem dekretalu. v pravo smer je s parafrazo besed tomaža akvinskega zavil tudi njun odvetnik – za poroko je najpomembnejša svoboda.112 od svojega je še pristavil, da je ivana iz družine, ki je v sorodu z najbolj plemenitimi deželnimi rodbinami in njuni potomci bodo že cez nekaj generacij izpolnjevali prav vse pogoje za sprejem v omenjene službe. Da pa so tožnikove besede celo absurdne, prica dejstvo, da prvorojenci in edinci tako ali tako ne vstopajo v cerkveno službo. in zakaj bi bili potemtakem edinci brez pravic pri porokah? sploh pa je Jošt navedel le iztrgane citate, ki so mu v prid (še posebej schmalzgruber vsebuje tudi Joštovim težnjam nasprotne clene) in zadevajo škandale in necastnost družin, je odvetnik opozoril sodišce na veliko luknjo v Joštovi argumentaciji. Ker ta zveza ni škandalozna (nevesta je vendar castivredna!), nima Jošt razloga za nasprotovanje, še posebej, ker Dizma ocitno ne želi med kanonike, temvec med zakonce. odvetnik je opazil še nekaj, kar dotlej ni omenjal nihce – sovraštvo do ivane kot pogon Joštovega nasprotovanja. Zato je zarohnel: »noben zakon ne podpira starševskega sovraštva! ocetovo sovraštvo na sodišcu pac ne more imeti prednosti!« sinova taktika, ki je gradila na svobodni volji otrok, je Jošta spravila v defenzivo. Krcevito je poskušal pobiti njegove teze na konkretnem primeru, saj je ugotovil, da ga teorija ne podpira. Ceprav je Dizma star že 27 let, to še ne pomeni, da se sme porociti, kot si želi, je razpredal. pod ocetovo oblastjo ostane tudi že emancipiran otrok, zlasti v usodnih zadevah, ce ne, nastane smrtni greh. nato pa je prvic popustil: sina ne sili, da mora vzeti tocno doloceno žensko, pac pa mu dopušca svobodo, ce je nevesta iz prave družine, ne pa iz take, ki ruši ugled njegove rodbine. s takim obratom je sinu morda celo nezavedno ponudil kompromis, žal pa ta zaljubljencu v ivano ni koristil. prvic pa je Jošt priznal, da je svoboden izbor otrok res najpomembnejši za poroko. Še vec: priznal je, da ugled družine ni odlocilen za prejetje kanonikata. svojo patriarhalno oblast je bil zato prisiljen ponižati v 111 Cf. X 3.37. 112 Cf. Thomasus de Aquina, Summa Theologiae, IV sent., dist. 29 q. 2 art. 4 (prim. Suppl. Q. 47 c. 6): »Oce lahko da mnenje glede castnosti ali stroškov, sicer pa ne.« nekakšen potrditveni akt, ce bi bil sinov porocni izbor vsaj približno v mejah takšnih nacel. toda ivane a priori in že zaradi svoje casti, potem ko je sprožil škandal, ni mogel vec sprejeti. Zato je spet izpostavil strast in mesene želje, ki se baje vidijo iz sinovih pisem, v katerih je oceta prosil za privolitev. s tem je Jošt želel izniciti sinovo sposobnost trezne presoje pri izboru žene, pravzaprav pa tudi relativizirati svobodno voljo. Dizma je v sklepni besedi izrabil ocetovo defenzivo in poudaril, da je sam že toliko star, da lahko samostojno upravlja s svojim premoženjem in življenjem. celo ce so starši revni, je namesto na Billichgratze dejansko namignil na ne prevec blešceco premoženjsko stanje v družini, to ne zmanjša njihove plemenitosti. Zato zveza z ivano pac ne more biti grešna samo zato, ker zanj in za Barbe materialno ni najbolj ugodna. takšne misli so cerkveni sodniki, med presojanjem (razdrtih) zarok preveckrat sooceni prav z materialnimi zadržki staršev, radi slišali. skratka: noben zakon, ne naravni, ne božji in ne cerkveni ne preprecuje svobodne volje odraslega sina za poroko, niti zanjo ne predvideva nujnega starševskega konsenza, saj zaroka nima zveze z ocitano kršitvijo cetrte božje zapovedi. na zunaj blešceca retoricna prevlada Dizme in ivane nad Joštom pa sodnikov ni ganila. Še isti dan so brez pojasnil izrekli sodbo, da je njuna zaroka neveljavna in nicna. cerkveno upoštevanje Joštove interpretacije že z ozirom na ugotovljeni trend upada starševske porocne oblasti v pridigah in katekizmih iz 18. stoletja ter v strategijah najvišjih cerkvenih oblasti na slovenskem na prvi pogled res ni razumljivo. toda primer je še sodil v dobo, ko so moralni teologi pri vzpostavljanju strožje morale oz. vracanja k izvirnim naukom tridentinskega koncila v tehtanju med konsenzom (svobodno voljo) in patriarhalno zasnovano družinsko oblastjo, ki je po njihovem zagotavljala moralo in vero v casu razsvetljenskih napadov na cerkev, vcasih bolj, drugic manj (spet) prisluhnili starševskim željam. predvsem plemiškim, odvisno od primera do primera, od vecjega ali manjšega pritiska prizadete družine, saj je bilo moralne odklone v družbi mogoce popraviti le s pomocjo staršev, kadar je bila kateheza pri mladini neuspešna. in Jošt vajkard je bil izprican in eden najbolj trdnih podpornikov tridentinsko obnavljajoce cerkve na Kranjskem. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 leta 1754 je skupaj s sestro marijo charlotto in sorodnico Jožefo antonijo grofico schrattenbach (roj. gallenberg) s 7.000 gld. fundiral pobožno ustanovo v leta 1735 posveceni božjepotni cerkvi na veseli gori, blizu njegove rakovniške grašcine. ustanova je bila pogojena z rednim delovanjem bratovšcine marijinega brezmadežnega spocetja! leta 1774 je Jošt kar sam z 2.000 gld. ustanovil poseben sklad za obubožane rakovniške kmete.113 takšnega zaveznika sodniki pac niso smeli pustiti na cedilu. sodniki niso omenjali pravnih podlag, ki so jih potrebovali za svojo odlocitev, so pa to storili cez nekaj mesecev, ko so dunajski nunciaturi pojasnjevali sodbo. ob podobnih prilikah so se sklicevali na dekret Tametsi,114 pa tudi na natancnejšo in mlajšo interpretacijo dekreta, ki jo je 13. 7. 1725 sprejela kongregacija kardinalov ekspertov. ta je nekoliko sprostila za starše dotlej formalno omejujoco tridentinsko zapoved o porocni svobodi, saj je izrecno poudarila, da se lahko zaroka razveljavi, ce oce s tehtnim razlogom ne pristane na sinovo porocno izbiro. takšna interpretacija je pomenila delno degradacijo koncilske svobode v poskusu cerkve, da prepreci svobodomiselnim otrokom popolno zmago nad starši. sodniki so v isti sapi omenili tudi bulo papeža Benedikta Xiv. Satis vobis compertum s 17. 11. 1741, ki je v prvi vrsti natancneje uravnavala problematiko tajnih zakonov v smislu preprecevanja bigamije, z nekaterimi do- locili pa je podprla starševsko avtoriteto. tajni zakoni so bili zaradi nevarnosti izgube legitimnosti in dednih pravic iz takšnih zvez rojenih otrok za cerkev še naprej nesprejemljivi, ce so bili sklenjeni brez predhodnega konsenza staršev. Škofje naj bi v vsakem primeru preucili razloge nepokoršcine otrok in šele nato morda dovolili poroko.115 Dizmovo in ivanino porocno ravnanje je popolnoma sodilo v okvir Benediktove regulacije. lokalne cerkvene oblasti so uradne interpretacije rade upoštevale pri svojih odlocitvah, saj so jih razbremenjevale vedno bolj neprijetnega pritiska staršev. Dejstvo tudi je, da je bilo od okoli srede 18. stoletja v primerih spornih zarok v ljubljanskih škofijskih 113 Z ukinitvijo božje poti leta 1782 se je veselogorska ustano va v skladu z dolocilom spremenila v sklad za siromake in bolnike, ki je kot samostojna ustanova obstajal še konec 19. stoletja (Steklasa, 1913, str. 217–220). 114 Zlasti na c. 1 (Council of Trent, Session XXIV, Decree on Reformation of Marriage, str. 197–199). 115 Joyce, 1934, str. 126. protokolih vedno vec omemb neposrednega vmešavanja staršev proti željam otrok. toda to ni bila posledica cerkvene kapitulacije pred starši, marvec bolj zapoznela starševska reakcija na glasneje uveljavljeno voljo zarocencev. glede uveljavljanja novih navodil med ljudstvom pa je izpovedna primerjava okrožnic novomeškega arhidiakona mihaela Jožefa Jabacina župnijskim upraviteljem iz let 1762 in 1787. v tisti iz leta 1762 še ni opozoril o obvezni prisotnosti dveh pric pri uradnih zarokah, niti zahteve po predhodnem starševskem konsenzu, v tistih iz 70. let 18. stoletja pa že. Zdi se, da je Jabacin v mlajših okrožnicah z manjšim casovnim zamikom le sledil duhu okrožnic, ki jih je prejemal od goriškega nadškofa, ki je leta 1764 duhovšcino spet opozoril na konsenz staršev pri zarokah.116 pri tem nam pade v oci, da sta dostojanstvenika opozarjala le na zaroke. obema je pac šlo za njihovo formaliziranje, o katerih – zlasti tistih, ki se s poroko niso hitro prevesile v zakonsko zvezo – je imel nadškof attems zaradi izmuzljive narave vedno slab obcutek. Bistvo okrožnice je bilo v tem, kar so poudarjali tudi sodobni kateheti: brez poroke je še tako dolga in iskrena ljubezen hudo grešna. to je bilo po drugi strani v prid nerazumljenim zaljubljencem Dizmovega in ivaninega kova, ki so s formalnim legitimiranjem ljubezenske zveze, pa ceprav brez volje staršev, želeli ubiti dve muhi na en mah – zadostiti cerkvi in svojemu libidu. na tretjo stranko – nezadovoljne starše – pri tem niso mislili, zato je prihajalo do sporov. Dizmi in ivani je ostala pritožba. Že 23. 11. sta na škofijo prosila za odobritev apelacije na sodbo na istem sodišcu. generalni vikar Karel peer jima ni mogel odreci prav vseh možnosti, zato je za 16. 12. razpisal avdienco na konzistoriju. ta pa se je lahko ukvarjala le z vprašanjem, ali so sploh dane okolišcine, da lahko odobri pravo pritožbo. Jošt je apelaciji kajpak oporekal, ceš da je pravo v takšnih primerih ne dopušca. nasprotno je Dizma opozoril na razlike med pravnimi teoretiki glede vloge staršev pri porocni svobodi, ceprav so splošni cerkveni zakoni izrecno naklonjeni otrokom. priznal je, da teorija dopušca starševski veto glede materialnih in castnih zadržkov, ne pa pri duhovnih plateh zarok, ki so bistvene za poroko. 116 NŠAL KANM, šk. 5, fasc. 11, št. 10h in 16a in k (Baraga, 1995, str. 297–305). VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE najvecji problem nastopi pri casti, ki je prevec neoprijemljiva in poljubno interpretirana. v zapletenih primerih, kot je njegov, se je ne da zlahka izmeriti in nategniti na pravniške kalupe, bi lahko razložili namige. vse to ni pomagalo in sodišce je Dizmi in ivani odreklo možnost prvostopenjske apelacije. tako jima je ostala le še pot na dunajsko nunciaturo, kamor sta prek škofije vložila prošnjo za ponovni pretres njune zadeve 26. 1. 1764. v njej sta povzela na konzistoriju novembra že izrecene argumente, dodala pa še nekaj primerov iz apostolskih pisem,117 biblicnega (ne)upoštevanja ocetovih porocnih želja – ezava in njegovih tri žena, Jakoba in štirih žena (oce je dal pristanek le za eno od njih), Jožefa egipcanskega, Davida in savlovo hcer (merabo) ter tobija s saro, se sklicevala na dolocila tridentinskega koncila, sancheza in tomaža akvinskega118 ipd. Zakljucila sta, da njuno ravnanje ne more biti greh, saj je greh zgolj upiranje božjemu ali cerkvenemu nauku. Ker pa v cerkvenem pravu ni nobenih omejitev, ki so sicer bile še v starem rimskem pravu, ne vidita osnov, da bi starši lahko preprecevali otrokom svobodne poroke. na poziv nunciature je ljubljanski konzistorij 23. 4. še sam obrazložil sodbo: ocetov odvetnik je zadovoljivo pojasnil, da ni znakov zdravega premisleka pri sinu glede poroke; sin se upira ocetovi presoji; ce bi obveljala sporna zaroka, bi bila ženinova rodbina osramocena; dodatni zadržek predstavlja obstojece krvno sorodstvo zarocencev, za katerega ni bilo dispenze iz rima. slednje je konzistorij najbrž zapisal brez slabih namenov, saj dispenze na prvi obravnavi nihce ni omenjal tako kot v predhodnem dopisovanju z reprezentanco spomladi in poleti 1763, sta ga pa zarocenca že imela. Konzistorij je zato menil, da morebitna papeževa odklonitev dispenze sploh ne bi bila krivicna, saj je dispenziranje milost in ne pravica. tudi konzistorij se je poslužil citiranja odlomkov nekaterih najnovejših cerkvenih avtorjev, ki so govorili o podložnosti otrok staršem glede sklepanja poroc 117 Kol 3,21. A tudi v tem primeru sta navedla le tisti del, ki jima je ustrezal (»Ocetje, ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodušje«), ne pa tudi predhodnega stavka (»Otroci, ubogajte svoje starše v vsem, kajti to je všec Go spodu«). 118 Council of Trent, Session XXIV, Decree on the Reforma tion of Marriage, c. 1 (str. 198–199); Sanchez, 1669, lib. 1 disp. 14 n. 3; Thomasus de Aquina, Summa Theologiae, IV sent., dist. 29 q. 2 art. 4 (prim. Suppl. Q. 47 c. 6). nih zvez: eusebija amorta (»božje pravo pravi: zapustil je ocetov in materin dom ter njuno voljo ter vzel ženo«), patra remigija maschata (»zaroke brez starševskega konsenza so sicer veljavne, razen ce ob tem ne pride do razžalitve oceta«)119 in Jakoba Besambesa (»grešijo, ki se brez razloga porocijo proti ocetovi želji. Zato je bil na slabem glasu ezav, saj se je porocil proti volji staršev, blagoslovljen pa je bil Jakob«) ter navedel že omenjeni uradni interpretaciji tridentinske reforme (gl. zgoraj). tokrat sta bila Dizma in ivana uspešna. apostolski nuncij vitaliano Boromeo, naslovni škof v tebah, je sledil njuni tezi, in v svoji dokoncni odlocitvi 6. 7. 1764 pojasnil, da je porocna svoboda absolutna in najpomembnejša za poroko. tudi dejstvo, da otroci para ne bi mogli poseci po najvišjih cerkvenih prebendah, je ne more zmanjšati ali odpraviti. Za konec je še italijansko lahkotno ironiziral Joštov ocitek o zadržku krvnega sorodstva, ceš da v takšnem primeru poroka sploh ne more biti žaljiva za rodbino Barbo. Zato je razveljavil sodbo ljubljanskega konzistorija in prosilcema dovolil poroko. Zarocenca se s poroko res nista obotavljala. Že 18. 8. 1764 sta generalnega vikarja zaprosila za spregled dveh oklicev, ker sta želela, da ju poroci tržaški škof anton Janez nepomuk grof herberstein, ki se je v tistih dneh mudil v polhograjski grašcini. ljubljanski duhovšcini nista vec zaupala niti pri porocnih formalizmih. generalni vikar peer je takoj narocil polhograjskemu župniku, naj izvede postopek glede obstojece dispenze, nato pa ju poroci.120 priprave na poroko so se nato nekoliko zavlekle in zaljubljenca sta se z blagoslovom cerkve koncno zvezala 20. 10. 1764. nevesta je bil tedaj že kakšna dva meseca noseca, saj se je prvorojenka izabela rodila že 14. 5. 1765.121 sklenimo: ker je oce Barbo leta 1763 pretirano negoval stare posvetne statusne in pravne paradigme in ker je zmotno ali zvito menil, da tridentinska konsenzualnost za poroko pomeni predvsem nujno privolitev sina v ocetovo »svobodno « izbiro, je poleg družinskega doživel še pravni poraz. spor je prestopil zidove družinske palace tudi, ker je šlo za spopad dveh znacajsko mocnih oseb, sina in oceta, pa tudi, ker je ocetov odpor krepilo spoznanje, da niti s posvetno in cerkveno 119 Maschat, 1761, lib. 4 tit. 2 n. 12. 120 NŠAL, Škofijski protokol 38, pp. 356–357. 121 Witting, 1894, str. 94; AS Zbirka rodovnikov, št. 20. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 podporo ne more vec doseci sinove poslušnosti, kakršno je moral svojemu ocetu pred desetletji brezpogojno in brez pomisleka izkazovati sam in njegovi vrstniki. stari gospod je spoznal, da so mu otroci ušli z vajeti in – kar je še hujše – da so se vrednote, ki so krojile custva njegove generacije in vseh generacij njegovih prednikov v družbi, ki mu ni vec mogla zagotoviti avtoritete, obcutno spremenile. sin in bodoca snaha sta kot ena prvih ali vsaj najbolj odlocnih kranjskih protoromanticnih ljubezenskih revolucionarjev njemu in javnosti to pokazala na tedaj še redko tako neposreden nacin. Še pomembnejše je bilo, da je v nasprotju z redkimi starejšimi primeri nasprotovanj otrok, imela ivana v tem boju enakopravno vlogo; takšno, kot je bila nekaj let pozneje normalna romanticnim zaljubljencem. njuna ljubezen se ni ustavila niti pred prisilno internacijo, pretrganjem stikov z ocetom oz. tastom, ne pred družabno izolacijo in življenjem v slabših razmerah. njun prvi otrok izabela – ime je dobila po že dolgo pokojni Dizmovi materi – se jima je maja 1765 rodil v trstu, kar najbrž kaže na kratkotrajni beg pred jezo Jošta vajkarda in javnimi obsodbami. in ko sta se po umiritvi vrnila v ljubljano, sta bila botra njune 18. 4. 1766 rojene hcerke marije rozalije »le« mešcana franc vettig in Jožefa mesar.122 Šele s tretjim otrokom in prvim sinom Janezom Joštom vajkardom marijo Joštom (roj. 1. 4. 1767) – željo po spravi z ocetom/ tastom sta izpricevali dve od otrokovih imen! – je ljubljanska plemiška srenja zakonca socialno povsem rehabilitirala.123 velike zmage ljubezni mladi Barbo in Billichgratzova nikoli nista imela casa proslavljati. Za preživetje se je moral Dizma zaposliti kot tajnik in kasneje kot direktor Kmetijske družbe.124 tedaj je družina najbrž še živela v ljubljani v palaci na novem trgu 4, ki jo je ok. leta 1773 od grofa cobenzla kupila Dizmova tašca, a jo je že leta 1777 prodala grofu Thurnu. Družinica je nato vse do leta 1806 živela v lastni hiši na starem trgu 9.125 po 122 Schiviz, 1905, 110. Gl. tudi Kos, 2004, str. 75–77. 123 Botra sta bila Jožef baron Brigido in Marija Ana grofica Lamberg (Schiviz, 1905, str. 110). 124 Družba je delovala v letih 1767–1787. 125 Za hišo na Novem trgu gl.: ZAL, Fabjancic II; Suhadolnik – Anžic, 2006, str. 125. Za hišo na Starem trgu: ZAL, Fabjancic I in Suhadolnik – Anžic, 2003, str. 145; pri zadnji velja omeniti, da so navedbe, da naj bi bil lastnik hiše od ok. 1775 do 1800 še Jošt, napacne, saj je umrl že leta 1775. Možno pa je, da jo je kupil tik pred smrtjo in se je zato v Palaca Billichgratzev na Starem trgu 9 v ljubljani, kjer je v letih 1777–1806 živela družina Marije Dizme in Ivane Barbo–Waxenstein. letu 1770 sta se obcasno zadrževala tudi v družinski grašcini rakovnik, ki sta jo Dizma in ivana po sodni odredbi prevzela od Jošta leta 1766 in mu jo takoj prepustila do poplacila dolžnih 32.615 gld. kupnine. popolna pomiritev v rodbini Barbo pa se je zgodila najbrž šele ob krstu hcerke Karoline charlotte (27. 7. 1769, roj. 15. 7.), ki ji je poleg ivanine matere rozalije Qualizza botroval tudi Janez nepomuk grof ursini–Blagay.126 tako je 18. 5. 1775 Dizma znancema pl. Breckerfeldoma lahko pomirjen naznanil smrt svojega »srcno ljubljenega gospoda oceta«.127 Zakaj Dizmova in ivanina pravna in ljubezenska zmaga v naslednjih letih ni sprožila vala podobnih uporov in begov vsaj v podobnih družinah? po zmagi konsenzualnega principa in omilitve starševske prisile z uspešnim družbenim discipliniranjem je bilo nerazumljenima zaljubljen nekaterih hišnih evidencah njegovo ime avtomaticno po javljalo vse do leta 1800, šele nato pa Dizmovo. 126 Dizmi in Ivani se je do leta 1773 rodilo šest otrok (Schiviz, 1905; gl. tudi genealoško deblo prednikov Marije Dizme in Ivane s konca 18. stoletja; AS Zbirka rodovnikov, št. 20). 127 Oce je umrl za prisadom (AS Zbirka osmrtnic in porocnih naznanil, šk. 1). VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE Palaca grofov Cobenzl na Novem trgu 4 v ljubljani, kjer je ok. 1773–1777 živela družina Marije Dizme in Ivane Barbo–Waxenstein. cema dovolj, da sta zbežala od doma in se nekje na samem porocila. prav nihce takšnega scenarija uradno ni vec mogel prepreciti, tako kot je bilo mogoce še v 17. stoletju. v mestnem in plemiškem okolju sta dogovorjena ugrabitev oz. pobeg zaljubljencev od doma postali osnova hrepenenja polnih sentimentalnih literarnih tragedij, ki so imele odmev tudi v kranjski visoki družbi (npr. linhartova tragedija Miss Jenny Love).128 toda razplet afere Barbo–Billichgratz je prišel v casu, ko so se opevana custva v aristokratskih krogih že umikala v intimo, med stene domov. na Kranjskem se je vzpostavljal versko-moralni rigorizem in tudi zato je bil spopad z ocetom Barbom tako odmeven. navsezadnje tudi raigersfeldovo vpletanje v ljubezensko življenje znancev ni bilo le posledica znanstev, marvec baronovega neprijetnega obcutka, da je ogrožena javna morala. vzpostavljal se je mešcanski paradoks: še pred nekaj desetletji je bilo mogoce javno izživeti ljubezen, ceprav so jo formalno omejevali starši s podporo države; sedaj pa je bila svobodna, a se dejansko ni mogla izživeti. statusne ovire so zamenjevale materialne (ohranjanje premoženja) in moralne, tj. naglaševanje nujnega spoštovanja (ne pa vec podrejanja!) staršem in uradnim skrbnikom. isto sta država in cerkev na splošno zahtevala od vseh državljanov/ vernikov. Zato najbrž ni nikogar presenetilo dogajanje po koncu Dizmove in ivanine pravljice, ki se 128 Bogataj–Gradišnik, 1984, str. 23 sl.; Vidmar, 2005, str. 151 sl. je koncala z ženino smrtjo 19. 4. 1787. tedaj že zreli Dizma se v razmisleku o bodocem življenju ni vec oziral na ljubezen: brez vsakršne starševske prisile se je takoj po izteku žalovalnega obdobja leta 1789 porocil s komaj 21-letno vdovo viljemino Jožefo grofico auersperg s Šrajbarskega turna. Z njo ga že zaradi generacijske razlike niso mogla družiti tako iskrena custva kot z ivano. in tudi viljemina je imela po Dizmovi smrti (8. 3. 1802) pred ocmi gotovo cisto drugacne želje, ko se je leta 1804 porocila s svakom Jožefom marijo grofom ursini–Blagayem. 129 vecjo porocno in emocionalno svobodo je mladim prineslo 19. stoletje, ko stanovsko razlikovanje mešcanski družbi ni vec pomenilo tako zelo veliko. v njenem konceptu poroke kot socialnega temelja družbe je najpomembnejšo vlogo obdržal denar, kljub romanticnemu priseganju na ljubezen kot motiv zakonske zveze.130 nekaj vec nuptialne svobode je bilo zato že v zacetku stoletja mogoce najti celo med visokim plemstvom, zlasti kadar so se porocale sirote ali vdovci in mlajši bratje. nekoc povsem neprimerne zveze, ki so v najbolj izrazitih oblikah (npr. med premožnim plemicem in revno plebejko) zrcalile prevlado iskrene ljubezni nad statusnim in materialnim pritiskom javnosti in družine, so se kljub svarilom sorodnikov širile še na staro visoko plemstvo. na slovenskem je v tem v zadnji tretjini 19. stoletja zaslovela veja grofov auerspergov z grašcine velika vas. Že rihard (1773–1840), drugorojenec seniorja linije s Šrajbarskega turna, se je leta 1807 porocil z neko Katarino eisel, ki najbrž ni bila vec kot mešcanka.131 Za okolico in sorodstvo pa je bila kot taka vsaj za silo sprejemljiva. meje sprejemljivega sta prestopila njegova vnuka. mlajši herman (1839–1870) je bil potrjena družinska crna ovca, visoko kvalificiran pijanec, ki je lagodnemu življenju »absolute« dajal prednost pred državo, rodbino, statusom, castjo ipd., zanj hudimi nesmisli. Zato se je leta 1869 v skladu z ugledom porocil z nezakonsko gostacko marijo Kerin (1840–1873). Ceprav je grofova pijanska ljubezen premagala stan, žene ostali auerspergi niso nikoli mogli sprejeti v družino: ignorirali so jo celo v osmrtnici ob moževi smrti, 129 Witting, 1895, str. 194. Prim. tudi Preinfalk, 2005, str. 511. 130 Cvirn, 2005, passim. 131 Preinfalk, 2005, str. 212–213. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 komaj rojenega necaka pa so pri prici vzeli v svojo oskrbo.132 a tudi brez podpore posvetne oblasti in zemljiških gospodov ter z blagoslovom cerkve se je starševska prisila nad polnoletnimi otroki obdržala še dalec v 19. stoletje; zlasti, ce je bilo v igri znatnejše premoženje in nasledstvo, s katerim so starši uspešno izsiljevali otroke. takšna je bila opaznejša znotraj kmeckega in mešcanskega stanu, bolj prikrita je bila med izobraženci in premožnim mešcanstvom. prav nic izmišljeni zato niso bili opisi dihotomije starševskega pragmatizma in mladostniške ljubezni v ljudskih pesmih in pa v delih mojstrov realisticne proze, kakršna je bila crtica »Kako se mi ženimo« nekoliko cinicnega ivana tavcarja: »Zakobiljekarjevo franico! to naj vzamem?« je zajecal toma. »Koze so ji razrile obraz in grda je tudi!« »ali boš z njenim obrazom davke placeval?« se je raztogotil oca. »grde so vse, kadar so stare. ob lepoti se nihce ne redi.« »in tudi rašcena ni kakor ...« »a meniš, da jo boš zavoljo njene rasti jemal? vzel jo boš zavoljo tistih dvanajsto in zavoljo letnih volicev, ki ti jih bo pripeljala pod streho. Zdaj je konec besedi; glej, da zlezeš v praznicno obleko!« Kobalov tomo se je nato poslušno dogovoril s franicinimi starši in oženil neljubo dekle. Ceprav je tavcar zgodbo o neuresniceni ljubezni napisal v svojem realisticnem obdobju, ko ni vec kazal mladostnega idealizma, je njen epilog ravno v svoji vecnosti in vsakdanjosti še danes ganljiv. ob tem morda ni nepomembno vprašanje, ali povzpetniški odvetnik tavcar, ki se je sam zaradi dviga v visoko družbo porocil z bogato dedinjo, v zadnjih šestih stavkih crtice le ni do skrajnosti ironiziral svojega zakona: »ali si zadovoljen v zakonu?« sem vprašal tomo. gledal je k cerkvi v dolino. Ko pa se je k meni obrnil, prilezla mu je debela solza iz ocesa. »Kaj hocem? franica res ni najgorših ena. ali ce pogledam otroka, ki ga imava, ima ravno taka lica kot drugi ljudje.«133 132 Prav tam, str. 216–218. 133 Cf. po: Naša beseda, Ivan Tavcar, III, str. 85, 90. Viri: acau: archivio della curia arcivescovile di udine as: arhiv republike slovenije, ljubljana – Deželni stanovi za Kranjsko i – reprezentanca in komora za Kranjsko – grašcinski arhivi – osebni in rodbinski fondi – Zbirka osmrtnic in porocnih naznanil – Zbirka plemiških diplom – Zbirka rodovnikov – Zbirka rokopisov attems (1994): atti delle visite pastorali di carlo michele d’attems arcivescovo di gorizia 1752–1774. vizitacijski zapisniki goriškega nadškofa Karla mihaela grofa attemsa 1752–1774. Die Berichte der pastoralvisitationen des görzer erzbischofs Karl michael von attems 1752–1774. Zv. 1, f. Kralj, l. tavano (izd.), vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije 1750–1759 (gorizia 1994) Baraga, f., izd. (1995): Kapiteljski arhiv novo mesto. regesti listin in popis gradiva. v: acta ecclesiastica sloveniae 17. ljubljana. Beckh–widmanstetter, l., izd. (1881): Die familienchronik der grafen Barbo von wachsenstein. s.l. council of trent: J. waterworth (izd. in prev.), The canons and Decrees of the sacred and oecumenical council of trent (1848). london. Družba sv. Dizma: l. gostiša et alii (ur.), spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801, i–ii. ljubljana. Kos, D., izd. (1998): prepis in prevod. v: m. hernja masten in p. premzl (ur.), statut mesta ptuj 1376. maribor, ptuj. Kos, D., izd. (1999): prepis in prevod. v: m. hernja masten (ur.) in D. Kos, statut mesta ptuja 1513. v: Zgodovinski arhiv ptuj, viri 3 in Zrc saZu. ptuj, ljubljana. Kos, D., izd. (2006): statut izolskega komuna od 14. do 18. stoletja). v: annales majora. Koper. maleficne svobošcine ljubljancanov (1514): B. otorepec (prepis) in m. Kambic (prev.), VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE maleficne svobošcine ljubljancanov. ljubljanski kazenski sodni red 1514 / Deren von laibach malefitz freyhaittn. gradivo in razprave Zal 25 (2005). ljubljana, graz. margetic, l., izd. (1993): statut koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668. Koper – rovinj. mgh ss: monumenta germaniae historica, scriptores in folio: XII, g. h. pertz et alii (izd.), historiae aevi salici (1856). hannover. XVI, g. h. pertz et alii (izd.), annales aevi suevici (1859). hannover. XXIII, g. h. pertz et alii (izd.), chronica aevi suevici (1874). hannover. nŠal: nadškofijski arhiv, ljubljana – Zbirka listin – Kapiteljski arhiv (Kal) – Škofijski arhiv (Šal) – Kapiteljski arhiv novo mesto (Kanm) pahor, m. ( Šumrada, J., izd. (1987): statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. v: saZu, viri za zgodovino slovencev 10. ljubljana. Thomasus de aquina: summa theologiae cum supplemento et comentariis caietani. v: s. Thomae de aquino, opera omnia iussu leonis Xiii p. m. edita, tomi 4–12 (1888– 1906). romae. Zal: Zgodovinski arhiv ljubljana – vlado fabjancic, Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev i–X (tipkopis, s. d.). Literatura: andrejka, r. (1944–1945): polhograjski baroni. v: glasnik muzejskega društva za slovenijo 25–26. ljubljana, 105–108. Blumenthal, h. h., izd. (1931): Der lady mary pierrepont wortley montagu reisebriefe 1716–1718. wien. Bogataj–gradišnik, K. (1984): sentimentalni roman. v: literarni leksikon, Študije 25. ljubljana. Brauneder, w. (1973): Die entwicklung des ehegüterrechts in Österreich. ein Beitrag zur Dogmengeschichte und rechtstatsachenforschung des spätmittelalters und der neuzeit. salzburg, münchen. Brundage, J. a. (1996): law, sex, and christian society in medieval europe. 10. izd. chicago and london. Bumke, J. (1990): höfische Kultur. literatur und gesellschaft im hohen mittelalter. münchen cvirn, J. (2005): Boj za sveti zakon. prizadevanja za reformo porocnega prava od konca 18. stoletja do druge svetovne vojne. v: Zbirka Zgodovinskega casopisa 30. ljubljana. Demšar, v., izd. (1991): slovenske pridige petra pavla glavarja. celje. Dolenc, m. (1934): osebno- in rodbinskopravna vprašanja v pravosodstvu slovenskih ljudskih sodnikov. v: Zbornik znanstvenih razprav pravne fakultete X. ljubljana, 1–28. elverfeldt–ulm, s. freiherr von (2001): adelsrecht im deutschsprachigen raum. v: s. freiherr v. elverfeldt–ulm (izd.), adelsrect. entstehung – struktur – Bedeutung in der moderne des historischen adels und seiner nachkommen. limburg an der lahn, 11–45. engel, l. (1722): collegium universi Juris canonici. salisburgi. flandrin, J.–l. (1986): Družina. sorodstvo, družina in spolnost v franciji od 16. do 18. stoletja. ljubljana. frauenlieder des mittelalters: i. Kasten (izd.) v: reclam universal-Bibliothek 8630 (1990). stuttgart. freisen, J. (1893): geschichte des canonischen eherechts bis zum verfall der glossenliteratur, 2. izd. paderborn. goriup, f. X. (1770): Zirkounu leitu ali evangelski navuki sa usse nedele inu prasnike zeliga leita. labacum. Jakic, i. (1997): vsi slovenski gradovi. leksikon slovenske grajske zapušcine. ljubljana. Janekovic römer, Z. (1994): rod i grad. Dubrovacka obitelj od Xiii do Xv stoljeca. v: Zavod za povijesne znanosti hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku, prilozi za povijest stanovništva Dubrovnika i okolice 4. Dubrovnik. Janez svetokriški (1691, 1695, 1698, 1700, 1707): sacrum promptuarium ... ab v.p.f. Joanne Baptista a s. cruce vippacensi, i–v: 1691, 1695 (orig. 1691), 1698 (orig. 1696), 1700, VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 1707. labaci. faksimile: saZu (ur. J. pogacnik et alii, 1998). ljubljana. Japelj, J. (1794): pridige sa v.e nedele skusi lejtu. lublana. Jean-Jacques rousseau: i. Caberica (prev.), Julija ili nova heloisa. split (1984). Joyce, g. h. (1934): Die christliche ehe. eine geschichtliche und dogmatische studie. leipzig. Klammer, p. (2002): in unehren beschlaffen. unzucht im rahmen der archidiakonalen gerichtsbarkeit im frühneuzeitlichen salzburger lungau. v: a. griesebner, m. scheutz, h. weigl (ur.), Justiz und gerechtigkeit. historische Beiträge (16.–19. Jahrhundert). innsbruck etc., 219–239. Kos, D. (2004): o melanholiji, karierizmu, nasilju in žrtvah. tržaška afera gallenberg 1740. v: Knjižnica annales 37. Koper. Kos, D. (2008): ljubezen in zakonska zveza v ognju grešnosti. prispevek k zgodovini „morale“ na slovenskem med 16. in 18. stoletjem. v: Zgodovina za vse 15, št. 1. celje, 5–36. Košir, B. (1998): tomaž hren in tridentinski cerkveni zbor. v: hrenov simpozij v rimu. celje, 139–159. Košir, m. (2000): od kmeta do barona – iz rakovice do londona. v: gorenjski zbornik 2000. Kranj, 78–88. Kovacic, m. (2008): veronika Deseniška – nesrecne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku. v: K. Keber, K. Šter (ur.), historicni seminar 6. ljubljana, 9–39. levec, w. (1898): Die krainischen landhandfesten. v: mittheilungen des instituts für österreichische geschichtsforschung 19. wien, 244–301. maschat, r. (1761): institutiones Juris civilis et canonici. augustae vindel. naša beseda, ivan tavcar iii: ur. f. Bohanec v: naša beseda. izbrano delo (1971). ljubljana. obersteiner, g. p. (1993): Theresianische verwaltungsreform im herzogtum steiermark. Die repräsentation und Kammer (1749–1763) als neue landesbehörde des aufgeklärten absolutismus. v: forschungen zur geschichtlichen landeskunde der steiermark 37. graz. paglovec, f. m. (1767): svesti tovarsh enga sledniga christiana ... tobiove bukve. (1. izd.: 1742) labacum. preinfalk, m. (2005): auerspergi. po sledeh mogocnega tura. v: Thesaurus memoriae, Dissertationes 4. ljubljana. preinfalk, m. (2006): Družina roschütz – baroni, ki to niso bili. v: Kronika 54, št. 2. ljubljana, 95–104. reisp, B. (1983): Kranjski polihistor Janez vajkard valvasor. ljubljana. rogerij ljubljanski (1743): palmarium empyreum seu conciones cXXvi de sanctis totius anni ... a p. rogerio labacensi ord. min. capuc. concionatore carniolico (rogerij ljubljanski ali mihael Kramar), ii, labaci. faksimile (2001): J. pogacnik et alii (ur.) v: saZu, razred za filološke in literarne vede, Dela 55/iii, fundacija Dr. Bruno Breschi. ljubljana. sanchez, Th. (1669): De sancto matrimonii sacramento disputationum tomi tres (1. izd. 1605). lugduni. sBl: slovenski biografski leksikon, 1–4 (1925– 1991). ljubljana. schambogen, J. ch. (1699): commentarium seu lectionis publicae in D. gregorii iX. Decretalium libros v compositae. pragae. schmalzgruber, f. (1726): Jus ecclesiasticum universum. Dillingae. schollmayer–lichtenberg, h. von (1998): snežnik in schönburški vladarji. Zgodovina gospostva snežnik na Kranjskem. postojna. slana, l. (2000): iz zgodovine gradu in gospostva snežnik na notranjskem. v: Kronika 48, št. 1–2. ljubljana, 20–41. slovenske ljudske pesmi (2007): m. golež Kaucic et alii (ur.), slovenske ljudske pesmi v, pripovedne pesmi. ljubljana. smole, m. (1982): grašcine na nekdanjem Kranjskem. ljubljana. spreitzhofer, K. (1986): georgenberger handfeste. v: steiermärkisches landesarchiv, styriaca, neue reihe 3. graz. steklasa, i. (1913): Zgodovina župnije Šent rupert na Dolenjskem. ljubljana. stojan, s. (2003): vjerenice i nevjerenice. Žene u svakodnevici Dubrovnika (1600–1815). v: hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za povijesne znanosti VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE u Dubrovniku, monografije 23. Zagreb– Dubrovnik. stone, l. (1977): The family, sex and marriage in england 1400–1800. london. suhadolnik, J. – anžic, s. (2000, 2003, 2006): mestni trg z okolico in ciril–metodov trg. arhitekturni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom z gradom, cankarjevim nabrežjem, tranco, stritarjevo ulico in podgrajskega dela ciril–metodovega trga ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva ljubljana. stari trg, gornji trg in levstikov trg. arhitekturni in zgodovinski oris mestnih predelov in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva ljubljana. novi trg z okolico. arhitekturni in zgodovinski oris mestnih predelov in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva ljubljana. ljubljana. Štrekelj, K., izd. (1895–1898): slovenske narodne pesmi iz tiskanih in pisanih virov. Zvezek i. ljubljana. Štuhec, m. (1999): ah ljubi bog! Kako bi si mogel misliti, da si mi jo bil namenil? ta veseli dan ali raigersfeld se ženi. v: D. mihelic (ur.), gestrinov zbornik. ljubljana, 203– 216. Štuhec, m. (2000): materialna kultura plemstva na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja. Disertacija na filozofski fakulteti. ljubljana. Thallóczy, l. von (1898): Die geschichte der grafen von Blagay. wien. trubar, p. (1550, 1555, 1575): catechismus. tibingi (orig.: 1551, reprint: ljubljana 1935, celovec 1997; reprint 1555: ljubljana 1992; reprint 1575: ljubljana 1996). trubar, p. (1564): cerkovna ordninga. v tibingi. v: J. vinkler (ur.), Zbrana dela primoža trubarja iii (2005). ljubljana, 227–587. unger, t. (1884/1887): einöd. v: f. schumi (izd.), archiv für heimatkunde ii. laibach, 172–173. valvasor, J. w. (1689): Die ehre des herzogthums crain. laibach–nürnberg. vidmar, l. (2005): tematske in motivne zveze linhartove tragedije miss Jenny love z lessingovima tragedijama miss sara sampson in emilia galotti ter s Klingerjevima dramama Die Zwillinge in sturm und Drang. v: f. slivnik et alii (ur.), anton tomaž linhart, Jubilejna monografija ob 250–letnici rojstva. ljubljana, 147–167. vilfan, s. (1943): pravni motivi v slovenskih narodnih pripovedkah in pripovednih pesmih. v: etnolog 16. ljubljana, 3–28. vilfan, s. (1961): pravna zgodovina slovencev. ljubljana. vilfan, s. (1993): Zlata bula Kranjcev. v: Zbornik znanstvenih razprav pravne fakultete v ljubljani 53. ljubljana, 219–229. vilfan, s. (1996): Zgodovinska pravotvornost in slovenci. v: pravna obzorja 5. ljubljana. willoweit, D. (2004): standesungleiche ehen des regierenden hohen adels in der neuzeitlichen deutschen rechtsgeschichte. rechtstatsachen und ihre rechtliche Beurteilung unter besonderer Berücksichtigung der häuser Bayern und pfalz. v: Bayerische akademie der wissenschaften, phil.-hist. Klasse, sitzungsberichte, 2004, heft. 5. münchen. witting, J. B. (1894, 1895): Beiträge zur genealogie des krainischen adels. v: Jahrbuch der K.K. heraldischen gesselschaft »adler«, n. f. 4, wien, 89–146 in n. f. 5–6, wien, 165–264. wurzbach, c. von (1–60): Biographisches lexikon des Kaisertums oesterreich, 1856–1890. wien. Žontar, J. (1956–1957): nastanek, gospodarska problematika policijskih redov prve polovice 16. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine. v: Zgodovinski casopis 10–11, št. 1–4. ljubljana, 32–121. Žontar, J. (1998): struktura uprave in sodstva na slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848. ljubljana. Žontar, J. (1999): fevdalne družine na obmocju preddvora v 18. in 19. stoletju. v: t. roblek (ur.), preddvor v casu in prostoru. preddvor, 123–129. Žvanut, m. (1989): Korespondenca dveh kranjskih plemicev iz sredine 16. stoletja. v: Zgodovinski casopis 43, št. 4. ljubljana, 477–506. Žvanut, m. (1994): od viteza do gospoda. ljubljana. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 Seznam ilustracij »Poroka z razumom«: ilustracija v eni od izdaj satiricnih zapisov gottlieba wilhelma rabenerja (1714–1771) iz zadnje cetrtine 18. stoletja (iz: eduard fuchs, illustrierte sittengeschichte 2, münchen 1910, str. 264). »Zaroka device« (Sponsalizio): predtridentinska javna zaroka na sliki rafaella santija (1483–1520) iz leta 1504, galerija Brera (milano). Zakonska pogodba«: bakrorez po predlogi slike Jean-antoinea watteauja (1684– 1721) (iz: eduard fuchs, illustrierte sittengeschichte 2, münchen 1910, str. 240). palaca na gosposki 3 v ljubljani, ki jo je za Jošta vajkarda grofa Barbo–waxensteina v letih 1749–1755 zgradil dunajski arhitekt matthias persky (foto: Dušan Kos). »Poljub ljubezni«: kolorirana grafika Jeanfrancoisa Janineta (1752–1814) iz ok. leta 1780, po predlogi louisa Doubleta (iz: eduard fuchs, illustrierte sittengeschichte 2. münchen vhod v hišo na ciril-metodovem trgu 21 v ljubljani, kjer je bilo v 18. stoletju gostišce »Zum wilden mann«, leta 1763 pa je bil v njem interniran marija Dizma grof Barbo– waxenstein (foto: Dušan Kos). palaca Billichgratzev na starem trgu 9 v ljubljani, kjer je v letih 1777–1806 živela družina marije Dizme in ivane Barbo– waxenstein (foto: Dušan Kos). palaca grofov cobenzl na novem trgu 4 v ljubljani, kjer je ok. 1773–1777 živela družina marije Dizme in ivane Barbo– waxenstein (foto: Dušan Kos). Zusammenfassung DER KAMPF SLOwENIScHER BURScHEN UND MäDcHEN UM FREIHEIT Verflechtungen und Konflikte des patriarchalen Zwanges mit der Liebe und dem konsensuellen Eheprinzip im slowenischen Gebiet im Spätfeudalismus nach dem formalen sieg des konsensuellen prinzips in der kirchlichen ehelehre im 12. Jahrhundert, seiner Bestätigung am tridentinischen Konzil im Jahr 1563 und der erfolgreichen gesellschaftlichen Disziplinierung konnten entschlossenere Jugendliche zumindest seit dem 16. Jahrhundert ihre wünsche und vor allem ihre liebesgefühle bei der suche nach einem ehepartner geltend machen. Die patriarchale Kontrolle über die eheschließung der Kinder wurde dem adel bis dahin durch die mittelalterlichen adelsprivilegien formal garantiert. allerdings beinhalteten sie das väterliche recht der regelung der ehe der Kinder nur im sinne der freiheit der ministerialen vor der willkür des landesfürsten und der freiherren. Der prozess der verselbständigung vom elterlichen willen schürte Bedenken insbesondere hinsichtlich der Beerbung der eltern, falls Kinder gegen deren willen geheiratet hatten. solche Konflikte zwischen den generationen versuchten die landesbehörden zu lösen, indem sie elemente der heirats- und ehethematik in polizeiordnungen aufnahmen. Die neuzeitlichen fürstlichen Dekrete betrafen prinzipiell die gesamte Bevölkerung; gleichzeitig regulierten stadtrechte zusätzlich den eigenen unternehmens- und migrationsmarkt. meist wurde ignorieren des elterlichen Konsenses und heimliches heiraten nur mit geldstrafen bzw. Beugehaft bestraft, während die ehe an sich nicht annulliert werden konnte. Die oberaufsicht über die eheschließungen der bäuerlichen Jugend war grundsätzlich weiterhin den patrimonialherren überlassen, die sie wiederum durch polizeiordnungen den eltern überließen. in wirklichkeit konnten jedoch polizeiordnungen das eingefahrene migrations- und heiratsverhalten der bäuerlichen Jugend nicht mehr ändern. VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE Der weitreichendste schlag gegen elterlichen Zwang, gegen gewohnheits- und landesrecht war nach dem sieg über den protestantismus um 1600 auch im slowenischen gebiet das tridentinische Dekret Tametsi, das die uralte forderung nach freiem willen als unabdingbare Bedingung für die gültigkeit der ehelichen gemeinschaft bekräftigte. tatsächlich hatten bereits im 14. und 15. Jahrhundert die Beschlüsse der Kirchensynoden im christlichen westen, im osten sogar weltliche gesetzbücher betont, dass die eheliche gemeinschaft nach dem ehevertrag erst mit der öffentlichen ehezeremonie errichtet wird, was jedoch nur eine folge des freien Konsenses der partner sein kann. Das erste und längste Kapitel des tridentinischen Dekrets schaffte die notwendigkeit der elterlichen Zustimmung zur heirat dezidiert ab. Die Kirche war sich allerdings bewusst, dass das wesentliche problem der verwirklichung der tridentinischen religiösen reform und der moralischen erneuerung darin liegt, zu verhindern, dass eltern bei ihrer Kontrolle des liebeslebens der Kinder nicht um jeden preis materielle und statusfaktoren über den freien willen stellen. andererseits musste das wesen der ständischen und christlichen patriarchalen gesellschaft, wie es die monarchen im rahmen der absolutistischen umgestaltung der staaten im 16. und 17. Jahrhundert forderten, gewahrt werden. Deshalb war die kirchliche unterstützung für Jugendliche bis zum 18. Jahrhundert noch größeren schwankungen unterworfen, besonders im protestantischen umfeld, wo eine stärkere rolle des elterlichen Konsenses beibehalten wurde. unter dem ständigen Druck der eltern und verwandten fragten sich verliebte paare noch häufiger, ob es überhaupt möglich ist, angesichts unterschiedlicher wünsche die liebe zu verwirklichen und gleichzeitig die rolle in den materiellen verhältnissen der familie zu bewahren. Dies war der hauptpunkt nichtadeliger heiratsstrategien, der nicht im widerspruch zum kanonischen recht stand – allerdings nur beim abschluss von verlobungen und eheverträgen. Deshalb war für die Kirche auch nach dem tridentinischen Konzil die nichterfüllung zuvor vereinbarter materieller Bedingungen immer ein berücksichtigenswertes motiv für die annullierung von eheversprechen; besonders im hinblick auf die fähigkeit des Bräutigams zur errichtung eines eigenen haushaltes. Die elterlichen überlegungen und Berechnungen kamen auch den Kindern zustatten, da sie auch selber noch vor der ehe die wahrhaftigkeit von liebeserklärungen und heiratsversprechen klären mussten. ein ausgeprägterer widerstand von Jugendlichen gegen ihre eltern war im slowenischen gebiet in den gerichtsfällen wegen Bruch einer verlobung im 17. und in der ersten hälfte des 18. Jahrhunderts bemerkbar. Jeglicher Zwang konnte vor dem Kirchengericht mit nur ein wenig verbalem geschick umgangen werden. um den nicht mehr geliebten verlobten wegzuschicken genügte es, wenn – wie es meist der fall war – das unzufriedene mädchen seinen Konsens verneinte und der verlobte keine Zeugen hatte. aber auch nach bereits vollzogener heirat konnten eltern ihren willen gegenüber den Kindern mit informellen mitteln durchsetzen, zum Beispiel indem sie die verheiratete tochter in das elterliche haus brachten. in der Theresianischen epoche milderten soziale emanzipation, staatliche reformen und die allgemeine politische Defensive der Kirche den elterlichen und patrimonialen ehelichen Zwang. Der staatliche Zwang war jedoch nicht völlig synchron mit der konservativeren seelsorge. immer noch stachen die traditionellen elterlichen eheparadigmen beim anprangern des sexualtriebs u. a. in predigten und Katechesehandbüchern ins auge. Theologen und eltern waren sich allerdings immer stärker bewusst, dass sie zur ausübung des Zwanges nur mehr rechtlich unumstrittene mittel zur verfügung hatten, wie zum Beispiel die geltendmachung der vormundschaft über minderjährige Kinder. Die geschickteren versuchten sich vor gericht meist herauszureden, dass eine verlobung nicht dasselbe ist wie eine heirat, bei der eltern und Kirche tatsächlich entscheidungsbefugnisse haben, während die verlobung eine angelegenheit des Zivilrechtes und der weltlichen Behörden ist. Die betroffenen Klägerinnen bzw. Kläger oder Kirchengerichte schenkten solche ausreden allerdings keine Beachtung, da sie der meinung waren, dass staatliche gesetze das Kirchenrecht nicht suspendieren können und nur bei zivilen ehestreitigkeiten geltung haben. eine solche unterscheidung der kirchlichen und weltlichen Judikatur blieb in geltung bis zur Josephinischen ehereform im Jahr 1783 und der abschaf- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 fung der bindenden Kraft der verlobung im Jahr davor. Junge adelige hatten noch zusätzliche probleme. Zu den ökonomischen faktoren der ehe kamen noch dynastische sowie mit ehre, status bzw. stand verbundene erwartungen der eltern und des umfeldes. angesichts der wachsenden Kariere- und sozialkonkurrenz konnte man bereits im spätmittelalter eine abschottung des alten hohen (aber nichtdynastischen) adels vor den emporkömmlingen aus den reihen des niederen adels und des Bürgertums bemerken. Die alten adeligen familien verbanden sich in familiärer hinsicht lieber nur untereinander. gleichzeitig eröffneten sich für sehr selbstbewusste emporkömmlinge und verliebte einige freiräume. gemeint ist die klassische morganatische ehe, die – als folge von geld oder liebe – auch im slowenischen gebiet im 17. und 18. Jahrhundert zumindest unter dem niederen (neuen) adel nicht mehr so selten war. Die verbindung zwischen einem niederen adeligen und einer Bürgerlichen war auch gesellschaftlich nicht mehr notwendigerweise umstritten, weil die gesellschaftliche unvereinbarkeit nicht so sehr von der formalen Zugehörigkeit zum adel abhing als von der wahrnehmung des konkreten mikrosozialen umfeldes. solche verbindungen waren nicht immer im streben nach vermögen des nichtadeligen partners begründet, sondern konnten auch liebesgründe haben. vor allem aber konnten sie – vom standpunkt des partners mit höherem status – eine folge der nichtberücksichtigung elterlicher wünsche sein. Jener teil des adels, dessen titel höher als Baron war und der zum stand der „herrschaften“ zählte, griff nicht auf solche morganatischen praxen zurück. hier war die Kontrolle über das sexual- und eheverhalten der verwandtschaft (und auch das verhältnis zur familienehre) immer noch sehr streng. Die untere grenze, die der alte hochadel knapp vor Beginn des bürgerlichen Zeitalters noch nicht unterschritt, war der landständische status der familie des partners. als dann zu diesen tendenzen im 18. Jahrhundert noch eine tolerantere Kirchenseelsorge kam – die in erster linie zwar nicht den adel betraf, ihn jedoch beeinflusste – konnte es auch innerhalb des hohen adels zu „Kurzschlusshandlungen“ kommen. generell sprachen Jugendliche in familien, wo es an elterlicher autorität fehlte, ihre heiratsversprechen schon sehr selbständig aus und banden sie meist an die liebe. Daher mussten die weltlichen Behörden im 18. Jahrhundert adeligen eltern stärker als zuvor helfen, den hang der Jugendlichen zu eigenmächtigen eheschließungen zu stoppen. Dies geschah informell durch konkrete aufforderungen an die eltern oder es wurde auf forderung der eltern die erbfolge geändert, weil die ungehorsamen nicht mehr einfach vollständig enterbt werden konnten. im äußersten fall internierten die Behörden unfolgsame Jugendliche wegen ihrer Konflikte mit den eltern sogar. Die Öffentlichkeit aber äußerte ihr missfallen schon bei viel milderen methoden der Bestrafung unfolgsamer verliebter, vor allem wenn dabei auch kleine Kinder der verliebten betroffen waren. mitte des 18. Jahrhunderts schien die macht der eltern gebrochen. einer jener elternteile, der damals am freien willen des Bräutigams und der Braut scheiterte, war Jobst weichard graf Barbo–waxenstein, der weder mit gewalt noch mit behördlichen maßnahmen die folgen der verliebtheit seines sohnes maria Dismas in Johanna freiherrin Billichgratz verhindern konnte. Die revolte in der familie Barbo–waxenstein in den Jahren 1760–1764 spiegelte die lange dauernde, doch bis dahin stille lockerung des ehelichen Zwanges auch in der rigidesten standesgruppe, d. h. im alten hochadel, wider. Der vater opponierte gegen die auserwählte seines sohnes aufgrund ihrer angeblichen statusmäßigen untauglichkeit und gegen den sohn insbesondere wegen seines ungehorsams. trotz der hilfe der höchsten landesbehörde, der „repräsentanz und Kammer für Krain“, trotz der internierung des sohnes und der anfänglichen unterstützung, die das laibacher Diözesangericht dem vater – ungeachtet der liberaleren meinung der herrscherin maria Theresia – bot, verlor Jobst weichard am ende vor gericht. Die päpstliche nuntiatur in wien anerkannte den freien willen von Bräutigam und Braut als für eine heirat wesentlich und wies alle adeligen Beschränkungen aufgrund von status oder vermögen zurück. Der vater musste zugeben, dass er seine Kinder nicht mehr kontrollieren konnte und – was noch schlimmer war – dass sich die werte, die die gefühle seiner generation und aller seiner vorfahren bestimmt hatten, in einer gesellschaft, VSE ZA ZGODOVINO Dušan Kos, BOrBA SlOVENSKIh fANtOV IN DEKlEt ZA SVOBODO ZGODOVINA ZA VSE die seine autorität nicht mehr sicherstellen konnte, erheblich verändert hatten. Das hatten sein sohn und seine zukünftige schwiegertochter als eine der ersten – oder zumindest der entschlossensten – Krainer protoromantischen liebesrevolutionäre ihm und der Öffentlichkeit in einer so unmittelbaren weise wie kaum zuvor gezeigt. noch bedeutsamer war, dass – im gegensatz zu den seltenen früheren fällen von jugendlichem widerstand – Johanna in diesem Kampf eine gleichberechtigte rolle hatte, so wie es einige Jahrzehnte später der normale fall bei romantischen verliebten war. Doch ihr rechts- und liebessieg löste in den folgenden Jahren keine welle ähnlicher revolten aus, nicht einmal in vergleichbaren familien. Die lösung der affäre Barbo–Billichgratz fiel nämlich in eine Zeit, in der sich die gefühle in aristokratischen Kreisen bereits in die intimsphäre zurückzuziehen begannen. auch im slowenischen gebiet war ein religiös-moralischer rigorismus im entstehen und gerade deshalb fand der Konflikt mit dem vater Barbo so viel Beachtung. es entwickelte sich ein bürgerliches paradoxon: noch einige Jahrzehnte zuvor war es möglich, liebe öffentlich auszuleben, obwohl sie formal von den eltern – mit hilfe des staates – eingeschränkt wurde. nun war die liebe frei, konnte sich aber in wirklichkeit nicht ausleben. Die früheren statusbezogenen hindernisse wurden ersetzt durch materielle – erhaltung des vermögens – und moralische – die Betonung der notwendigen achtung (nicht mehr jedoch der unterordnung!) gegenüber eltern und offiziellem vormund. Dies verlangten staat und Kirche auch insgesamt von allen staatsbürgern bzw. gläubigen. Das 19. Jahrhundert, in dem standesmäßige unterscheidungen der siegreichen bürgerlichen gesellschaft nicht mehr so viel bedeuteten, brachte Jugendlichen eine größere eheliche und emotionale freiheit. im neuen Konzept der ehe als sozialem fundament der gesellschaft behielt das geld die bedeutendste rolle, trotz romantischer schwüre auf die liebe als dem motiv für die eheliche gemeinschaft. schon zu Beginn des Jahrhunderts gab es sogar unter dem hochadel etwas mehr freiheit, vor allem wenn waisen, witwer oder jüngere Brüder heirateten. Doch auch ohne unterstützung der weltlichen Behörden und der grundherren und mit segen der Kirche hielt sich der elterliche Zwang über volljährige Kinder noch weit bis ins 19. Jahrhundert, insbesondere wenn ein größeres vermögen und die erbfolge im spiel waren, mit denen eltern ihre Kinder erpressten. Beim bäuerlichen und bürgerlichen stand blieb der Zwang nach außen hin sichtbarer, während er unter den intellektuellen und dem wohlhabenderen Bürgertum verdeckter war. Schlagwörter: Adel, Hochzeit, Liebe, Ehekonsens, elterlicher Zwang, Feudalismus VSE ZA ZGODOVINO Jasna Vancek »Vojne poroke« med prvo svetovno vojno VANCEK Jasna, univ. dipl. zgodovinarka, oddelek za zgodovino, filozofska fakulteta ljubljana, aškerceva 2. si-1000 ljubljana 347.628.5(497.4)"1914/1918" »VOJNE POROKE« MED PRVO SVETOVNO VOJNO prispevek obravnava vojne poroke v casu prve svetovne vojne. podatki o njih temeljijo na porocnih maticah ljubljanskih mestnih župnij in noticah v casopisih slovenec in slovenski narod. avtorica prikaže razsežnost sklepanja t. i. vojnih porok in razlicne vzroke zanje: od možnosti pridobitve državne podpore, do formalizacije že dalj casa trajajoce izvenzakonske zveze in priznanja nezakonskih otrok. Kljucne besede: vojne poroke, prve svetovna vojna, Ljubljana pojem vojna poroka (Kriegstrauung) oznacuje poroko, ki sta jo sklenila nevesta in ženin, ki je bil v casu poroke mobiliziran, ali poroko na daljavo v casu vojne (Ferntrauung im Kriege). vojne poroke so znane že iz vojn pred prvo svetovno vojno. posebej modne so postale v casu pruskofrancoske vojne 1870/71. na splošno naj bi pri vojnih porokah poroke iz ljubezni prevladovale nad porokami iz razuma.1 pojem se je ohranil tudi za poroke v casu druge svetovne vojne. v slovenskem casopisju se s tem poimenovanjem prvic pojavijo že leta 1914.2 Porast števila porok ob izbruhu prve svetovne vojne so se povsod po evropi soocili z narašcanjem števila porok. 1 Magnus Hirschfeld und Andreas Gaspar (Hgg.), Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges, Hanau 1929, str. 95. 2 Slovenec, 14. 12. 1914; v Slovenskem narodu se pojem po javi nekoliko kasneje, prvic 17. 2. 1915. VANCEK Jasna, Ba history, Department of history, faculty of arts, aškerceva 2. si-1000 ljubljana 347.628.5(497.4)"1914/1918" “wARTIME wEDDINGS” DURING THE FIRST wORLD wAR The article deals with wartime weddings during the first world war. The data about these weddings is based on the parochial registers of the town parishes of ljubljana and the notices in the dailies Slovenec and Slovenski narod. The author presents the dimensions of “wartime weddings” and the motives for getting married, including the following: from the opportunity to become eligible for social support to the formalization of long-term non-marital relationships and the recognition of illegitimate children. Key words: Wartime weddings, First World War, Ljubljana na hitro pred odhodom na bojišce so jih sklepali zlasti pripadniki nižjih družbenih slojev.3 Slovenec in Slovenski narod že v prvi polovici avgusta porocata o množicnih porokah v tujini. Slovenec 8. avgusta piše, da so v Berlinu »stanovski uradi vsled vojne zadnje dni porocili 1800 dvojic«.4 o vzdušju v parizu po izbruhu vojne poroca Španec Blasco ibán~ez: »ob izbruhu vojne se je želelo porociti pol pariza … tisoce parckov je oblegalo okrajne urade. […] vsi so govorili isto: 'Želiva se porociti' in 'jutri odpotujem'. Kar brez vseh dokumentov in drugih dokazil, razen pric dveh sosedov, ki so že leta opazovali njun divji zakon in zakonske prepire… magistratni uradniki so po ukazu vlade množicno porocali, v skupinah po dvajset parov, vse pod enakimi formalnostmi 3 Janez Cvirn, Boj za sveti zakon: prizadevanja za reformo porocnega prava od 18. stoletja do druge svetovne vojne, Ljubljana, ZZDS, 2005, str. 79 . 4 Slovenec, 8. 8. 1914. VSE ZA ZGODOVINO Jasna Vancek, »VOJNE POrOKE« MED PrVO SVEtOVNO VOJNO ZGODOVINA ZA VSE Mladoporocenca (Vir: zasebna zbirka Walterja lukana). in nagovori. v nekaj pariških okrajnih uradih so samo dopoldan izvedli po tristo porok.«5 Slovenski narod 1. decembra 1915 poroca, da so se zaradi »vpoklica neoženjenih na angleškem ženitovanja onstran Kanala znatno pomnožilo. odkar imajo na angleškem civilni register, je bilo v mesecih april, maj in junij t. l. na angleškem najvec porok. Cetrtletno porocilo navaja 194.076 porok, torej na dan 2.132 porok. tudi posledica vojne«.6 porast števila porok so omogocile razlicne ženitne olajšave. cesar je na primer z odlokom, izdanim 1. avgusta 1914, vojnemu ministru dovolil, da se sme castnikom in uradnikom, ki pripadajo stalnemu vojaštvu izdati dovoljenje za ženitev pod pogojem, da kasneje zavarujejo ženitno kavcijo.7 5 Cvirn, Boj za sveti zakon, str. 79; glej tudi: Sittengeschich te des Ersten Weltkrieges, str. 97. 6 Slovenski narod, 1. 12. 1915. 7 Slovenec, 9. 8. 1914. Z ženitno kavcijo je vojska želela prepreciti, da bi si »mladi castniki prehitro ustvarili družine in jih potem ne bi mogli preživljati. Še manj pa so si v armadi želeli podpirati oficirske vdove in sirote.«8 Kavcija je omejevala poroke in poskrbela, da so bile castniške neveste iz dovolj premožnih družin. poroke je omejeval tudi dovoljen delež porocenih castnikov v doloceni enoti. porocni predpisi iz leta 1907 so dovoljen delež porocenih castnikov povecali. najvišjo kavcijo, 60 000 kron, so morali placati porocniki, 30 000 kron majorji, podpolkovniki in vsi z višjim cinom so bili kavcije prosti. Zaradi omejevanja porok je vec kot polovica castnikov ostala neporocena, tisti, ki so se porocili, pa so se 10 let pozneje kot civilisti in imeli v povprecju le enega otroka.9 na ogrskem je vlada izdala izredne odredbe glede sklepanja zakonov. mladoletne osebe za sklenitev zakona niso potrebovale vec dovoljenja staršev oziroma zakonitih zastopnikov, ce je bila sklenitev zakona nujna in dovoljenja staršev ali zakonitih zastopnikov ni bilo možno pridobiti, ker se je oce ali zakoniti zastopnik nahajal v vojaški službi.10 ljubljanski škof anton Bonaventura Jeglic je vsem dekanom ljubljanske škofije podelil dovoljenje, da smejo za casa vojske dajati spregled dveh cerkvenih oklicev.11 vsi vojni kurati, ki so vodili lastno dušno pastirstvo na bojišcu ali v zaledju, so dobili pooblastilo, da lahko vojaške osebe cerkveno trikrat oklicejo ali tudi enkrat za trikrat ali pa dovolijo spregled vseh treh oklicev in posvecenega casa ter izdajo pooblastilo pristojnemu župniku neveste. proti nameravani ženitvi ni smelo biti nobenega drugega cerkvenega ali državnega zadržka, v primeru, da je obstajal, se je moral izposlovati njegov spregled.12 nadomestni rezervisti pa za poroko niso potrebovali nobenega dovoljenja od vojaške oblasti.13 vsi vojaki, tudi deželne brambe in crnovojniki, ki so prišli z bojnega polja ali etapnega oze 8 Rok Stergar, Ljubljanski castniški zbor med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno (1. del), v: Zgodovinski ca sopis, 52, 1998, številka 3, str. 379. 9 Prav tam, str. 379 in 380. 10 Slovenec, 20. 2. 1915. 11 Slovenec, 8. 2. 1916. 12 Slovenec, 19. 7. 1916. 13 Slovenski narod, 26. 9. 1914. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 mlja na Kranjsko, cetudi samo na dopust, so glede ženitve sodili pod vojaško duhovsko sodstvo. oklicani so morali biti ali dobiti spreglede oklicev in dovoljenje za poroko pred civilnim župnikom od c. kr. vojnega superiorata v gradcu ali v ljubljani od vojaškega duhovskega urada garnizijske bolnišnice št. 8.14 v ljubljani se je tako zgodila »poroka v dveh urah. trgovski sotrudnik alfred stadler se je hotel pred odhodom v vojsko porociti z vdovo Kristino Kranjc roj. reš. oglasil se je pri sv. petru v ljubljani okrog 5. ure popoldne. nato je poskrbel za vse potrebne listine in spreglede. ob pol 8. uri zvecer je bil že porocen.«15 v porocni knjigi župnije sv. peter v ljubljani najdemo, da se je alfred stadler porocil dne 3. 8. 1914. Ženin je ob poroki imel 27, nevesta pa 31 let. obema so bili spregledani vsi trije oklici.16 pred odhodom na fronto se je v okolici Berlina porocil tudi mlad štabni zdravnik. po svatbi se je v polni bojni opremi odpravil na bojišce, kamor ga je spremljala njegova mlada soproga, ki mu je sledila kot bolniška strežnica.17 Dne 14. oktobra 1915 se je v radecah porocil c. kr. nadstražnik mihael Brezigar z gospodicno oreškovic. Dan kasneje je odšel na laško bojišce.18 Zdi se, da je bilo takšnih porok, ki so se zgodile tik pred odhodom na fronto, kar veliko. najbrž so bile že tudi prej nacrtovane, nato pa je zacetek vojne pripomogel k temu, da so bile sklenjene na hitro, dokler je bil ženin še doma. »s posebno milostjo našega cesarja«, kot piše v casopisu, »se je na prvi dan splošne mobilizacije (1. avgusta 1914) v farni cerkvi sv. venceslava porocil c. kr. stotnik samo vošnjak, posestnik na visolah pri slovenski Bistrici, z gospodicno mici christ, nadporocnikovo hcerjo iz svitave na moravskem.«19 v prvih mesecih vojne v ljubljani poroke niso bile tako množicne. iz spodnje razpredelnice je razvidno število porok v letu 1914. najvec porok je bilo sklenjenih pri franciškanih, 230, in pri sv. petru, 144. v obeh župnijah je bila prva poroka vojaka, po zacetku vojne, sklenjena 3. avgusta. pri franciškanih je bilo od zacetka vojne do konca leta 1914 sklenjenih 79 porok, od tega 32 porok vojakov. pri 22 vojakih je pod rubriko bivališce zapisana šempetrska, domobranska ali artilerijska vojašnica Šempetrska vojašnica je bila v neposredni bližini cerkve sv. petra in je zato tam tudi pricakovano visoko število porok vojakov. nepricakovano nizko število porok je bilo sklenjenih v stolnici (tudi v nadaljnjih letih vojne). Število porok v izbranih župnijah leta 191420 1914 Sv. Nikolaj Marijino oznanjenje – franciškani Sv. Jakob Sv. Janez Krstnik – Trnovo Sv. Peter skupno število porok 20 230 61 54 144 št. porok od zacetka vojne 11 79 25 26 61 datum prve poroke vojaka 30. 8. 1914 3. 8. 1914 23. 8. 1914 11. 8. 1914 3. 8. 1914 št. porok vojakov od zacetka vojne* 3 (27 %) 32 (40 %) 7 (28 %) 12 (46 %) 22 (36 %) najvišja starostna razlika 31 let 39 let 12 let 21 let 17 let** št. porok – nevesta starejša od ženina 2(18 %) 13 (16 %) 8 (32 %) 6 (23 %) 16 (26 %)** najvišja starostna razlika – nevesta starejša od ženina 5 let 13 let 9 let 14 let 13 let** rezultati, ki se nanašajo na starostno razliko, so bili izracunani glede na število porok od zacetka vojne. * Upoštevane samo tiste poroke, kjer je bilo zraven poklica navedeno, da je sedaj vojak, mobiliziran, rezervist ali ranjen (prišteta tudi poroka Alfreda Stadlerja, ceprav je pri njem naveden samo poklic). ** Pri dveh porokah ni zapisanega rojstnega datuma ženina in se tako rezultati nanašajo na 59 in ne 61 porok. 19 Slovenski narod, 5. 8. 1914. 14 Slovenec, 18. 2. 1918. 20 NŠAL, ŽA, Porocna knjiga 1871–1920 župnije sv. Niko15 Slovenec, 6. 8. 1914. laja; porocna knjiga X 1911–1916 župnije Marijinega 16 NŠAL, ŽA, Porocna knjiga župnije sv. Peter, 1910–1915. oznanjenja; porocna knjiga 1911–1935 župnije sv. Jakoba; 17 Slovenski narod, 18. 8. 1914. porocna knjiga 1906–1938 župnije sv. Janeza Krstnika in 18 Slovenski narod, 18. 10. 1915. porocna knjiga 1910–1915 župnije sv. Petra. VSE ZA ZGODOVINO Jasna Vancek, »VOJNE POrOKE« MED PrVO SVEtOVNO VOJNO ZGODOVINA ZA VSE 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 1912 1914 1915 1916 1917 1918 1920 Sv. Nikolaj Sv. Jakob Sv. Janez Krstnik Sv. Peter Marijino oznanjenje Število porok je v letu 1915, v primerjavi z letom prej, zelo upadlo. v naslednjih dveh letih se število porocenih parov minimalno zmanjša in se ponovno poveca v letu 1918, ko v nekaterih župnijah doseže oziroma preseže število iz leta 1914.21 Poroke po namestniku oziroma na daljavo »Dne 23. aprila leta 1917 sem dobil brzojavko z dne 11. aprila iz Krakova. iz te brzojavke, ki je romala do mene 12 dni, sem izvedel, da sem že dvanajst dni porocen, in da se je moja poroka po zastopstvu izvršila v Krakovu že dne 11. aprila 1917. Bil sem seveda presenecen in srecen, hkrati pa mi je bilo težko pri srcu, da je moralo to poteci na tak nacin.«22 tako je umetnostni zgodovinar vojeslav mole v svojih spominih opisal svojo izkušnjo poroke na daljavo in obcutke, ki so ga prevevali ob novici, da je porocen. na poroki ga je zastopal brat rudolf, ki je nato nevesto, po rodu poljakinjo, odpeljal k njunim staršem v novo mesto. 23 porociti sta se nameravala že jeseni leta 1914, saj sta bila že šest let zarocena, vendar ju je prehitel zacetek vojne. tudi v porocnih maticah ljubljanskih mestnih župnij je moc najti precej porok, pri katerih je za kraj bivališca ženina zapisano bojno polje. 21 NŠAL, ŽA, Porocna knjiga 1871–1920 župnije sv. Niko laja; porocni knjigi X 1911–1916 in XI 1917–1921 župnije Marijinega oznanjenja; porocna knjiga 1911–1935 župnije sv. Jakoba; porocna knjiga 1906–1938 župnije sv. Janeza Krstnika in porocni knjigi 1910–1915 in 1916–1925 župnije sv. Petra. 22 Vojeslav Mole, Iz knjige spominov, Ljubljana 1970, str. 216. 23 Prav tam. vendar se pri tem pojavi dvom, ce je ženin bil dejansko odsoten, ker manjka podatek, kdo ga je na poroki zastopal. porok, pri katerih je zapisan ženinov namestnik, pa je samo za vzorec. posamezne novice o porokah po namestniku prinašata casopisa Slovenec in Slovenski narod. Že v decembru leta 1914 slovenec poroca o poroki, ki se je zgodila v farni cerkvi na planini pri rakeku. Ženina inženirja stanka hoffmanna, c. kr. porocnika v rezervi, ki se je takrat nahajal na bojnem polju, je na poroki zastopal a. Körbl, gozdarski mojster kneza windischgrätza. nevesta je bila gospodicna ana horn, hci nadrevidenta iz vodnjana v istri.24 na poroki, ki je bila 30. decembra 1916 v farni cerkvi v gradcu, pa je ženina, ki je bil takrat v vojnem ujetništvu v italiji, zastopal kar nevestin oce.25 v Slovencu lahko preberemo, da so bile »poroke po namestniku (per procuratorem) zlasti v sedanjem vojnem casu pogostne«. nekateri župni uradi so zahtevali dokaz, da je ženin na dan poroke še živ. takšen dokaz je bilo nemogoce pridobiti, ker z bojnega polja ni bilo možno brzojaviti, zato so morale neveste po poroki na najhitrejši možni nacin o poroki obvestiti ženina s prošnjo, da cim prej odgovori, ali je obvestilo prejel. njegov odgovor je bil nato dodan k porocnim listinam.26 Poroke iz ljubezni ali koristi? mnoge od teh porok so bile zagotovo sklenjene iz ljubezni. mnogi pari so imeli v nacrtu, da se porocijo jeseni leta 1914, tako kot vojeslav mole s svojo zarocenko. vojna jim je te nacrte prekrižala. Ženini so bili mobilizirani in so se morali na hitro porociti pred odhodom na fronto. tistim, ki niso pohiteli, se je zgodilo, da so se lahko poroci 24 Slovenec, 14. 12. 1914. 25 Slovenski narod, 2. 1. 1917. 26 Slovenec, 19. 5. 1915. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 1914 1915 1916 1917 1918 nezakonski pozakonjeni nezakonski pozakonjeni nezakonski pozakonjeni nezakonski pozakonjeni nezakonski pozakonjeni Sv. Nikolaj 4 / 6 / 4 1 2 1 6 2 Sv. Jakob 19 4 18 7 14 3 15 4 6 / Sv. Janez Krstnik 15 3 12 6 10 5 10 1 11 4 Sv. Peter 51 13 42 13 33 4 29 2 23 5 Marijino oznanjenje 25 2 24 2 37 2 24 1 20 / li šele, ko so dobili prvi dopust ali pa pooblastili svojega namestnika. marsikateri tega življenjskega dogodka ni vec doživel, padel je v boju ali umrl zaradi ran oziroma bolezni. razlog za poroko so lahko bili tudi nezakonski otroci. vojaki so, v zavedanju minljivosti svojega življenja, želeli porociti ženske, s katerimi so že imeli otroke in jim tako povrniti cast, ki so jo izgubile z nezakonskim rojstvom. Že s tem, ko so priznali ocetovstvo, so otrokom in njihovim materam omogocili, da so lahko zaprosili za državne podpore. Željo, da se poroci s svojim dekletom, s katerim je imel otroka, je izrazil tudi francoski vojak Baptiste conduché. vendar se mu pred odhodom ni uspelo porociti, kmalu nato pa je bil ranjen. preden so bili urejeni vsi dokumenti, je moral ponovno na fronto. Za svojega zastopnika pri poroki je dolocil nekega prijatelja in poroka je nato bila 17. novembra 1915. nekaj dni pozneje je soproga izvedela, da je mož že 27. septembra padel. sodišce je tako izreklo, da je poroka z mrlicem neveljavna, vlada pa ji je kljub temu priznala popolno vdovsko pokojnino.27 enako željo, da se poroci z dekletom, s katerim je imel otroka, je imel pred smrtjo tudi težko ranjeni vojak oskar Busch na Dunaju. vse je bilo pripravljeno za poroko, zadnji trenutek pa se je izkazalo, da je ženin star šele 23 let in da se brez varuhovega privoljenja ne more porociti. preden je prišel varuh, je vojak umrl.28 iz zgornje tabele je razvidno število nezakonskih in pozakonjenih otrok, ki so bili kršceni v izbranih ljubljanskih mestnih župnijah.29 Število 27 Slovenski narod, 4. 1. 1916. 28 Slovenski narod, 22. 9. 1916. 29 NŠAL, ŽA, Krstna knjiga 1896–1930 župnije sv. Nikolaja; rojstna knjiga X XIV 1911–1923 župnije Marijinega ozna nezakonsko rojenih in pozakonjenih otrok se po letu 1915 zmanjša. seveda so bile poroke sklenjene tudi zato, ker so si ženske, kot del družine vojaka, z njo zagotovile ekonomske prednosti.30 Že decembra 1912 je bil izdan zakon,31 ki je zagotavljal podpore za družine mobiliziranih. Družine vpoklicanih rezervistov in nadomestnih rezervistov so imele pravico do državne podpore. Do podpore so bili upraviceni vsi sorodniki, ki so vecinoma živeli od zaslužka vpoklicanega: žena in otroci, starši in sestre, otroci nezakonskih mater in nezakonske matere, ce so prebivali v državi in bili avstro-ogrski državljani ali pa spadali v Bosno in hercegovino. veljalo je, da se podpora doloca vsako leto posebej in da ne sme presegati vecine povprecnega zaslužka vpoklicanega. Znesek podpore je bil sestavljen glede na število clanov družine. podpore so trajale ves cas vpoklica v službo, saj v tem obdobju posameznik ni mogel z delom preživljati družine. Doloceno je bilo, da podpore pripadajo le potrebnim in da se državna podpora ne zniža v primeru, da je bila pridobljena tudi kakšna druga podpora (privatna ali obcinska).32 podpora je bila dvojna, sestavljena iz dnevne preskrbninske pristojbine (za hrano) in dnevnega najemninskega prispevka (za stanovanje). preživnina za vsako osebo, ki je stanovala v ljubljani in je bila stara vec kot 8 let, je znašala 1,14 krone. otroci, mlajši od 8 let, so na dan prejeli 57 vinarjev. Zakon je dolocal znesek, ki je bil predviden za »preskrbovanje vojaških cet za glavo in dan«. stanovanjske pristojbine niso prejeli le tisti, ki so stanovali v lastni hiši ali hiši, ki je bila last njenja; rojstna knjiga 1906–1930 župnije sv. Jakoba; roj stna knjiga 1901–1924 župnije sv. Janez Krstnika in rojstni knjigi 1913–1916 in 1917–1922 župnije sv. Petra. 30 Sittengeschichte des Ersten Weltkrieges, str. 97. 31 RGBl 237/1912. 32 Slovenec, 26. 7. 1914; glej tudi Slovenec, 30. 7. 1914; Slo venski narod, 30. 7. 1914; Domoljub, 6. 8. 1914. VSE ZA ZGODOVINO Jasna Vancek, »VOJNE POrOKE« MED PrVO SVEtOVNO VOJNO ZGODOVINA ZA VSE vpoklicanca oziroma so imeli stanovanje v javnih zavodih. Kraj Za osebe nad osem let Za osebe pod osem let Kron Vinarjev ljubljana 1,14 57 ostala Kranjska 1,05 52 ˝ Dunaj 1,32 66 ostala Niž. Avstrija 1,21 ˝ 60 ľ linz 1,32 66 ostala Gor. Avstrija 1,14 57 trst 1,30 ˝ 65 ˝ ostala Primorska 1,20 60 Celovec 1,27 ˝ 63 ľ ostala Koroška 1,18 ˝ 59 Ľ Gradec 1,24 ˝ 62 Ľ Zadar 1,20 60 ostala Dalmacija 1,10 ˝ 55 Ľ najemninski prispevek je znašal polovico zneska preskrbninske pristojbine.33 v primeru »ce vpoklicanec pobegne ali ce ga vojaško sodišce obsodi v težko jeco (ne pa, ce je kaznovan v navadni zapor), tedaj se od dneva ubega ali od dneva pravne moci sodbe ne izplaca nikak prispevek vec. preskrbninski prispevek se zacenja od dneva, ko je bil družinski oskrbovatelj vsled vpoklicanja zadržan, da bi izvrševal svojo obrt, in traja do dneva povratka v svoje stanovališce. racuna se tedaj tudi potovalni cas, ravnotako tudi cas, katerega prebije v kako bolnici ali oskrbovalnici. Ce je kak vpoklicanev v boju ubit ali ce ga po kakem boju pogreše ali ce umre vsled telesne poškodbe ali bolezni, katero si vsled vojaške službe nakoplje, tedaj pristoji tistim, ki so upraviceni do preskrbninskega prispevka, ta preskrbninski prispevek še šest mesecev po smrti ali po dnevu, ko so ga pogrešili, cetudi je vojska koncana tekom teh šestih mesecev. po teh šestih mesecih pa imajo pravico do zelo majhne, t.i. vojaške preskrbe.« podporo je lahko zahteval vpoklicani, ce je imel še dovolj casa ali pa so jo zahtevali sorodniki, ki so imeli do nje pravico. prošnje so se na že pripravljenih formularjih vlagale na obcinskih uradih. priložiti je bilo treba dokumente, iz katerih je bilo razvidno sorodstveno razmerje z vpoklicancem. Žena je morala predložiti porocni list, otroke so dokazovali z krstnim listom. prošnjo so Prav tam. lahko poslali tudi po pošti in je bila z ustreznim pripisom poštnine prosta.34 težek financni položaj družin, potem ko so možje in ocetje bili vpoklicani, v svojih spominih opisuje dr. ivan lah. »sedela sva s tovarišem v mali sobi starega ljubljanskega magistrata v prvem nadstropju. ura je kazala pol poldne in bilo jih je še mnogo. tako je bilo dan na dan, odkar se je zacela vojna. pisal sem v oddelku za podporo žen, katerih možje so bili poklicani pod orožje. prišel sem v ta oddelek tretji dan po zacetku vojne. Delo je bilo zanimivo. pokazalo se je takoj, da se poleg zunanje vojne zacenja tudi težak notranji boj. vpoklicani so bili možje delavci, gospodarji, obrtniki – in cela družina je ostala brez dohodkov. mnogo družin je živelo od tega, kar je koncem tedna prinesel domov oce-gospodar. sedaj je oce odšel – in beda je zazijala nasproti. Ženske so jokale. Komisija ni mogla vseh prošenj hkrati rešiti, treba je bilo cakati. prišel je teden in ni bilo niti zaslužka niti podpore. /…/ Kjer je bila družina obilna – je bila tudi vsota precej visoka – in živelo bi se bilo za silo, da ni nastala draginja. pritožb in težav je bilo dovolj. nekatere ženske niso mogle dobiti potrebnih dokazov – in podpora se je zakasnila. nastalo je vprašanje, kako bo s podporo 'ogrskih državljanov'. Žene brivskih mojstrov so morale zapreti svoje salone, in ker so bili brivci vecinoma iz 'druge državne polovice', so morale cakati 'nadaljnjih ukrepov'. nova težava je nastala z nezakonskimi materami. Kako bo z njimi, kako bo z otroki? vse to je bilo treba rešiti. Zgodilo se je, da so dobili podporo ljudje, ki so imeli vsega dovolj – mnogi drugi, ki so bili potrebni, so dobili komaj za prosto življenje. tako je imel oddelek mnogo dela. v teku treh mesecev sem videl vso vojno od te strani.«35 Da so ženske nestrpno cakale na rešitev prošenj za vojaško podporo, piše tudi Slovenski narod. »Dan na dan prihajajo v mestne urade ženske spraševat, ali so njihove prošnje za vojaško podporo že rešene ali ne. to vprašanje je popolnoma nepotrebno. vsaka prošnja pride pred komisijo, ki prošnjo ugodno ali neugodno reši. o tem, kako je prošnja rešena, se vsakega prosilca obvesti pismeno po pošti. prošenj je mnogo in ne morejo 34 Slovenski narod, 30. 7. 1914. 35 Ivan Lah, Knjiga spominov, Ljubljana 1925, str. 5–6.. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 biti vse takoj rešene. Zato naj vsak pocaka, da dobi pismo na dom.«36 Kot uslužbenec na magistratu, ki je reševal prošnje za državne podpore, se je dr. ivan lah moral zagovarjati, da je predober in ljudem prevec verjame. opozorjen je bil, da morajo prosilci za vsako stvar prinesti svoje potrdilo in da se morajo njihove življenjske razmere natancno pregledati. vrnjenih je dobil velik kup aktov z narocilom, da ponovno poklice ženske, zahteva potrdila in potem naj bi šli posebni detektivi, ki so jih imeli za ta namen, v posamezno hišo in se prepricali o resnicnosti razmer.37 Da je bila draginja vedno vecja, je razvidno tudi iz primerjave cen iz leta 1914 in 1916:38 Junij 1914 September 1916 1 kg govedine 1.80 11.1 kg svinjine 2.60 8.60 1 kg masti 1.80 9.60 1 kg kruha -.29 -.57 1 kg moke -.38 1.20 1 kg riža -.44 4.1 kg krompirja -.12 -.50 1 kg cebule -.26 -.80 1 kg masla 3.80 9.60 1 kg kave 4.10 12.1 kg jecmenove kave -.48 1.40 1 kg figove kave -.72 3.1 kg sode -.12 -.48 50 kg premoga 1.90 3.1 kos pralnega mila -.14 1.90 1 jajce -.08 -.30 1 liter petroleja -.30 -.44 1 liter žgalnega špirita -.50 1.18 1 liter mleka -.28 -.46 skupaj kron 20.11 70.03 Branje casopisnih clankov in razlicnih spominov pušca vtis, ki se nagiba bolj na stran porok iz koristi kot iz ljubezni oziroma nekakšne nuje, ker so se odhajajoci na fronto zavedali, da se mogoce ne vrnejo vec živi. s poroko so moški svoji izbranki in mogoce že nezakonski materi omogocili, da je lahko vložila prošnjo za denarno pomoc. K mnogim porokam z vojaki oziroma vojnim porokam je pripomogla tudi draginja, ki 36 Slovenski narod, 2. 9. 1914. 37 Lah, Knjiga spominov, str. 8. 38 Tedenske slike, 24. 10. 1917. je bila iz leta v leto vecja. prvi meseci vojne še niso prinesli tako velikih sprememb pri preskrbovanju družin z živili. postajalo pa je vedno težje, saj je vse bolj primanjkovalo osnovnih živil, kot so mast, krompir, meso in tudi mleko. Kako težko so ženske preskrbele družino, ker niso imele denarja in kako so reševali ta problem, piše v svojem dnevniku tudi fran milcinski. 14. januarja 1916 je zapisal: »Ženske se hite možiti z vojaki, da dobe vojne podpore.«39 Z vojno podporo so dobile denar, ki so ga nujno potrebovale za placilo najemnine za stanovanje in za hrano ter ostale stvari, ki so jih potrebovali v vsakodnevnem življenju, kot npr. kremo za cevlje ali pa usnje za njihovo izdelavo.40 Arhivski viri: Nadškofijski arhiv Ljubljana: – porocna knjiga župnije sv. petra, 19101915. – porocna knjiga župnije sv. nikolaja, 18711920; – porocni knjigi župnije marijinega oznanjenja X., 1911-1916, in Xi., 1917-1921. – porocna knjiga župnije sv. Jakoba 19111935; – porocna knjiga 1906-1938 župnije sv. Janeza Krstnika 1906-1938. Casopisni viri: slovenec, 1914-1918 slovenski narod, 1914-1918 Domoljub, 1914 tedenske slike, 1917 Literatura: cvirn Janez, Boj za sveti zakon: prizadevanja za reformo porocnega prava od 18. stoletja do druge svetovne vojne, ljubljana, ZZDs, 2005. hirschfeld magnus und gaspar andreas (hgg.), sittengeschichte des ersten weltkrieges, hanau 1929. lah ivan, Knjiga spominov, ljubljana 1925. 39 Fran Milcinski, Dnevnik 1914–1920, Ljubljana 2000, str. 153. 40 O draginji in pomanjkanju osnovnih artiklov piše v svojem dnevniku tudi Fran Milcinski. VSE ZA ZGODOVINO Jasna Vancek, »VOJNE POrOKE« MED PrVO SVEtOVNO VOJNO ZGODOVINA ZA VSE milcinski fran, Dnevnik 1914-1920, ljubljana 2000. mole vojeslav, iz knjige spominov, ljubljana 1970. stergar rok, ljubljanski castniški zbor med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno (1. del), v: Zgodovinski casopis, 52, 1998, št. 3. Zusammenfassung „KRIEGSTRAUUNGEN“ IM ERSTEN wELTKRIEG Kriegstrauungen, also eheschließungen mit einem soldaten während eines Krieges, traten während des preußisch-französischen Krieges 1870–1871 erstmals in größerer Zahl auf und wurden während des ersten weltkrieges zu einem massenphänomen, das in allen in den Krieg involvierten (europäischen) staaten zu verzeichnen war. relativ viele Kriegstrauungen gab es in großen städten. auch in ljubljana gab es das phänomen der Kriegstrauungen während des gesamten ersten weltkriegs, was die ehematriken aller laibacher pfarren bezeugen. Die meisten Kriegstrauungen fanden in der pfarre marijino oznanjenje bei den franziskanern sowie in der pfarre sv. peter, die sich in unmittelbarer nähe zur dortigen Kaserne befand, statt. es folgten zahlenmäßig die pfarren sv. Jakob und sv. Janez Krstnik in trnovo, während es in der laibacher Domkirche (sv. nikolaj) wesentlich weniger Kriegstrauungen gab. Die gründe für eine eheschließung waren unterschiedlich. in den meisten fällen handelte es sich um die äußerst pragmatisch motivierte formalisierung einer bereits länger bestehenden außerehelichen gemeinschaft in den unteren sozialen schichten. nach dem weggang der ehemänner an die front konnten die ehefrauen nämlich um staatliche unterstützung ansuchen, die einen täglichen versorgungsbeitrag für nahrungsmittel und einen Beitrag für die wohnungsmiete beinhaltete, was insbesondere für erwerbslose frauen mit Kindern von außerordentlicher Bedeutung war. (auch eltern und andere verwandte des eingezogenen sowie uneheliche Kinder und deren mütter hatten ein anrecht auf staatsunterstützung). andererseits versuchten viele männer im Bewusstsein, dass sie vielleicht nie mehr von den schlachtfeldern des Krieges zurückkehren, ihren frauen, die ihnen schon Kinder geboren hatten, die „ehre“ zurückzugeben. Schlagwörter: Erster Weltkrieg, Kriegstrauungen, Ljubljana VSE ZA ZGODOVINO Tjaša Rotar Gostinski lokali na Jesenicah v obdobju od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne ROTAR Tjaša, diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, Kejžarjeva 37, 4270 Jesenice; rotar.tjasa@gmail.com 640.416(497.4Jesenice) GOSTINSKI LOKALI NA JESENIcAH V OBDOBJU OD KONcA 19. STOLETJA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Clanek prikazuje dogajanje v jeseniških gostilnah v obdobju od konca 19. stol. do 2. svetovne vojne. gostinske lokale izpostavlja kot pomembna središca družabnega življenja, prostore srecevanja, druženja, zabave, sprostitve po napornem delu pa tudi pijancevanja in »nemoralnosti«. pri zahajanju v gostilne se lepo kažejo nacionalne in politicne delitve na Jesenicah, z delitvijo na imenitnejše lokale in lokale za »rajo« pa tudi socialne razlike v tem industrijskem naselju. Kljucne besede: gostilne, Jesenice, družabno življenje, nacionalne in politicne delitve ROTAR Tjaša, Ba ethnology and cultural anthropology, Kejžarjeva 37, 4270 Jesenice; rotar.tjasa@gmail.com 640.416(497.4Jesenice) GUEST-HOUSES IN JESENIcE BETwEEN THE END OF THE 19TH cENTURY AND THE SEcOND wORLD wAR The article describes everyday-life in guest-houses around Jesenice between the end of the 19th century and the start of the second world war. it features guest-houses as important centres of social life, as places for meeting people, having fun and relaxing after a tiring day, as well as places of tippling and “immorality”. The clientele of a particular guest-house provided a good reflection of the national and political divisions in Jesenice. The division of guest-houses into the more eminent ones, on the one hand, and those for the “commoners”, on the other, is also indicative of the social differences in this industrial settlement. Key words: guest-houses, Jesenice, social life, national and political divisions VSE ZA ZGODOVINO tjaša rotar, GOStINSKI lOKAlI NA JESENICAh V OBDOBJU OD … ZGODOVINA ZA VSE hauptmanova gostilna (kasneje na tem mestu hotel Korotan) gostinski lokali so bili eno od najpomembnejših središc družabnega življenja na Jesenicah,1 tako do druge svetovne vojne kot po njej. na prelomu iz 19. stol. v 20. stol. je za Jesenice nastopil velik razcvet, pospešen razvoj železarstva in mocno priseljevanje prebivalstva. hkrati s tem so se pricele množiti tudi gostilne, tocilnice (»pajzlni«, »pajzli«), kavarne, restavracije, hoteli. porocevalec Slovenskega naroda tako ob gradnji nove tovarne na Jesenicah zapiše: »… zida se veselo, to je, gospodje podjetniki in dobro placani njih inženirji so dobre volje, delavci pa nikakor ne. ti siromašni sužnji delajo od pete zjutraj do osme ure zvecer za gorostasno placo 60 krajcarjev. naravna posledica temu je, da se jako pridno menjajo na posebno korist krcmarjev, pri katerih ostajajo dolžni …«2 tudi ob gradnji karavanškega predora so gostilne cvetele. »po cestah /.../ so furmani furali velike sode sladkega vinca, ki je ob placilnih dnevih teklo skoraj v potokih. /.../ Jesenicani so takrat služili lepe denarce, peli, pili, politizirali, se zabavali in plesali.«3 potrebe po gostinskih lokalih so bile velike, tako delavci kot pripadniki višjih slojev so bili 1 Gre za naselja Jesenice, Sava in Plavž, ki so se leta 1929 združila v mesto Jesenice. 2 Slovenski narod, 21. 6. 1889, V: Aleksander Rjazancev, ´Razpad fužin in nastanek metalurške industrije na Je senicah.´ V: Franc Konobelj (ur), Jeklo in ljudje: Jeseniški zbornik I., Jesenice 1964, str. 37–38. 3 Tovarniški vestnik KID, 15. 6. 1938. v njih nastanjeni, abonirani za kosilo; tu so iskali družbo, razvedrilo, predvsem pa kratko pozabo vsakodnevnih tegob. iskanje alkoholne omame po težaškem delu je najbrž kar znacilna lastnost industrijskih in rudarskih naselij, med katere so brez dvoma spadale Jesenice. Janez evangelist Krek je v svojem govoru na Jesenicah leta 1904 dejal, da ljudje pijejo žganje, ker vlada socialna stiska in nimajo denarja, dopisnik Slovenskega naroda pa mu ugovarja: »ljudje hocejo biti pijani kakor klade, in iz tega razloga pijejo šnops. Za eno krono se dobi vec piva ali vina, kakor ga je za žejo in užitek potrebno, ali ker od te pijace še noben odrasel clovek ni pijan, zato dajejo ljudje to krono raje za šnops.«4 tovarniški vestnik 35 let kasneje svari: »gotovo je še mnogo vec tistih in takih, ki so bolj vneti odjemalci po pivnicah, kot pa odjemalci v knjižnicah, cetudi tisto vecno lizanje alkohola unicuje zdravje in krade denar delavskim družinam, medtem ko knjiga izobražuje in lepša življenje. res da clovek po precitanju knjige ni tako velicastno navdušen za podjetnost in recimo še 'ljubezen' kot pa po izpitih litrih v gostilnah, toda knjiga izobražuje in pomeni napredek v vsem.«5 obiskovalci gostiln niso bili samo tovarniški delavci. tako na primer tudi zaposleni v trgovinah v zacetku stoletja tožijo, da jim ob težkih delovnih pogojih in pomanjkanju prostega casa za razvedrilo ostane le gostilna: »ako hoce poiskati razvedrila (uslužbenec v trgovini, op. p.), iti mora, hoceš ali noceš, tote nihce ne vpraša za istim po gostilnah, da potem navadno prikolovratiš z barko domov. s tem pa škodimo sebi in trgovini svojega šefa, ker nas drugi dan gledajo ljudje zaspane in zdelane.«6 4 Slovenski narod, 21. 5. 1904. 5 Tovarniški vestnik KID, 15. 1. 1939. 6 Jeseniška straža, 21. 1. 1905. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 Kljub temu se je leta 1905 napovedovalo tudi odprtje pivnice za abstinente,7 vendar ni znano, ali je do tega res prišlo. Želja gostilnicarjev po zaslužku je bila kajpak velika. gostilne bi se najbrž še bolj razmahnile, ce ne bi gostilnicarji, pogosto pomembnejši Jesenicani, skušali zatirati konkurenco, kar jim glede na njihove politicne funkcije ni bilo težko. pa še vseeno lahko na Jesenicah naštejemo celo vrsto gostinskih lokalov. skozi cas so se lastniki in imena menjali, število lokalov pa je bilo še vedno veliko.8 na Jesenicah so pred 2. svetovno vojno popili najvec vina, saj je bilo cenejše od piva. »Jesenicani /…/ so se zadnja leta vrgli bolj na vinski 'zos' in konsum piva od leta do leta pada«.9 najvec se je popilo dalmatinca. tudi nekaj jeseniških gostilnicarjev je prišlo iz Dalmacije. stregli so z vinom, ki so ga poceni dobili iz domacih krajev. »uradne številke na obcini izpricujejo, da smo na Jesenicah v preteklem letu popili 120.132 l vina, 1.445 l vinskega mošta, 23.217 l piva, 2.469 l špirita, 2.951 l žganja, 891 l ruma, 976 l likerjev. seveda pa ti uradni podatki še niso vsi. Že to, kar je uradno ugotovljeno, bi po približni prodajni ceni stalo okrog 2 milijona Din. napram številkam v prejšnjih letih je to tako malo, da smo zacudeni na obcini ponovno iskali informacij. Ce bo šlo tako 7 Slovenec, 11. 11. 1905. 8 Malo pred 2. svetovno vojno so bili na Jesenicah in na Javorniku naslednji gostinski obrati (seznam ni popoln): Cufar, Klinar, Maric, hotel Pošta, Hrovat/Hrvat, kavarna Pariz, Cop, hotel Triglav, hotel Korotan (prej Kavarna Novak), Mesar, Tancar, hotel Paar, Peklar, Kolodvorska restavracija – »Štacjon«, Dalmatinc, Bremc, Katokombe v Krekovem domu, Markot, Gostincar, Herman, Kalan, Monte Carlo, lokal v Sokolskem domu, Kobal in Pri zvitem rogu (»na ime g. Putschögla Peter Rozman«; Slovenski narod, 6. 4. 1905), slašcicarna Arnež, Lasan, vinotoc »Pajzl «, Rauhekar, Kazina, Delavski dom – Pr´ Jelen´, Markež, Brunar, Zavrl, (nekako od tu Javornik) Mencinger, Rabic, Hafnar/Bajželj, Leskovc, Cebular, Mulej, Pr´ Konic – torej okrog 40 lokalov. Še ostale gostilne, katerih imena sem zasledila: gostilna Sitar, kavarna Cop, Balohova gostilna, Ferjan, Schrey – Šraj, Treven, tovarniška kantina na Savi, Natalija Kraup (Javornik), Štravs (Javornik), Arh, Jelenc, Tršan, Pergler, Višnar, kavarna kavarnarja Valjavca, pri Andrejcku (Sava), Pri peku (Sava), pri Rožmanu, pri Flajškarju, Kovac. Najstarejša gostilna na Jesenicah naj bi bila pri Lenartku na Murovi (Anton Žerjav, Spominski zapiski, Po zbranih spominih ustnega izrocila spisal v letih 1981 do 1991. Gornjesavski muzej Jesenice. Str. 37.) 9 Tovarniški vestnik KID, 15. 6. 1939. naprej, potem se še dolgo ne bo izpolnila odlocna volja, g. toneta, ki je pred nekaj leti poslušal pridigo g. župnika, v kateri je isti bical, da smo v letu prej unicili za nad 4 milijone Din alkoholnih pijac. Ko je g. anton prišel iz cerkve, je rekel ganjen od trdnega sklepa poboljšanja: 'ne sme biti vec tako! to leto so bomo potrudili, da ga pospravimo za 5 «10 milijonov!' Zelo priljubljeno pivo v zacetku 20. stol. je bilo eiswasser. »nemška pivovarna Kern se je s pivom, t.i. eiswasser vsilila na Jesenice. njen depoziter valjavec pri prodajanju te pive dela propagando za Jeseniško stražo in sokola, ter je sam navdušen sokol – kdor zna pa zna svoj kšeft!«11 Zastopnik pivovarne union na Jesenicah je bil do 2. svetovne vojne franc pavlin, s sifonom pa je gostilne oskrboval hotelir franc paar.12 gostilnicarji so bili prevejani. ne le, da so vino radi blagoslavljali z vodo, tudi pri pivu so skušali prihraniti. »strožja kontrola nad jeseniškimi vino- in pivotoci bi bila potrebna. Zlasti poleti bi bilo treba prepovedati, da se prodaja že enkrat prodano in ne izpito pivo.«13 lokali so z bolj ali manj pestrim dogajanjem pritegovali razlicne skupine prebivalstva. Delavci so v bližnje gostilne zahajali na kozarcek po »šihtu«. predvsem starejši delavci, ki so delali v obratih z najtežjimi delovnimi pogoji, si tega menda nikakor ne bi pustili vzeti. Kozarcek se je kaj hitro lahko raztegnil v nekaj ur prijetnega druženja. to ni prav nic veselilo žena, saj se je marsikdaj zgodilo, da je opiti mož postal nasilen, pa še vecino place je pustil v gostilni. neredko je na placilni dan s prejetim denarjem komaj poravnal dolgove, ki so se mu v gostilni nabrali od prejšnje place. gostilnicarji so si oblizovali prste, delavske družine pa so tako kaj hitro zabredle v hudo stisko, kljub temu da so bili delavci v železarni vsaj med obema svetovnima vojnama dokaj dobro placani. menda so nekatere ženske na placilni dan takoj prestregle može pred tovarno, 10 Na mejah, 1. 2. 1937. 11 Slovenec, 4. 3. 1905. 12 Gornjesavski muzej Jesenice, Anton Žerjav, Spominski za piski, Po zbranih spominih ustnega izrocila spisal v letih 1981 do 1991, str. 97. 13 Na mejah, 15. 8. 1938. VSE ZA ZGODOVINO tjaša rotar, GOStINSKI lOKAlI NA JESENICAh V OBDOBJU OD … ZGODOVINA ZA VSE Mala dvorana v Delavskem domu da so jim pobrale vsaj nekaj denarja, preden so ga odnesli naravnost v gostilno.14 precej otrok je kar dobro poznalo vse bližnje gostilne, saj so jih matere pošiljale iskat ocete, ce teh predolgo ni bilo domov. nekateri možje so bili kar stalni gostje dolocenih lokalov – »Dragi Štefan /…/ na Jesenicah se kaj prikaži. Dobiš me pri Dalmatincu, pa tudi v kavarni lahko povprašaš zame …«15 poleg tega, da so v gostilnah pili in jedli,16 so gostje lahko brali dnevno casopisje17 in razpravljali o novicah, kartali, šahirali, ponekod pa še balinali. razen burnih razprav se je v gostilnah tudi pelo, vcasih je kdo zaigral na harmoniko ali kak drug inštrument. nekateri gostilnicarji so prirejali kar redne plese ob glasbi lokalnih glasbenikov, predvsem ob sobotah in nedeljah. Del ponudbe so bila silvestrovanja, pustovanja in druge veselice, seveda le v dolocenih lokalih. imenitnejši lokali so nudili gostom zabavo ob živi ali pa vsaj »reproducirani « glasbi. nekatere jeseniške gostilne so imele še nekaj let med obema svetovnima vojnama velike »pojoce omare« – »lajderkasten«, v katere si 14 »Mož je bil lep in fest, a tudi velik lump. Ker je bil bolj hopsl, je dosti zapravil za drušno. Jaz pa sem bila bolj pametna in ga nazaj držala. Drugace sem ga morala pustit pri miru, ker je tudi poskocu.« (Minka Žejn, V: Zdenka Torkar Tahir, Razvoj delavskega naselja v Podmežaklji ob današnji cesti 1. maja do leta 1941 (etnološki oris). Neobjavljeno diplomsko delo. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, PZE za etnologijo, Ljubljana 1985, str. 66. 15 Toti list, 1. 2. 1940. 16 Nekateri lokali so sloveli po posebnih specialitetah, gostilna Lasan na primer po odlicnih sardelicah. 17 »Agitirajte za naš list! Zahtevajte 'Na mejah' po gostilnah in kavarnah!« (Na mejah, 1. 6. 1937) vrgel kovanec za 50 par in za nekaj minut je zaigral valcek ali polka.18 gostilne so bile tudi zbirališce fantovskih družb. obisk gostilne je bil pogosto del nedeljskega izleta. Ko se je družina vracala s poti, se je ustavila v kaki gostilni. Družine, fantje in dekleta ter možje so se ustavili na kozarcu vina, lahko se je razvilo kar veselo druženje.19 »ven smo hodili vsi štirje (družina z dvema otrokoma, op. p.). smo šli na poljane ali na mežakljo. a najveckrat ni bilo denarja. oce pa, ki je bil za hece, nas je preprical. in ce smo zbrali le za pol litra vina, smo se odpravili v gostilno na hrušico.«20 ob pustu in veliki noci so dolocene gostilne posegle po dodatnih sredstvih za privabljanje gostov. »po nekaterih takratnih jeseniških gostilnah, to je po domace pri rožmanu, pri flajškarju in seveda pri gostilnicarju današnjega hotela pošta je bilo narezano suho meso ob pustu in velikoncnih dneh na mizah brezplacno, saj ni noben pivec veliko vzel, ker tak dan ga je imel vsak doma zadosti, kajžarji pa si itak niso mogli privošciti vselej gostilne /.../ s te vrste, v današnjem casu imenovane nekakšne gostilniške reklame, pa je vsak pivec s tem naredil navadno vec prometa kot drugace, zato so se tega takrat nekatere gostilne še z malo prebivalci vasi in kasneje trga Jesenice kar dobro oprijemale in s tem pritegnile cez prag marsikaterega, ceprav vcasih celo malo skopuškega gosta.«21 gostilne so bile pogosto shajališce clanov dolocenega društva. Društva so se s tem izognila stroškom za lastne prostore, gostilnicarjem pa je to tudi ustrezalo, saj so clani društva postali stalne stranke, poleg tega so razne društvene prireditve v gostilne pritegnile še širšo javnost. gostilnicarji so bili pogosto vneti clani ali celo ustanovitelji dru 18 Žerjav, n. d., str. 37. 19 denka Torkar Tahir, Razvoj delavskega naselja v Podmežaklji ob današnji cesti 1. maja do leta 1941 (etnološki oris). Neobjavljeno diplomsko delo. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, PZE za etnologijo, Ljubljana 1985, str. 39. 20 Zofija Bertoncelj, V: Torkar Tahir, n. d., str. 108. 21 Žerjav, n. d., str. 64. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 štev.22 v gostilnah so se tako vrstili sestanki clanov društva, obcni zbori in razne prireditve – predavanja, politicna zborovanja, glasbeni nastopi, dramske predstave in druge kulturne prireditve, plesi in veselice.23 nemško-slovenski spori v zacetku 20. stoletja so sprožili nastanek prav posebnega društva – »Kosmatinskega kluba«, ki je tudi zasedal v gostilni. Jeseniška straža o njem poroca takole: »Kosmatinski klub. na Jesenicah se je ustanovil poseben kosmatinski klub, ki šteje danes že nad 40 clanov. ustanovil se je zato, ker imamo švabskega brivca, kateremu se slovenci ne pustimo vec briti. Bril bo le še tistega, ki je pri 'sonnenwendfeier' (odmevna prireditev turnvereinovcev, op. p.) na planini skakal v žaklju ter z ustmi klobase lovil, potem trefelika, viteza wolfamter paarovega 'pubica'«. 24 »Jeseniški kosmatinci so imeli svoj izvenredni obcni zbor na sveti vecer v gostilni g. K. višnarja na Jesenicah. sklenili so, da se klub razpusti, kakor hitro pride slovenski brivec, dotlej pa ostanejo brade nedotaknjene. pri tej priliki se je nabralo tudi za družbo sv. cirila in metoda 8 K.«25 Kosmatinci so se razšli cez dobrega pol meseca, ko je na Jesenicah odprl lokal slovenski brivec.26 Gostilne med prvo svetovno vojno med prvo svetovno vojno družabno življenje na Jesenicah ni zamrlo, tudi v gostilah ne. se je pa krepko spremenilo, predvsem s prihodom vojaštva. Jeseniški fantje so menda imeli še posebej v želodcu bosanske vojake, ki so ocarali jeseniška dekleta. gostilniške debate fantovskih družb so se kar precej vrtele okrog tega in vrhunec dosegle za silvestrovo 1915–1916, ko so užaljeni Jesenicani 22 Tako je na primer leta 1892 župan Rožman v svoji gostilni predlagal Antonu Trevnu ustanovitev gasilskega društva/ požarne brambe. (Žerjav, n. d., str. 47) 23 Tako na primer: »Slovenski strelski klub se je ustanovil na Jesenicah. Prvikrat se je streljalo v sredo dne 30. m.m. v gostilni g. župana Klinarja. Strelci se prosijo, da bodo redno dohajali vsako sredo, kjer jim bo tudi gospica Rezika prijazno postregla s pristno vinsko kapljico. Na svidenje!« (Jeseniška straža, 10. 12. 1904) 24 Jeseniška straža, 17. 12. 1904. 25 Jeseniška straža, 31. 12. 1904. 26 Jeseniška straža, 14. 1. 1905. Pri Markotu v markotovi gostilni na savi skovali kar 46 kitic dolgo pesnitev o grehih jeseniških deklet, ki se vse prerade uklanjajo zapeljivim Bošnjakom. med vojno je šlo ob splošnem pomanjkanju tudi z alkoholom kar na tesno.27 po njej pa je vino spet teklo v potokih. najvec so si privošcili »frontarji« – tisti, ki so se vrnili z opušcene fronte, s seboj prinesli blago, ki so ga tam nabrali, in s prodajo precej zaslužili. gostilne so postale središca, kjer so na veliko zapravljali izkupicek, pa tudi centri prodaje blaga, še posebej bakrene žice – »kadorne «. »v neki jeseniški gostilni je bila pravcata baza za dolocevanje cene 'kadorni' /.../ v doticni gostilni se je lahko dobilo jestvin, ki so bile sicer dosegljive le na 'karte', seveda, le za visok denar. 'frontarji' so živeli kot še nikdar poprej. predvsem se je seveda pilo in to na pretek. letnik 1917 je bil izboren, zlesti štajerska vina so bila prvovrstna, pa tudi rebula in teran sta imela še dostop na slovenska tla. v neki jeseniški gostilni je vino dobesedno teklo, saj si, ako si hotel notri, najprej stopil v vinsko povodenj. skupina 'frontarjev' si je po vsej 27 Željo po alkoholu so prebivalci skušali potešiti na vse mogoce nacine. »Posebno poglavje bi bilo treba napisati, kako je 'deloval' jeseniški Rdeci križ v prostorih, kjer se danes nahaja restavracija g. Peklarja. Zdravil, ki so kolickaj dišala po alkoholu, sploh ni bilo dobiti. Konjak, Hofmanove kapljice in razne 'gajstne' pijace, vse to je izginjalo v drugih požiralnikih, kot pa je bilo doloceno, ceš, ranjenci, ki se vozijo skozi Jesenice, bodo tudi brez teh par kapljic ozdraveli, saj se vozijo domov.« (Tovarniški vestnik KID, 1. 5. 1938) VSE ZA ZGODOVINO tjaša rotar, GOStINSKI lOKAlI NA JESENICAh V OBDOBJU OD … ZGODOVINA ZA VSE Poslopje stare kantine obleki nataknila stotake in tisocake ter se tako dala fotografirati.28«29 Nacionalne in politicne delitve Z zahajanjem v gostilne so Jesenicani izražali tudi nacionalno in politicno pripadnost. Doloceni lokali so bili namrec dokaj jasno nacionalno in politicno opredeljeni. gostje so se s prihodom v tak lokal vidno opredelili in dobili priložnost za pogovor in druženje s svojimi somišljeniki. nacionalne delitve so bile še posebej razvidne v casu avstro-ogrske. nekateri gostilnicarji so se jasno opredelili za nemce. privilegirali so nemške goste (v glavnem je tu šlo za jeseniški višji sloj – tovarniške uradnike in inženirje), pri njih se je slišal skoraj samo nemški jezik. slovencev dopisnik s save pravi takole: »razmere pri nas postajajo vedno bolj cudne. tako neki gostilnicar odganja slovenske goste jako odurno, še drznejše njegova postrežnica. to dejanje pac ne vabi slovenskih gostov.«30 oktobra 1904 je prišlo do napada na slovenske mladenice v tovarniški kantini (»Deutsches 28 »Kako je ena teh slik prišla v roke tedanjemu tehnicne mu ravnatelju Justusu Hofmanu, ni bilo mogoce zvedeti, dejstvo je le, da je g. Ravnatelj deputaciji, ki je prišla z zahtevo po izboljšanju plac, predložil to sliko s pripombo, ceš, cemu vam bodo place, ko imate itak vsega v izobilju.« (Tovarniški vestnik KID, 1. 4. 1938) 29 Tovarniški vestnik KID, 1. 4. 1938. 30 Slovenec, 20. 8. 1904. lokalu«) na savi. vanjo so prišli potujoci muzikantje in na željo slovencev zaigrali ceško narodno Kje domov moj. temu so se nemški gostje ostro zoperstavili.31 nemško petje je bilo v kantini seveda zaželeno. nekoc so gostje peli Die Wacht am Rhein. tovarniški uradnik lava ni hotel vstati in peti, pa so ga vrgli na tla in na cesto. 32 primerov sporov in pretepov med nemškimi in slovenskimi gosti tedanje casopisje navaja še precej. nekateri gostilnicarji so se bali izgubiti slovenske goste. tako Slovenski narod poroca, da se kantiner paar (sicer tudi izdelovalec sifona) boji izgubiti svoje jeseniške odjemalce, »zato hodi po gostilnah ter vpije 'živio', ce ga nihce od njegovih nemških bratcev ne vidi«33 pa mu taka dvolicnost ni kaj dosti pomagala, slovenec se ga kmalu spet loti: »ricet po 6 kr. ponuja kantiner paar. na vogalih po tovarni so pozivi: »prosim, berite! Bitte zu lesen! od 15. febr. naprej je pri meni ricet po 6 kr.« - Bog zna, ali je tudi ricet slovenski in nemški!«34 paar res ni imel srece pri balansiranju med slovenskimi in nemškimi gosti. Jeseniška straža tako poroca: »vitez wolf s psom je bil te dni nezadovoljen s svojim kosilom ter ga je zalucal po tleh prav po nemški navadi. Kantinerju paaru seveda ni bilo po volji ter je razocaran vzkliknil: 'und das die deutsche inteligenz!' toda vinskih duhov polni wolf se razsrdi in odpelje vso svojo nemško bando na kosilo v neko slovensko gostilno.«35 med nemškimi lokali je treba posebej omeniti »lutrštempel«. nemški priseljenci so s seboj prinesli protestantsko vero, v katero je prestopilo tudi nekaj Jesenicanov.36 protestantje so se zbirali v svojih prostorih, v tako imenovanem »lutrškem templu«. Katoliški in protinemški Slovenec tamkajšnje dogajanje (verjetno precej pretirano) opi 31 Slovenec, 29. 10. 1904. 32 Slovenski narod, 9. 1. 1906. 33 Slovenski narod, 29. 10. 1904. 34 Slovenec, 4. 3. 1905. 35 Jeseniška straža, 14. 1. 1905. 36 Šlo je v glavnem za prestope iz upora jeseniški duhovšcini, predvsem župniku Zabukovcu in kaplanu Zabretu. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 suje takole: »lutrštempel na savi – za vse. v njem se popiva, telovadi, ob nedeljah in praznikih pleše in pretepa, in ob gotovih casih se opravlja v njem protestantska služba božja. res lepo!«37 Kdaj pa kdaj je v »lutrštempel« zašel tudi kak slovenec, a ga je hitro doletela kritika slovenskih narodnjakov: »putschöglov tempel. Kakor smo iz verodostojnega vira izvedeli, je bil preteceno soboto neki slovenec, ki se drugace kaže radikalca, med turnarji v putschöglovem 'templu'. Za danes njegovo ime zamolcimo, ce pa se to še enkrat zgodi, ga natisnemo z debelimi crkami.«38 precej nemška je bila, kot že omenjeno, tudi tovarniška kantina, ki so jo obiskovali v glavnem nemško govoreci uradniki. to se je pokazalo na primer ob slovesnem odprtju nove kantine, ko je bilo med 70 povabljenci vecina tovarniških uradnikov, »izmed slovenskih narodnjakov pa le g. treven«.39 Že v prejšnji kantini so bili nemci privilegirani. po prvi svetovni vojni so tako izrazite delitve pocasi ponehale. višji sloji niso bili vec tako izrazito nemški, tako da tudi v imenitnejših lokalih ni bilo vec mogoce najti skoraj samo nemških gostov. gostilnicarji so se pogosto zelo jasno politicno opredelili – za klerikalce, liberalce ali socialne demokrate. gostilne so postale zbirališca politicnih somišljenikov. pomembno je bilo že to, katere casopise so gostje v dolocenem lokalu lahko prelistali, casopisi pa so tudi propagirali dolocene gostilne. Casniki z zacetka 20. stol. kar pogosto izpostavljajo »napacno« politicno usmerjenost gostilnicarjev. tako na primer dopisnik Slovenca pri porocilu o hudem pretepu v robickovi gostilni (sicer na hrušici – v bližini Jesenic) navrže, da ima to gostilno pac Slovenski narod40 . Dopisnik Slovenskega naroda pa svari pred crnimi hujskaci, ki imajo »društveni lokal /.../ na savi v fajmoštrovi gostilni, katero ima na racun neka farška baba po imenu 'pogacenca'«.41 medtem pa je na Jesenicah le ena gostilna, ki je narocena na Slovenski narod (trevnova gostilna na savi – sedež liberalnega Naprednega izobraževalnega društva). »svobodni 37 Slovenec, 21. 5. 1904. 38 Jeseniška straža, 10. 12. 1904. 39 Slovenec, 9. 9. 1905. 40 Slovenec, 21. 5. 1904. 41 Slovenski narod, 29. 8. 1904. slovenski možje, obiskujte le to gostilno, drugih se izogibajte!« zakljucuje dopisnik.42 naslednje leto pa se Slovenec ob porocanju o obcinskih volitvah zgraža, da je bila »višnarjeva gostilna /.../ središce, od koder so letali liberalni agitatorji na vse strani«.43 tudi kavarnarja valjavca nima slovenec prav nic v casteh. »Bil je vnet pristaš jeseniških liberalcev, njegova kavarna je bila pribežališce naših humarjev in fabincev. mi ne jokamo za njim.«44 tri glavne politicne struje (klerikalci, liberalci, socialni demokrati) in kasneje temu ustrezna politicno opredeljena društva so imeli svoje sedeže sprva v gostilnah, pa tudi kasneje, ko so prišli do svojih prostorov, so jim pridružili gostinske lokale. gostilne so bile pac najprimernejše za njihovo dejavnost, saj so omogocale zbiranje, razpravljenje o raznih zadevah in vprašanjih, poleg tega pa še možnost prijetnega druženja somišljenikov ob kozarcu pijace. s tem se je nadaljevala tradicija gostiln kot prostorov zbiranja in razpravljanja o aktualnih zadevah. Izgredi, javni red in mir po eni strani so bile gostilne središca kulturnega življenja, po drugi pa prostori pijancevanja, pretepov, razvrata in nemoralnosti, kot so to oznacili klerikalci (pa ceprav pogosto le z namenom ocrniti svoje idejne nasprotnike). Zelo jasno se to pokaže pri temeljnih nacelih orlovstva45: »Kot posebno važno zadevo smatra orlovstvo boj pijancevanju, veseljacenju in zapravljanju. /.../ s svojim delom v telovadnici in na sestankih pa orel odteguje mladino od gostiln ...«46 Duhovšcina je z dvomom gledala že na navadne gostilniške plese, posebej hudo pa je bilo, ko so nekateri lokali prirejali take prireditve kar v postnem casu, tako v adventu kot pred veliko nocjo. gostilne niso vedno upoštevale policijske ure. Kot kažejo porocila v casnikih (pa ne le klerikalnih!), so odhajajoci gostje s hrupom, petjem in prepiranjem pogosto motili nocni pocitek okoliških prebivalcev. 42 Slovenski narod, 17. 9. 1904. 43 Slovenec, 24. 3. 1905. 44 Slovenec, 3. 2. 1906. 45 Prvo telovadno društvo Orel je bilo ustanovljeno prav na Jesenicah, in sicer 23. februarja 1906. 46 Ilustrirani Slovenec, 25.7.1926 VSE ZA ZGODOVINO tjaša rotar, GOStINSKI lOKAlI NA JESENICAh V OBDOBJU OD … ZGODOVINA ZA VSE »iz Jesenic se nam piše: nocni nemiri v skrajnem delu save so postali zadnji cas naravnost neznanski. siti smo do grla 'telecjih' basov, kateri pa navadno koncajo s prepirom, pridušanjem in kletvino, da se nam ježijo lasje. in to se ponavlja sleherno noc in navadno do ranega jutra. Zadnje noci smo imeli celo sreco, slišati prepevati tukajšnje 'pokarce'; bilo je nekako o polnoci. Kakor že znano, so te 'device' ob casu zadnje stavke tožile, da se jim v moralisticnem pogledu nastavljajo zanjke. Da je naša policija sicer zelo marljiva, se ji ne more odrekati, toda znano nam ni, koliko ta stori v vzdržavo nocnega miru – vsi znaki govore za to, da se ponocni razgrajalci v našem delu save zelo nemoteno gibljejo. prosimo slavno županstvo, da cim preje poskrbi za nocni mir in red in, ce v to ne zadostujeta dva policaja, nastavita naj se še dva. – obcinski dohodki so pac taki, da bode obcina te vecje izdatke zelo lahko prebolela in mi ji bodemo za nocni mir in osebno varnost zelo hvaležni. prosimo tedaj!«47 tudi na bližnji hrušici so si prebivalci želeli nocnega miru. Zlasti ob nedeljah in praznikih so bile gostilne odprte pozno v jutro, slišalo se je kricanje, preklinjanje, razlegala se je godba. tudi tu naj se ne bi upoštevala policijska ura, menda za to niso poskrbeli ne župan ne žandermerija.48 sicer pa to na Jesenicah ni bilo nekaj novega. Že »28. junija 1775. se pritožuje jeseniški podsodnik anton Deiller na rudarsko nadsodišce v ljubljani o nedisciplini in razuzdanosti svojih podrejenih ogljarjev, knapov in kovacev. cele noci pijejo, pojejo in so pretepi na dnevnem redu, kljub temu, da je to pod kaznijo prepovedano. /.../ vodja vseh razgrajacev je pa neki luka stroj z Javornika.«49 tudi pretepi v gostilnah in na poti domov niso bili tako redki. tako na primer poroca Slovenec: »v sredo zvecer je policaj Koritnik peljal nekega razgrajaca iz trevnove gostilne v obcinski zapor. tovarniški kovaški pomocnik grohar je policaja mahnil po glavi ...«50 47 Slovenski narod, 19. 8. 1904. 48 Slovenec, 2. 8. 1904. 49 Tovarniški vestnik KID, 1. 6. 1939. 50 Slovenec, 31. 3. 1906. Tone Cufar situacijo zajame v satiricnem malem oglasu: »V Boksarsko šolo pod klancem na Javorniku sprejema jo nove kandidate. Vodil se bo rocni, gumijasti in vezani boks. Trenirali bodo odpornost na gostilniške obracune na policija je pri tem, vsaj po mnenju nekaterih, pogosto stala križemrok. Slovencev dopisnik tako pravi: »Zakaj so policaji? tine: peter, povej no, zakaj smejo v templu vedno plesati brez licence? Kaj delajo policaji, da nikoli ne vidijo in ne slišijo direndaja v templu? peter: po klerikalnih gostilnah hodijo, ali so zaprte ob policijski uri, pa ne morejo vsega videti in slišati. Zakaj se toliko pleše in vpije po gostilnah? Zato ker je župan gostilnicar in gostilnicarji skoraj vsi odborniki.«51 Dopisnik Slovenskega naroda pa mu prej kot v enem mesecu vrne, ko zatrdi, da se pristne katoliške gostilne na savi spoznajo po nedeljski godbi. gre za gostilne arh, markež in Jelenc, kjer se bere samo slovenca. vsako nedeljo »pobožni oštir« opoldne zmoli »gospodovo oznanjenje« in s tem odpre ples. oglasi se harmonika in igra do ranega jutra. Katoliški mladenici odmore izkoristijo za tepež in prelivanje krvi, potem pa se spet zavrtijo.52 Ce je že policija stala križemrok, so pa veckrat za red poskrbeli kar sami gostilnicarji. tako je menda gostilnicarka pri markotu na savi kaj dobro znala delati red in vreci ven kakega nadležnega razgrajaca, ki mu tudi ni vec dala pijace.53 Konec tridesetih let je policijska ura menda vendar nekoliko bolj stopila v veljavo, a to nekaterih ni prav nic oviralo pri nadaljevanju starih navad: »policijska ura je koncno pri nas postala odlocujoc cinitelj za zapiranje pogostinskih loka plesu in nocno krotitev pretepacev. Kogar zanima jesenski tecaj, naj se vpiše! Šolsko geslo je: 'Cim delj jih držiš, tem vec jih dobiš!'« (Toti list, 16. 9. 1939) 51 Slovenec, 13. 8. 1904. 52 Slovenski narod, 9. 9. 1904. 53 V gostinskih lokalih so bili seveda nezaželjeni tudi gostje, ki niso mogli placati zapitka. Eden od njih si je tik pred drugo svetovno vojno privošcil takole potegavšcino: »Kolodvorski nosac št. 1 je bil žejen. – Stopil je v kavarno Novak. Bilo je že zvecer – v torek 12. decembra 1939 – upal je, da bo iztaknil dobrega cloveka. Res ga je našel. Sedel je pri mizi in pravkar narocil vino. Popil ga je nosac št. 1. Dobri clovek se s tem ni strinjal in vina ni maral placati. Zastonj pa še miši ne plešejo in tudi kavarnarji ne morejo zastonj tociti pijace. Kavarniško osobje je nosaca poneslo na cesto, ga postavilo iz toplih prostorov na hladno.« Nosac je užaljen jeseniške fante preprical, da je »dobri clovek« tolovaj Hace, ki je v tistem casu strašil po Sloveniji. Fantje so stvar vzeli zares, gosta so prijeli in ga peljali na policijo, kjer pa se je hito razjasnilo, da to ni Hace, pac pa neki inženir iz Ljubljane. In tako so »namesto Haceta /…/ imeli samo – hec«. (Toti list, 1. 1. 1940) VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 lov. /.../ vecina prebivalstva in tudi gostilnicarjev to dejstvo z veseljem pozdravlja. vsak je naslednji dan vesel, da se je dobro naspal po zaslugi policijske ure. pravi vinski bratci pa se seveda ne dajo ugnati. ti gredo izven obmocja naše policije in tam gasijo po gostilnah strašno žejo vcasih do svetlega jutra. pravijo, da teh bratcev ni ravno malo.«54 tone Cufar primerja gostilniške razgrajace kar z divjimi petelini: »Jesen je cas lova. po casopisih preganjamo kmecko nadlego – poljske miši. po gostilnah pa uganjamo preslovansko hejslovanstvo z gosti. Cetudi je cvicek skoraj jesihu podoben, cloveka le navduši in mu razveže jezik. Clovek z navdušenim srcem in razvezanim jezikom je pa podoben divjemu petelinu, ki prepeva. Kadar je petelinov vec skupaj in so še dekleta zraven, nastane vcasi huda muzika, vcasi piano, potem se pritisne forte in fortissimo, adante in allegro. Divjega petelina na lovu ustrele, ce jim ne – popiha. tako je tudi z navdušenci. Zavežejo jim jezike, ce jim ne – odpétajo.«55 takšno pijancevanje in zabavanje, sploh v nižje rangiranih gostilnah, kajpak ni veljalo za castno. pa se mu je bilo vseeno težko upreti, tako da je bilo treba precej prikrivanja, da so si imenitnejši gostje ohranili dobro ime. »pod mizo zlezel je iz samega strahu, da bi ga ne izpoznal policaj, nekdo, ki sicer pokonci hodi in je ponosen na svoj 'nevpogljiv' tilnik. pridružil se mu je pod mizo 'brat', ki ga je 'Jeseniška straža' razglasila za najelegantnejšega telovadca. policijska ura je bila že zdavnaj minila ...«56 moralisti so se zgražali nad »pjevacicami« v enem od jeseniških lokalov: »mi mislimo, da to res ni za naše kraje. to naj ohrani jug zase, ce brez tega živeti ne more. nam se smilijo tista uboga dekleta, ki morajo vecer za vecerom za denar izpostavljati sebe in svojo mladostno lepoto in v gostilniškem zraku kvariti svoj glas. /.../ … spominjam se še, kako je svoj cas uvedla na Jesenicah pevacice neka druga kavarna. Danes pevacic tam ni vec in kavarna le še skromno životari.«57 54 Na mejah, 1. 2. 1937. 55 Toti list, 16. 11. 1939. 56 Slovenec, 18. 11. 1905. 57 Na mejah, 1. 7. 1937. Kavarna pariz58 je imela sploh dvomljiv sloves zbirališca lahkih žensk, ce ne celo prostitutk. vsekakor je bilo za ženske precej nesprejemljivo, da bi zahajale tja. Še posebej velike težave z »zloglasnimi ženskami« so se v naselju in okolici pojavile ob projektih, ki so sem pritegnili veliko tuje delovne sile. tako delavcem in gospodom v casu gradnje karavanškega predora ni manjkalo ženske družbe. »strašne razmere so na hrušici,« povzema Slovenec besede nekega italijanskega duhovnika. »ravno sedaj se je nateplo na hrušico polno zloglasnih žensk. Ker so ponekod dela pri novih železnicah dokoncana, naselile so se te vrste žensk po drugih krajih, kjer se grade železnice. so namrec take, ki zloglasnega zaslužka išcejo samo v krajih, kjer se gradi železnica ...«59 Imenitnejši lokali med imenitnejšimi, »mešcanskimi« lokali so bili tisti v hotelih (triglav, paar, pošta60). vanje so zahajali vecinoma le pripadniki višjih slojev (uradniki, inženirji, trgovci, uspešni obrtniki ...) in tuji gostje. tako je na primer restavracija hotela triglav nudila imenitno hrano gostom višjega 58 Z napisom Kafana Paris v cirilici. 59 Slovenec, 16. 9. 1905 – Prihod kake »zloglasne ženske« na Jesenice je vcasih kar odmeval v casopisju: »Srecne Jesenice! Na štev. 100 prenocuje že nekaj dni ženska, ki je prišla iz zavoda madame Löwy. Posestnik št. 100 je gostilnicar in obcinski odbornik. V gostilno prihaja sedaj veliko radovednežev. Policaj je bil to žensko že aretiral in izrocil orožnikom. Ti so jo pa izpustili in štev. 100 jo je spet sprejela pod streho.« (Slovenec, 10. 12. 1905). Ta številka 100 je bila gostilna Jakoba Mesarja. Mesar je sicer eno leto prej v Jeseniški straži objavil sledeci oglas: »Gostilnicar Jakob Mesar na Jesenicah št. 100 tik državne železnice in v neposredni bližini novega kolodvora se priporoca sl. obcinstvu na Jesenicah in z okolice. Toci raznovrstna najboljša domaca pristna vina in Gössovo ter Kernovo pivo. Tu se dobe vedno topla in mrzla jedila ter vsak cas izboren caj in dobra kava po najnižjih cenah. Na razpolago ima udobne prostore. Postrežba tocna. Za mnogobrojen obisk se prav toplo priporoca Jakob Mesar.« (Jeseniška straža, 24. 12. 1904) 60 Jeseniška straža prinaša tale oglas: »Naznanilo. Velecenjenemu obcinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela staroznano gostilno 'Na pošti' na Jesenicah – Prosiva za naklonjenost veleslavnega obcinstva ter zagotavljava da bode najina glavna skrb, vedno tocno postreci velecenjene goste z gorkimi in mrzlimi jedili ter z izborno pijaco. Tudi se priporocava za ženitovanjske pojedine i.t.d., p.n. tujcem in izletnikom je pa 14 moderno opravljenih sob na razpolago. Za mnogobrojni obisk se najudanejše priporocata Ludovik in Ivanka Herdinger. Na Jesenicah (Gorenjsko), 14. decembra 1904.« (Jeseniška straža, 17. 12. 1904) VSE ZA ZGODOVINO tjaša rotar, GOStINSKI lOKAlI NA JESENICAh V OBDOBJU OD … ZGODOVINA ZA VSE družbenega položaja. hotel paar se je ponašal z velikim vrtom in restavracijo ter pivnico, kamor je zahajalo precej domacih nemško govorecih gostov. poseben pomen je imela tovarniška Kazina, shajališce uradnikov, namešcencev in inženirjev KiD. višje rangirane so bile tudi kavarne (kavarna Cop, kavarna novak, kavarna pariz). prvo kavarno na Jesenicah je maja 1905 odprl fran valjavec v prostorih, kjer je imel prej lokal trgovec weiner, poleg trgovine g. Bremca.61 Kavarnar je bil naprednjak. videti je, da so se pri njem zbirali predvsem jeseniški liberalci. leta 1906 je odšel z Jesenic. Slovenec to zajedljivo komentira: »Zopet eden. Kavarnar valjavec je izginil z Jesenic. pravijo, da se že pelje cez lužo v blaženo ameriko. Bil je vnet pristaš jeseniških liberalcev, njegova kavarna je bila pribežališce naših humarjev in fabincev. mi ne jokamo za njim.«62 oprema v teh lokalih je bila na višjem nivoju, ravno tako postrežba. Kar pogosto so prirejali plese z živo glasbo. navadno so najeli razne lokalne skupine glasbenikov. vendar pa tudi tu, sploh pri kavarni novak, ni veljala stroga omejitev na lokalno smetano. Kavarna Novak – hotel Korotan pomembno žarišce družabnega življenja na Jesenicah v zadnjih letih pred 2. svetovno vojno je bila kavarna novak, kasneje preimenovana v hotel Korotan. odprli so jo leta 1935. Že od zacetka je veljala za enega od imenitnejših jeseniških lokalov. Slovenski narod takole poroca o odprtju: »... kavarna, restavracija in vinotoc pa so bili slovesno otvorjeni na novega leta dan. vsi lokali so kar najbolj luksuzno in prakticno opremljeni. velika in svetla kavarniška dvorana kakor tudi vsi ostali prostori se segrevajo na centralno kurjavo, ki je zavarovana z marmornatimi kamni in plo 61 Gorenjec, 1. 4. 1904. 62 Slovenec, 3. 2. 1906. hotel Paar šcami. v dvorani in na balkonu je okrog 80 mizic, vse stene so obložene z najfinejšim lesom iz orehovih korenin, tla so vsa parketna, izredno lepo in prakticno pa so urejena stopnišca. posebno pozornost pa vzbujajo med vsemi posetniki elektricna napeljava in svetlobna telesa, kakršna najdeš le v modernih in novih lokalih v velikih mestih. vse naprave, ki so prvovrstno in prakticno urejene, pricajo o velikem okusu gospodarja ter vešci roki in prakticni zamisli arhitekta g. inž. faturja. pod kavarno je vinotoc, manufakturna trgovina in pekarna. v dvorišcni zgradbi je depandanca ter v njej in v glavni stavbi mnogo komfortno urejenih tujskih sob s kopalnicami na toplo in mrzlo vodo. na dan otvoritve so bili vsi prostori zasedeni do zadnjega koticka. mnogo ljudi ni našlo prostora in so se morali vrniti. naše mesto je s to moderno stavbo na zunaj mnogo pridobilo. Jesenice pocasi postajajo res mesto tudi na zunaj – v tej ponosni zgradbi pa smo dobili reprezentativne lokale, ki pricajo o gospodarjevi podjetnosti in ki so na gorenjskem še sila redki.«63 Kako pestro je bilo dogajanje v novi jeseniški pridobitvi, nas prepricuje tale oglas: »manufakturna in modna trgovina za dame in gospode Kavarna – hotel – restavracija Janko novak, Jesenice velika izbira manufakture in pletenin vseh vrst za zimski sport najboljše kakovosti in po najnižjih cenah iz lastne tovarne pletenin v radovljici. – v restavraciji tocim najboljša vina in po 63 Slovenski narod, 5. 1. 1935. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 tancarjeva hiša, v ozadju hotel triglav Desno hotel Korotan, levo hotel triglav Kavarna Novak – hotel Korotan, desno hotel triglav strežem s toplimi in mrzlimi jedili. sprejemam abonente na hrano po dogovorjenih cenah. – v moderno opremljeni kavarni je gostom na razpolago biljard. Za zabavo je poskrbljeno z reproducirano glasbo, pri družabnih vecerih in podobnih prilikah pa bodo sodelovali renomirani orkestri ali jazzi. gostom so na razpolago najvecji jugoslovanski dnevniki ter ilustrirani listi in revije. v poslopju so lepi prostori za zakljucene družbe in klubske lokale. – v hotelu so za tujce, trgovske potnike, smucarje in turiste na razpolago udobno opremljene tople sobe s toplo in mrzlo vodo. Za številni obisk se vsem vljudno priporoca Janko novak«.64 novak v svojem oglasu ni pretiraval. Za kosilo so se abonirali predvsem višji uslužbenci pri železnici. Kavarna je bila res imenitna, v dunajskem slogu. gostje so lahko polistali po casopisih in revijah, debatirali in odigrali kako partijo biljarda. Zvecer so tja zavili poslušat glasbo in kaj popit. igral je »šramel« jeseniških muzikantov (rado Klec, franc Celesnik, ludvik veber, pepi medvešcek, reichmann). Zelo znani in obiskani so bili sobotni plesi, kjer so se pari zavrteli v ritmu jazza. mladi skalaši so po sobotnem smucanju ali izletu v gore pogosto zavili še v Korotan malo zaplesat. obiskovalci so bili v glavnem pari srednjih let, pa tudi mlajši, ce so si to lahko privošcili. lokal je bil namrec precej drag in bolj imeniten, »mešcanski«, »hohštaplerski«. Za na ples je bila seveda obvezna vecerna obleka s kravato za moške.65 vendar pa dogajanje v Korotanu ni bilo popolnoma zaprto za delavce. relativno visok življenjski standard jim je 64 Slovenski narod, 19. 1. 1935. 65 »Naše dve (sestri, op. p.) sta sprosile, da jih je ata gor peljal. Joj joj, sta se uštima le, da sta ble lepe!« VSE ZA ZGODOVINO tjaša rotar, GOStINSKI lOKAlI NA JESENICAh V OBDOBJU OD … ZGODOVINA ZA VSE omogocal, da so se vsaj obcasno udeleževali takih prireditev, ce jih je to seveda veselilo.66 Kazina lokal, najbolj ekskluzivno namenjen za lokalno elito, je bila tovarniška Kazina, zgrajena leta 1905.67 v najvecji meri je bila namenjena uradnikom in inženirjem KiD (kar nekaj od njih je bilo nemcev) ter tujim gostom železarne. gostom je nudila namestitev, tovarniškim namešcencem kosilo v odlicni restavraciji, poleg tega pa še prostor za druženje, pogovore in igranje šaha. posebej imenitni so bili prostori v prvem nadstropju, kjer so menda stregle samo najlepše natakarice. in s cim so se uslužbenci KiD lahko pogostili? najemna pogodba iz leta 1930 doloca takole: »najemnik daje aboniranim uradnikom: kosilo, sestojece iz juhe, pecenke ali govejega mesa z dvema prikuhama in mocnatno jedjo, vecerjo, sestojeco iz mesa z dvema prikuhama ali iz predjedi z mocnato jedjo, ali iz mocnate jedi, ki pa mora biti enako vredna preje omenjenima vecerjama. hrana mora biti prvovrstno pripravljena, okusna in tecna, z zadostno množino masti ter mora biti cim vecja izprememba v vrsti jedil, tako da ni enolicna, kakršna bi mogla biti v kvar zdravju, ali ki bi se scasoma mogla pristuditi. /…/ na zalogi mora biti vedno najmanj troje vrst dobrega, pristnega vina, ter prvovrstno pivo, katero se sme tociti uradnikom ali naravnost iz soda, ali pa v originalno polnjenih steklenicah.«68 Delavci so Kazino redkokdaj videli od znotraj, kvecjemu so si kdaj pa kdaj spodaj za domov kupili malo golaža ali juhe, ki sta bila okusna in dokaj poceni. v lokalu so obcasno prirejali plese in razne zabave za zaprte družbe, pustna in silvestrska veseljacenja. KiD je prostore izkoristila za svoje prireditve, na primer sprejeme jubilantov železarne (za 40 let delovne dobe KiD) ali družabni vecer za fante iz samskega doma KiD. tu so se zbirali clani dolocenih društev in skupnosti, po 66 Na splošno velja med Jesenicani prepricanje, da je bil ži vljenjski standard delavcev, zaposlenih v železarni, v le tih pred 2. svetovno vojno kar visok. Place so bile dobre, pogosto se poudarja, da so si lahko privošcili tudi boljšo obleko in bili na splošno zelo zaželjeni ženini pri dekletih iz bližnje in daljne okolice. 67 Tovarniški vestnik KID, 1. 2. 1941. 68 Najemna pogodba za gostilniške prostore KID, 1. 4. 1940. GMJ, Arhiv KID, škatla 80, mapa 98. vezanih s KiD (na primer stanovsko zborovanje strojnikov KiD in sestanki Kluba uradnikov KiD, zakuska za clane gasilske cete KiD na florjanovo nedeljo). leta 1940 so Kazino obnovili. v Tovarniškem vestniku objavljen lep opis novih prostorov: »prejšnji teden je pricela poslovati tovarniška restavracija – prav za prav naša menza za sodelavce in goste. otvoritev je bila izvedena brez kake posebne slovesnosti, kar je z ozirom na resnost casov bolj primerno. obnovitev kazine, kakor smo jo prej imenovali, je bila izvedena zelo posreceno tako glede prostorov, kakor glede opreme, ki daje možnost zdrave, okusne in udobne postrežbe. posebno kuhinja je opremljena po novih higienskih nacelih, elektricnih kuhalnih in hladilnih naprav. tudi tocilnice so opremljene z modernimi hladili. gotovo najbolj moderna oprema gostinske obrti v naši deželi. Kazina je bila prav za prav predelana iz starega poslopja, pa je ta preureditev izvedena tako, da je bivanje v prostorih povsem novi svet napram starim prostorom. Cisto na vrhu so urejene sobe za goste, ki poslovno posecajo industrijo in ostajajo tu dalje casa, prvo nadstropje je nekak dom za namešcence. Že samo stopnišce je in vestibul sta tako prakticno kot arhitektonsko urejena najbolj prijetno. v prvem nadstropju je sredi zelenja kip nj. vel. kralja. tu je tudi citalnica – opremljena udobno in mirno, da je ta prostor res v izrazu kultura. Dalje so sobe za igranje in šahiranje, desno pa je velika jedilnica, ki je najlepši prostor v zgradbi. vsa izdelana iz žganega lesa v kmetskem slogu in v tem slogu tudi opremljena po stenah. Je pa jedilnica za številno uradništvo, ki se je tam hranilo že prej, premajhna. Zato so razširjeni prostori v pritlicju, ki je poglavitni del restavracije. nasprotno s tovarno, kjer je vse samo od sebe nekam crno, so prostori opremljeni svetlo. tu je privlacno shajališce tudi za družbe in družine sodelavcev.«69 ob stiski s prostorom v Kazini je prišlo še do notranje delitve – nižje rangirani so bili namešce 69 Tovarniški vestnik KID, 1. 6. 1940. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 ni v spodnjo jedilnico. »obratovanje prenovljene restavracije K.i.D. /kazine/ pricne v ponedeljek 27. t. m. vsled zmanjšanega obsega restavracnih prostorov i. nadstropja se priporoca gg. delovodjem in nižjim namešcencem, da se poslužujejo onih pritlicnih prostorov, ki so zanje rezerervirani.«70 Viri gornjesavski muzej Jesenice, arhiv Kranjske industrijske družbe, škatla 80, mapa 98, najemna pogodba za gostilniške prostore Kranjske industrijske družbe, 1. 4. 1940. gornjesavski muzej Jesenice, arhiv tehniškega muzeja Jesenice, mapa i/2, inv. št. 652, obvestilo Kranjske industrijske družbe, 21. 5. 1940. gornjesavski muzej Jesenice, Žerjav anton, Spominski zapiski, po zbranih spominih ustnega izrocila spisal v letih 1981 do 1991. Casniki in casopisi: Gorenjec, Ilustrirani Slovenec, Jeseniška straža, Na mejah, Slovenec, Slovenski narod, Toti list, Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe (Tovarniški vestnik KID). pogovori z informatorji. Literatura rjazancev aleksander, Razpad fužin in nastanek metalurške industrije na Jesenicah. v: franc Konobelj, ur. Jeklo in ljudje: Jeseniški zbornik I. skupšcina obcine Jesenice, Jesenice 1964, str. 19-40. torkar tahir Zdenka, Razvoj delavskega naselja v Podmežaklji ob današnji cesti 1. maja do leta 1941 (etnološki oris). neobjavljeno diplomsko delo. univerza edvarda Kardelja v ljubljani, filozofska fakulteta, pZe za etnologijo, ljubljana 1985. Seznam fotografij vse objavljene fotografije so iz fototeke gornjesavskega muzeja Jesenice. 70 Obvestilo KID, 21. 5.1 940. Gornjesavski muzej Jesenice, Arhiv TMJ, mapa I/2, inv. št. 652. Zusammenfassung GASTSTäTTEN IN JESENIcE VOM ENDE DES 19. JAHRHUNDERTS BIS ZUM ZwEITEN wELTKRIEG gaststätten waren eines der wichtigsten Zentren des geselligen lebens in Jesenice sowohl vor als auch nach dem Zweiten weltkrieg. an der wende vom 19. zum 20. Jahrhundert erlebte Jesenice eine Blüteperiode mit einer beschleunigten entwicklung der eisenindustrie und starker Zuwanderung. parallel dazu vergrößerte sich auch die Zahl von gasthäusern, schankwirtschaften, Kaffeehäusern, restaurants und hotels. Die inhaber und namen der lokale wechselten mit der Zeit, die Zahl war aber immer hoch. Der Bedarf an gastlokalen war beträchtlich. sowohl die arbeiterschaft als auch die angehörigen höherer schichten waren dort einquartiert oder kamen regelmäßig zum mittagessen; hier suchten sie gesellschaft, unterhaltung, vor allem aber kurzes vergessen der täglichen sorgen. gerade die suche nach einem alkoholrausch nach schwerer arbeit ist wohl ein charakteristikum von industrie- und Bergwerkssiedlungen, zu denen auch Jesenice gehörte. Die lokale zogen mit ihrem abwechslungsreichen geschehen verschiedene Bevölkerungsgruppen an. außer essen und trinken konnten die gäste hier die tagespresse lesen und über neuigkeiten diskutieren, Karten oder schach, mancherorts auch Boccia spielen. neben hitzigen Debatten wurde auch gesungen, manchmal spielte jemand Ziehharmonika oder ein anderes instrument. einige wirte veranstalteten regelmäßig tanzfeste mit musik lokaler musiker, vor allem an samstagen und sonntagen. ein teil des angebotes – natürlich nicht in allen lokalen – waren silvesterfeiern, faschingsfeste und ähnliches. Die vornehmeren lokale boten ihren gästen unterhaltung mit live-musik oder zumindest „musik aus der Dose“. häufig war der gasthausbesuch teil des sonntagsausfluges. gaststätten waren oft treffpunkte von vereinsmitgliedern. Die wirte waren nicht selten eif- VSE ZA ZGODOVINO tjaša rotar, GOStINSKI lOKAlI NA JESENICAh V OBDOBJU OD … ZGODOVINA ZA VSE rige mitglieder oder sogar gründer der vereine. in den lokalen reihten sich so sitzungen, vollversammlungen und unterschiedliche veranstaltungen der vereine – vorträge, politische treffen, musik- und Theatervorführungen sowie andere kulturelle Darbietungen, tanz- und volksfeste – aneinander. mit dem gasthausbesuch drückte die Bevölkerung von Jesenice aber auch ihre nationale und politische orientierung aus. Bestimmte lo- kale waren nämlich klar national und politisch zugeordnet. Zur Zeit Österreich-ungarns waren die nationalen teilungen besonders sichtbar. einige wirte deklarierten sich eindeutig als Deutsche. sie privilegierten deutsche gäste – hauptsächlich handelte es sich hier um die oberschicht von Jesenice, Beamte und ingenieure aus der fabrik – und in ihren lokalen war fast ausschließlich die deutsche sprache zu hören. nach dem ersten weltkrieg verebbten solche ausgeprägten unterscheidungen allmählich. auch politisch legten sich die wirte oft eindeutig fest – für die klerikale, liberale oder sozialdemokratische seite. gaststätten wurden somit zu treffpunkten politisch gleichgesinnter. Die drei wichtigsten politischen lager (Klerikale, liberale, sozialdemokraten) und später die dazugehörigen politisch deklarierten vereine hatten ihren sitz zunächst in gasthäusern. auch nachdem sie über eigene räume verfügten blieben gaststätten ein treffpunkt. einerseits waren gasthäuser Zentren des kulturellen lebens, andererseits orte der trunkenheit, der prügeleien, der ausschweifung und sittenlosigkeit, wie das die Klerikalen bezeichneten (meist nur in der absicht, die ideellen gegner anzuschwärzen). nicht immer wurde die polizeistunde in den gasthäusern eingehalten. wie Zeitungsberichte zeigen störten die aufbrechenden gäste mit lärm, gesang und oft auch streitereien die nachtruhe der Bewohner. auch prügeleien in den lokalen bzw. am weg nach hause waren häufig. Bestimmte lokale hatten den zweifelhaften ruf, treffpunkte leichter mädchen oder sogar prostituierter zu sein. Zu den vornehmeren, „bürgerlichen“ lokalen zählten jene in hotels (wie triglav, paar, pošta). sie wurden meist nur von angehörigen der höheren schichten (Beamte, ingenieure, händler, erfolgreiche gewerbetreibende u. ä.) und fremden gästen besucht. von besonderer Bedeutung war das Kasino der fabrik, ein treffpunkt von Beam- ten, angestellten und ingenieuren der KiD. auch die Kaffeehäuser (café Cop, café novak – hotel Korotan, café pariz) nahmen einen höheren rang ein. ausstattung und Bedienung in diesen lokalen hatten ein höheres niveau. recht häufig wurden tanzfeste mit live-musik organisiert, wobei meist lokale musikgruppen engagiert wurden. Doch auch diese lokale – insbesondere das café novak – waren nicht nur auf die lokale prominenz beschränkt. Schlagwörter: Gaststätten, Jesenice, geselliges Leben, nationale und politische Teilungen VSE ZA ZGODOVINO Jurij Perovšek »Stojimo po vsej verjetnosti pred najstrahotnejšo totalno vojno« Doktrine druge svetovne vojne v pogledih slovenske politike 1939–1941* PEROVŠEK Jurij, znanstveni svetnik, doc. dr., inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, si-1000 ljubljana 323.22/.28:355.02(497.4)"1939/1941" 94(497.4)"1939/1945" »STOJIMO PO VSEJ VERJETNOSTI PRED NAJSTRAHOTNEJŠO TOTALNO VOJNO« Doktrine druge svetovne vojne v pogledih slovenske politike 1939–1941 slovenska politika je vprašanje vojaških doktrin zacela obravnavati že kmalu po zacetku novega svetovnega spopada. v katoliškem in liberalnem taboru so ocenili, da ima vojna totalni znacaj, obenem pa so opozorili še na eno kljucno znacilnost novega vojaškega spopada – nacelo bliskovite vojne. med modernimi vojaškimi sredstvi, na katerih je slonela nova vojna, so v obeh taborih ter v socialisticnem delu marksisticnega tabora posebej poudarili vlogo letalstva, padalcev, motoriziranih vojaških enot, pomorskih min in podmornic. opozorili so tudi na pomen vremenskih razmer za uspešno izvajanje vojaških operacij in na nevarne ucinke propagandne oziroma psihološke vojne ter vloge radia v njej. liberalci so zagovarjali še doktrino o vsestranski podpori civilnega prebivalstva oboroženim silam države (armada je narod), socialisti pa so opozorili na vojskovanje, katerega namen je nacrtno izcrpavanje nasprotnikovih gospodarskih moci in žive vojaške sile v vojaškem spopadu. Komunisti so v letih 1939–1941 vprašanje vojaških doktrin obravnavali z vidika svojega revolucionarnega cilja, to je organiziranja, priprave in izvedbe oborožene vstaje in prevzema oblasti, ki naj bi slonel na gverilskem oziroma partizanskem nacinu bojevanja. na tej podlagi so tudi vodili vojskovanje partizanskih enot v letih 1941–1945. Kljucne besede: druga svetovna vojna, katoliški tabor, liberalni tabor, marksisticni tabor, slovenska politika, vojaške doktrine PEROVŠEK Jurij, scientific councillor, associate professor, institute of contemporary history, Kongresni trg 1, si-1000 ljubljana 323.22/.28:355.02(497.4)"1939/1941" 94(497.4)"1939/1945" “wE ARE PROBABLY ON THE BRINK OF THE MOST HORRIBLE TOTAL wAR” The doctrines of the Second World War from the point of view of Slovene politics in the years 1939-1941 slovene politicians addressed the question of military doctrine soon after the start of the new global conflict. Both the liberal and the catholic camps believed that the war was total in character; at the same time, they pointed out another key feature of the new military conflict – the Blitzkrieg principle. Both camps, and the socialist wing of the marxist camp in particular, stressed the importance of modern military means in the new war. They particularly pointed out the role of the air force, paratroopers, motorized units, naval mines and submarines. meteorological conditions were likewise considered an important factor in the successful execution of military operations, as well as the dangerous effects of propaganda, psychological warfare and the role of radio in it. The liberals also advocated the doctrine of all-round support of the civil population towards the armed forces (the army is the nation), while the socialists warned about warfare whose purpose was to deliberately exhaust the enemy’s economic power and decimate the soldiery in a military conflict. in the years 1939-1941, the communists addressed the question of military doctrine from the point of view of their revolutionary goals, which included organization, preparation and execution of an armed rebellion and a takeover of power that would be based on guerrilla or partisan-type fighting. This was the ground on which they conducted partisan warfare in the years 1941-1945. Key words: Second World War, Catholic camp, Liberal camp, Marxist camp, Slovene politics, military doctrines VSE ZA ZGODOVINO Jurij Perovšek, »StOJIMO PO VSEJ VErJEtNOStI PrED NAJStrAhOtNEJšO …« ZGODOVINA ZA VSE Druga svetovna vojna (1939–1945), ki je vnesla bistvene spremembe v dotedanji nacin organizacije, priprave in uporabe oboroženih sil,1 je že v casu, preden je leta 1941 zajela tudi slovensko ozemlje, vzbudila poudarjeno pozornost slovenske politike. v vseh treh politicnih taborih – katoliškem, liberalnem in marksisticnem – so veliko casa in energije namenili razclenjevanju njenega geopoliticnega, strateškega in idejnega znacaja,2 prav tako pa so razpravljali tudi o uporabi in znacaju vojaških doktrin, ki so jih vojskujoce strani razvile v pripravah na vojno in v njenem kasnejšem poteku. v naši razpravi bomo obravnavali ta vidik spremljanja druge svetovne vojne na slovenskem, in sicer v casu od njenega zacetka 1. septembra 1939 do napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. pri tem se bomo osredinili na glavne nacelne usmerjevalce tedanjega slovenskega politicnega in idejnega življenja – slovenski del vsedržavne Jugoslovanske radikalne zajednice (JrZ), ki je izražal stališca katoliškega tabora, slovenski del vsedržavne Jugoslovanske nacionalne stranke (Jns), v katerem so bili politicno združeni liberal- ci, slovenske socialiste, in ilegalno Komunisticno partijo slovenije (Kps), ki je kot revolucionarni dejavnik v slovenskem prostoru oblikovala specificne poglede na vlogo in uresnicevanje vojaških doktrin. v najmocnejšem slovenskem politicnem taboru – katoliškem – so vprašanje vojaških doktrin zaceli obravnavati že kmalu po zacetku novega svetovnega spopada. opozorili so, da ima nova * Projekt št. M6-0163 »Organizacija, priprava in uporaba oboroženih sil v vojaški doktrini in praksi na slovenskem ozemlju v 20. stoletju je« sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proracuna. / The authors acknowledge the financial support from the state budget by the Slovenian Research Agency (project No. M6-0163 Organisation, preparing and use of armed forces in military doctrine and practice: Slovenia in 20. century.) 1 O pojmu vojaške doktrine, razclenitvi primerov doktrin razlicnih oboroženih sil in njihovih spremembah v 20. stoletju glej Anton Žabkar, Vojaške doktrine – opredelitev, klasifikacija in razvoj. V: Prispevki za novejšo zgodovino, XLVII/2, Ljubljana, 2007, str. 111–130 (dalje: Žabkar, Vojaške doktrine). 2 Doslej so bili v slovenskem zgodovinopisju podrobneje obdelani pogledi liberalne politike na drugo svetovno vojno v letih 1939–1941. O tem glej Jurij Perovšek, Na poti v moderno: poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 2005, str. 223–241. vojna totalni znacaj, saj je posegla tudi v zaledje in unicuje civilno prebivalstvo. odlocilno vlogo pri tem ima letalstvo, ki bombardira ne le vojaške naprave, ampak tudi povsem nezavarovana mesta in vasi, kar se je pokazalo po nemškem napadu na poljsko 1. septembra 1939. tedaj je glasilo slovenskega dela JrZ Slovenec poudarilo, da po vsej verjetnosti »stojimo (…) pred najstrahotnejšo totalno vojno, katere grozote že sedaj presegajo vsako domišljijo. unicenju se ne bodo stavile nobene meje vec. to je vojna brez usmiljenja, vojna do popolnega unicenja.«3 taka vojna zahteva mobilizacijo vseh narodnih sil in družbenih slojev ter vsestransko uporabo znanosti in tehnike.4 posebno nevarnost pri tem predstavlja uporaba bojnih strupov, in zanjo je bil Slovenec preprican, da cloveštvu pred koncem vojne ne bo prihranjena.5 obenem z opozorilom na totalni znacaj vojne so v katoliškem taboru poudarili še eno kljucno znacilnost novega vojaškega spopada: nacelo bliskovite vojne (Blitzkrieg).6 Slovenec je kmalu po napadu na poljsko opozoril, da je bliskovita vojna nemcem prinesla velike uspehe v boju pro- ti poljski armadi, saj so v piclih štirinajstih dneh zasedli tretjino poljske države, vkljucno z vsemi vecjimi industrijskimi središci. opozoril je tudi, da je bil cas za napad dobro izbran. septembra in oktobra je na poljskem navadno velika suša, kar je nemškim motoriziranim enotam omogocilo hitro prodiranje. po nastopu jesenskega in zimskega deževja bi bilo namrec napredovanje bistveno težje, v takih razmerah pa bi številna in odlicna poljska konjenica dobila vecji pomen.7 Dobro leto kasneje je Slovenec znova pisal o bliskoviti vojni. na podlagi dotedanjega poteka vojne na zahodnoevropskih vojskovališcih je ugotovil, da je uveljavila novo obliko bojevanja. odpravila je vojno v strelskih jarkih oziroma medsebojno obleganje, ki je bilo znacilno za prejšnjo svetovno vojno. »Zacela se je velika doba motorizirane vojne. prav tako se je zacelo misliti na cisto novo uporabo avtomaticnega orožja. istocasno pa je postalo letalo najpopolnejše vojaško sredstvo in vse je zacelo izdelovati najmo 3 Slovenec, 15. 9. 1939, Vojna brez usmiljenja. Prim. tudi Slovenec, 31. 12. 1940, Ko se poslavljamo od leta… 4 Slovenec, 26. 5. 1940, Ko prebiramo vojna porocila…, 8. 1. 1941, Vloga kemije v sodobni vojski. 5 Slovenec, 12. 2. 1941, Strahote bojnih strupov. 6 O temeljnih prvinah bliskovite vojne glej Žabkar, Vojaške doktrine, str. 121. 7 Slovenec, 14. 9. 1939, Štirinajst dni vojne. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 dernejše vrste bombnikov, lovcev in izvidniških letal. istocasno se je zacelo izpopolnjevati protiletalsko orožje. tank je postajal vedno bolj popoln in udaren ter prodoren. istocasno je bil uveden nov rod vojske, to je letalska pehota – padalci, ki so morali biti zopet opremljeni z novim orožjem. (…) ta novi in hitri nacin vojskovanja z najbolj izpopolnjenimi dosedanjimi vrstami orožja je lahko dosegel tudi to, da je bila hitro in na bliskovit nacin razširjena panika med sovražnim prebivalstvom, kar je zopet podprlo naziranje, da je hitra in bliskovita vojna le na mestu in da je upravicena.«8 v katoliškem taboru so med vsemi modernimi vojaškimi sredstvi najbolj poudarjali pomen letalstva.9 na podlagi njegove vloge pri nemški zasedbi Belgije, nizozemske (prevoz padalcev) in francije maja in junija 1940 ter zracne bitke za anglijo (od avgusta 1940 dalje) so ugotavljali, da je vtisnilo pecat vsemu tedanjemu vojaškemu dogajanju.10 poudarjali so, da tisti, ki obvladuje zracni prostor, obvladuje tudi kopno in morje.11 Zato nemško letalstvo tako silovito napada angleška letališca, pristanišca, vojno industrijo, mesta in živilska skladišca in obenem ustvarja motnje v gospodarskem in socialnem življenju angleškega prebivalstva.12 s tem bi namrec ustvarili ustrezne 8 Slovenec, 15. 2. 1941, Kaj prinaša moderno vojskovanje. Prim. tudi Žabkar, Vojaške doktrine, str. 122. 9 Slovenec, 17. 9. 1939, Kam drvimo?, 10. 5. 1940, Novo ogroženo ozemlje. 10 Slovenec, 14. 5. 1940, Na vsej zahodni fronti se razvija boj za življenje in smrt, 15. 9. 1940, Sovjetska politika, 19. 9. 1940, Drin (dr. Ivan Ahcin), Anglija v težki uri, 17. 10. 1940, Preseljevanje narodov v sedanji vojni. 11 Slovenec, 19. 9. 1940, Drin (dr. Ivan Ahcin), Anglija v težki uri. Prim. tudi Slovenec, 17. 10. 1940, Preseljevanje naro dov v sedanji vojni. 12 Slovenec, 13. 9. 1940, Drin (dr. Ivan Ahcin), Boj za London, 19. 9. 1940, Drin (dr. Ivan Ahcin), Anglija v težki uri, 10. 12. 1940, Kaj bo?, 8. 1. 1941, Kaj bo zdaj?, 18. 2. 1941, Velike priprave, 11. 3. 1941, Ameriška pomoc Angliji. – Slovenec je že novembra 1939 opozarjal, da ne obstaja ucinkovita zašcita civilnega prebivalstva pred napadi iz zraka. Ocenjeval je, da proti napadalcu, ki razpolaga z velikim številom letal, ni mogoce vzpostaviti uspešne aktivne obrambe (protiletalsko topništvo, lovska letala), zato kot edino sredstvo preostane le dobro organizirana pasivna obramba (organizacija sanitetne, kemicne in tehnicne službe, gradnja zaklonišc itd.). S tem se lahko, ce se že ne more prepreciti, vsaj zmanjša in oslabi nevarnost napadov iz zraka. (Slovenec, 26. 11. 1939, O potrebi zašcite prebivalstva pred napadi iz zraka.) Letalsko doktrino, ki izhaja iz tega, da so šibka tocka industrijskih držav gosto naseljena mesta in njihova infrastruktura, je v casu po prvi svetovni vojni oblikoval italijanski general Guilio pogoje za izkrcanje nemške kopenske vojske, ki bi jo na angleško ozemlje s severne francoske obale prepeljali z ladjami in izkrcevalnimi colni.13 Slovenec je opozoril, da imajo nemški izkrcevalni colni lastna pogonska sredstva in so varni pred torpedi, ker ne segajo globoko v vodo, poleg tega pa jih zaradi majhne višine vojne ladje težko zadenejo s topovi. seveda pa bi bila njihova uspešna uporaba možna le, ce bi jih lastno letalstvo zašcitilo pred sovražnim letalstvom.14 Slovenec je ob tem opozoril še na obalni obrambni sistem (utrjene postojanke z mocnim topništvom, strelski jarki, minska polja), ki bi ga nemci morali obvladati ob morebitnem izkrcanju svoje vojske na angleški obali.15 Drugo pomembno moderno vojaško sredstvo, na katerega so opozarjali v katoliškem taboru, so bile podmornice. Slovenec je poudarjal njihov pomen v vojni na morju, saj so postale neprimerno nevarnejše in sposobne bistveno vecjega akcijskega dosega kot v prejšnji vojni. Katoliški tisk je bil posebej pozoren zlasti na delovanje nemških podmornic proti trgovskim ladjam, ki so v spremstvu angleških vojaških ladij iz Združenih držav amerike prevažale vojaški material, surovine in živila v anglijo. opozarjal je na hude izgube, ki so jih nemške podmornice prizadejale angleškemu trgovskemu in vojaškemu ladjevju, obenem pa še na njihov dominanten položaj v prostorsko omejenem rokavskem prelivu, kjer so veliko bolj nevarne kot pa velike angleške oklepnice, ki nasprotniku nudijo velik cilj in so na dalec vidne. poleg podmornic so v Slovencu opozarjali še na uporabo pomorskih min, ki so pomemben sestavni del vojne na morju.16 Douhet. Predlagal je, naj namesto kopenskih napadov letalstvo podnevi in ponoci sistematicno napada mesta in njihovo infrastrukturo z namenom, da se bo prebivalstvo mest po soocenju z grozotami bombardiranj obrnilo proti lastni vladi in jo prisililo v kapitulacijo. (Žabkar, Vojaške doktrine, str. 123, op. 19) 13 Slovenec, 13. 9. 1940, Drin (dr. Ivan Ahcin), Boj za London, 8. 1. 1941, Kaj bo zdaj?, 18. 2. 1941, Velike priprave. 14 Slovenec, 13. 9. 1940, Drin (dr. Ivan Ahcin), Boj za London. 15 Slovenec, 17. 7. 1940, Angleška obramba. 16 Slovenec, 24. 11. 1939, Vojna na morju vedno hujša, 26. 11. 1939, Izpodrezavanje ali »dragiranje« min, 19. 9. 1940, Drin (dr. Ivan Ahcin), Anglija v težki uri, 10. 12. 1940, Kaj bo?, 18. 2. 1941, Velike priprave, 11. 3. 1941, Ameriška pomoc Angliji. VSE ZA ZGODOVINO Jurij Perovšek, »StOJIMO PO VSEJ VErJEtNOStI PrED NAJStrAhOtNEJšO …« ZGODOVINA ZA VSE poleg vojne v Zahodni evropi so v katoliškem taboru spremljali tudi njen potek na evropskem severovzhodu. Z vidika izvajanja vojaških doktrin so se osredotocili na sovjetsko-finsko vojno (november 1939 – marec 1940) in po njenem koncu predstavili razmišljanje višjega finskega castnika, ki je bilo o delovanju rdece armade v omenjenem vojaškem spopadu objavljeno v švicarskem tisku. finski castnik je opozoril, da je sovjetska stran, ki je v spopadu zmagala, sprva slabo izvajala svoje vojaške aktivnosti. poleg tega je nasprotnika podcenjevala, kar sta pokazala številcno stanje in kakovost armade, ki je napadla finske meje. med sovjetskim letalstvom in kopenskimi silami ter njihovimi operacijami ni bilo sodelovanja, sovjetski letalci so zgolj bombardirali kolikor mogoce veliko krajev, da bi povzrocili paniko. sovjeti so se pri tem tudi prevec zanašali na svojo peto kolono na finskem, kjer pa so imeli domoljubni socialisti idejno premoc nad komunisticno stranko.17 finski castnik je ocenil, da je bil nacrt nastopa sovjetskih armad s teoreticnega stališca sicer izvrsten: ena armada naj bi prebila t. i. mannerheimovo crto na karelijski ožini, druga pa naj bi na dolgi vzhodni in severni finski meji izvedla obkolitev te crte. prakticno pa je bil ta nacrt ponesrecen, predvsem na severu, kjer naj bi delovale motorizirane divizije v globoko zasneženi in gozdnati ravnici, v kateri ni skoraj nic cest. usoda na sever poslanih divizij je bila zapecatena že tedaj, ko so se zacele premikati. razvile so se lahko samo v vertikalni crti, tako da so bojno delovali samo tisti, ki so bili na celu dolge in ozke kolone. nasproti sovjetskim motoriziranim enotam so se zato lahko finci bojevali na smuceh in zaradi neomejene gibcnosti obkoljevali cele sovjetske oklopne oddelke, kar ne bi bilo mogoce v deželi z gostim cestnim omrežjem in manjšimi razdaljami, kot so na finskem. vrhovno poveljstvo sovjetske armade je nato po hudih neuspehih opustilo taktiko motoriziranih divizij v globokem snegu brez cest in na ozemlju, posejanem z gozdovi. svojo severno armado je po finskem vzorcu razdelilo v patrulje na smuceh.18 ustrezen nacin bojevanja pa je sovjetska stran izbrala na karelijski ožini. uporabila je nemški nacin hkratnega navala tankov, ki skušajo prebiti sovražnikovo utrjeno crto na kolikor mogoce 17 Slovenec, 27. 6. 1940, Rdeca armada. 18 Prav tam. veliko tockah, zanemarjajoc zvezano frontalno crto, tako da lahko nasprotnika obkoljujejo z vseh strani. pri tem je bilo v prid sovjetskih sil tudi dejstvo, da so bili finci brez rezerv, zadostnega števila tankov in drugih motoriziranih sredstev, ter da so bili preutrujeni. na tej fronti se je rdeci armadi pocasi posrecilo doseci ucinkovito sodelovanje tankov, pehote, topništva in letal, kar je odlocilo zmago tudi na zahodu. izkazale so se tudi sovjetske padalske cete, vendar je njihov poln uspeh onemogocilo mocno gozdnato in z jezeri posejano finsko ozemlje.19 finski castnik je razclenil tudi nacin vodenja boja sovjetskih vojaških enot. opozoril je, da je sovjetska armada po stari ruski tradiciji izvajala množicne napade. tako so lahko poveljniki kljub najvecjim izgubam in neuspehom tedne in tedne vodili napade na izbrane cilje, ne da bi vztrajnost cet in njihova morala popustila. hrabrost sovjetskega vojaka ni izhajala iz politicnega prepricanja, pac pa iz cuta dolžnosti, ki predstavlja pri rusih vecji motiv kot t. i. prepricanje v zahodnem pome- nu besede. Ceprav so finci obkolili cele divizije, se ni vdala nobena sovjetska enota. seveda pa gre to pripisati »tudi politicnim komisarjem rdece armade, ki so spretni propagandisti in znajo cloveka dobro dresirati«. finski castnik je svoje razmišljanje sklenil z ugotovitvijo, da se je lahko vrhovno poveljstvo sovjetske armade iz vojne s finsko dosti naucilo. predvsem je spoznalo tehnicne napake pri tankih, ki so imeli preslabe oklepe, da bi prenesli udarno silo modernega protitankovskega topništva. Kljub izkušnjam, ki jih je sovjetska vojska pridobila v spopadu s finsko, pa je bil preprican, da rdeca armada tudi v bodocnosti ne bo postala »tisti nepremagljivi valjar, ,ki vse pod seboj pohodi’, kakor se to danes od gotove strani razglaša in kakor so svojcas slovani in drugi mislili o carski armadi«. na drugi strani pa je menil, da »tudi ni tista slabo oborožena in brezmocna creda, za katero so jo proglašali lani (leta 1939 – op. J. p.) vojni porocevalci zahodnih velesil. nasproti taki armadi, kakor je nemška, bi sovjetska gotovo ne vzdržala «, prišla pa bi »prav tako kakor carska mocno v poštev proti nasprotniku, ki bi se moral boriti na vec frontah, kakor tudi proti vsaki armadi, ki ni tako na višku, kakor je pruska.«20 19 Prav tam. 20 Prav tam. – Podobna opozorila, ki so zadevala nacin vo denja boja sovjetskih vojaških enot proti Fincem (množic VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 totalna vojna v slovenskem katoliškem taboru so obravnavali tudi vprašanje posebnih oblik operacionalizacije vojaških doktrin. Ker je v novi vojni postala nafta »duša vsega vojskovanja«,21 to je gonilno sredstvo motoriziranih kopenskih armad, letalstva in ladjevja, je Slovenec opozarjal na novo »strategijo petroleja«, ki so jo izvajale vojskujoce strani. strategija je imela dvojen cilj: »prvic, nasprotniku odvzeti cim vec virov za dobavo petroleja (nafte – op. J. p.), mu delati cim vec težav pri njegovem prevažanju in mu uniciti cim vec njegovih zalog, drugic pa dobiti zase na razpolago cim vec petrolejske proizvodnje (… in) skrbno varovati svoje zaloge proti sovražnim napadom«.22 Slovenec je obravnaval tudi vprašanje izvajanja vojnih dejavnosti brez orožja. v tej zvezi je opozarjal na na uporaba cloveških in tehnicnih potencialov), so v slovenskem katoliškem tisku objavili že pred objavo zgoraj predstavljenega razmišljanja finskega castnika. (Slovenec, 22. 12. 1939, Nauki finskega bojišca, 21. 2. 1940, Drin (dr. Ivan Ahcin), Kaj se odloca na Finskem.) 21 Slovenec, 31. 10. 1940, Strategija petroleja. Prim. tudi Slovenec, 9. 1. 1941, Vloga kemije v sodobni vojski. 22 Slovenec, 31. 10. 1940, Strategija petroleja. nevarne ucinke propagandne oziroma psihološke vojne in vloge radia v njej.23 u tudi v drugi najmocnejši slovenski politicni skupini – liberalnem taboru – so izhajali iz temeljne ugotovitve, da ima nova svetovna vojna totalni znacaj.24 totalno vojno so razumeli kot povezavo bliskovite vojne, istocasnega izvajanja vojnih dejavnosti brez orožja (psihološka, diplomatska, gospodarska vojna) in frontne vojne. Ko so pisali o bliskoviti vojni, ki jo je vodilno liberalno glasilo Jutro pojasnilo kot hkratno uporabo vseh vojnih sredstev (kopenskih, pomorskih in letalskih sil) z namenom naglega unicenja sovražnika, so liberalci posebej poudarili pomen letalstva. opozorili so na njegovo odlocilno vlogo pri nemški zasedbi poljske, Danske in norveške, septembra 1939 in spomladi 1940, in obenem poudarili, da je pomemben dejavnik tudi pri vzpostavljanju vojaške 23 Slovenec, 10. 9. 1939, Proti laži in neumnosti, 12. 1. 1940, Drin (dr. Ivan Ahcin), Nepojmljiva vojska. 24 Jutro, 30. 11. 1939, Trije meseci vojne, 18. 5. 1940, Tri va žne uredbe. VSE ZA ZGODOVINO Jurij Perovšek, »StOJIMO PO VSEJ VErJEtNOStI PrED NAJStrAhOtNEJšO …« ZGODOVINA ZA VSE premoci na morju.25 uspešna uporaba letalstva v pomorski vojni jih je navedla tudi k odgovoru na vprašanje, ali je še umestno graditi vojne ladje. Jutro je v tej zvezi najprej opozorilo, da so ladje dober cilj za obstreljevanje iz zraka, ker se bombniku ne morejo izmakniti, poleg tega pa sredstva, potrebna za zgraditev ene vojne ladje, zadostujejo za izdelavo celotnega letalskega oddelka. Zato so nekateri »takoj obsodili vojne ladje na smrt ter jih oznacili kot preostanek one dobe, ko si tehnika še ni bila osvojila zraka«. Jutro takemu stališcu ni pritrdilo, ceprav je priznalo, da so vojni dogodki pokazali ranljivost vojaškega ladjevja, ki ga je treba umakniti v oddaljena pristanišca in ga uporabiti samo tam, kjer se eno ladjevje postavi nasproti drugemu. toda obenem je opozorilo, da se je pokazala velika korist vojnega ladjevja pri zapori sovražnih obal in zašciti tovornih ladij, ki prevažajo živila za civilno prebivalstvo, vojne potrebšcine in tudi vojake. sodilo je, da vprašanje še ni dokoncno rešeno in bo morda šele ob koncu vojne moc ugotoviti, koliko vojaško ladjevje še ustreza zahtevam sodobnega bojevanja, ko je težišce napadov prešlo na letalstvo.26 v podkrepitev svojih ocen je Jutro iz Deutsche Allgemeine Zeitung povzelo stališca, ki jih je o gornjem vprašanju konec leta 1940 zagovarjal nemški kontraadmiral reinhold gadow. v svojem razmišljanju je poudaril, da dotedanji vojni dogodki še niso dokazali popolne prevlade letalstva na eni strani in popolne nepotrebnosti vojaškega ladjevja na drugi. priznaval je sicer, da lahko srednji in težki bombniki ladjam povzrocijo znatno škodo, ce je izstrelek nanje namerjen iz ugodne lege. Dober zadetek namrec na krovu unici vse tehnicne naprave, protiletalsko obrambo, žaromete, topove, priprave za dostavo streliva iz ladijskih skladišc ter letala, ki so morebiti na njem. s tem se seveda znatno zniža bojna sposobnost linijske ladje, v posebno ugodnih okolišcinah ni izkljuceno tudi njeno popolno unicenje. vojno ladjevje je torej dobilo v letalstvu nasprotnika, s katerim mora resno racunati, vendar pa to še ne pomeni, da je postalo nepotrebno.27 25 Jutro, 28. 2. 1940, Med nevtralci, 16. 4. 1940, Vojaški ra zvoj na terenu, 4. 5. 1940, Od vojne na severu do sredo zemske vihre, 15. 5. 1940, »Prava vojna«. 26 Jutro, 1. 1. 1941, Z evropske celine do oceanskih razdalj. 27 Prav tam. gadow je opozoril, da so nove vojne ladje bistveno mocneje grajene, kot so bile do tedaj. predvsem imajo mocnejši jekleni oklep, povecano pa je tudi topništvo, ki naj bi ladjo varovalo pred letali. tako imajo nove vojne ladje, ki jih gradijo v ZDa, že po 50 protiletalskih topov razlicnih kalibrov. gadow je med letala, ki so za vojne ladje najbolj nevarna, uvrstil strmoglavce in torpedna letala. v svoji koncni sodbi pa se je pridružil ameriškim strokovnjakom, ki so poudarjali, da so letala in podmornice, zlasti ko sodelujejo, za vojne ladje hudi nasprotniki, medtem ko so na odprtih oceanih velike vojne ladje ohranile svoj dotedanji pomen.28 Bistveno vecjo razgibanost, ki jo je v moderno vojskovanje vneslo letalstvo, so v liberalnem taboru ocenili tudi z vidika uporabe padalskih enot. poudarili so, da predstavlja najbolj sodobno metodo letalskega vojskovanja, ki pa je ucinkovita le, ce je nasprotnik presenecen in ne uspe urediti svoje obrambe. Koncne sodbe o uporabi padalskih enot pa niso izrekli, saj so menili, da je še ni mogoce oblikovati.29 glede uporabe letalstva v tedanjih vojnih operacijah v evropi so obravnavali tudi njegovo vlogo v zracni bitki za anglijo. tako kot v katoliškem taboru, so tudi v liberalnem ocenili, da je namen nemškega bombardiranja londona in najpomembnejših vojaških industrijskih središc pripraviti ustrezne pogoje za kasnejše izkrcanje nemške kopenske vojske na angleškem ozemlju. pristavili pa so, da je težko presoditi, koliko je nemška letalska ofenziva ucinkovita kot sredstvo za olajšanje ali omogocanje drugih akcij, predvsem poizkusa izkrcanja.30 glede drugih modernih vojaških sredstev in izvajanja vojaških dejavnosti so opozorili še na pomembno vlogo motoriziranih vojaških enot in uporabo pomorskih min v vojni na morju.31 opozarjali so tudi na nevarne ucinke propagandne oziroma psihološke vojne in vloge radia v njej ter pozivali v boj proti njenim zavajajocim ucinkom in malodušju, ki bi lahko nastalo na njeni podlagi.32 Kar zadeva psihološki dejavnik 28 Prav tam. 29 Jutro, 15. 5. 1940, »Prava vojna«. 30 Jutro, 5. 12. 1940, Položaj pred zimo. 31 Jutro, 15. 6. 1940, Obracun in obeti, 16. 4. 1940, Vojaški razvoj na severu. 32 Jutro, 17. 9. 1939, Vojna in živci, 17. 3. 1940, Vojna in jav nost, 11. 5. 1940, Novo bojišce, 9. 1. 1941, Boj proti ma lodušju, 16. 1. 1941, Pogoji zaupanja, 19. 1. 1941, Radio v službi naroda, 8. 3. 1941, Samozavest in zaupanje, 12. 3. 1941, Pred novo fazo vojne, 2. 4. 1941, Naše domovin- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 pri izvajanju vojaških operacij, so opozarjali še na pomen motiviranosti vojaštva za uspešno uresnicitev nacrtovanih ciljev.33 o vprašanju uporabe oboroženih sil in vojaških sredstev pa so v liberalnem taboru razmišljali tudi z vidika ustreznih vremenskih pogojev, potrebnih za uspešno izvajanje vojaških operacij. marca 1941 je Jutro ugotavljalo, da nastop pomladi prinaša zmanjšanje vremenskih nevšecnosti in omogoca prenos bojevanja na morje, kjer so naravne in vremenske razmere bistveno vecjega pomena kot na kopnem. to je zlasti pomembno za morje okoli britanskega otocja, kjer so spomladi viharji manj pogosti in siloviti, megle manj goste in nepregledne, manj je tudi oblacno in manj je dežja. po Jutru so namrec lahko bile jesenske in zimske vremenske nevšecnosti okoli otocja vzrok, da nemci do tedaj še niso izvedli izkrcanja prek morja na angleška tla. možno pa je bilo tudi, da priprave na izkrcanje še niso bile koncane.34 Kljub pomenu, ki ga je za tedanje vojaške operacije imela sprememba letnega casa, pa je Jutro opozorilo, da vremenske razmere tudi spomladi za bojevanje niso vedno ugodne. poudarilo je, da tedaj postaja dan daljši, kar povecuje ovire za nocne zracne napade. poleg tega so spomladi noci manj svetle, kar je sicer važen pogoj za ucinkovito izvedbo nocnih bombardiranj. pac pa se lahko spomladi letala brez težav dvignejo v vecje višine, ker jih mraz v višjih zracnih plasteh ne ovira toliko kot pozimi.35 razen vojskovališca okoli britanskega otocja je Jutro opozorilo še na vojskovališce v albaniji (od tu je italijanska vojska oktobra 1940 napadla grcijo), kjer je imela sprememba letnega casa prav tako velik pomen, saj so tam zime hude in z veliko snega. velik pomen je pripisalo tudi odlocitvi velike Britanije, da so njene vojaške sile decembra 1940 iz egipta izvedle (uspešno) ofenzivo proti italijanom, ki so jih septembra napadli iz libije. po Jutrovem poudarku je bila namrec na tistem obmocju zima najbolj ugoden cas za vecje vojne akcije, saj je takrat najmanj vroce in najbolj verjetno, da pade tudi dež, medtem ko slabo stran predsta ske dolžnosti; dr. Branko Vrcon, Nova faza vojne, Misel in delo, VI/4, Ljubljana, 1940, str. 91, 93–94. 33 Jutro, 15. 6. 1940, Obracun in obeti. 34 Jutro, 4. 3. 1941, Vojna ugibanja ob koncu zime. 35 Prav tam. vljajo pešceni viharji, ki so tedaj najpogostejši in najbolj siloviti.36 o vprašanju organizacije, priprave in izvajanja vojaških dejavnosti pa so v liberalnem taboru razmišljali tudi na tedaj zelo izviren nacin. ocenjevali so namrec, da bi bilo treba vanje vkljuciti tudi civilno prebivalstvo. na to je opozorilo Jutro, ki je sredi maja 1940 poudarilo, da se v casu total- ne vojne »noben problem narodnega in državnega življenja (…) ne da vec posebej obravnavati. vse je povezano med seboj. oborožena obrambna sila države ni vec nekaj za sebe obstojecega in vojak ne preneha tam, kjer neha uniforma.«37 po reviji Nova Rijec je povzelo tudi poudarek, da v novih razmerah »ni vec dolžnost samo vojakov in njihovih poveljnikov, da se bore, temvec preide ta dolžnost na vse državljane, tudi na ženske, otroke in starce«.38 Zato se mora – kot je konec maja 1940 zapisal milan gaberšcik – uveljaviti nacelo armada je narod, saj moderni nacin vojskovanja ogroža vse prebivalstvo. vsakdo mora biti pripravljen pomagati oboroženim silam pri obrambi domovine. »Danes moramo vso Jugoslavijo spremeniti v eno samo delavnico, v kateri je vsakomur doloceno delo, ki ga mora opravljati vestno in natancno. napadalec ne sme trciti le ob armado, trciti mora ob ves narod«, je poudaril gaberšcik. »izpricajte urbi et orbi,« je nagovoril slovensko javnost, predvsem študentsko mladino, »da verujete v moc in v usodo svoje domovine, (in) da se boste odzvali njenemu prvemu pozivu. (…) armada je pripravljena – tudi narod mora biti.«39 u v marksisticnem taboru so vprašanje vojaških doktrin obravnavali na obeh njegovih idejnopoliticnih polih – socialisticnem in komunisticnem. socialisti so – tako kot tudi slovenska JrZ in Jns – precej pozornosti namenili vlogi in pomenu modernih vojaških sredstev v novem vojaškem spopadu. med njimi so posebej opozorili na letalstvo in motorizirane vojaške enote. socialisticno glasilo Delavska politika je pisalo o uporabi letalstva v sovjetsko-finski vojni, o njegovi pomembni vlogi v nemških vojnih operacijah na norveškem 36 Prav tam. 37 Jutro, 18. 5. 1940, Tri važne uredbe. 38 Jutro, 27. 5. 1940, Armada je narod ves. 39 Prav tam, Milan Gaberšcik, Akademska mladina in ar mada. VSE ZA ZGODOVINO Jurij Perovšek, »StOJIMO PO VSEJ VErJEtNOStI PrED NAJStrAhOtNEJšO …« ZGODOVINA ZA VSE Nemška oklopna križarka Admiral Graf von Spee, splovljena 6. 1. 1936. Ob izbruhu vojne je bila na Atlantiku. Od septembra do decembra 1939 je potopila 9 britanskih trgovskih ladij. Po boju z britanskimi pomorskimi silami pri ustju reke rio de la Plate, v katerem je bila poškodovana, jo je posadka 17. 12. 1939 potopila pri Montevideu. (aprila 1940), v Belgiji in na nizozemskem, ter v vojni za anglijo.40 Delavska politika je ob tem opozorila na nov nacin bojevanja, uveden z uporabo padalskih enot. na podlagi sorazmerno precej uspešne nizozemske in belgijske zavrnitve nemških padalskih enot spomladi 1940 pa je menila, da se omenjeni nacin bojevanja v glavnem ni obnesel. 41 socialisti so poudarili bistveno vecji pomen neposrednega bojnega delovanja letalstva. osredinili so se na njegovo vlogo v nemškem napadu na anglijo, ki so jo vecplastno ocenili. glavni poudarek v oceni socialistov je bil, da so nemški letalski napadi uvod za splošen napad nemcije na anglijo, saj bo hitler skušal izkrcati svoje enote na angleškem ozemlju. nemci si zato prizadevajo uniciti angleško letalstvo ter letalska in morska oporišca, obalne baterije, industrijo in prometne naprave, da bi ob izkrcanju onemogocili sovražnikov odpor. 42 Delavska politika je ob tem opozorila še na psihološki ucinek nemških bombardiranj. Bom 40 Delavska politika (dalje: DP), 15. 2. 1940, Neprestani strašni boji na Mannerheimovi obrambni crti, 30. 4. 1940, Boji za posest Norveške, 16. 5. 1940, Nemci spušcajo vojsko s padobrani v zaledju, 21. 5. 1940, Ogromne cloveške žrtve, 17. 8. 1940, Najvecje letalske bitke nad Kanalom in južno Anglijo, 5. 10. 1940, Rusko mnenje o izgledih nemške invazije, 10. 10. 1940, Neprestani letalski napadi, 24. 10. 1940, Letalska vojna pozimi, 4. 2. 1941, Pricakujejo napad na Anglijo. Prim. tudi DP, 4. 7. 1940, Priprave za spopad z Anglijo. 41 DP, 16. 5. 1940, Nemci spušcajo vojsko s padobrani v zaledju. 42 DP, 17. 8. 1940, Najvecje letalske bitke nad kanalom in južno Anglijo, 21. 9. 1940, Letalski napadi na London, 24. 9. 1940, Bombe rušijo, 4. 2. 1941, Pricakujejo napad na bardiranje angleških mest in civilnih ciljev naj bi namrec med prebivalstvom zasejalo malodušje in politicno nezadovoljstvo, kar naj bi pripomoglo k uspešni invaziji na anglijo.43 ta ocena socialistov se je ujemala z njihovimi pogledi na psihološko in propagandno vojno, o kateri so menili, da predstavlja pomemben vidik sodobnega izvajanja vojnih dejavnosti.44 Kot posebno obliko izvajanja vojnih dejavnosti brez orožja, so poudarili tudi diplomatsko dejavnost. prek nje je namrec mogoce »izvajati na svojega nasprotnika pritisk, mu z grožnjo preplašiti zaveznika, ali pa prepricati tistega, ki bi prišel v poštev kot zaveznik, da je bolje zanj, ako se ne spušca v nobeno podobno akcijo«.45 Drugo pomembno moderno vojaško sredstvo, na katerega so opozorili socialisti – motorizirane vojaške enote –, je bilo po njihovem poudarku kljucnega pomena za hitro in globinsko osvajanje sovražnikovega prostora. Delavska politika je opozorila zlasti na vlogo tankovskih enot, ki pa jim mora slediti pehota, da lahko prodirajoca stran v spopadu utrdi svoje pozicije na osvojenem ozemlju. socialisti so svoje poglede na vlogo motoriziranih vojaških enot oblikovali na podlagi spremljanja sovjetsko-finske vojne ter nemških vojaških operacij na norveškem in zahodnoevropskem vojskovališcu.46 med vidnimi dejavniki sodobne vojne so poudarili še podmornice in podmorske mine. ob tem so menili, da je vojna mornarica, kljub izpopolnitvi letalstva, ohranila svoj dotedanji pomen, glede vojaških plovil pa so opozorili še na uvajanje manjših colnov za prevoz pehotnih enot, ki so jih izdelali nemci za nacrtovano izkrcanje v angliji.47 Anglijo. – Prim. tudi DP, 5. 10. 1940, Rusko mnenje o izgledih nemške invazije. 43 DP, 21. 9. 1940, Letalski napadi na London, 10. 10. 1940, Neprestani letalski napadi, 24. 10. 1940, Letalska vojna pozimi. 44 DP, 23. 12. 1939, O propagandi v vojnem casu, 23. 5. 1940, Težkoce naj nam bodo v bodrilo k solidarnosti, 1. 6. 1940, Peta kolona v akciji, 9. 7. 1940, Huda reakcija nam ne sme jemati poguma. 45 DP, 29. 10. 1940, Diplomatski napori za zakljucitev vojne. 46 DP, 9. 3. 1940, Boji za Viipurski zaliv se nadaljujejo, 30. 4. 1940, Boji za posest Norveške, 18. 5. 1940, Milijonske armade v boju od Holandske do Sedana, 21. 5. 1940, Ogromne cloveške žrtve, 23. 5. 1940, Veliki boji v severozapadni Franciji, 25. 5. 1940, Prodor Nemcev do Rokavskega preliva. 47 DP, 14. 11. 1939, Na vojnih frontah doslej skoraj tišina, 9. 7. 1940, Za premoc na morju in v zraku, 18. 7. 1940, Boji v VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 tako kot v katoliškem in liberalnem taboru so tudi v socialisticnemu delu marksisticnega tabora kot poseben dejavnik uporabe vojaških sredstev poudarili vremenske in terenske razmere. v zacetku leta 1940 so opozarjali, da je ostra zima na finskem sovjetski vojski onemogocila izvajanje operacij vecjega obsega in da bo podoben ucinek imel tudi nastop pomladi, ko se bo do tedaj zamrznjena finska pokrajina spremenila v neprehodna mocvirja in jezera.48 na omejevalni vpliv vremenskih in terenskih razmer na vojaške dejavnosti so opozarjali tudi ob nemški zasedbi norveške, saj je bila aprila 1940 na njenem vecidel goratem ozemlju še zima.49 med italijansko-angleško vojno v vzhodni afriki (julij – september 1940) pa so kot omejevalni dejavnik za izvajanje vojaških akcij poudarili deževno obdobje in menili, da se bodo po njegovem koncu na tem vojskovališcu verjetno zacele obsežne vojaške operacije.50 socialisti so posebej opozorili na vpliv vremena pri uporabi letalskih in pomorskih vojaških sil. osredinili so se na nemški napad na anglijo in poudarjali, da nemške letalske napade v zimskem casu otežuje slabo vreme.51 prav tako so opozarjali, da je izkrcanje nemške vojske v angliji v casu od jeseni do pomladi težko izvedljivo, saj je tedaj morje v rokavskem prelivu viharno in prekrito z gosto meglo. takih razmer pa mali izkrcevalni colni, podmornice in pomožne vojne ladje ne prenesejo, medtem ko se velikih vojnih ladij ne more uporabiti, ker bi prišle pod udar obalnih baterij.52 poleg razclenjevanja okolišcin in uporabe modernih vojaških sredstev v novem vojaškem spopadu so socialisti posebej obravnavali tudi vprašanje nacina vojskovanja. v tej zvezi so opozorili na t. i. gospodarsko vojno, to je nacrtno izcrpavanje nasprotnikovih gospodarskih sil z name- Afriki postajajo srditejši, 1. 10. 1940, Ali je še mogoc vdor v Anglijo? 48 DP, 6. 1. 1940, Na finskih bojišcih zastoj vojnih operacij, 15. 2. 1940, Neprestani strašni boji na Mannerheimovi obrambni crti. 49 DP, 30. 4. 1940, Boji za posest Norveške. 50 DP, 26. 9. 1940, Južno-afriška Unija ter angleško-italijan ska vojna. 51 DP, 24. 10. 1940, Letalska vojna pozimi, 28. 1. 1941, Šest dni skoro brez letalskih napadov na zapadu, 4. 2. 1941, Pricakujejo napad na Anglijo, 30. 1. 1941, Vremenske prilike in vojna. Prim. tudi DP, 5. 10. 1940, Rusko mnenje o izgledih nemške invazije. 52 DP, 1. 10. 1940, Ali je še mogoc vdor v Anglijo?, 30. 1. 1941, Vremenske prilike in vojna. nom oslabiti njegovo udarno in obrambno moc. Kot primer takega vojskovanja je Delavska politika navedla pomorsko zaporo nemcije, ki sta jo, da bi ji preprecili dobavo surovin, goriva in živil, jeseni 1939 proti njej uvedli anglija in francija. spomladi 1940 sta si tudi prizadevali, da bi zavrli izvoz živil z Balkana, nafte iz romunije in železa iz Švedske v nemcijo. Delavska politika je opozorila tudi na nemške protiukrepe: bombardiranje angleških industrijskih središc in delovanje predvsem nemških podmorniških sil, da bi preprecili dovoz živil in vojaškega materiala iz ZDa v anglijo; ko naj bi bila tonaža angleške trgovske mornarice tako razredcena, da bi bila redna preskrba anglije onemogocena, naj bi nemcija izvedla invazijo na anglijo. 53 socialisti so opozorili tudi na neposredno izcrpavanje nasprotnikove žive vojaške sile. Kot primer so navedli ravnanje vojskujocih se armad v sovjetsko-finski vojni. Ko je rdeca armada februarja 1940 napadala mocno utrjeno mannerheimovo obrambno crto, so poudarili, da njeni napadi zahtevajo »ogromno žrtev, toda rusko armadno poveljstvo ima na razpolago dovolj cloveškega materiala, da nadomesti vse izgube«, obenem pa racuna, »da finska vojska nima rezerv, ki bi lahko zamenjale cete v prvih pozicijah. tako se finske cete bore po vec dni neprestano, brez pocitka. v takem položaju pa vojak trajno ne more vzdržati, ker opeša telesno in duševno. – Zgodilo bi se lahko, da finska vojska vsled telesne izcrpanosti postane nesposobna za nadaljnjo obrambo ter bi ruska armada zavzela obrambno linijo v casu, ko bi sovražnik takorekoc spal.«54 Delavska politika je podobno ravnanje opazila tudi pri finski armadi. v zacetku marca 1940 je porocala, da so finci »severnovzhodno od ladoškega jezera (…) unicili 34. sovjetsko tankovsko divizijo. ta divizija je obticala v snegu in ledu, odrezana v pusti pokrajini. – Štab divizije je formiral iz tankov in ostalih oklopnih vozov trdnjavo v obliki elipse v preseku kakšnih 500 m in 1600 m v dolžino (tak nacin bojevanja so poznali že tudi husiti). finci te divizije niso napadali, dokler je niso izstradali, šele nato so se razvili 53 DP, 9. 9. 1939, Vojna do gospodarskega unicenja, 14. 11. 1939, Na vojnih frontah doslej skoraj tišina, 4. 4. 1940, Gospodarska vojna proti Nemciji cedalje hujša, 4. 7. 1940, Priprave za spopad z Anglijo, 29. 10. 1940, Diplomatski napori za zakljucitev vojne, 12. 11. 1940, Nemcija poskuša izvesti blokado Anglije. 54 DP, 13. 2. 1940, Boji na Finskem se vodijo z vso silovito stjo. VSE ZA ZGODOVINO Jurij Perovšek, »StOJIMO PO VSEJ VErJEtNOStI PrED NAJStrAhOtNEJšO …« ZGODOVINA ZA VSE boji, ki so vodili do unicenja divizije, kateri rusko armadno vodstvo ni moglo poslati pomoci razen z letali, kar pa je bilo mnogo premalo.«55 u v drugem – komunisticnemu delu marksisticnega tabora so v svojih pogledih na vprašanje vojne in vojaških doktrin v letih 1939–1941 izhajali iz temeljnih poudarkov ustanovnega kongresa Kps, ki se je zbral 17. in 18. aprila 1937 na Cebinah. Kongres je med drugim poudaril, da je slovenski narod med tistimi narodi, ki jih nemški in italijanski osvajalni cilji najbolj ogrožajo.56 skladno s tem so slovenski komunisti v svojih politicnih nacrtih in delu upoštevali tudi verjetnost nastopa vojnih razmer, ki pa so ga povezovali s svojim revolucionarnim družbenim in politicnim programom. pri tem so se opirali na tedanje usmeritve vodstva Komunisticne partije Jugoslavije (KpJ), ki je oblikovalo poglede jugoslovanskih komunistov na vprašanje vojaških doktrin. v tem smislu je bila zelo pomembna peta državna konferenca KpJ, zbrana od 19. do 23. oktobra 1940 v Zagrebu. na konferenci so poudarili, da morajo komunisti politicno delovati tudi v oboroženih silah Kraljevine Jugoslavije. to pomeni, da morajo delavce in kmete, ki služijo vojaški rok, vzpodbujati k temu, da v oboroženih silah uvedejo svojo lastno disciplino, organizirajo in povežejo svoje vrste ter pridobivajo vojaške vešcine, da bi lahko »jutri v strnjenih vrstah z orožjem v rokah krenili v boj za obrambo svojih pravih (revolucionarnih – op. J. p.) interesov«.57 KpJ je torej slabega pol leta pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo zacela posvecati precejšnjo pozornost svoji strategiji v vojni in je med drugim ocenjevala, da je treba v fazi zbiranja revolucionarnih sil zase pridobiti tudi pripadnike vojske.58 55 DP, 9. 3. 1940, Boji za Viipurski zaliv se nadaljujejo. 56 Delavci! Delovno ljudstvo! Slovenci! V: Zbornik ob štiri desetletnici ustanovnega kongresa KPS (razprave in do kumenti), CZP Komunist, Ljubljana, 1977, str. 274–275. 57 Izvori za istoriju Saveza komunista Jugoslavije, peta ze maljska konferencja KPJ (19–23. oktobar 1940), I/10, Iz davacki centar Komunist, Beograd, 1980, dok. št. 6, Re ferat o radu KPJ u jugoslovenskoj vojsci [Izvestilac Mitar Bakic], str. 146, 153. 58 Damijan Guštin, Konceptualni razvoj partizanstva na Slovenskem v letu 1941. V: Prispevki za novejšo zgodovi no, XXXII/1–2, Ljubljana, 1992, str. 110 (Guštin, Koncep tualni razvoj partizanstva). Kljucni premislek KpJ v pripravah na vojno in z njo povezano uporabo vojaških doktrin pa je pomenila študija Strategija in taktika oborožene vstaje, izdelana februarja ali marca 1941 kot osnova za predavanje Josipa Broza - tita v partijski šoli centralnega komiteja KpJ v Dubravi. Študija je najprej poudarila, da je vstaja najvišja oblika razrednega boja, nato pa pojasnila njene nujne sestavne dele: nacrtnost, pripravo delavskega razreda, ki bo nosilec vstaje, izbiro kriticne tocke v dozorevanju revolucije in izbiro pravega trenutka oziroma povoda za vstajo. revolucionarna stranka pri tem ne sme dovoliti, da bi se vstaja zacela spontano, mimo njene organizacije in vodenja. Študija je opozorila še na povezavo splošne stavke kot vzvoda revolucionarnega razpoloženja širokih družbenih slojev in vstaje.59 Študija je precej pozornosti namenila takticnim vprašanjem. glede poulicnih bojev v mestih je kot najboljšo rešitev predlagala gverilo, saj leta namesto boja na barikadah predstavlja gibljivo obrambo. nadalje je opozorila, da je pri tem treba zagotoviti množicnost in ofenzivnost. posebej je poudarila, da je treba izdelati trden predhoden nacrt vstaje, zagotoviti njeno osrednje vodenje in izpeljavo v vec središcih hkrati. Zavzela se je tudi za takojšen prenos vstaje iz mest na podeželje.60 Z vidika vprašanja vojaških doktrin je bilo v študiji najbolj zanimivo razmišljanje o oblikovanju oborožene vojaške sile. Študija je poudarila, da bo morala KpJ, takoj ko bo množicam najavila zacetek oborožene vstaje, ustanoviti bojne vojaške oddelke, t. i. odrede. ti morajo biti vodeni centralno in enotno, saj so le tako omogoceni uspešna mobilizacija, maksimalna uporabnost vojaških odredov ter hitra in odlocna akcija. Študija se je zavzemala za oblikovanje in organiziranje vojaških odredov po teritorialnem in ne po sindikalnem oziroma poklicnem nacelu. prikazala je njihovo formacijsko strukturo in sestavo štabov (poveljnik, politicni funkcionar, vec clanov) ter poudarila pomen vojaške izobrazbe poveljnikov. odrede naj bi ustanovili povsod, kjer se za to pojavi pobuda od spodaj, ne glede na razpoložljivo kolicino orožja. odredi morajo cimprej preiti v akcijo, priprave ne zadostujejo. Kljub hitrosti pa je treba imeti nacrt boja. izdelati je treba operativne nacrte, ki bodo omogocili bojevanje tudi v prime 59 Prav tam, str. 111. 60 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 ru, ce bi bile prekinjene zveze med osrednjim revolucionarnim štabom in odredi.61 Študija je nadalje poudarjala, da mora KpJ pred zacetkom revolucionarne vstaje vzpostaviti zvezo z revolucionarnimi kmeti, delavski razred pa mora njihovo energijo usmerjati v zmago revolucije. vojaška oblika tega sodelovanja naj bi bili obrambni odredi, ki bi šcitili vasi in z nizom drobnih akcij okolico pripravljali na splošno ljudsko vstajo. na dan vstaje bi razdelili orožje, obrambni odredi pa bi zaceli razoroževati žandarmerijo, odstranjevati organe oblasti, zasedati pomembne strateške tocke in sklicevati skupšcine kmetov, na katerih bi uzakonili nov družbeni in politicni položaj ter izvolili organe nove oblasti. obrambni odredi bi postali oboroženi organi nove oblasti. Študija je posebej opozarjala, da revolucija in državljanska vojna ne bosta premocrtni in ne bosta dosegali le uspehov. Ce bi sile protirevolucije dosegle lokalni uspeh, bi se morali obrambni odredi umakniti v težje dostopne kraje in bojevati partizanski boj (bojno delovanje manjših oddelkov prebivalstva), s katerim bi podpirali boj na glavni fronti.62 J. B. tito, ki je dokoncno oblikoval omenjeno študijo, se je ideje o partizanski vojni domislil na podlagi preucevanja marksisticne doktrine o oboroženem ljudstvu, preucevanja nekaterih idej Karla von clausewitza, izkušenj osvobodilnih vojn in revolucij, ter izkušenj prve svetovne vojne, oktobrske revolucije, partizanskega vojskovanja na Kitajskem in španske partizanske vojne proti napoleonu.63 sklepni del študije je obravnaval odnos med oboroženimi silami obstojece jugoslovanske države in ljudsko vstajo. opozarjal je, da je za uspeh vstaje v svoje vrste nujno potrebno pritegniti vsaj del vojske, kar naj bi bilo povsem možno, ker njeno glavnino sestavljajo delavci in kmetje. Zato je za KpJ nemudoma treba zaceti pridobivati tako vojake kot predvsem nižje castnike.64 omenjeni poudarki študije Strategija in taktika oborožene vstaje so bili izhodišce kasnejšega vojskovanja slovenskih in jugoslovanskih partizanskih enot v letih 1941–1945. 61 Prav tam. 62 Prav tam, str. 111–112. 63 Josip Broz Tito, Zbrana dela, VI, CZDO Komunist, Založ ba Borec, Ljubljana, 1980, str. 271, op. 349. 64 Guštin, Konceptualni razvoj partizanstva, str. 112. Bunker na francosko-nemški meji leta 1939. Bunker je bil okra- šen s francoskim petelinom (»gallus«) in angleško zastavo, znamenji, da se tu zacenja svet, ki ga branita francija in Velika Britanija. stališca, ki so jih zagovarjali slovenski komunisti oziroma KpJ o vojni in nacinu izvajanja vojaških dejavnosti, zaokrožajo obravnavo vprašanja doktrin druge svetovne vojne v pogledih slovenske politike v letih 1939–1941. njihova razclenitev pokaže, da je slovenska politika že v tem casu novo svetovno vojno dobro poznala in celovito ocenila. tako sta si bila katoliški in liberalni tabor edina, da ima vojna totalni znacaj, obenem pa sta opozorila še na eno kljucno znacilnost novega vojaškega spopada: nacelo bliskovite vojne. med modernimi vojaškimi sredstvi, na katerih je slonela nova vojna, so v obeh taborih ter v socialisticnem delu marksisticnega tabora posebej poudarili letalstvo, ki so ga liberalci razumeli tudi kot pomemben dejavnik pri vzpostavljanju vojaške VSE ZA ZGODOVINO Jurij Perovšek, »StOJIMO PO VSEJ VErJEtNOStI PrED NAJStrAhOtNEJšO …« ZGODOVINA ZA VSE premoci na morju. ob tem so liberalci in socialisti poudarili, da je vojna mornarica ohranila svoj dotedanji pomen. glede vojne na morju so v katoliškem in liberalnem taboru ter v socialisticnem delu marksisticnega tabora opozorili še na uporabo pomorskih min in podmornic kot njenega pomembnega sestavnega dela; slednje je posebej poudarjal katoliški tisk. Katoliški in liberalni tabor ter socialisti so opozorili tudi na uvedbo novih vojaških enot – padalcev – in pomembno vlogo motoriziranih vojaških enot. opozorili so tudi na pomen vremenskih razmer za uspešno izvajanje vojaških operacij, med vojnimi dejavnostmi, ki so jih izvajali brez orožja, pa tudi na nevarne ucinke propagandne oziroma psihološke vojne ter vloge radia v njej. poleg omenjenih skupnih stališc je liberalni tabor zagovarjal še doktrino o vsestranski podpori civilnega prebivalstva oboroženim silam države (armada je narod), ki jim mora dati na razpolago vse svoje moci. socialisti pa so opozorili na vojskovanje, katerega namen je nacrtno izcrpavanje nasprotnikovih gospodarskih moci in žive vojaške sile v vojaškem spopadu. omenjenim vprašanjem, ki so jih v letih 1939–1941 dokaj podrobno obravnavali v katoliškem in liberalnem taboru ter v socialisticnem delu marksisticnega tabora, slovenski komunisti oziroma KpJ niso posvecali pozornosti. vprašanje vojaških doktrin so obravnavali z vidika svojega revolucionarnega cilja, to je organiziranja, priprave in izvedbe oborožene vstaje in prevzema oblasti, ki naj bi slonel na gverilskem oziroma partizanskem nacinu bojevanja. Ko je druga svetovna vojna leta 1941 zajela tudi slovensko ozemlje, so v novih zgodovinskih razmerah prevzeli politicno in vojaško pobudo in na podlagi organiziranja in vodenja partizanskega nacina bojevanja proti okupatorjem ter izvajanja svojih temeljnih politicnih zamisli ob koncu vojne leta 1945 prevzeli oblast. Viri Objavljeni arhivski viri izvori za istoriju saveza komunista Jugoslavije, peta zemaljska konferencja KpJ (19–23. oktobar 1940), i/10, izdavacki centar Komunist, Beograd, 1980. Josip Broz tito, Zbrana dela, vi, CZDo Komunist, Založba Borec, ljubljana, 1980. Zbornik ob štiridesetletnici ustanovnega kongresa Kps (razprave in dokumenti), CZp Komunist, ljubljana, 1977. Casopisni viri Delavska politika, tednik, maribor, 1939 –1941. Jutro, dnevnik, ljubljana, 1939 –1941. slovenec, dnevnik, ljubljana, 1939 –1941. Literatura guštin, Damijan, Konceptualni razvoj partizanstva na slovenskem v letu 1941, prispevki za novejšo zgodovino, XXXii/1–2, ljubljana, 1992, str. 109–123. perovšek, Jurij, na poti v moderno, poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja, inštitut za novejšo zgodovino, ljubljana, 2005. vrcon, Branko, nova faza vojne, misel in delo, vi/4, ljubljana, 1940, str. 90–94. Žabkar, anton, vojaške doktrine – opredelitev, klasifikacija in razvoj, prispevki za novejšo zgodovino, Xlvii/2, ljubljana, 2007, str. 111–130. Viri fotografij www.resimler7. comtumwallpapergameswallpaper_ blitzkrieg_01_1600.jpg (dostopno: 10. 5. 2009). Bundesarchiv Koblenz, Dvm 10 Bild-22-63-06. slovenec, 21. 12. 1939. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 Zusammenfassung „wIR STEHEN ALLER wAHRScHEINLIcHKEIT NAcH VOR DEM FURcHTBARSTEN TOTALEN KRIEG“ Die Doktrinen des Zweiten Weltkriegs in den Ansichten der slowenischen Politik 1939– 1941 Der Zweite weltkrieg (1939–1945), der wesentliche veränderung in der art der organisation, vorbereitung und verwendung der bewaffneten streifkräfte brachte, weckte die aufmerksamkeit der slowenischen politik, noch bevor er 1941 auch das slowenische gebiet erfasste. in allen drei politischen lagern – dem katholischen, liberalen und marxistischen – wurde viel Zeit und energie auf die analyse des geopolitischen, strategischen und ideellen gepräges des Krieges verwendet. auch wurde über die verwendung und den charakter der verschiedenen militärdoktrinen debattiert, die die kriegführenden seiten während der vorbereitung zum Krieg und in seinem späteren verlauf entwickelten. Zu diesen punkten haben vom Kriegsbeginn am 1. september 1939 bis zum angriff der achsenmächte auf das Königreich Jugoslawien am 6. april 1941 alle führenden Kräfte des damaligen slowenischen politischen und ideellen lebens position bezogen: der slowenische teil der gesamtstaatlichen Jugoslovanska radikalna zajednica/Jugoslawische radikale union, die den standpunkt des katholischen lagers zum ausdruck brachte; der slowenische teil der gesamtstaatlichen Jugoslovanska nacionalna stranka/ Jugoslawische nationalpartei, in der die liberalen und die slowenischen sozialisten politisch vereint waren; die illegale Komunisticna partija slovenije/ Kommunistische partei sloweniens, die als revolutionärer faktor im slowenischen gebiet spezifische ansichten zur rolle und verwirklichung von militärdoktrinen formulierte. Die slowenische politik begann fragen der militärdoktrinen schon bald nach dem ausbruch des neuen weltkonfliktes zu erörtern. im katholischen und liberalen lager war man der meinung, dass der Krieg totalen charakter hat. auch machte man auf ein weiteres schlüsselelement der neu en militärischen auseinandersetzung aufmerksam – das prinzip des Blitzkrieges (die deutsche Besetzung polens im september 1939), das auf der gleichzeitigen verwendung aller militärischen mittel beruhte. in beiden genannten lagern sowie im sozialistischen teil des marxistischen lagers hob man unter den modernen militärischen mitteln, auf denen der neue Krieg basierte, insbesondere die rolle der luftwaffe bei der deutschen Besetzung von polen bzw. Dänemark und norwegen (april und Juni 1940) sowie in der deutschenglischen schlacht um england (ab august 1940) hervor. Dabei verwiesen die liberalen auch auf die Bedeutung der luftwaffe als faktor zur herstellung der militärischen übermacht zu wasser. sie waren aber – wie die sozialisten – trotzdem der meinung, dass die Kriegsmarine ihren bisherigen stellenwert beibehielt. in Bezug auf den seekrieg machte man im katholischen und liberalen sowie im sozialistischen teil des marxistischen lagers auch auf die verwendung von seeminen und u- Booten als wesentliche elemente aufmerksam (letzteres wurde vor allem in der katholischen presse hervorgehoben). Das katholische und liberale lager sowie die sozialisten verwiesen außerdem auf die verwendung neuer militärischer einheiten – der fallschirmjäger (anlässlich der deutschen okkupation Belgiens und der niederlande im mai 1940) – sowie die wichtige rolle motorisierter einheiten (okkupation polens; sowjetischfinnischer Krieg november 1939 – märz 1940; operationen der deutschen armee in norwegen und deutsche Besetzung der niederlande, luxemburgs und frankreichs im mai und Juni 1940). Basierend auf analysen des sowjetisch-finnischen Kriegs, der militärischen operationen in norwegen, der schlacht um england und der italienisch- britischen Kämpfe in nord- und ostafrika (Juli – Dezember 1940) wurde die Bedeutung der wetterverhältnisse für die erfolgreiche Durchführung militärischer operationen festgestellt. unter den militärischen aktivitäten, die ohne waffen durchgeführt wurden, wurden die gefährlichen auswirkungen von propaganda bzw. psychologischer Kriegsführung sowie die rolle des mediums radio hervorgehoben. neben diesen von allen lagern geteilten standpunkten vertrat das liberale lager noch die Doktrin von der allseitigen unterstützung der Zivilbevölkerung für die bewaffneten streitkräfte des staates (die Armee ist das Volk), denen alle Kräfte zur verfügung gestellt werden VSE ZA ZGODOVINO Jurij Perovšek, »StOJIMO PO VSEJ VErJEtNOStI PrED NAJStrAhOtNEJšO …« ZGODOVINA ZA VSE sollten. Die sozialisten wiederum verwiesen auf eine Kriegsführung, deren absicht die planmäßige erschöpfung der wirtschaftskraft des gegners und seiner menschlichen militärressourcen war. all diesen fragen widmete die Kommunistische partei sloweniens bzw. Jugoslawiens in den Jahren 1939 bis 1941 keinerlei aufmerksamkeit. Die Kommunisten beurteilten militärdoktrinen vom standpunkt ihres revolutionären Ziels, d. h. der organisierung, vorbereitung und Durchführung eines bewaffneten aufstandes und der machtübernahme, die auf einem guerilla- bzw. partisanenkampf fußen sollte. als der Zweite weltkrieg 1941 auch das slowenische gebiet erfasste, ergriffen die Kommunisten unter den neuen historischen Bedingungen die politische und militärische initiative und konnten infolge des von ihnen organisierten und geführten partisanenkampfes gegen die Besatzer und der Durchführung ihrer grundlegenden politischen Konzepte bei Kriegsende im Jahr 1945 die macht übernehmen. Schlagwörter: Zweiter Weltkrieg, katholisches Lager, liberales Lager, marxistisches Lager, slowenische Politik, Militärdoktrinen VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha »Ti si nicla, manj kakor od bohinjskega dreka dim!« Žaljenje casti in klevetanje med letoma 1937–1950 STARIHA Gorazd, dr., arhivski svetovalec, Zgodovinski arhiv ljubljana, enota za gorenjsko Kranj, savska cesta 8, si-4000 Kranj 343.63(497.45)"1937/1950" »TI SI NICLA, MANJ KAKOR OD BOHINJSKEGA DREKA DIM!« Žaljenje casti in klevetanje med letoma 1937 – 1950 razprava se ukvarja z žaljenjem casti pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. omejuje se na obmocje sodnih okrajev Kranjska gora in radovljica, oziroma po vojni (zacasno) združeni sodni okraj Jesenice, temelji pa na kazenskih spisih pristojnih sodišc. Številcnost vloženih tožb nam najprej pokaže, da je bilo v letih pred vojno pravdanje zaradi casti zelo razvito. med vojno, pricakovano, za te zadeve ljudje niso imeli toliko casa, takoj po vojni pa je odstotek pritoževanja glede prizadete casti ponovno narasel. nadalje glede na vrsto obtožb žaljenja casti lahko ugotovimo, da so pri žalitvah prednjacile tiste glede spolnosti, pri klevetah pa obdolžitve kraje. Žaljenje organov oblasti, države je kaj hitro preraslo iz žaljenja in klevetanja v kršenje javnega reda in miru, zato so tu zajeti le »nežnejši« primeri. Kot posebna kategorija so zanimivi primeri s politicnim ozadjem, saj nam pricajo o aktualnostih obravnavane dobe. pred vojno je do raznih »politicnih« žalitev prihajalo na primer v razgretem predvolilnem dogajanju, agitacijah. po vojni, ko je politicno dogajanje zamrlo, pa so žaljivke s politicno osnovo pomenile neposreden napad na oblast. vojni cas je z vsem svojim dogajanjem pustil mocne sledove na ljudeh in njihovih medsebojnih odnosih, kar se je odražalo tudi v ocitkih in žalitvah. Žalitve in klevete glede medvojnega zadržanja so postale pomembna kategorija obtoževanja. tu gre še omeniti, da je sodišce v prvih povojnih letih znalo razsojati tudi v primerih žaljenja casti izrazito v »duhu casa«. primerjava med spoloma nam pokaže, da so bili pred vojno moški veckrat tožniki kot ženske, še veckrat pa so bili moški toženi zaradi žaljenja casti po vojni pa lahko za razliko od predvojnega casa vidimo, da so v novih casih ženske pogosteje branile svojo cast pred sodišcem, po drugi strani pa se je tudi precej zmanjšal zaostanek žensk za moškimi, ki so bili toženi zaradi žaljenja casti in klevetanja. Kljucne besede: žaljenje casti, klevetanje, kazensko pravo, socialna zgodovina, 20. stoletje STARIHA Gorazd, phD, archival advisor, historical archives ljubljana, Department for gorenjska, Kranj, savska cesta 8, si-4000 Kranj 343.63(497.45)"1937/1950" “YOU ARE NOTHING; YOU ARE LESS THAN THE STENcH OF BOHINJ SHIT!” The insult to honour and defamation in the years 1937 – 1950 The article deals with insult to honour before, during and after the second world war. it is restricted to the court circuits of Kranjska gora and radovljica and the court circuit of Jesenice that was (temporarily) united after the war; the article is based on the files of the competent courts. The high number of lawsuits shows that litigation because of honour was common in the pre-war period. During the war, as expected, people had less time for these issues; immediately after the war, however, the percentage of litigations because of injured honour rose once again. The majority of the charges regarding insult to honour were connected with sexuality; among the defamation charges, larceny was the most common. insult of the authorities and the state soon grew from insult and defamation to violation of public law and order, which is why the article only features “milder” cases. The cases with a political background represent a special category because they provide evidence of the most current contemporary issues. Before the war, for example, “political” insults commonly occurred during overheated electoral campaign events. after the war, when political life gradually died away, insults with a political basis turned into a direct attack on the authorities. The war period and the events related to it left many traces on people and their mutual relationships, which also manifested itself in reproaches and insults. insults and defamations on the basis of wartime loyalties became an important category of accusations. in this respect it needs to be pointed out that, in the first few years after the war, court verdicts were often obviously in line with the “spirit of the time”. comparison between the sexes shows us that men sued more often than women before the war; men were sued many more times because of insult to honour. after the war, unlike in the pre-war times, women defended their honour before the court more often; at the same time, the number of women who were sued because of insult to honour and defamation became similar to that of men. Key words: insult to honour, defamation, criminal law, social history, 20th century VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE pojem casti1 je zelo zmuzljiv in precej bolj odvisen od vsakokratnih, casovno in krajevno spremenljivih družbenih norm, kot na primer kraja ali ubijanje. vedno znova se nam postavlja vprašanje, kdaj in do kod je spoštovanje casti nekaj potrebnega, da lahko družba kolikor toliko normalno deluje, od kod naprej pa gre samo za branjenje položaja takšne ali drugacne nadoblasti in užaljene necimrnosti. o vprašanju casti in žaljenju le-te mnogokrat razpravljamo s filozofskega stališca. pravo mora nato našim domislekom najprej postaviti teoreticne okvire in nato odgovarjati na ta vprašanja še v prakticnih primerih. Z zgodovinarskega stališca pa nas bodo v tokratni razpravi zanimale posledice casti, ki se dajo »ošlatati«. namrec žaljenje casti, ki je ostalo zapisano v kazenskih spisih arhivskih fondov okrajnih sodišc Kranjska gora in radovljica oziroma obeh sodnih okrajev združenih v okrajnem sodišcu Jesenice, v letih od 1937 do 1950. pogledali si bomo, kako in koliko so se ljudje žalili pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. najprej si poglejmo kolikšen delež v vseh kazenskih zadevah so predstavljale zadeve žaljenja casti v posameznih omenjenih casovnih obdobjih in v celotnem obravnavanem obdobju. vse kazenske zadeve in zadeve žaljenja casti pred vojno, od vkljucno leta 1937 do aprila 1941: leto vsi prestopki (Kps) vpisi žaljenja casti odstotek žaljenja casti glede na vse prestopke 1937 739 273 36,94 % 1938 658 271 41,18 % 19392 280 83 29,64 % 19403 274 109 39,78 % 19414 96 40 41,66 % skupaj 2047 776 37,90 % vse kazenske zadeve in zadeve žaljenja casti med vojno, od aprila 1941 do maja 1945: leto vsi prestopki (U) vpisi žaljenja casti odstotek žaljenja casti glede na vse prestopke 19415 85 4 4,70 % 19426 85 7 8,23 % 19437 137 7 5,10 % 19448 109 8 7,33 % 19459 30 0 0,00 % skupaj 446 26 5,82 % 1 Slovar slovenskega knjižnega jezika: »Obcutek velike eticne, moralne vrednosti; dostojanstva, ponosa.« 2 Samo kranjskogorski sodni okraj. 3 Samo kranjskogorski sodni okraj. 4 Samo kranjskogorski sodni okraj, do aprila 1941. 5 Samo kranjskogorski sodni okraj, od aprila 1941 (nemška okupacija) dalje. 6 Samo kranjskogorski sodni okraj. 7 Samo kranjskogorski sodni okraj. 8 Samo kranjskogorski sodni okraj. 9 Samo kranjskogorski sodni okraj, do osvoboditve maja 1945. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 vse kazenske zadeve in zadeve žaljenja casti po vojni, od septembra 1945 do vkljucno leta 1950: leto vse kazenske zadeve (Ks) vpisi žaljenja casti odstotek žaljenja casti glede na vse kazenske zadeve 194510 129 30 23,25 % 1946 348 118 33,90 % 1947 367 82 22,34 % 1948 384 56 14,58 % 1949 271 36 13,28 % 1950 323 95 29,41 % skupaj 1822 417 22,88 % vse kazenske zadeve in zadeve žaljenja casti v celotnem obdobju 1937–1950: 1937–1950 vsi prestopki oz. kazenske zadeve (Kps, U, Ks) vpisi žaljenja casti odstotek žaljenja casti glede na vse prestopke in kazenske zadeve skupaj 4315 1219 28,25 % iz tabel vidimo, da je bilo v letih pred vojno pravdanje glede casti zelo razvito. med vojno, pricakovano, za te zadeve ljudje niso imeli toliko casa, takoj po vojni pa je odstotek pritoževanja glede prizadete casti ponovno narasel. Predvojno žaljenje in klevetanje (1937–1941) Žalitve gleDe spolnosti, preŠuŠtva v tabelah, ki bodo sledile, so upoštevane le vrednosti iz ohranjenih spisov (drugace kot pri gornjih tabelah, ki so bile narejene po vpisnikih), ohranjenost je za predvojno in medvojno obdobje žal precej pomanjkljiva. vseeno pa menim, da nam lahko ohranjeni podatki nudijo vsaj približno primerljivo predstavo med razlicnimi vrednostmi in razlicnimi obdobji. glede na vrsto obtožb žaljenja casti lahko ugotovimo, da so pri žalitvah prednjacile tiste glede spolnosti, pri klevetah pa obdolžitve kraje. Kot posebna kategorija pa so zanimivi primeri s politicnim ozadjem. Vrsta obtožbe11 žaljenje klevetanje politicno ozadje, povod leto glede spolnosti ostalo kraja ostalo 1937 5 14 3 14 2 1938 20 19 5 14 1 1939 16 35 9 7 7 1940 5 8 1 7 1 194112 – – – – – skupaj 46 76 18 42 11 s pregledom primerov, kako so se žalili in klevetali pred vojno, zacnimo pri najštevilnejših žalitvah, to je tistimi, povezanimi s spolnostjo, prešuštvovanjem. najprej o porocenih ženah: 10 Od 23. 8. 1945 dalje. 11 Samo kranjskogorski sodni okraj. 12 Za leto 1941 ni ohranjenih primerov do okupacije. VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE upokojeni železnicarski uradnik je pisal tožniku, prav tako železnicarskemu uradniku, pisma, v katerih ga je obtoževal, da naj bi spolno obceval z njegovo ženo in mu razdrl zakon. pisca pisem so po § 30113 obsodili na 100 din denarne kazni.14 tudi v naslednjem primeru je toženec, tovarniški delavec (34), pisno dolžil tožnika, prav tako tovarniškega delavca, da mu je razdrl zakon. v štirih tockah mu je ocital: »1. ti nisi pri pogajanjih zastopnik delavstva, ampak zastopnik kurbirjev; 2. ti si mi razrušil zakon; 3. hodiš v lesce doli in jaz dobro vem po kaj (namigujoc da iz necastnih in nedovoljenih namenov); 4. takrat si bil ti kriv, ko je hotela moja žena pred šestimi leti proc od mene in je bila ona preje tvoja kot moja.« toženec je bil obsojen po § 301 in § 299 na 600 din kazni in štirinajst dni zapora, pogojno za dve leti.15 tovarniški delovodja je tožil trgovca (42), ker je ob razpravi na sodišcu, v pravdni zadevi glede ugotovitve ocetovstva, dejal: »meni je (tožnik) povedal, da mu je pred 14 dnevi ušla njegova žena in da ima sedaj p-evo, ki ji da za vsakikrat Din 10. - /za spolno obcevanja/ in me prosil, da mu jo prepustim in ne begam.« oprostili so ga, ker je govoril resnico in ker ni imel namena žaliti. tožnik se je pritožil, okrožno sodišce je priziv zavrnilo.16 Žena tovarniškega delavca (31) si je prislužila tožbo žene prav tako tovarniškega delavca (36), ker ji je ocitala, da naj bi jo njen mož že petkrat prosil za spolno obcevanje, da ji zato poginejo vsi prašici, ker je tako hudobna in da ima razmerje s hotelirjem. po § 299 so jo obsodili na 300 din denarne kazni.17 soprogo kavarnarja so razhudile besede, ki jih je posestnica (39) namenila njenemu možu, in sicer, da »naj pazi rajši nase in na svojo ženo, saj se dosti stvari sliši cez njo, kakšna je bila v celju in 13 V tem in nadaljnjih predvojnih primerih omenjeni cleni so iz Kazenskega zakonika za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Uradni list ljubljanske in mariborske obla sti, št. 74/1929, str. 573–588). 14 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), fond: Okrajno sodišce Jesenice (JES-34), tehnicna enota (t. e.) 447, arhivska eno ta (a. e.) 1023, delovodna številka (del. št.) 120/1937. 15 ZAL, JES-34, t. e. 446, a. e. 1022, del. št. 45/1937. 16 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 97/1938. 17 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 131/1938. se še iz celja sem sliši, kako se je obnašala«. po § 301 so jo obsodili na 500 din, pogojno za dve leti.18 samska zapeljevalka (25) porocenega soboslikarja je bila verjetno ravno na vrhuncu slasti (ali tam blizu), ko jo je z njenim možem v delavnici zalotila prevarana žena, saj se je krice razjezila: »Bom videla, ali bo dala tvoja prekleta hudiceva baba mir ali ne.« Žena je tožbo kasneje umaknila.19 Krojaški pomocnik (25) pa je vprico vec oseb zatrjeval ženi krojaškega mojstra: »res, imeli ste jih vec. samo pet je še takih, kot ste vi, na Jesenicah in ce greste proc od hiše, boste lahko imeli vsak dan frišnega. naj vas bo sram!« po teh besedah je še pljunil vanjo. po § 297 so ga obsodili na 600 din kazni, pogojno za tri leta.20 tožena frizerka (21) je zmerjala svojega pijanega moža, tožnik pa jo je opomnil, da bo prišla patrola, ce ne bo mir. Zato mu je skozi okno na cesto zavpila: »ti postavi, ko greš na šiht, patrolo k tvoji ženi, da se ne bo kurbala.« vendar so jo zaradi nasprotujocih si izjav pric oprostili.21 Kako strupene so znale biti vdove, pa v naslednjih dveh primerih: vdova tovarniškega delavca je zmerjala ženo tovarniškega delavca (42) s psico, prasico, prokleto bando, coprnico na metli, larfo, prokleto figuro; cudila se je, zakaj da je mož ni ubil, da bi bil koncno prost; ocitala ji je, da je nicvredna, da ji je mati umrla od lakote, da bo šla na koruzo, kadar ji mož umre in podobno. na koncu sta se poravnali.22 služkinja (28) pa je tožila vdovo tovarniškega delavca, da jo je v kuhinji pred vec osebami zmerjala, da ima oženjenega dedca, da njegova žena doma z otroci joka, da so ji dali klobaso v rit, da je tatica in izgnana z Javornika, da je coprnica na metli in larfa hudiceva. prav tako sta se poravnali. 23 18 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 145/1938. 19 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 147/1938. 20 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 83/1938. 21 ZAL, JES-34, t. e. 451, a. e. 1027, del. št. 145/1939. 22 ZAL, JES-34, t. e. 452, a. e. 1028, del. št. 211/1939. 23 ZAL, JES-34, t. e. 452, a. e. 1028, del. št. 210/1939. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 med družbene grehe, povezane s spolnostjo, so spadali tudi nezakonski otroci, ter na drugi strani neplodnost v zakonu. leta 1939 je žena preddelavca javno ocitala ženi tovarniškega delavca: »nisi mogla drugacnega dedca dobiti kot takega, ki ima vampa.«24 nato pa še njemu: »tiho bodi, ko imaš vampa na Jesenicah. « poravnali so se.25 soproga tovarniškega delavca je morala braniti svojo cast zaradi ocitane ji neplodnosti. neki drugi tovarniški delavec in njegova soproga (v zapisnikih vcasih žene postanejo kar soproge, gre vendar za mešcansko okolje Jesenic!) sta zmerjala njo: »svinja štajerska, kurba, presica, jalovec jalovi, dol pridi, da te na drobne kose strgamo.«26 možu pa sta ocitala, da nima drugega kakor enega štajerskega jalovca in zakaj da se za takega jalovca poteguje. stranki sta se izvensodno poravnali.27 seksualnih ekskurzov pa so bile obtožene tudi samske punce, kar je bilo seveda nesprejemljivo. v primeru iz leta 1938 je toženec, tovarniški delavec (28), govoril o tožnici, da naj bi imela druge in da je zato ne more vzeti za ženo. poravnala sta se.28 svojevrstne težave je imel tovarniški delavec (37), ki je tožil neko dekle, ceš da »leta za njim in da mu ne da miru« in da povsod razglaša, da ga hoce imeti. o tem je pisal tudi dekletovemu ocetu in si prislužil tožbo v obratni smeri. vendar ne eden ne drugi nista prišla na razpravo, kar je pomenilo, da sta odstopila od tožbe.29 naslednji primer sicer ne namiguje direktno na spolnost, h gornjima dvema pa sodi po stereotipu, kako naj bi samske ženske lovile moške za poroko (pred vojno, seveda!). tovarniški uradnik je tožil služkinjo, ker naj bi v stanovanju, kjer je služila, pravila, da ji je tožnik ponudil, da bi jo porocil, da pa je ona poroko z njim odklonila, ceš kaj da bi delala s takim možem, kot je on. poravnala sta se.30 24 Otroka (slabš.). 25 ZAL, JES-34, t. e. 450, a. e. 1026, del. št. 9/1939. 26 ZAL, JES-34, t. e. 451, a. e. 1027, del. št. 155/1939. 27 ZAL, JES-34, t. e. 451, a. e. 1027, del. št. 154/1939. 28 ZAL, JES-34, t. e. 448, a. e. 1024, del. št. 10/1938. 29 ZAL, JES-34, t. e. 447, a. e. 1023, del. št. 89/1937, 94/1937. 30 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 115/1938. v neki izvršilni zadevi, rubežu, je žena tovarniškega delavca (33) javno zmerjala hcer tovarniškega delavca (19): »proklet gad, kako se ti upaš gor pridit, ce te jaz dobim te zdrobim, pa ce si mladoletna, da se ti ni treba s fanti naokrog vlacit.« ter: »Bi rada mojo kredenco in druge stvari? pa jih ne boš dobila, nekaj pa jih boš le dobila po golidi.« po § 297 so jo obsodili na 250 din kazni, pogojno za dve leti.31 Še dražje jo je odnesel tovarniški delavec (44), ki se je v gostilni skregal z bratom tožnic, kmeckima hcerama, in mu med drugim ocital, da sta granicarski kurbi. po § 301 so ga obsodili na 200 din kazni, pogojno za 2 leti. takoj pa je moral placati 100 din povprecnine in stroške odvetniškega zastopanja, ki so znesli kar 681,5 din.32 Ženi strojevodje (51) pa ni bilo všec, da je njen sin zahajal k oskrbniku mestne klavnice, ki je imel dve hceri. tožbo si je priklicala s pismom ocetu hcera, »da pošteni stariši ne tvezijo na vrat fantom svojih nedoletnih hcera, (…) da pravi pregovor, da krava, ki je na vsakem sejmu, ima malo kupcev, dekle na vsakem plesu veliko fantov, malo ženinov, (…) da vredni starši omejujejo prostitucijo do skrajnosti (…).« svoje zapisane modrosti je preklicala pred glavno obravnavo.33 Bolj neposredna je bila prevžitkarica, ki je na glavni cesti zmerjala mater svakinje: »tvoja svinja naj dene eno kljucavnico na rit in eno na gobec,« pri cemer je mislila na njeno hcerko, ki je bila omožena z bratom tožene in so stanovali v isti hiši. ocitno pa je prišlo do poravnave še pred obravnavo, saj je tožnica mati odstopila od tožbe.34 v zadnjem predvojnem »spolnem« primeru pa bi lahko videli tudi »poslovno zvijaco« hotelirke (41), ki je šefa glavne financne kontrole zavrnila, da bi šla z njim v klet kontrolirat zadeve, ceš da zato ne, ker se ne pusti šlatati. užaljeni financnik je hotelirko tožil in po § 302 so jo obsodili na 150 din kazni.35 31 ZAL, JES-34, t. e. 448, a. e. 1024, del. št. 70/1938. 32 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 124/1938. 33 ZAL, JES-34, t. e. 453, a. e. 1029, del. št. 91/1940. 34 ZAL, JES-34, t. e. 450, a. e. 1026, del. št. 13/1939. 35 ZAL, JES-34, t. e. 453, a. e. 1029, del. št. 92/1940. VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE Klevete gleDe KraJe Ce je bilo omenjanje spolnosti (najveckrat v zvezi s prešuštvom) najbolj pogosto pri žalitvah, pa je bila pri klevetah najbolj pogosta obdolžitev kraje. so pa kraje veliko bolj »puste«, zato res samo za vzorec: Žena tovarniškega delavca je tožila prav tako tovarniškega delavca, ceš da je v gostilni zatrjeval, da je tožnica po polju kradla žito, s škarjami rezala klasje in k temu nagovarjala še njegovo ženo. poravnala sta se.36 služkinja (26) pa je tožila svojo gospodarico (68), da jo je obdolžila kraje klobase. vendar pa tožnica ni prišla na razpravo in je s tem odstopila od tožbe.37 malce bolj zanimiv je naslednji primer, ko je delavec tožil železnicarja v pokoju (57), ker ga je na »javni cesti« obdolžil, da mu je ukradel kolo. toženca so obsodili na sedem dni zapora in 60 din denarne kazni, pogojno za eno leto,38 kar pa tožnika ocitno ni zadovoljilo in je ponovno vložil tožbo na to temo, ceš da je zaradi te obdolžitve po nedolžnem presedel kar 22 dni v preiskovalnem policijskem zaporu in imel veliko škodo pri zaslužku in drugih stroških. toženi je še pred razpravo preklical svoje obdolžitve in placal zahtevane stroške, tožnik pa je nato odstopil od tožbe.39 ŽalJenJe oBlasti Zmerjanje policajev in orožnikov je v nežnejši obliki še spadalo pod žaljenje organov oblasti in ne pod kršenje javnega reda in miru. te žalitve so najveckrat predstavljale zmerjanje policajev v pijanosti. Že prvi primer iz leta 1938 je tak: tovarniški delavec (30) je žalil policaja v kavarni, ko ga je ta ob policijski uri pozval, da naj preneha s petjem, ker »se absolutno ni zmenil za policijsko uro«. policaja je zacel suvati v prsa, mu groziti in kricati: »prokleti smrkavec hudicev policijski, delomrzneš hudicev, kaj pa misliš, da si. en spufan frizer si bil, sedaj si pa oblekel tiste cunje policijske, svinja hudiceva, baraba, zato si šel k 36 ZAL, JES-34, t. e. 447, a. e. 1023, del. št. 121/1937. 37 ZAL, JES-34, t. e. 448, a. e. 1024, del. št. 9/1938. 38 ZAL, JES-34, t. e. 451, a. e. 1027, del. št. 116/1939. 39 ZAL, JES-34, t. e. 451, a. e. 1027, del. št. 135/1939. policajem, ker noceš delati.« ter še naprej: »Kedo se te pa kaj boji, ubil te bom baraba policijska, si še preblesav in pretrapast, da boš mene ugnal, kurc gleda tebe in zakon, ti imaš itak dreke za možgane, proklete barabe, svinje policijske, ste prišle naše žulje žrt na Jesenice.« po § 302 so ga obsodili na 150 din denarne kazni in povracilo stroškov. sodba je bila bolj blaga, ker je deloma nepravilno postopal tudi policaj.40 prav tako delavec je na cesti zacel zmerjati policijskega stražnika (33): »proklet tajni policist, kurba policijska, kar kej mi rec, te ubijem!« po § 302 so ga obsodili na 400 din denarne kazni, pogojno za dve leti.41 v naslednjem primeru naj bi zidarski pomocnik (27) namenoma opijanil odpušcenega tovarniškega delavca (33), da je ta pred orožniško postajo s sekiro v roki zmerjal: »proklete kurbe žandarske, sedaj pridite ven, vas bom na kosce razsekal.« prvega so oprostili, ker mu niso mogli dokazati bremenitev, drugi pa je bil obsojen na de- set dni zapora. pritožil se je in bil zavrnjen.42 obcinski tajnik (45) je v gostilni ocital policijskemu stražniku (31), da je nicvreden clovek, denunciant, hinavec, da je svoje kolege denunciral na obcini pri županu, nakar da ga je policijski komisar klical na odgovornost in da je zaradi tega dobil pod nos in »da je od njega ven ena velika kurba«. po § 301 so ga obsodili na 250 din denarne kazni. tajnik se je pritožil in okrožno sodišce, ki je vrnilo zadevo okrajnemu v ponovno presojo. okrajno sodišce je ponovilo prejšnjo razsodbo, toženi pa se je ponovno pritožil. okrožno sodišce je tokrat priziv zavrnilo, stroški postopka, ki jih je seveda moral placati toženi, pa so nanesli 1744,50 din.43 sedem dni zapora in 100 din denarne kazni, pogojno za eno leto, si je prislužil uradnik putnika, ki je menjal dinarje za marke delavcem, ki so šli na delo v nemcijo in so se pritoževali nad neugodno menjavo. orožnik je hotel na to opozoriti uradnika, ta pa ga je ozmerjal: »Šta mi još i vi ovde nešto svirate, zar ste vi kakav vojnik!«44 40 ZAL, JES-34, t. e. 448, a. e. 1024, del. št. 43/1938. 41 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 85/1938. 42 ZAL, JES-34, t. e. 450, a. e. 1026, del. št. 64/1939. 43 ZAL, JES-34, t. e. 452, a. e. 1028, del. št. 204/1939. 44 ZAL, JES-34, t. e. 451, a. e. 1027, del. št. 100/1939. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 82 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE napil pa se ga je tudi policaj (31) in razbijal kozarce in steklenice v kavarni, ko so ga pozvali, da placa, pa je zacel zmerjati: »ste stokratne presice, stokratne kurbe, kdo bo k vam hodil!« potem je še potegnil revolver, zacel streljati v zid, v tla, nato je nameril poslovodkinji (33) v glavo in ji zagrozil: »Kurba, prasica, ubil te bom!« po §§ 298 in 297 so ga obsodili na 500 din denarne kazni, pogojno za dve leti, takoj pa na placilo zasebne odškodnine tožnici.45 Zadnji primer žaljenja oblastnih organov pa ima že nadih primerov iz naslednjega podpoglavja, žaljenja s politicnim ozadjem. tokrat je prekipelo mesarju (36), ko je podpreglednik financne kontrole (39) hotel od njega davek od voza za cestni fond (za popravilo cest v banovini). Zacel je zmerjati: »vsak kurc me že prijavlja in zahteva davek od mene. Jaz se ne bojim nikogar, magari ce jih pride 10, jaz bom naredil temu konc in vam pokazal pa ce vas še toliko pride. Ban sam nej pride do mene, kaj pa je ban, en kurc, kakor sem jaz, jaz sem tudi lahko ban, ako ima kaj do mene, naj pride sam, saj ima cas da lahko sam pobere te davk. (…)« po § 302 so ga obsodili na 350 din. v sodbi pa so izpustili drugi del zmerjanja, o banu. potem pa je bil še pomilošcen zaradi splošne amnestije za vse prestopke po § 302.46 ŽalJenJe s politiCnim oZaDJem (oZiroma ospreDJem) Žalitve, ki so imele povod v politicnem dogajanju, so že bolj zanimive, saj nam pricajo o aktualnostih obravnavane dobe. Kot bomo videli, so ta ozadja zelo razlicna. Do raznih »politicnih« žalitev je zlahka prihajalo v razgretem predvolilnem dogajanju, agitacijah: tožnica je v tožbi izpovedala, da ko je strgala s plotu volilni lepak, jo je toženi, tovarniški delavec (41), od zadaj mocno udaril z roko po glavi, da ji je padel klobuk z glave v blato, ter iz rok nov dežnik in se strgal. po § 297 so ga obsodili na 200 din denarne kazni, pogojno za dve leti. na priziv toženca je okrožno sodišce zadevo vrnilo okrajnemu v ponovno presojo. okrajno sodišce ga je to 45 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 78/1938. 46 ZAL, JES-34, t. e. 451, a. e. 1027, del. št. 139/1939. krat oprostilo, placati pa je moral stroške. tokrat se je pritožila tožnica, a je bila zavrnjena. njegov zagovor: »Jaz sem bil takrat po nalogu predsednika volilne komisije reditelj pred volišcem in sem cuval plakate JrZ. med 8. in 9. uro dopoldne, 11. 12. 1938, je prišla mimo zasebna tožiteljica in sem videl, da je strgala štiri plakate, vsled cesar sem stekel proti njej, ko je trgala petega. takrat se je zaustavila in sva trcila skupaj ker se nisem mogel jaz preje ustavit. (...)« izpoved price: »takrat smo šle z zasebno tožiteljico in njeno sestro k maši mimo carinarnice ter je bilo na nasprotni strani polno plakatov. Jaz sem rekla zasebni tožiteljici, da ko bi mogla en plakat dobiti, da bi ga nesla ocetu, ki je vpokojen in ne more z doma, tako da mu je gotovo žal ce tega ne vidi. Šle smo radi tega cez cesto in je zasebna tožiteljica prejela en plakat, ki so bili ravno sveže nalepljeni tako, da ga je dobila brez težav in ji je ta padel iz rok. gredoc je potem še enega, ki ga je dala meni in ki sem ga nesla v rokah razprostrtega in premišljevala kako bi ga posušila. Bile smo že nekaj od tam naprej, ko je nekdo pritekel od zadaj in se zadel v zasebno tožiteljico. (...)«47 Znacilen za vroce predvolilno dogajanje leta 1938 zna biti tudi dogodek, za katerega izvemo iz tožbe posestnika in tovarniškega delavca proti zobotehniku (25), ki ga je na volilnem sestanku v hotelu ozmerjal s pijancem. po § 297 so ga obsodili na 200 din denarne kazni, pogojno za eno leto. toženi se je pritožil, bil zavrnjen, stroški pa so znesli 1670 din (poleg 100 din povprecnine). iz prijave tožnika: »Za 23. 11. 1938 je bil napovedan volilni sestanek v hotelu triglav v mojstrani. (...) udeležili smo se tega sestanka slovenske združene opozicije kandidatne liste. (...) na ta sestanek pa so prišli tudi nepovabljeni gostje. iz Jesenic so se pripeljali z avtomobilom v namenu, da oblastvu prijavljeni in od oblastva dovoljeni volilni sestanek motijo in ga po možnosti razbijejo. Bili so to znani prvaki JrZ iz Jesenic med njimi predsednik JrZ iz Jesenic in takozvani 'slovenski fantje' iz Jesenic. eden izmed vodilnih teh tujih prišlecev je bil tudi obdolženec. (...)«48 Še ministri so morali pred temi vrocimi volitvami braniti svojo cast s tožbami: 47 ZAL, JES-34, t. e. 450, a. e. 1026, del. št. 3/1939. 48 ZAL, JES-34, t. e. 450, a. e. 1026, del. št. 17/1939. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 ob priliki shoda JrZ 27. 11. 1938 je tovarniški delavec (52) govoril: »tudi jaz sem enkrat volil klerikalce, sedaj jih pa ne bodem vec, ker so kurbe, so me takrat preslepili in sem jim celo prikomandiral pet odbornikov, tistih pet bodem sedaj pregovoril, da bodo šli voliti nasprotno listo. (…) minister Krek mi je še dolžan pet dinarjev za pismo katerega sem mu pisal, ti ljudje so kurbe, svinje.« najprej ga je ovadila seveda policija, »minister za gradbe«, Krek, pa je iz Beograda predlagal kazenski pregon kranjskogorskemu sodišcu. sodišce je uspešnega agitatorja, ki je ocitno zamenjal favorita, po § 302 obsodilo na 800 din denarne kazni, pogojno za dve leti.49 Bolj na osebni ravni, pa vendar z uporabo politike, je železniški uradnik na vlaku pred pricami zmerjal tožnika, železniškega delavca (28): »prekleti JrZ, prekleti pes.« nato pa ga je še klofnil. po § 297 so ga obsodili na 300 din denarne kazni. pritožil se je in bil zavrnjen.50 tudi v naslednjem primeru so se za omembo strankarske funkcije tožnika skrivale povsem osebne zamere, kar se nenazadnje vidi iz povratne tožbe. najprej je žganoslikarski mojster (50) tožil uradnika pri glavni zalogi tobaka (43), da mu je v gostilni rekel: »sedaj je prišel predsednik Jns (jaz sem namrec predsednik obcinske organizacije Jugoslovenske nacijonalne stranke), velik gospod, mati pa je obcinska reva, ima 600.- Din podpore, mi davkoplacevalci placujemo, ona pa ima sinove, ki so veleposestniki, trgovci, posestniki vile, mati pa podporo vlece, sramota.« v istem spisu imamo tudi protiobtožbo, da je mojster v odgovor krical na uradnika: »Jaz tebi ne bom nic odgovarjal, ti, ki si nicla, ki si manj kakor od bohinjskega dreka dim, ki te nobeden nic ne spoštuje, nimaš nobenega ugleda, nisi vreden, da bi mi odvezal trakove od cevljev. ti si en crv, katerega se mi gravža pohoditi. (…)« nadalje, da je predsednik jeseniških pijancev in da ne bo prišel na obcino kot revež, ampak v norišnico. prvoobtoženi je bil spoznan za krivega po § 301 in kaznovan s 100 din denarne kazni in sedmimi dnevi zapora, pogojno za eno leto. Drugoob 49 ZAL, JES-34, t. e. 450, a. e. 1026, del. št. 39/1939. 50 ZAL, JES-34, t. e. 450, a. e. 1026, del. št. 34/1939. toženi je bil prav tako kriv, po § 297, vendar pa je bil v smislu § 298/ii oprošcen vsake kazni.51 naslednji primeri s komunisti, hitlerjem, Židi, nam tudi predstavljajo duha dobe pred drugo svetovno vojno. odvetnik ivo Štempihar (40) je tožil policijskega agenta (36), ker je le-ta dejal neki odvetnikovi stranki: »Zdaj pa hitro pojdite k vašemu pravnemu zastopniku, mi se požvižgamo na vaše pravne zastopnike!« po § 297 so policaja obsodili na 500 din denarne kazni, pogojno za dve leti. po pritožbi je okrožno sodišce znižalo kazen na 120 din, pogojno za eno leto. Zgodba pa se je zacela s tem, da se je policaj v mlekarni z bodoco stranko odvetnika Štempiharja spustil v pogovor in ta je opazila, da ga zaslišuje kot policijski agent. Kasneje je advokat v svoji tožbi zapisal: »Z ozirom na to je p. zahteval od obdolženca, da se izkaže s predpisanim nalogom svojega predstojnika. obdolženec tega ni mogel storiti, vztrajal pa je pri tem, da mu p. odgovarja na vprašanja, kar je slednji seveda tedaj odklonil. Z ozirom na to je obdolženec odšel s pretnjo, da bo p. naznanil zaradi upora.« to je tudi storil in p. se je obrnil po pomoc k advokatu Štempiharju, v postopku pa je prišlo do inkriminirane izjave. Štempihar je na razpravi kot prica izpovedal: »splošno je znano in tako tudi policijskemu komisariatu v splošnem in obdolžencu osebno, da sestavljam jaz pritožbe za krog ljudi, ki jih ima policijski kom. zabeležene kot komuniste med katere je ravno vsled tega tudi mene zapisal. (...)«52 Ko smo že ravno pri odvetniku Štempiharju, omenimo še en njegov primer iz leta 1940, ko je v imenu odpušcenega tovarniškega delavca in posestnika hiše, sicer pa župana Koroške Bele v konfinaciji v Bileci, ocital uradniku zlorabo oblasti. Zato je državno pravdništvo tožilo odvetnika in 51 ZAL, JES-34, t. e. 453, a. e. 1029, del. št. 86/1940. § 298/II: »Ce je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišce obe stranki ali eno izmed njiju kaznovati ali pa oprostiti vsake kazni.« 52 ZAL, JES-34, t. e. 450, a. e. 1026, del. št. 5/1939. VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE župana v izgnanstvu. po § 302 so odvetnika obsodili na 300 din denarne kazni, pogojno za eno leto, župana v izgnanstvu pa so oprostili. odvetnik se je pritožil in bil zavrnjen.53 naslednji primer pa je odsev predvojne socialne stiske. tožnik, tovarniški uradnik, je v tožbi tovarniškega delavca (45) izpovedal: »v Žirovnici je vstopil v vlak obdolženec, ki me je takoj zacel ironicno nagovarjati in me zmerjati. med drugim mi je pri tem obdolženec rekel: 'gospod C., ponižno prosim, da kakor ste mene in mojo družino spravili ob kruh, da mi ravno tako zopet k istemu pripomorete, kajti bil sem odpušcen (scil. iz službe v tovarni) samo po vaši zaslugi, saj sem o tem tocno informiran, sram vas bodi, da ste poleg mene pojedli kruh še moji ženi in hcerki in že neštetim drugim.' nato me je obdolženec še zacel psovati in mi je rekel: 'pes hudicev, hitlerjevc, glej da se izgubiš na ono stran in da ne žreš vec našega kruha, zapomni si, kakor si ti mene spravil ob kruh, tako bom jaz tebe, pazi se pred menoj, saj bova še prišla skupaj, dobro te imamo zamerkanega in ako ne boš odletel, te bomo pa mi, saj imaš že dovolj nesrecnih žrtev na srcu, dovolj jih je radi tebe brez kruha in vse to se ti bo mašcevalo, pes hudicev, pes, te bom že spravil od Kranjske (scil. iz službe od KiD), soseda sva.« Zmerjajocega so po § 301 obsodili na 300 din denarne kazni, pogojno za eno leto.54 Zadnji primer poleg politicnega govori tudi o socialnem stanju duha. tožnik je bil trgovec (po rodu iz prekmurja), toženi pa poslovodja (35). izjava tožnika: »Dne 26. marca sem zvedel, da se je nekako zacetkom ali sredi marca obdolženec v svoji trgovini razgovarjal z lucijo J. o tem, kako v nemciji preganjajo jude. v tem govoru je rekla J-va obdolžencu: 'Bog ve, ali je na Jesenicah tudi kak žid?'. obdolženec pa je odgovoril: 'seveda je, saj je še tale Jernej.' J-va se je temu zacudila, obdolženec pa je še pristavil: 'Ja, res je, res je!' 53 ZAL, JES-34, t. e. 453, a. e. 1029, del. št. 15/1940. 54 ZAL, JES-34, t. e. 451, a. e. 1027, del. št. 96/1939. v pojasnilo navajam, da je Jernej moje vulgo ime za trgovino, ki jo vodim na gosposvetski cesti.« po § 301 so poslovodjo obsodili na 300 din kazni. iz obrazložitve sodišca: »ocitek, da je zasebni tožilec žid, je vsekakor sposoben, da utegne škodovati casti, dobremu imenu in zlasti gospodarskemu kreditu, posebno ko se izreka glede nekega trgovca. pri tem je nevažno, kakšen pravni položaj imajo židje po obstojecih zakonih v naši državi, ker je za prestopek klevete potrebno samo da izrecena cinjenica more zmanjšati dobro ime ali gospodarski kredit pri ljudeh. ljudje pa notoricno smatrajo v splošnem žide kot take trgovce, pri katerih bi mogli biti oškodovani.« toženi se je pritožil, okrožno sodišce je priziv zavrnilo, je pa kazen spremenilo v pogojno za dve leti. Že sami stroški pa so znesli 960,50 din in še povprecnina 100 din.55 ostale Klevete in Žalitve v tem podpoglavju sledijo klevete in žalitve, ki niso bile prav pogoste, so pa znacilne ali zanimive kako drugace. najprej si poglejmo dva »stanovska« primera, ko so morali svojo cast na sodišcu braniti zdravniki in župnika. v prvem je zdravnik tožil »šolsko vrtnarico « (42), ker mu je ocitala, da pri svojih pacientih bolezni zanalašc zavlacuje, da lahko vec racuna. spoznana je bila za krivo po § 301 in kaznovana s 500 din denarne kazni.56 v drugem primeru je zdravnik tožil zdravnika. in sicer zato, ker je prica v tem postopku z recepti tožnika prosila toženca kot železnicarskega zdravnika, da bi kot žena železnicarja zdravila z recepta prejela brezplacno, toženec pa ji je rekel, da naj ne hodi k njemu z recepti tožnika in da je on »en šuft«. sodnik je toženca oprostil. tožitelj se je pritožil na okrožno sodišce v ljubljani, ki je prizivu ugodilo, toženca proglasilo krivim po § 297 55 ZAL, JES-34, t. e. 450, a. e. 1026, del. št. 86/1939. 56 ZAL, JES-34, t. e. 446, a. e. 1022, del. št. 21/1937. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 in ga kaznovalo s 120 din denarne kazni, pogojno za eno leto.57 Kaznovani zdravnik pa je tedaj tožil ženo železnicarja, ceš da je govorila, da se je izrazil o drugem zdravniku, da je »šuft«. vendar je tožbo še pred razpravo umaknil.58 tudi v zadnjem »zdravniškem« primeru je tožil zdravnik zdravnika. toženi naj bi materi pacienta dejal: »Ce bos boste m. poslušali, bo vaš sin ob letu umrl.« vendar tožilec ni prišel na obravnavo. 59 v prvem »župniškem« primeru je moral župnik (58) braniti svojo cast pred posestniško hcerjo (25), ki je širila govorice, da naj bi župnik kazal organistu uradne knjige, iz katerih naj bi bilo razvidno, da sta šli v župniji samo dve dekleti nedolžni v zakon. obsodili so jo po § 302 na 600 din denarne kazni, pogojno za eno leto. toženka se je pritožila in sodišce ji je ugodilo.60 v drugem primeru je posestnik (63) župniku ocital, da v neki dedni zadevi ni izdal popolnega rodovnika. po § 302 so ga obsodili na 500 din denarne kazni, pogojno za dve leti. pritožil se je in znižali so mu kazen na 150 din, pogojno za eno leto.61 v naslednjem primeru so kmecki sinovi (25, 30, 31, 26) leta 1938 štirje proti enemu, pehotnemu podporocniku (27), smelo izražali kleno slovenskost. v mojstrani jih je namrec podporocnik pozdravil z »Zdravo«, fantje pa nazaj: »hudic, ne reci 'zdravo', nego 'živijo'«, ter ga zaceli zmerjati z vojaško kurbo in mu psovati mater. Zagovarjali so se, da so od njega le hoteli, da jih pozdravi »s vsklikom 'Živijo' rekoc, saj smo slovenci«. po § 302 so obsodili tista dva, ki sta ga zmerjala z vojaško kurbo in »jebem vojašku majku «, na 100 din denarne kazni, pogojno za dve leti. sodišce pa je oprostilo druga dva, ki naj bi mu rekla, da se ne rece »Zdravo«, ampak »Živijo« – ker 57 ZAL, JES-34, t. e. 447, a. e. 1023, del. št. 128/1937. 58 ZAL, JES-34, t. e. 447, a. e. 1023, del. št. 130/1937. 59 ZAL, JES-34, t. e. 448, a. e. 1024, del. št. 28/1938. 60 ZAL, JES-34, t. e. 448, a. e. 1024, del. št. 50/1938. 61 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 122/1938. da to ni žalitev državnega vojaškega uslužbenca »v pogledu službenega posla« (po § 302).62 v casu pred vojno je bila tudi ušivost predmet žalitve. Že takrat najraje pripisovana južnjakom. tako je »granicarski kaplar« tožil ženo financnega preglednika (33), ker mu je rekla: »tu su vam deca, jih ne bom vec imela, ker ste taka budala, da tužite mojega moža, jaz sem vaše otroke ocistila uši.« po § 297 so jo obsodili na 300 din denarne kazni, pogojno za eno leto.63 tovarniškega delavca je tožila soproga orožniškega narednika, ker ji rekel z balkona: »Že sedaj so si cesali uši, odkar so prišli iz macedonije.« vendar je tožbo kasneje umaknila.64 v kar precej primerih toženja zaradi žaljenja casti pa so se ljudje »zaleteli«, ker so tožili za domnevne žalitve, ki jih potem na sodišcu niso mogli dokazati, bodisi ker ni bilo pric ali ker le-te niso potrdile zgodbe tožiteljev, ali pa ker se je izkazalo, da ni šlo za klevete, ampak za dejstva. tako se je s tožbo proti gospodarici prenaglila natakarica in trgovska pomocnica (23), ki je tožila trgovko (31), da jo je na samem zmerjala s smrdljivko, kurbo lažnivo, umazanko, kradljivko, lenobo. na sodišcu sta zmerjanje ocitali ena drugi, s pomocjo pric pa je nato prvotna toženka dosegla, da so tožnico obsodili po § 297 na 200 din denarne kazni, pogojno za eno leto. tožnica se je pritožila na okrožno sodišce, ki pa je pritožbo zavrnilo.65 v drugem primeru je lesni trgovec (43) trdil, da ga je tesarski mojster (34) na javni cesti nahrulil: »Cak hudic, glih prav, da sem te dobil, prekleta baraba hudiceva. v eni uri imaš za biti pri meni, preklet goljuf, samo goljufuješ. Ce ne prideš k meni, grem takoj po žandarmerijo.« price inkriminiranih besed niso potrdile, toženi je bil oprošcen, tožnik pa je moral povrniti vse stroške. vendar se je tožnik pritožil, okrožno sodišce je 62 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 113/1938. 63 ZAL, JES-34, t. e. 452, a. e. 1028, del. št. 182/1939. 64 ZAL, JES-34, t. e. 452, a. e. 1028, del. št. 216/1939. 65 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 86/1938. VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE pritožbi prisluhnilo in toženega obsodilo po § 297 na 120 din kazni. stroškov pa je bilo za 1664 din.66 v primeru, ko je tovarniški delavec tožil drugega tovarniškega delavca, da ga je obrekoval, da je kalil nocni mir, pa so toženega oprostili, ker se je izkazalo, da je tožnik res razgrajal.67 nadalje so bili zelo pogosti prepiri in posledicno tožbe zaradi žaljenja casti med gospodinjami. poglejmo si dva tipicna primera. v prvem so bile povod za prepir, kot mnogokrat, kure. najprej je zasebnica (59) spodila s svojega vrta kure soproge tovarniškega delavca (sicer žene podžupana) in ta jo je zato udarila po tilniku in jo zmerjala s tercijalko in švedro. vlogi sta nato obrnili. Ko so se otroci igrali s kroto, jim je zasebnica zavpila, da naj jo nesejo v posteljo podžupanje; pri zgornji tožbi, ko ji je rekla, naj ne podi pišcancev, da bodo šli že sami, pa ji je rekla »prokleta baba hudiceva, bom pa tebe« in jo je udarila z vejo. prvo toženo so obsodili na 400 din denarne kazni, drugo pa na 500 din, obe po § 297, pogojno za dve leti.68 Zelo znacilen je bil tudi naslednji dialog, ko je najprej žena tovarniškega delavca (26) ocitala ženi upokojenega železnicarja (55): »Kakšno hišo imaš, strgano, umazano, je taka kakor štala, imaš polno pufa, si cel hudic, tvoja hci pa je pol hudica, zdaj pa imaš kurbo.« po § 297 so jo obsodili na 400 din denarne kazni. vlogi sta tudi zamenjali, ker naj bi zgornja tožnica odgovorila: »tako si modna in tako fina, da pri Kovacicu ne moreš placati marelice in niti toliko kredita nimaš, da bi ti jo zaupali. Doma svinjarijo poštelaj, da ne bo otrok skozi okno perje metal.« vendar pa je bila tokratna tožena oprošcena, precej tudi po zaslugi pric, ki so poslušale zgornje izjave.69 Za konec predvojnih primerov en tipicen malomešcanski primer, s primernim izrazoslovjem in temo. 66 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 132/1938. 67 ZAL, JES-34, t. e. 453, a. e. 1029, del. št. 78/1940. 68 ZAL, JES-34, t. e. 449, a. e. 1025, del. št. 139/1938. 69 ZAL, JES-34, t. e. 453, a. e. 1029, del. št. 41/1940. tožnica je bila žena železniškega delavca, toženi pa kavarnar (34), ker ji je poslal pismo z naslednjo vsebino: »pozivam vas, da v 24 urah vrnete moji dve sliki /ena je posnetek v uniformi, ki se z njo blati tudi vojaška in kraljevska cast, druga v civilu/, katere sem vam nekdaj izrocil in sicer nepokvarjene, ker ne dopušcam, da bi kaka nic vredna, nekarakterna ksantipa ravnala z njimi kot na primer z mojo porocno, za kar bom pa itak dobil zadošcenje. ako slik v omenjenem roku ne prejmem, jih bodem zahteval pravnim potom z advokatom.« po § 297 so ga obsodili na 350 din denarne kazni, pogojno za eno leto. pritožil se je, priziv so zavrnili, stroški so znesli 937,50 din.70 primer spora dveh družin je pred sodišce ocitno prišel po zaslugi hcerke strugarja (19), zaposlenega na železnici, ki naj bi porocno sliko žene kavarnarja (32) izpostavila na skupnem stranišcu z napisom »najgrša ženska na svetu.« Kavarnarjeva žena jo je zato tožila in po § 297 so jo obsodili na 200 din denarne kazni, pogojno za eno leto.71 najprej sta se na sodišce po zadošcenje obrnila kavarnar in njegova žena, vendar pa je »nicvredna ksantipa« udarila nazaj in obe družini sta tako dosegli »pogojno« zadošcenje, odvetniki pa so se zadovoljili s stroški. pri vseh navedenih primerih predvojnih sodb smo videli, da so navajali zakon in clen, po katerem je bil nekdo obsojen. v naših primerih so prihajali v poštev cleni XXvi. poglavja (Kazniva dejanja zoper cast) Kazenskega zakonika za kraljevino srbov, hrvatov in slovencev iz leta 1929. Kakor smo lahko videli, je najveckrat omenjen § 297, ki je kaznoval žalitev: »Kdor drugega razžali, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. Ce se je storila razžalitev javno, se kaznuje z zaporom.« Zagrožena kazen za »navadno žalitev« je bila torej zelo visoka, v praksi pa smo videli, da ni presegala niti 500 din, pac pa so znali nanesti stroški, zlasti po prizivih, skupno tudi do 2000 din – kar pa je še vedno dalec od najvišje možne denarne kazni desetih tisocakov. 70 ZAL, JES-34, t. e. 451, a. e. 1027, del. št. 140/1939. 71 ZAL, JES-34, t. e. 452, a. e. 1028, del. št. 215/1939. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 Klevetanje navadnih državljanov je obsojal, tudi mnogokrat omenjani, § 301: »Kdor izreka ali raznaša o kom karkoli neresnicnega, kar utegne škodovati njega casti, dobremu imenu ali gospodarskemu kreditu, se kaznuje kot klevetnik z zaporom najmanj petnajstih dni. Kdor stori to javno, se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev. v obeh primerih obsodi sodišce klevetnika tudi na denarno kazen. (…)« Clen 302 pa je branil pred žaljenjem in klevetanjem uradne osebe: »Kdor razžali urad ali politicno telo ali državnega, vojaškega, civilnega uradnika ali uslužbenca ali predstavnika priznanih ver, razsodnika, castnega sodnika, prico, izvedenca, tolmaca ali prevajalca ali vobce javnega uslužbenca o priliki uradnega poslovanja ali glede uradnega poslovanja vobce, se kaznuje z zaporom ali v denarju, ce pa se je storila razžalitev javno, z zaporom najmanj petnajstih dni in v denarju. Kdor okleveta ista telesa ali iste osebe ob zgoraj oznacenih okolnostih, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju; ce pa stori to javno, se kaznuje s strogim zaporom najmanj enega meseca in v denarju.« Zagrožene možne kazni so bile torej kar velike, v praksi izrekane so bile vedno v spodnjem delu možne velikosti, veliko pa je bilo tudi pogojnih kazni. vedno pa so bili citirani cleni zakona, po katerih je bil nekdo obsojen, kar v naslednjih dveh obdobjih, kot bomo videli, ni bila vedno praksa. poleg tega, da kazni niso bile visoke, lahko iz spodnje tabele vidimo, da je bilo še pred izrekom kazni veliko odstopov od tožb in še vec poravnav, od izrecenih kazni pa še precej pogojnih. tako da se »glede na rezultate« nekako dobi vtis, da so si ljudje s tožbami zaradi žaljenja casti nenazadnje le bolj grozili. ponovno lahko ugotovimo, da so še najvecjo nevarnost (ob preveliki trmi) lahko predstavljali stroški tožarjenja. Vrsta sodbe, rešitve72 leto odstop od tožbe poravnava denar. kazen zapor. kazen od izrecenih pogojne kazni oprošceni pomilošceni brez rešitve73 1937 1 5 26 4 7 4 1 1938 5 12 31 2 25 10 4 1939 14 18 25 5 22 9 374 4 1940 4 4 7 1 4 3 3 194175 – – – – – – – – skupaj 24 39 89 12 58 26 3 12 iz naslednjih dveh tabel lahko vidimo, da so tako med tožniki, kot med toženimi, na prvem mestu delavci. seveda pa moramo imeti pred ocmi dejstvo, da gre za kranjskogorski sodni okraj, to je za delavske Jesenice. Stan tožnikov76 leto delavec obrtnik, posestnik, zasebnik gospodinja uradnik vojak, orožnik policaj javni tožilec zdravnik mladoletnik ucitelj sodnik župnik odvetnik 1937 13 8 7 6 1 3 2 1 1 1938 22 13 9 11 2 2 1 1 1 2 1939 22 15 11 6 9 2 1 1 1 1940 2 7 5 3 2 1 194177 – – – – – – – – – – – – skupaj 59 43 32 26 14 6 4 3 2 2 2 2 72 Samo kranjskogorski sodni okraj. 73 V spisu ni koncne sodbe, rešitve zadeve. 74 Ukaz o amnestiji in aboliciji z dne 5. 9. 1939. 75 Za leto 1941 ni ohranjenih primerov do okupacije. 76 Samo kranjskogorski sodni okraj. 77 Za leto 1941 ni ohranjenih primerov do okupacije. VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE Stan tožencev78 leto delavec obrtnik, posestnik zasebnik gospodinja uradnik vojak, orožnik policaj zdravnik mladoletnik odvetnik ucitelj 1937 18 8 7 5 1 1 1 1938 23 21 10 4 1 1 1 1939 31 32 8 8 2 1940 4 11 6 2 1 194179 – – – – – – – – – skupaj 76 72 31 19 3 2 2 1 1 primerjava med spoloma nam pokaže, da so bili moški veckrat tožniki kot ženske (kot bomo videli, se bo to po vojni obrnilo), še veckrat pa so bili toženi zaradi žaljenja casti. SPOL80 TOŽNIKI TOŽENI leto moški ženske moški ženske 1937 29 10 30 11 1938 29 30 41 22 1939 43 29 62 22 1940 12 8 14 10 194181 – – – – skupaj 113 77 147 65 Ukvarjanje s castjo med vojno (1941–1945) v vojnem casu pricakovano ni bilo prav prevec volje, casa in priložnosti razpravljati o casti na sodišcu. temu primerno je tudi skromno stanje v prvi tabeli o vrsti obtožb. Vrsta obtožbe žaljenje klevetanje politicno ozadje, povod leto glede spolnosti ostalo kraja ostalo 1941 3 3 – – 2 194282 – – – – – 1943 – 1 3 1 – 1944 1 3 1 – 1 194583 – – – – – skupaj 4 7 4 1 3 najvec zadev, s katerimi se je ukvarjalo civilno sodišce, so v prvih dveh zasedbenih letih predstavljale kraje in telesne poškodbe. potem pa je bilo kraj vedno vec, pojavila se je crna borza in kopicenje zalog (hamsterei). Za samo žaljenje casti so ocitno res težko sprožili postopek. tudi pri vseh primerih telesnih poškodb, ki so se zaceli z žaljenjem, oziroma je bilo žaljenje pri tem prisotno, so obravnavali in kaznovali samo telesne poškodbe, ne pa tudi uvodno ali spremljajoce žaljenje. sodilo se je »im namen des chefs der Zivilverwaltung für die besetzten gebiete Kärntens und Krains!« (v imenu šefa civilne uprave!) glava spisa pa je nosila odtis štampiljke z napisom: »Der chef 78 Samo kranjskogorski sodni okraj. 79 Za leto 1941 ni ohranjenih primerov do okupacije. 80 Samo kranjskogorski sodni okraj. 81 Za leto 1941 ni ohranjenih primerov do okupacije. 82 Ni podatkov. 83 Za leto 1945 ni ohranjenih primerov do osvoboditve. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 90 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE 91 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 der Zivilverwaltung/ für die besetzten gebiete Kärntens und Krains/ Beauftragter für das rechtswesen in assling« (pooblašcenec za pravosodje na Jesenicah). Clenov citiranih zakonov najveckrat ni navedenih, izjema pa so na primer prometne nesrece, kjer so vedno citirali, da je šlo za prekršek glede varnosti življenja po »§ 6 a der 1. vo. d. c. d. Z. v. 24. 4. 194184« in kaznovanje po §§ 5 in 6 omenjene odrebe. tudi pri kaznovanju hazarderjev je navedeno samo, da so krivi prestopka (Öbertretung) zoper javno moralo, brez clenov. sodili so po starem avstrijskem kazenskem zakoniku iz leta 1852, še vedno veljavnem v avstriji (z nekaj spremembami iz leta 1937, glede varstva plodu) – rgB, 1852, XXXvi/117; str. 493–591. sicer pa si kar poglejmo, za kaj je bilo vendarle tudi med vojno braniti cast pred sodišcem. najprej žalitve, pri katerih je zaradi zelo malo (ohranjenih) primerov v tem obdobju težje real- no oceniti, koliko je bilo »spolnih« žalitev vec kot ostalih. Zato si oglejmo žalitve kar po vrsti, v kronološkem zaporedju. septembra leta 1941 so tovarniški delavci v gostilni igrali marjaš in eden je drugega ozmerjal z lumpom in barabo ter mu grozil. Zmerjani je iskal zadošcenje na sodišcu in se zadovoljil z opravicilom ter desetim markami za dobrodelne namene (rdeci križ ali nsv).85 v naslednjem primeru iz tega leta je gospodinja (29) zmerjala tožnico zasebnico, »da je najslabše dekle pod 20 leti, da ima fante samo zato, da jih izrabi in jih takoj pusti, ko dobi premožnejšega «. njen mož, mizar (31), pa je dekle dvakrat mocno udaril. njega so spoznali za krivega lahke telesne poškodbe in ga obsodili na štiri dni zapora in povrnitev stroškov (brez navajanja clenov). proti gospodinji pa so ustavili postopek zaradi ža 84 Gre za odredbo, zadevajoco javno varnost na zasedenih ozemljih (Verordnungs-und Amtsblatt des Chefs der Zi vilverwaltung für die besetzten Gebiete Kärntens und Krains, z dne 24. aprila 1941). Clen 5: »Kdor se protivi tem dolocbam, se kaznuje s denar no kaznijo ali z zaporom, v težjih slucajih s smrtjo.« Clen 6: »Posebno hudo se kaznujejo: a) hudodelstvo, pre greški in prestopki zoper življenja in lastnine. (…)« 85 ZAL, JES-34, t. e. 454, a. e. 1030, del. št. 13/1941. ljenja casti, ker je izrekla žaljive besede v napadu ljubosumja in ker je na glavni obravnavi izjavila, da proti tožnici ne bo vec izvajala sovražnih dejavnosti – zato se je zdel sodišcu nadaljnji pregon nepotreben in je postopek ustavilo.86 Za leto 1942 ni ohranjenih spisov, iz leta 1943 pa pravzaprav samo ena »navadna« žalitev (druge so bile vse klevete glede kraje). in sicer je najemnik lekarne, nemec pristojen na slovaško (43), tožil lekarnarja, ker ga je le-ta v sporu klofnil pred pricami.87 v letu 1944 je tožnica tožila gospodinjo (32), da jo že leta nadleguje in zmerja, oni dan pa da jo je spet zmerjala s kurbo in crno ženo ter jo tepla. poravnali sta se.88 tovarniški delavec je tožil žensko, ki ga je zmerjala s komunistom. Z njenim obžalovanjem sta se poravnala.89 poštarica je tožila ženo prevoznika, da leta vedno, kadar jo sreca (v javnosti), pljune pred njo. na razpravi je tožena obžalovala svoje dejanje in se zavezala placati deset mark za rdeci križ in stroške.90 Žena železnicarskega inšpektorja je tožila pisarniško uslužbenko, ker jo je zmerjala z nemško kurbo, vendar so jo obsodili samo zaradi zmerjanja s kurbo. Bili sta si že dalj casa v laseh; toženo so kaznovali z osemdnevnim zaporom.91 Kuhar je tožil svakinjo, ženo tovarniškega delavca, ker ga je zmerjala s hrvaško svinjo in mu grozila z nožem. postopek je bil zaradi nepomembnosti ustavljen.92 Dve gospodinji, sosedi v hiši sta se sprickali in ena je drugo ozmerjala z usrano sodrgo in jo klofnila. na razpravi se je klofutarica obvezala, da bo pustila nasprotnico v prihodnje pri miru in da bo placala 50 mark za Kwhw, stroške tožnice de 86 ZAL, JES-34, t. e. 454, a. e. 1030, del. št. 21/1941. 87 ZAL, JES-34, t. e. 455, a. e. 1032, del. št.10/1943. 88 ZAL, JES-34, t. e. 456, a. e. 1033, del. št. 2/1944. 89 ZAL, JES-34, t. e. 456, a. e. 1033, del. št. 6/1944. 90 ZAL, JES-34, t. e. 456, a. e. 1033, del. št. 35/1944. 91 ZAL, JES-34, t. e. 456, a. e. 1033, del. št. 37/1944. 92 ZAL, JES-34, t. e. 456, a. e. 1033, del. št. 42/1944. VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE set mark in stroške zdravniške preiskave štirinajst mark.93 pri klevetah pa kljub maloštevilnim primerom izstopajo obdolžitve kraj. poglejmo si jih. leta 1943 je kuharica tožila pomožnega delavca (58), zaposlenega pri isti firmi, ker jo je pred pricami obtožil, da je kradla. na javni obravnavi je besede »vzel nazaj«.94 Zanimiv je primer, ko je moral župan mojstrane na sodišcu braniti cast, ker ga je prodajalka (19) obtožila, da je v trgovini pri Cufarju na Jesenicah že dvignil bencin za orožnike na Dovjem.95 ekonom pri firmi je tožil kurjaca na železnici, ker je gostilnicarki ocital, da nosi plašc iz blaga, ki naj bi ga tožnik ukradel pri svoji firmi. na razpravi je toženi izrecene besede obžaloval in se zavezal na svoje stroške v Karavanken Bote objaviti preklic v nemšcini in slovenšcini ter seveda nositi stroške postopka.96 gostilnicar na Jesenicah je tožil odvetnika iz Beljaka, ker ga je na razpravi na sodišcu obtožil, da je kradel in to dvakrat ponovil.97 Zaradi izjav na sodišcu je tožil tudi advokat notarja. oktobra 1943 naj bi mu po koncanju neke razprave na hodniku sodišca dejal, da je laž, kar je rekel na razpravi. Cez leto dni so na uradnem sodišcu v radovljici postopek ustavili, ker je bila krivda toženca neznatna, cast tožnika pa ni bila grobo prizadeta.98 uslužbenec pri železnici je tožil tesarja (36) in njegovo ženo (41), ker sta ga obtožila kraje. sodnik je ugotovil: »aus der verhandlung ergibt sich, dass es sich um den typischen streit zwischen 2 frauen handelt und dass die beiden frauen einander nichts schuldig geblieben sind.« Ker se tožena ni bila pripravljena opraviciti, jo je obsodil na globo dvajsetih mark v dobro nsv in povrnitev stroškov tožniku.99 93 ZAL, RAD-13, t. e. 731, a. e. 1049, del. št. 43/1944. 94 ZAL, JES-34, t. e. 455, a. e. 1032, del. št. 11/1943. 95 ZAL, JES-34, t. e. 455, a. e. 1032, del. št. 31/1943. 96 ZAL, JES-34, t. e. 455, a. e. 1032, del. št. 38/1943. 97 ZAL, JES-34, t. e. 455, a. e. 1032, del. št. 46/1943. 98 ZAL, RAD-13, t. e. 732, a. e. 1050, del. št. 46/1944. 99 ZAL, JES-34, t. e. 456, a. e. 1033, del. št. 13/1944. gornji gospodinji sta bili ocitno sprti na smrt in sta prežali na vsako priložnost, da jo zagodeta ena drugi. Ko je namrec »železnicarka« obležala za angino, jo je »tesarica« nemudoma ovadila orožništvu, ceš da je naredila splav, kar so orožniki prišli tudi preverit. Za to nesramnost je prva tožila drugo, vendar so na razpravi orožniki izpovedali, da je bila ovadba anonimna in toženo so oprostili.100 Za današnji cas pa so najbolj zanimivi primeri s politicnim pridihom, za tedanje udeležence pa so bili prej boleci kot zanimivi. v prvem sta se sprickali in stepli dve delavski gospodinji in ena je drugo tožila zaradi telesnih poškodb. na razpravi pa je prica vedela povedati (poleg drugega), da je bila tožnica, kot pogosto, pijana in da je izjavljala protinemške izjave kot, »živela Jugoslavija«, »proc z nemci«. tožena je dodala, da ji posoja denar za pijaco, ce pa ne, da je hudo, in da jo je dan poprej tožnica ozmerjala z nemško kurbo, ker je gledala skozi okno nemške vojake, ki so korakali na ulici. Zadeva je bila prijavljena na orožniški postaji in tam so zapisali, da bodo o njenih izjavah v politicnem pogledu porocali gestapu. glede obtožbe telesne poškodbe pa so toženo oprostili.101 Zna biti, da so prave telesne poškodbe tožnici šele sledile. v drugem primeru pa je mlada žena (22) moža, tovarniškega delavca (31), verjetno potunkala globlje, kot je mislila. leta 1941 sta bila porocena pol leta, pa se nista razumela, zaradi malenkosti jo je že enkrat pretepel in ji že trikrat dejal, da naj se pobere proc. tistega dne, ko ga je ovadila, pa jo je pretepel, da je morala k zdravniku. Za konec svoje obtožujoce izjave je še povedala, da je 14. 6. 1941 zvecer v kuhinji njunega stanovanja izjavil, da je firer en buzerant in da naj gre kar na Bled, da jo bo tam »pobuzeriral« (mož je v zagovoru seveda trdil, da je to navadna laž). tega da ni slišal nihce drug kot ona. glede telesne poškodbe (imela je zdravniško potrdilo o podplutbah in odrgninah) je bil mož spoznan za krivega in mu je bil podeljen strog 100 ZAL, JES-34, t. e. 456, a. e. 1033, del. št. 33/1944. 101 ZAL, JES-34, t. e. 454, a. e. 1030, del. št. 35/1941. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 ukor. obrazložitev: glede na § 419 öst. st. g.102 so povabili oba zakonca na razgovor in žena je izjavila, da sta se z možem ponovno spravila in da ne vztraja pri kaznovanju moža, zato so mu v interesu ponovno vzpostavljenega zakonskega miru podelili samo strog ukor. vse bi se torej lahko koncalo povsem nedolžno, kar pa se zanj gotovo ni, saj so glede žaljive izjave o firerju podali loceno prijavo na gestapo.103 povsem politicne pa so bile izjave na Dunaju rojenega inženirja (51), sicer nemškega državljana, ki ga je za njegove izjave prijavila kar oblast (öffentliche anklage). proti državi je govoril veckrat in njegove izjave so bile: – ce država propade, bomo videli, kako so firer in njegova družba goljufali ljudstvo, potem se bomo morali sprijazniti s komunizmom, saj to je koncno tudi oblika oblasti; – mi smo tukaj popolnoma nepotrebni, kup blata, katerega je napravil adolf hitler, ki bo tako v štirih tednih razpadel; – povejte mi, kdaj bo razpadla ta usrana država; – bolniki, bolni na pljucih, morajo na fronto, docim sa nobenega ne odda na fronto; – »dne 15. marca 1944 je v pisarni ob navzocnosti tujerodnih nastavljencev pripovedoval dovtip, da je nemcija na anglijo in ameriko stavila ultimat, da takoj ustavi napade iz zraka, ker bo v nasprotnem slucaju dr. göbels na velikonocni ponedeljek držal en povracilni govor.« obsodili so ga na dve leti strogega zapora.104 Za konec pa še tipicen okupacijski primer: Delavka je tožila nemškega vojaka iz celovca, da ji je obljubljal poroko in jo tako zapeljal v spolne odnose, ni pa vedela, da je že porocen in ima dva zakonska otroka.105 Da je bilo ukvarjanje s (civilno) castjo med vojno nekako odvecno, nam pokažejo tudi rešitve ohranjenih primerov, kjer imamo izreceno samo po eno denarno in eno zaporno kazen, ostalo so poravnave, odstopi ali oprostilni primeri; dostikrat pa so primeri ostali tudi nerešeni, odloženi, brez koncne rešitve. Vrsta sodbe, rešitve leto odstop od tožbe poravnava denarna kazen zaporna kazen oprošceni brez rešitve106 1941 – 2 – – 2 2 1942107 1943 2 – – – – 3 1944 – 4 1 1 1 1 1945108 – – – – – – Skupaj 2 6 1 1 3 6 stan tožnikov in tožencev ne pove kaj posebnega, najmocneje sta bila v obeh kategorijah (še vedno) zastopana delavec in gospodinja. 102 Clen 419 avstrijskega kazenskega zakonika iz leta 1852: »Ako en zakonski druže z drugim (…) gerdo dela, je treba oba poklicati, in po tem ko se je hudo ravnanje preiskalo, je zakonskega, ki je z drugim gerdo delal, ostro pokregati; po okolšinah ga je treba z zaporom od enega tedna do treh mescov in pri ponovljenju s poostrenjem zapora kazniti. Vendar je družetu, s kterim se je hudo ravnalo, na voljo pušeno, za zlajšanje in celo tudi za odpušenje kazni prositi, na kar bo sodniku vselej, kakor gre, gledati.« 103 ZAL, JES-34, t. e. 454, a. e. 1030, del. št. 29/1941. 104 ZAL, RAD-13, t. e. 731, a. e. 1049, del. št. 34/1944. 105 ZAL, JES-34, t. e. 454, a. e. 1030, del. št. 2/1941. 106 V spisu ni koncne sodbe, rešitve zadeve. 107 Ni podatkov. 108 Za leto 1945 ni ohranjenih primerov do osvoboditve. VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE Stan tožnikov leto delavec gospodinja obrtnik, posestnik, zasebnik uradnik 1941 2 3 1 1942109 1943 1 2 2 1944 2 3 2 1945110 – – – – Skupaj 5 6 3 4 Stan tožencev leto delavec gospodinja obrtnik, posestnik zasebnik uradnik vojak, orožnik policaj odvetnik 1941 2 2 1 1 1942111 – – – – – – 1943 3 1 1 1944 1 6 1 1 1945112 – – – – – – Skupaj 6 8 3 1 1 1 v spolni razdelitvi pa rahlo vodijo ženske pred moškimi – verjetno enostavno zato, ker jih je bilo pac vec doma in ker so se moški mocneje zavedali resnosti položaja, da se v nevarnih casih pac ne gre izpostavljati zaradi malenkosti. SPOL TOŽNIKI TOŽENI leto moški ženske moški ženske 1941 1 5 3 3 19421 – – – – 1943 4 1 4 1 1944 3 5 1 7 19452 – – – – Skupaj 8 11 8 11 Žaljenje casti po drugi svetovni vojni (1945–1950) vojni cas je z vsem svojim dogajanjem pustil mocne sledove na ljudeh in njihovih medsebojnih odnosih. to se je seveda odražalo tudi v ocitkih in žalitvah, ki so si jih ljudje izmenjevali in zaradi katerih so se tožarili po vojni. Žalitve in klevete glede medvojnega zadržanja so postale pomembna kategorija obtoževanja. ljudje so si tako ocitali izdajanje in sodelovanje z okupatorjem, nasprotovanje osvobodilnemu boju, zadržanje v koncentracijskih taborišcih, vsakdanje so bile »švabske kurbe«,115 po drugi strani pa je bilo tudi precej ocitanj nasilne mobilizacije v partizane in likvidacij s strani partizanov. 109 Ni podatkov. 110 Za leto 1945 ni ohranjenih primerov do osvoboditve. 111 Ni podatkov. 112 Za leto 1945 ni ohranjenih primerov do osvoboditve. 113 Ni podatkov. 114 Za leto 1945 ni ohranjenih primerov do osvoboditve. 115 Žaljivke z ocitanjem pretiranega razdajanja ljubezni na germanofilski podlagi so ocitno akutalne še v najnovejši dobi: »Z izrecenimi besedami (nemška kurba, nemška svinja, prasica), navedenimi v opisu dejanja v izreku sodbe sodišca prve stopnje, je obdolženec podal negativno vrednostno sodbo o zasebni tožilki ter jo s tem razžalil. (Sodba Višjega sodišca v Ljubljani, I Kp 1045/99).« Primer sodne prakse je naveden iz: Mitja Deisinger, Kazenski zakonik s komentarjem. Posebni del. Ljubljana, 2002, str. 185. Res pa moramo opozoriti, da brez vpogleda v omenjeni spis ne moremo reci, da bi žalitev z »nemško kurbo« koreninila v obdobju druge svetovne vojne. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 primerov žaljenja in klevetanja s politicnim ozadjem je razmeroma malo, ker so izjave in dejanja te vrste kaj hitro prerasla v dejanja zoper javni red in mir in tako ne sodijo vec v »našo« kategorijo. tu so ostali le bolj »nežni« primeri. v kategoriji žaljenja spet mocno vodi ljubezen pred ostalimi žaljivimi domislicami, pri klevetah pa so ocitki kraje dalec najštevilnejši povodi za razžalitev. Vrsta obtožbe žaljenje klevetanje politicno ozadje ocitki glede medvojnega zadržanja leto glede spolnosti ostalo kraja ostalo 1945 1 5 2 1 3 19 1946 13 21 14 13 11 61 1947 14 10 17 7 11 31 1948 14 15 12 10 4 13 1949 9 7 15 4 5 8 1950 23 33 21 19 4 12 skupaj 74 91 81 54 38 144 oCitKi gleDe meDvoJnega ZaDrŽanJa Že iz tabele je razvidno, da je primerov žaljenja glede medvojnega zadržanja veliko, zato si bomo tu pogledali le tiste, ki so zanimivi še zaradi necesa drugega, namrec zaradi nacina sojenja, obrazložitev sodb. Kot bomo videli iz primerov prvih dveh povojnih let, je znalo sodišce razsojevati izrazito »v duhu casa.« Zakonov in clenov, po katerih je bil nekdo obsojen, v sodbah sprva sploh ne navajajo, kasneje, ko so dobili splošni del kazenskega zakonika,116 so v nekaterih sodbah zaceli navajati »z uporabo clena«, posebni del kazenskega zakonika, kjer so svoje poglavje dobila tudi dejanja zoper cast in dobro ime, pa je izšel šele leta 1951.117 pa si poglejmo. v prvem primeru je javni tožilec ovadil posestnika (63), ki je v uradu krajevnega odbora govoril, koliko ima škode od partizanov in koliko so mu ti pokradli, »dalje je istotam zmerjal vojnega invalida, ko je ta vršil posle po narocilu krajevnega odbora, da je proklet smrkavec in da naj se pobere ven«. Zaradi klevete in razžalitve so ga obsodili na 45 dni odvzema prostosti in 1000 din denarne kazni oziroma na 20 dni prisilnega dela brez odvzema prostosti ter na 300 din povprecnine. iz obrazložitve sodbe: »Kot nevzgojen starokopitnež in z ozirom na njegovo ponašanje lahko trdimo, da nasprotnik of pokreta, je blatil partizansko vojsko – razumljivo – a zato tem bolj obsojanja vredno. spoštovanje pridobitev osvobodilne vojne in njih prvoborcev je potrebno, ce ne drugace, vsem takim ljudem vcepiti s silo zakona. to zahteva cas in vse napredno delovno ljudstvo. (...)« Denarne zadeve (kazen, povprecnino, stroške kazenskega postopanja) je kmet nato placal, sedet pa ni šel, ampak je predlagal zdravniška spricevala in prosil za pomilostitev. predsedstvo prezidija ljudske skupšcine lrs (predsednik Josip vidmar), ga je nato leta 1948 deloma pomilostilo, s tem da mu je oprostilo 45 dni zapora.118 116 Ur. l. FLRJ, 106/1948, str. 1465–1474. 117 Ur. l. FLRJ, št. 13/1951, str. 185–224. Tukaj bi omenil še bolj arhivisticno zanimivost, da je jeseniško okrajno sodišce po vojni za zadeve casti skoraj dosledno uporabljalo za ovoj spisa medvojne nemške obrazce »Nr. 176 Kassenanweisung für die Auszahlung von Sachverständigengebühren «, iz navadnega, tankega papirja. Za »resne« kazenske zadeve pa prav tako nemške mape, vendar trdnejše, kartonaste »Nr. 53 b Aktendeckel für Sachen des Registers U«. 118 ZAL, JES-34, t. e. 459, a. e. 1042, del. št. 25/1945. VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE iz naslednjega primera izvemo, da je pomemben namen, ne pa toliko sredstva. tokrat je bil tožnik trgovec in sekretar krajevnega odbora of, toženi pa kajžar (71). na množicnem sestanku se je namrec oglasil, da ni prav, da tožnik kandidira v krajevni noo, ker da je med okupacijo sodeloval z nemci: »ti pa kar tiho bodi, ker si sodeloval z okupatorjem in si še danes okupator!« Ker je toženi svoje besede dokazal, so ga oprostili, tožnik se je pritožil in bil zavrnjen. iz obrazložitve sodbe: »po obtoženem in pricah doprinešeni dokazi tedaj v zadostni meri ovržejo objektivno neresnicnost, ki je pogoj in bistveni sestavni del kaznivega dejanja klevete in je smatrati 'exceptio veritatis' toženca kot uspešno izveden. pa tudi, ce bi bilo obtožencevo dejanje samo na sebi protipravno, ga kot takega v konkretnem primeru ne bi bilo mogoce smatrati. v ožigosanju take vrste, ki ne vsebuje nobenih drugih žalivk in upoštevajoc, da je bilo izvršeno dejanje na množicnem sestanku kot dostojna kritika, niti ni zazreti potrebne zavestne objektivne in subjektivne protipravnosti. sodelovanje z okupatorjem je izraz, ki se ga ljudstvo v svoji preprostosti splošno poslužuje. sodišce smatra, da je pri stvari važen, ne toliko izraz sam, kot interes, katerega je imel obtoženec namen šcititi. ta interes – skrb, da pridejo v krajevni odbor najboljši iz ljudstva – je pretežnejši od interesa zas. tožitelja – pravica do spoštovanja. vsled navedenega je smatrati, da obtoženec ni imel namena zas. tožitelja niti žaliti.«119 Še bolj krepka pa je ugotovitev, da je sodišcu lahko ljudski glas zakon. Železniški uradnik je tožil kljucavnicarja pri železnici (21), ker je le-ta na masovnem sestanku izjavil, da ga je tožitelj med okupacijo v celovcu napadel s psovko »windischer hund«. takrat so (bodocemu) tožencu verjeli in (bodoci) tožnik zaradi tega tudi ni bil sprejet v službo. sodišce je toženega najprej oprostilo in »dalo zasebnemu tožilcu nasvet, naj si išce zadošcenja, ce ga kakorkoli zasluži, pred maso svojih bivših stanovskih tovarišev, ne pa pred sodišcem in neoborožen s proti 119 ZAL, JES-34, t. e. 459, a. e. 1042, del. št. 34/1945. dokazi. ljudskemu sodišcu je ljudski glas – v tem slucaju masovni sestanek – zakon.« tožnik se je pritožil in okrajno sodišce je moralo o zadevi razpravljati drugic, pod predsedovanjem drugega sodnika. tudi tokrat je obdolženca oprostilo, ceš da tožniku ni uspelo dokazati, da inkriminiranih besed ni izrekel. tožnik se je ponovno pritožil in sodišce je o zadevi razpravljalo tretjic, pod predsedovanjem tretjega sodnika. takrat je zadevo izpeljalo bolj profesionalno, tudi z zaslišanjem pric tožnika in spoznalo toženca za krivega ter ga obsodilo na mesec dni zapora in 1000 din denarne kazni, povracilo stroškov postopanja in 1000 din povprecnine. ugotovili so, da je bil tožnik takrat, ko naj bi izrekel inkriminirani besedi obtožencu zaradi revmatizma dalj casa odsoten iz službe in tega torej ni mogel storiti. to je uspelo sodišcu tudi dokazati, v prejšnjem razsojanju pa so verjeli zgolj na besedo »tovarišem«, pri katerih tožnik zaradi svoje pedantnosti ni bil priljubljen.120 Ko pa je okrajno sodišce le šlo predalec v svojih razlagah, ga je dostikrat na bolj realna pravna tla vrnilo okrožno sodišce po pritožbeni vlogi. namešcenec KiD (40) je tožil gospodinjo (36), ker mu je rekla »svinja«. Krical naj bi nanjo, da mora biti okno zaprto, ona pa mu je »pod utisom negativnega zadržanja zasebnega tožitelja med okupacijo zabrusila v obraz v krivdoreku navedeno žaljivko«. najprej jo je sodišce oprostilo in tožniku naložilo placilo stroškov postopanja in povprecnino 3000 (!) din. razlaga sodnika: »Žaljivka, ki jo je obt. izrekla proti zas. tožitelju, je brezdvomno kot taka kazniva, kajti predmet zašcite casti je objektivna cast, torej povprecno spoštovanje, ki ga clovek uživa pri ljudeh. Jasno je tudi, da pri takih vrstah razžalitev po bivših pravnih predpisih dokaz resnice ni bil dopusten.toda dosedanja praksa je dokazala, da so danes za razžalitve posebno obcutljivi ljudje, katerih zadržanje med okupacijo ni bilo v skladu z naceli vsakega zavednega slovenca in so prav ti ljudje tisti, ki si hocejo pri sodišcu s tožbami oprati svojo cast, ki so si jo med okupacijo omadeževa li. ne sme se namrec prezreti, da v povecini ta120 ZAL, JES-34, t. e. 460, a. e. 1043, del. št. 100/1945. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 kih slucajev nastopajo kot obtoženci preprosti, a pošteni ljudje, ki so ravno radi svoje neuklonjive zavednosti za casa okupacije morali prestati veliko žrtev. Ce torej upoštevamo na eni strani rafinirane tožnike, ki so si znali med okupacijo ustvariti položaj in na drugi strani preproste, navadne tudi neizobražene obtožence, ki so med vojno cesto po zaslugi domacinov mocno obcutili okupatorjevo peto, potem je vsekakor oprostilna sodba takih obtožencev edino pravilna in pravicna, ce že ne s pravnega, pa prav gotovo iz eticnega vidika z ozirom na izredne prilike povojnega stanja. sodišce se je pri razsodbi predmetnega slucaja opiralo na zgoraj navedene nacelne ugotovitve. obtoženka navaja namrec v svojem zagovoru, da je bil zas. tožitelj med okupacijo Blokvalter in je kot tak prišel veckrat k njej nadzorovat v kuhinjo. pobiral je od nje tudi socialne prispevke, ceprav je vedel, da je gmotno slabo situirana. nasprotno pa ni hotel izposlovati njeni hcerki cevlje, ceprav je imel z ozirom na njegovo funkcijo možnost. nadalje navaja obtoženka, da je zahteval zas. tožit. le od nje, da zapre okno, docim je soseda lahko sušila pri odprtem oknu. vse to ji je dalo povod, da je izrekla inkriminirane žaljivke. pripominja pa tudi, da bi bilo najbolj pravicno, ako bi se zadeva obravnavala na masovnem sestanku, kjer bi ljudstvo odlocilo ker dobro pozna obe stranki. Zas. tožit. pa se je z ozirom na izjavo ljudskega tožilca raje zatekel na sodišce. (…) Zas. tožit. pobija trditve obtoženke in izpove, da je bil prisiljen prevzeti funkcijo Blokvalterja. to pa je obicajni izgovor vseh onih, ki so se iz oportunizma udinjali okupatorju in mu zvesto služili, docim so množice delovnega ljudstva bile zapostavljene, trpele po taborišcih in zaporih. sodišce se ni moglo ozirati na izjave in podpise, ki jih je pobral zas. tožit. pri raznih strankah, in jih predložil sodišcu kot dokaz svoje neoporecnosti za casa okupacije. Za sodišce je namrec merodajna njegova karakteristika, izdana od strani linije of, ki jo je sodišcu predložil preizk. odsek na Jesenicah. prav z ozirom na to karakteristiko je sodišce brez pridržka poklonilo izpovedbam obtoženke verodostojnost, vsled cesar je oprostilna sodba iz zgoraj navedenih razlogov zadostno utemeljena in umestna. ostali izreki v sodbi pa temelje na veljavnih zakonskih predpisih.« glede na zgornje izvajanje nam zadnji stavek zveni kar nekam cinicno. tožnik se je pritožil in v novi sodbi so toženo spoznali za krivo, a so jo oprostili vsake kazni, povrniti je morala le stroške postopanja, povprecnine so jo oprostili. iz razlage te sodbe: »(obdolženka) navaja, da je zasebni tožitelj med okupacijo vršil dolžnost Blokwalterja, ki pa jo je opravljal pretirano vestno. (…) te navedbe obdolženke pa niso v nicemer dokazane. (…) nedvomno je, da je obdolženka z inkriminirano žaljivko razžalila zas. tožitelja, vsled cesar je krivdorek z ozirom na njeno lastno priznanje utemeljen. Baviti se je tedaj le še z vprašanjem kazni. po obstojecih predpisih velja nacelo, da sme sodišce žaljivca oprostiti kazni, ako da razžaljenec s svojim nedostojnim nastopanjem ali morda s kaznivim dejanjem neposredno sam povod, da ga obdolženec razžali. (…) obdloženka je pri zadnji razpravi tudi uvidela nepravilnost svojega dejanja, ter ga je obžalovala, vsed cesar smatra sodišce z ozirom na zgoraj navedene okolnosti oprostitev kazni za umestno. (…) poglejmo si še razlago iz rešitve pristojnega pritožbenega sodišca, ljubljanskega okrožnega: »prvostopno sodišce se nato bavi z zadržanjem zasebnega tožitelja za casa vojske. vsa sodba izzveni koncno v to, da zasebnemu tožitelju radi svojega politicnega zadrževanja za casa vojne, ne gre zašcita. sodišce torej odvzema via facti zasebnemu tožitelju cast, ne da bi bilo v konkretnem primeru pozvano, da o tem razsoja. (…) s tako sodbo, kot je prvostopna, se daje le možnost neomejenih napadov na cast zasebnega tožitelja. (…) sodišca obnavljajo s svojimi sodbami družbeno življenje in medsebojne odnose posameznikov do družbe. te svoje naloge se morajo zavedati, ker je baš to njihova funkcija ljudske oblasti. (…)«121 Krasen primer povojnega delovanja sodišc, je tudi naslednja razsodba. trgovski pomocnik (35) je tožil elektrikarja (27), ker naj bi ta grozil s pištolo, da bo vse postreljal ter žalil in klevetal tožnika, da v Dachauu že ni bil interniran zaradi podpiranja of. sodišce je toženega oprostilo. 121 ZAL, JES-34, t. e. 460, a. e. 1043, del. št. 119/1945. VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE iz razlage sodnika: »Kar se pa tice inkriminiranih žaljivk, je sodišce poleg obtožencevega zagovora, da jih ni izrekel, upoštevalo tudi sledece ugotovitve. spor med obtž. in tožnikom je nastal zato, ker se je obtž. z ostalimi tovariši zgražal nad tem, da se zasebni tožitelj in njemu enaki le udeležujejo mitingov, docim jih pri delu za of ni videti. obtž. in tudi po osebnem tožitelju predlagane price so izpovedale, da ni bil zasebni tožitelj interniran v Dachavu iz politicnih razlogov, temvec bolj verjetno radi crne borze. price, ki jih je predlagal sam zasebni tožitelj izjavijo, da je sicer tožitelj nekoliko podpiral partizane, a ne organizirano, temvec bolj preko osebnih znancev. Dalje, da ga okvara na nogi ne bi ovirala iti v partizane, ce bi bil res takot udan stvari, kakor se danes skuša prikazati. nasprotno pa je obtž. star borec partizan že od l. 1942 njegova karakteristika je nad vse povoljna. in ce tudi bi obtž. izrekel inkriminirane žaljivke, bi ga ne bilo umestno kaznovati, ker je precej razburljive narave, kar je pripisovati njegovim izcrpanim živcem iz 4 letne težke borbe. Zasebni tožitelj, ki je po izpovedbah pric napravil na sodišce utis enega od onih ljudi, ki so med okupacijo oprezno lavirali, a jih je kljub temu zadela kaka nesreca, bi se moral zavedati, da njegove zasluge še zdalec ne dosegajo delo obtoženca. upoštevati bi moral tudi, da se je obtž. upraviceno razburil, ker so ne samo on, ampak tudi drugi aktivisti ugotovili žalostno dejstvo, da se gotovi ljudje udeležujejo le zabav, pri sestankih in resnem delu pa so odsotni. eden od teh je tudi zasebni tožitelj. (…)«122 tožnik se ni pritožil in obveljala je sodba okrajnega sodišca. Kot smo že videli, in kar nam bosta potrdili tudi naslednji zgodbi, je dostikrat pomagala pritožba na okrožno sodišce, ki se je kljub »duhu casa« obnašalo bolj profesionalno, vsaj pri zadevah »malih rib«. Zasebnica (vdova, 72) in gospodinja (47) sta veckrat klevetali kljucavnicarja (53), da je imel zveze z gestapovci, tako da ju je naposled zaradi tega tožil. v prvi sodbi ju je sodišce oprostilo. iz razlage sodnika: »iz zagovora zastopnice prvoobtožene sledi, da ni imela obt. namen žaliti zas. tožitelja, temvec je v inkriminiranem ocitku izražen njen protest proti zas. tožitelju in to iz povsem osnovanega razloga. ljudstvo je namrec zamerilo vsakemu, ki je imel kakršnekoli odnose z nemci ali 122 ZAL, JES-34, t. e. 460, a. e. 1043, del. št. 125/1945. domacimi izdajalci. privatni obisk gestapovca na stanovanju zas. tožitelja je upraviceno vzbudil pri obtoženki slabo mnenje o zas. tožitelju. poleg tega pa osvetljuje zadržanje zas. tožitelja med okupacijo tudi izjava uradnika nemškega sodišca, ki jo poleg obtoženke potrdi tudi prica. sodišce ni imelo razloga, da ne bi verjelo obtoženki, ceprav zas. tožitelj pobija njene trditve kot neresnicne. Zasebni tožitelj je namrec napravil vtis enega od tistih ljudi, ki se cutijo pretirano užaljene, ako jih nekdo iz ljudstva opozori na napake, ki so jih zagrešili med okupacijo. sodišce je radi tega smatralo oprostitev obeh obtoženk za umestno. (…)« tožnik se je pritožil in okrožno sodišce je odlocilo, da je oprostilna sodba preuranjena, da ne gre za žalitve, ampak za klevete (»za iznašanje neresnicnih cinjenic«) in da morata toženi svoje izjave dokazati. na drugem sojenju pa so ugotovili, da bi bil lahko obisk gestapovca pri tožniku tudi sovražne narave – skratka, toženi nista mogli dokazati resnicnosti svojih trditev in prvo so obsodili na 100 din, drugo na 500 din denarne kazni, stroške in povprecnino po 100 din.123 v naslednji, identicni zgodbi, sta zakonca gostilnicarja tožila žagarja (50), zidarskega polirja (47) in vdovo (43), ker so podpisali pismo naslovljeno na odbor afŽ in v katerem med drugim navajajo: »f. f. in a. sta bila v letu 1941 desna roka gestapa in sta nas tri stranke ovajala in nam grozila z selitvijo in Begunjami. Za Švabe sta imela jesti in piti, za siromake pa nic, le zaprta vrata. partizanom nista pomagala nic in sta pred njimi vrata zapirala rekoc: naj gredo delat«. v prvi sodbi jih je sodišce oprostilo obtožbe, da so s tem zakrivili prestopek zoper cast, tožiteljema pa naložilo placilo stroškov postopka in vsakemu 400 din povprecnine. iz razlage sodnika: »Že samo dejstva, da so se v gostilni zas. tožitelja radi zadrževali nemški orožniki in pa, da je bil zas. tožitelj Blokleiter, kažejo, da sta kazala napram nemcem prijazen obraz. Danes se take vrste ljudje sklicujejo, da jih je položaj k temu prisilil, a pri tem pozabljajo na mnoge, ki se niso podredili položaju, temvec se mu kljub mnogim žrtvam in naporom postavili po robu. (…)« 123 ZAL, JES-34, t. e. 461, a. e. 1044, del. št. 18/1946. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 tožnika sta se pritožila in okrožno sodišce je sodbo razveljavilo in jo vrnilo okrajnemu sodišcu. iz razlage okrožnega sodišca: »sodišce se postavlja v neko cudno vlogo in zahteva, kot je vsaj iz razlogov razvidno, da tožilci dokazujejo neresnicnost trditev, ne pa, kot je edino pravilno, obt. dokazujejo morebitno resnicnost svojih trditev. po polnem pregledu spisa ugotavlja pritožbeno sodišce, da niso v nicemer obt. dokazali svojih trditev, zlasti da sta tož. desna roka gestapa. to je hud ocitek, katerega bodo morali obt. vsekakor povsem dokazati. (…) med našim ljudstvom se je prevec razpaslo lažno ovajanje. Dovolj nazorno je to vprašanje osvetlil dr. metod mikuž v clanku 'Dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi' (slov. porocevalec, 9. 2. 1946).« v drugi sodbi je nato okrajno sodišce tožene spoznalo za krive prestopka zoper cast, krivde pa jih je oprostilo. stroške so naložili obtožencem in vsakemu 300 din povprecnine. tokrat se je sodišce malo bolj potrudilo pri poizvedovanju, na koncu pa prišlo do sklepa, da tako obdolženci kot tožitelja »niso škodovali pokretu of, obenem pa se ne eni ne drugi niso prav dobro zadržali napram pokretu of«. iz razlage druge sodbe okrajenga sodišca: »tudi je resnica, da bi se zas. tožitelja izjavila v svoji gostilni, da je 80 % gošarjev v gmajni zato, ker nocejo delati.«124 vendar pa tudi okrožno sodišce kot pritožbeno ni bilo vedno nacelno in je seveda znalo podleci »duhu dobe«. uslužbenec KiD je tožil dva delavca (51, 65), ker ga je eden na zboru volivcev imenoval gestapovca, policijskega špijona, izdajalca; drugi pa ga je obtožil, ceš da je kriv, da se nekdo drug ni vrnil iz Dachaua. okrajno sodišce ju je oprostilo, tožniku pa naložilo povrnitev stroškov postopanja in 5000 din povprecnine; pritožil se je in bil zavrnjen. iz razlage okrožnega sodišca: »Besede gestapovec, policijski špijon in zdajalec, radi katerih je obtožen obtoženec, se nanašajo na predvojno udejstvovanje zasebnega tožitelja v okviru organizacije smrJ (savez metalskih radnika Jugoslavije) ali izven te organizacije, na njegovo destruktivno 124 ZAL, JES-34, t. e. 461, a. e. 1044, del. št. 45/1946. politiko med delavstvom, ki je forsirala kompromise z upravo KiD-a, njegovo ekskurzijo v nemcijo in njegove simpatije za hitlerjev novi red ter nasprotovanje komunisticno usmerjenemu delavstvu. to je vsebina žaljivk, ki jih je vrgel obtoženec zasebnemu tožitelju na zborovanju v obraz, tako jih je razumel obtoženec in tako sigurno zasebni tožitelj sam, tako pa so jih tolmacili tudi ostali na zborovanju prisotni volilci. to izhaja jasno iz dokaznega postopka in temu tolmacenju se more prikljuciti tudi sodišce, ko presoja pricujoci spor. radi tega je prvostopno sodišce smatralo te besede pravilno za kleveto ceravno to iz sodbenega izreka ni razvidno in prepustilo dokaz resnice po oni vsebini, ki tvorijo smisel in pravo ozadje tem besedam. ta dokaz se je obtožencu v polni meri posrecil in proti tozadevni dokazni oceni prve stopnje ni pomislekov. (…) pod obtožbo so bile pri obtožencu še besede šuft in podlež. glede teh besed, ki jih smatra prvo sodišce za nedokazane, obtožba ni rešena. ta formalna napaka se je popravila na drugi stopnji s tem, da se je izrekla oprostilna sodba tudi glede njih. iz razlogov prve stopnje sledi, da je smatrati pod obtožbo stavljene besede po njihovem pomenu in ozadju za klevete, kar pa iz sodbenega izreka ni razvidno. radi tega se je sodbeni izrek po službeni dolžnosti popravil in obtoženo dejanje kvalificiralo kot kleveta.« Drugoobtoženega so na okrajnem sodišcu oprostili zaradi pomanjkanja dokazov po nacelu »dubio pro reo«. iz razlage okrajnega sodišca: »sodišce je v tem primeru posebno dolžno nastopiti kot zašcitnik pridobitev narodnoosvobodilne borbe, in ker se je razpravljalo pred oblicjem vsega jeseniškega delavstva, tudi kot politicni regulator v tem primeru politicnopravnega spora. Dejstvo je namrec, da je zmaga delavskega razreda in delavnega ljudstva sploh nad silami reakcije v oboroženem spopadu naših narodov s silami fašizma tudi rešila vprašanje, komu pripada vodstvo delavskega razreda. Jesenice kot tipicno industrijski kraj, s pretežno vecino pravilno usmerjenega delavstva, ne trpijo v svoji sredi ljudi, ki zavedno ali pa vsled izgubljenih pozicij zavirajo polet delavnih množic, ki z nepremišljenimi nastopi in predlogi ovirajo ljudsko oblast pri naporih gospodarske obnove in politicne konsolidacije. Zato so razumljive – sicer skozi ocala neljudskega sodnika – pravnika, ki se 100 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE opira le na 'vecno' veljavne norme kazenske zakonodaje – žaljivke take vrste, kot jih je izrekel obtoženi. važna je v tem primeru objektivna cast, kot jo razume progresivno delavstvo in ne subjektivni obcutek užaljenega. na tak nacin in predvsem iz linije delavca-partijca gledan ta takozvani zasebnopravni spor šele zmanjša sicer pravniško težke žaljivke. predvsem pa je, kot že receno, upoštevati kraj, kjer so bili ocitki iznešeni. Zas. tožitelj je na sestanku volilcev delavcev kot vecni opozicijonalec kritiziral današnji državni centralizem. (…)«125 sodišce je bilo torej dolžno nastopati kot politicni regulator! Ker je bil to politicnopravni spor! res so bili to težki casi, ce so tako ugotavljali sodniki, ki so sodili že pred vojno. Za konec primerov ocitanja medvojnega zadržanja si poglejmo še tri kratke »partizanske«. v prvem primeru sta se sporekli svakinji, in sicer naj bi ena hujskala svojega brata (moža to- žnice), naj pusti partizane in gre k belogardistom. sodišce jo je oprostilo. iz razlage sodišca: »obdolženka kakor tudi zasebna tožiteljica sta za casa okupacije delovali oz. simpatizirali z of pokretom. spor, ki je med njima nastal izvira iz medsebojne osebne mržnje, ki nima z narodnoosvobodilnim gibanjem nicesar skupnega. (…) Delovanje obeh strank na isti politicni liniji, upoštevajoc nadalje sorodstveno razmerje med obema in ker obtoženka ni imela posebnega namena škodovati casti ali ugledu zas. tožiteljice in vse zgoraj navedene cinjenice je sodišce upoštevalo pri izreku oprostilne sodbe. nadalje pa je tudi razvidno, da obtoženka nikakor ni hotela žaliti. cast pok. moža, ki je bil brat zas. tožiteljice. vzrok njegove smrti ni tocno dognan. po izjavah nekaterih borcev je bil navdušen partizan. izkljuceno pa ni, da ga je radi nediscipliniranosti po veckratnih ukorih kaznovala vojaška oblast sama, kajti prica izpove, da je bil precej prepirljive narave. (…)«126 v drugem primeru je kljucavnicar (33) tožil tovarniškega delavca (38), ker je le-ta na množicnem sestanku govoril, da se je toženi z nemško vojsko udeležil hajke proti partizanom. oprostili 125 ZAL, JES-34, t. e. 462, a. e. 1045, del. št. 62/1946. 126 ZAL, JES-34, t. e. 459, a. e. 1042, del. št. 61/1945. so ga in tožnik je moral placati stroške in 500 din povprecnine. obtoženec je zanikal, da bi izrekel inkriminirani ocitek in sodišce mu je zaradi odlicne karakteristike verjelo. price tudi niso potrdile, da bi ga dobesedno imenoval, vendar pa da je bilo ocitno, da to leti na tožnika, ker so na sestanku govorili o njem. iz razlage sodnika: »toda ne glede na vse to, ni upravicen zas. tožit. iskati si casti pred sodišcem in zahtevati kaznovanje obtoženca, ki se je udeležil noB, in sicer iz sledecih razlogov: Že delavstvo samo je na sestanku ožigosalo tožitelja kot nezaupljivega cloveka, ki je od partizanov dezertiral. nadalje mladi h. s., ki je bil v partizanih obvešcevalec, dobro karakterizira sebicen znacaj zasebnega tožitelja in njegovo nediscipliniranost, ki jo je pokazal pri partizanih. njegovo necastno pocetje pri partizanih pa je razvidno tudi iz izjave price l. in iz pismene izjave n. poleg tega pa je bila zoper tožnika že vložena prijava na pristojno mesto in se pricakuje, da se bo moral tožnik v kratkem zagovarjati za svoje grehe, napravljene med okupacijo.«127 in nazadnje še primer, ko sodišce daje navodila, kaj se »v današnjih casih ne spodobi«. Kuharica (28) je tožila porocnika (31), ki ji je obljubljal zakon še, ko je bila noseca z njim, potem pa ji je poslal pismo, v katerem ji sporoca, »da naj nikar ne misli, da jo bo porocil, ker je bila kaznjenka«. na sodišcu je toženi obžaloval in preklical ocitek, da naj bi tožnico partizani kaznovali zaradi sodelovanja z »Bega« (belo gardo). okrajno sodišcu v Kocevju (krajevno pristojno za tožnico) pa je jeseniškemu sodišcu poslalo dopis, da naj zaslišijo tožnico, ali vztraja pri tožbi ali jo umakne: »poducite jo obenem, da že z ozirom na stroške postopanja ni umestno zlasti v sedanjem casu, pravdanje v zasebnih tožbah. (…)« vseeno ga je tožila in kaznovan je bil zaradi izjave, da je bila kaznjenka, na 1000 din denarne kazni (pogojno za eno leto), stroške, povprecnine pa so ga oprostili.128 127 ZAL, JES-34, t. e. 462, a. e. 1045, del. št. 82/1946. 128 ZAL, JES-34, t. e. 462, a. e. 1045, del. št. 90/1946. VSE ZA ZGODOVINO 101 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 ŽalJenJe politiKe na oBlasti Zmerjanje države, oblasti in njenih predstavnikov ter organov je kaj hitro preraslo iz žaljenja in klevetanja v kazniva dejanja zoper ljudsko oblast in tako najbolj »socne« zadeve že ne sodijo vec v naš okvir. Dejanja zoper javni red in mir na primer vsebujejo tudi primere razširjanja govoric, da sta tito in Kardelj pobegnila iz države ali pa da so ju zaprli; da ju bodo vrgli z oblasti, ker ne delata po navodilih rusije ipd. take govorice bi utegnile povzrociti obci strah in nevarnost za javni mir, niso pa pomenile žaljenja casti. najprej si poglejmo primere klevetanja in žaljenja visokih osebnosti, ki še niso prerasli v dejanja zoper javni red in mir. seveda je bil v vseh primerih tožnik javni tožilec. v prvem primeru je gospodinja (38) v gostilni pljunila v sliko maršala tita. obsodili so jo na eno leto pogojne zaporne kazni, stroške in 800 din povprecnine.129 v drugem naj bi župnik (37) na neki dram- ski prireditvi nekomu (ki ga je kasneje prijavil in prical proti njemu) rekel, da je Kardelj najvecji lump in da so ga nagnali iz londona, torej je oklevetal podpredsednika zvezne vlade Jugoslavije. obsodili so ga na 2000 din denarne kazni, stroške in 200 din povprecnine.130 v tretjem je delavec (53) pri delu v železarni pripovedoval, da so se na Brdu pri Kranju vsled tega, ker sta tito in Kardelj podpisala mirovno pogodbo z italijo, streljali tito, Kardelj in Kidric med seboj in da je zadnji cas, da pridejo amerikanci in angleži, da izženejo boljševiško kugo in da napravijo red v Jugoslaviji. obsodili so ga na mesec dni prisilnega dela brez odvzema prostosti, pogojno za dve leti, stroške in povprecnino 100 din.131 v cetrtem je prav tako delavec (47) v tovarni vedel, da bo amerika zasedla Jugoslavijo, da ce bo hotel tito vladati, da bo moral dati srajco dol in jo obrniti, da jugoslovansko vojsko lahko cez noc razorožijo, da nas bo v najkrajšem casu hudic vzel, da so vsi partizani iz leta 1941 za pobiti, da naši pošiljajo na Koroško prašice v mrtvaških krstah, 129 ZAL, JES-34, t. e. 463, a. e. 1046, del. št. 122/1946. 130 ZAL, JES-34, t. e. 466, a. e. 1049, del. št. 310/1946. 131 ZAL, JES-34, t. e. 469, a. e. 1052, del. št. 141/1947. na katerih je napisano, da so borci iz leta 1941 (v zagovoru je dejal, da je slišal, da pošiljajo na Koroško v mrtvaških krstah prašice, na katerih je napisano »slava padlim borcem«). obsodili so ga na en mesec odvzema prostosti, pogojno za tri leta, stroške, povprecnino 200 din.132 v petem je fotograf (41) pred svojima vajenkama izjavil, »da so taki, kot je bil bivši minister snoj, na vladi, da se na tako oblast poserje, nadalje kakšno gospodarstvo da je to, kot ga vodimo mi, ko imajo tapecirane stole za maršala tita, docim pa nimajo ljudje za obutev potrebnega usnja.« obsodili so ga na mesec zapora pogojno za dve leti, stroške, 300 din povprecnine.133 v šestem je brivski mojster (58) julija 1947, ko sta se pripeljala na Bled tito in Kardelj, izjavil: »poglejte, sedaj vidite maršala tita in Kardelja, ce bi clovek imel revolver, bi ga ustrelil.« obsodili so ga na tri mesece odvzema prostosti, stroške in 500 din povprecnine. pritožil se je, a so ga zavrnili.134 v tipicnem primeru iz casa informbiroja je sodišce ugotovilo, da je toženka klevetala najvišje predstavnike oblasti, s cimer je zakrivila kaznivo dejanje zoper ljudsko oblast. Širila je namrec govorice, da je maršal tito pobegnil v ameriko, da se bo stanje v flrJ v kratkem spremenilo, ker imamo na vodstvu same vole in bike. obsodili so jo na štiri mesece poboljševalnega dela, stroške in 100 din povprecnine.135 panike pa ni širila, ampak je »samo žalila«, gospodinjska pomocnica (29), ki je ob priliki pletenja vencev za proslavo dneva žena javno izjavila, da si je s sliko maršala tita obrisala zadnjico in da ni imela še nikdar tako ciste kot takrat. s tem je žalila vrhovnega predstavnika ljudske oblasti in zakrivila kaznivo dejanje zoper ljudsko oblast. po »splošno zakonitih dolocilih kazenskega prava« so jo obsodili na tri mesece in 20 dni poboljševalnega dela, stroške in 400 din povprecnine.136 v casu groženj informbiroja je bila oblast razumljivo še posebej obcutljiva na izjave v zvezi 132 ZAL, JES-34, t. e. 470, a. e. 1053, del. št. 159/1947. 133 ZAL, JES-34, t. e. 473, a. e. 1056, del. št. 313/1947. 134 ZAL, JES-34, t. e. 475, a. e. 1058, del. št. 51/1948. 135 ZAL, JES-34, t. e. 489, a. e. 1072, del. št. 154/1949. 136 ZAL, JES-34, t. e. 493, a. e. 1076, del. št. 57/1950. 102 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE s tem, kar je zaslediti tudi v razlagah obsodb, ko sodišca poudarjajo zavržnost takih dejanj »v teh težkih casih«. to sta leta 1950 pocela tudi krojac (32) in delavec (20). prvi je govoril, da je podpredsednik zvezne vlade edvard Kardelj »kriminalni tip«, predsednik zvezne gospodarske komisije Boris Kidric pa faliran študent in »da nas bo itak kmalu hudic vzel«. Drugi je v istem casu in istih prilikah in okolišcinah govoril, da pomeni tito »tajna internacionalna teroristicna organizacija« in da je podpredsednik zvezne vlade edvard Kardelj faliran študent. s tem sta žalila najvišje predstavnike ljudske oblasti in zagrešila kaznivo dejanje zoper cast. prvega so obsodili na osem mesecev odvzema prostosti, pol stroškov, 400 din povprecnine, drugega pa na šest mesecev poboljševalnega dela, pol stroškov in 500 din povprecnine. v obrazložitvi je bila za prvega obtežilna okolišcina, da je priznal, da je med vojno sodeloval z »Bega« in sodeloval pri aretaciji in pretepanju zavednih slovencev: »sodišce smatra dejanje samo kot zelo zavržno, zlasti ce se upošteva današnje težave, ki nam jih povzroca kominformska propaganda in ko je treba, da ljudstvo stoji cimbolj enotno za svojimi predstavniki, obtoženca pa sta prav s tem svojim dejanjem skušala tako enotnost omajati, zato ju vsaj v sedanjih razmerah upraviceno smatra za precej družbi nevarna in je skladno s težo kaznivega dejanja in družbeno nevarnostjo odmerilo tudi primerno kazen.« po pritožbi na okrožno sodišce so mu zmanjšali kazen na deset mesecev poboljševalnega dela.137 poglejmo si še eno podobno obrazložitev iz sodbe, ki je nastala kot posledica dejanja, ki je bilo sicer opredeljeno kot »zlocinstvo zoper ljudsko oblast«. v hotelu je prvi »zlocinec« z drvarskim cepinom zamahnil proti sliki maršala tita, nakar jo je drugi s cepinom razbil in sta jo s tretjim odstranila in tako prikrila sledove kaznivega dejanja. tisti, ki je proti sliki zamahnil, je bil obsojen na dve leti in pol odvzema prostosti s prisilnim de 137 ZAL, JES-34, t. e. 494, a. e. 1077, del. št. 92/1950. lom, tisti, ki je sliko razbil, na tri leta in pol odvzema prostosti s prisilnim delom, tisti, ki je pomagal razbito sliko skriti, pa na deset mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom. vsi so se obrnili na predsedstvo prezidija ljudske skupšcine ljudske republike slovenije za pomilostitev, a so samo tretjemu spremenili kazen v pogojno za štiri leta, prva dva pa sta kazen prestala v celoti. iz obrazložitve sodnika: »Dejanje samo na sebi (…) je zelo težkega znacaja. obdolženci so se lahko vsi zavedali, da živimo v casu, ko se naše ljudstvo z naravnost necloveškimi napori prebija skozi boj za ustvaritev socialisticnega družbenega reda in da je treba ta boj bojevati ne samo s številnimi notranjimi nasprotniki, marvec tudi z imperialisticnim zapadom in vrhu tega še z informbirojevskimi državami. v tej situaciji mora biti delovnemu ljudstvu Jugoslavije maršal tito najvišji simbol te nadcloveške borbe, simbol neodvisnosti, enotnosti in bratstva jugoslovanskih narodov. Ko pa je bil ta simbol v konkretnem slucaju napaden in žaljen na tako surov nacin, je smatrati družbeno nevarnost dejanja samega in storilcev, zlasti pa prvo in drugoobdolženca za zelo težko. pri odmeri kazni je sodišce upoštevalo tudi okolnost, da mora biti v predmetnem slucaju kazen eksemplaricnega znacaja zaradi opomina vsem elementom, ki v naši domovini nocejo še spoznati, kaj predstavlja lik maršala tita delovnemu ljudstvu naše dobe.«138 Zelo blago pa jo je odnesel posestnik brez premoženja (49), ki je novembra 1946 pred gostilno izjavil, da voli tistega, ki mu daje kruh, na volilne plakate da se poserje, blato pa vrže titu v obraz. obsodili so ga na dva meseca zaporne kazni pogojno, stroške in 200 din povprecnine. iz razlage sodišca: »Ker je smatrati dejanje obtoženca kot navadno žalitev, ki ne predstavlja preveliko škodljivo posledico javnih oblasti, je sodišce izreklo kazen odvzema prostosti, ki v odmerjeni višini odgovarja krivdi obtoženca in težini kaznivega dejanja.« verjetno je k nižji kazni pripomoglo tudi to, da je bil toženi v partizanih od leta 1943, v letu 1944 pa tudi sekretar vaškega odbora of.139 sicer pa je bilo najvec prijav žalitev lokalnih oblasti. seveda je bil tudi v teh primerih tožnik 138 ZAL, JES-34, t. e. 487, a. e. 1070, del. št. 96/1949. 139 ZAL, JES-34, t. e. 465, a. e. 1048, del. št. 297/1946. VSE ZA ZGODOVINO 103 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 javni tožilec. sodišce je tako na njegov predlog spoznalo hotelirja (47), da »je kriv, da se ni pokoraval uradnim pozivom mlo, da je temu grozil z narodno milico, da je na razpravi proti vojnim dobickarjem izjavil, da mestni odbor laže in da so partizani denuncijanti ter sploh s svojim ponašanjem in besedami javno razžalil mlo kot politicno telo flrJ ter s tem zakrivil prestopek zoper cast«. obsodili so ga na dva meseca zapora in 10 000 din kazni, stroške in 4000 din povprecnine. po pritožbi je okrožno sodišce je zadevo vrnilo na prvo stopnjo. v razlagi so okrajnemu sodišcu ocitali površnost, nenatancnost postopka, sploh nepravilne sklepe: »ugotovitev sodbe, da je obtoženec s svojim ponašanjem in besedami javno razžalil mlo, je presplošna in nejasna. sodba mora tocno povedati in obrazložiti s kakim ponašanjem in s katerimi besedami je obtoženec to razžalitev zagrešil. Brez tega je kontrola pravilnosti sodbe nemogoca.« na drugi razpravi se je okrajno sodišce potrudilo biti bolj natancno v nekaterih zgornjih obdolžitvah, za nekatere pa je moralo ugotoviti, da so neutemeljene. Zato je bila tudi kazen spremenjena – brez zaporne kazni, denarna 10 000 din je ostala, prav tako stroški postopka, povprecnina se je znižala na 2000 din.140 posmeha je bila deležna oblast tudi na množicnih predavanjih o novem nacinu gospodarstva. sodišce je tako leta 1946 spoznalo, da je posestnik (61) na masovnem sestanku javno razžalil predstavnika ljudske oblasti z namero, »da bi izpostavil posmehu ali preziranju državne naprave ali narodno oblast«. tajnik mlo je namrec na sestanku med drugim kmetom svetoval, da presežek, ki ga posedujejo, oddajo prostovoljno. toženi mu je vpadal v govor in med drugim dejal, da »kadar imajo otroci denar, imajo kramarji sejem; za 95 % je danes slabše kakor je bilo poprej, 50 % jih ne dela.« ob koncu govora je tajnik kmete pozval, da ce ima kateri vecjo kolicino krompirja, naj ga odstopi drugemu, ki ga nima dovolj, da bi zadostil predpisani kolicini in mu s tem omogocil, da bo dobil nakaznice za tekstilno blago. toženi je pri tem zakrical: »to je pa špekulacija!« tajnik ga je zavrnil, da to ni špekulacija, ampak medsebojna samopomoc. toženi mu je na to odgovoril: »sem vdovec, imam dva jajca in lahko tebi enega dam.« 140 ZAL, JES-34, t. e. 461, a. e. 1044, del. št. 32/1946. Za zadnjo izjavo se je toženi zagovarjal, da je rekel: »edino jaz, ker sem vdovec, lahko dam oba jajca, ker jih ne rabim!« – ko se je razpravljalo o mleku in jajcih. toženi je ugotavljal, da kokoši nimajo kart, žito jim moraš dati, kje ga boš pa dobil, in nato izjavil tisto o jajcih. obsodili so ga na 2000 din denarne kazni, zaporne pogojno dve leti, stroške, 200 din povprecnine.141 sicer pa je bilo najvec žalitev lokalnih ljudskih oblasti izrecenih ob nezadovoljstvih državljanov z njihovim delovanjem. tako so jih najveckrat slišali razni tajniki Klo-jev, stanovanjskih, popisnih in drugih komisij. Za konec žaljenja povojnih oblasti si poglejmo še primer bivšega hotelirja in trgovca (49), ki ga je javni tožilec naznanil, »da je 17. 10. 1948 poslal min. financ pismo v katerem je v sarkasticnem in ironicnem tonu izražal svoj negativni odnos do ljudske oblasti, se norceval iz obstojecega družbeno gospodarskega reda in ukrepov ljudske oblasti, ter razžalil organa drž. uprave in sicer s sledecimi besedami: 'Dohodnino odmerite na podlagi resnicnih dohodkov z desetino, -ako hocete da boste kmeta obdržali z ljubeznijo do svoje grude in živinoreje. mislim, da ni vprašanje denarja danes, pac pa slanine in dobre govedine, da si bo delavec in uradnik lahko namazal še roke z njim; ne pa samo želodec, ker danes itak drugega nimata kakor pa do tal dolge roke, od prenapornega dela. porodnice, otroci in starci, pa nujno potrebujejo dobre juhice, da ne bode bodoci rod -pohabljencev in bolnikov; to je naša prva dolžnost. ako pa boste kmeta z velikimi davki pritiskali kakor do sedaj, bo vse zaostalo; osobito ljubezen do živinoreje. vsak redi za to, da napreduje ravno vi pa morate dati z solidno odmero veselje do vecje živino in prašicjereje; potem bo ves naš narod srecen in še tujci, ker bo dovolj izvoza brez notranjih muk. Z dohodnino pritisnite tiste, ki prodajajo vino po 100.-din za liter ali celo vec. Žganje pa delite na recept planinam in težkemu delavcu potem bo narod zdrav in srecen! toliko za danes, ce pa želite, - drugic vec.' s tem je zakrivil kaznivo dejanje žalitve organa ljudske oblasti in naj se obsodi po dolocilih KZ.« 141 ZAL, JES-34, t. e. 463, a. e. 1046, del. št. 152/1946. 104 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE obsodili so ga na dva meseca odvzema prostosti, stroške, brez povprecnine. pritožil se je in kazen so mu spremenili v pogojno za dve leti. obtoženi je zavracal krivdo, ceš da mu je pobudo za ta dopis dal clanek v ljudski pravici z dne 17. 10. 1948 pod naslovom »nagrada za najboljši clanek o odmeri dohodnine kmetom za leto 1948«.142 Klevete gleDe KraJe povojne tožbe zaradi klevetanja kraje nam povedo precej o materialnem stanju ljudi, nekaj pa je tudi povezanih z vojnim casom. pogosto se je na primer dogajalo, da medvojni izseljenci po vrnitvi niso našli doma vse tako kot ob odhodu, zato je razumljivo, da so obtoževali kraje tiste, ki so imeli dostop do njihovih stvari. tako je morala na sodišcu braniti cast dekla (42), po novem »kmecka pomocnica«, pred ocitki posestnika (64), da si je neupraviceno prisvojila vec predmetov, medtem ko je bil on izseljen v nemcijo, ona pa je gospodinjila na posestvu.143 podobno tudi železniški delavec in njegova žena, ki ju je med vojno v srbijo izseljena šivilja (47) po vrnitvi obtoževala, da sta si prisvojila razne njene predmete.144 sicer pa so se ljudje najbolj obtoževali kraje raznih poljšcin – zelja, fižola, krompirja, koruze, slame, živinske krme, celo tobaka in rož, pa tudi drva in jabolk. nekaj posebnega pa so bile kure. te so s svojim uhajanjem na sosedovo že tako ali tako poskrbele za izmenjavo raznih žaljivk, bilo pa jim je tudi nenavadno velikokrat ocitano, da so bile ukradene. Za vzorec si poglejmo en tak »kurji« primer. Delavec (42) je prijavil prav tako tovarniškega delavca, da mu je ukradel dve kokoši. ta ga je za to prijavil na »odbor centra«, kjer pa je domnevno prikrajšani kurji lastnik nadaljeval, da je sum utemeljen in se ni hotel poravnati. osumljeni dvojne kurje tatvine je zato nadaljeval s pranjem dobrega imena na sodišcu, ki si je v svojih poizvedbah od krajevnega odbora of »pribavilo« tudi karakteristiko za toženega kurjega lastnika: »pri popisovanju kokoši se ni izkazal za pravicnega, ker je prijavil 3 kokoši, v resnici jih je pa imel 142 ZAL, JES-34, t. e. 483, a. e. 1066, del. št. 359/1948. 143 ZAL, JES-34, t. e. 468, a. e. 1051, del. št. 83/1947. 144 ZAL, JES-34, t. e. 469, a. e. 1052, del. št. 125/1947. 6 kokoši. (…)« nazadnje sta se stranki v postopku vseeno sporazumeli.145 Za kakšne banalnosti je šlo pri tožbah glede klevetanja kraje, nam povejo tudi primeri, ko je gospodinja ocitala drugi, da ji je ukradla plenico, ali pa ko je gospodinja tožila železnicarja (41), da jo obdolžil, da mu je vzela šcipalke za obešanje perila, toženi pa je nato dokazal, da so bile šcipalke njegove, oznacene z zacetnicami njegove žene, torej klevete ni bilo.146 Da so se te zadeve zdele banalne tudi sodišcu, lahko sklepamo iz tega, da je vztrajalo na poravnavah, saj bi lahko rekli, da so bile le-te v taki ali drugacni obliki dosežene v zelo veliki vecini. Žalitve v ZveZi s spolnostJo takoj po vojni, v letu 1945, žalitev v zvezi s spolnostjo ocitno še ni bilo veliko, saj je samo ena prišla pred sodišce, pa še ta bolj v zvezi z drugimi izjavami, izrecenimi ob isti priliki. in sicer je na predlog javnega tožilca sodišce obravnavalo inštalaterja (23), kmeckega sina (18) in pletilca (22). ponoci so prišli vasovat pred stanovanje, eden je vpil dekletu, da ga ima rad, drugi pa je rekel, »naj jo pusti na miru, ker je vsa od družetov skavsana, zato ker so samo družeti, ki so šarf, ker si jih s cebulom mažejo. (…)« prvoobtoženi, ki je bil v nemški vojski, pa je še dejal, ceš, »boga zahvalite, da nismo vsi doma ostali drugaci bi šli k belim in vse pobili. (…)«147 v letu 1946 in nadalje pa so se tožbe glede žaljenja casti v zvezi s spolnostjo dvignile na »normalno« raven in predstavljajo skoraj polovico vseh tožb zaradi žalitev. Za to leto lahko na primer beremo, da je gospodinja tožila drugo gospodinjo, ker je njenemu možu napisala pismo, v katerem jo je obširno bremenila kurbarije, z domacini in z vojsko. gospodinji sta se nato poravnali, s tem da se je tožena obvezala preklicati žaljivke v pismu, da so vse lažne in izmišljene, ter da bo nosila stroške postopka.148 Zaradi pomanjkanja dokazov so oprostili natakarico (22), da je raznašala govorice o frizer 145 ZAL, JES-34, t. e. 463, a. e. 1046, del. št. 117/1946. 146 ZAL, JES-34, t. e. 464, a. e. 1047, del. št. 201/1946. 147 ZAL, JES-34, t. e. 461, a. e. 1044, del. št. 28/1945. 148 ZAL, JES-34, t. e. 464, a. e. 1047, del. št. 216/1946. VSE ZA ZGODOVINO 105 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 ski pomocnici (19), da je bila trikrat z moškim v sobi gostilne in da naj bi ostala za njo ob eni teh prilik krvava postelja in pod.149 omenjena frizerka je tožila tudi gospodinjo (44), ki naj bi govorila, da se je tožnica »kurbala po Jesenicah« in da jo je nekoc kar »šest oficirjev porivalo drug za drugim.« tudi gospodinja je bila oprošcena obtožbe.150 uradnica pa je tožila gospodinjo, ker je leta po vasi govorila, da je bila tožnica noseca in je morala vzeti bolniški dopust zaradi odprave no- secnosti. tožena je preklicala klevete in placala stroške.151 naslednje leto je gospodinja tožila študenta, ki se je v družbi hvalil, da je imel z njo spolno razmerje. Študent na razpravo ni prišel in v spisu ni rešitve primera.152 nadalje je gostilnicarka (45) tožila kuharico (40), ker je ta ocetu njenega otroka napisala dopisnico z nemoralno vsebino, ceš da ga ima tožnica samo za fuk. Kuharico so obsodili na štirinajst dni odvzema prostosti, pogojno za dve leti, zaracunali pa tudi stroške, brez povprecnine.153 precej je bilo tudi primerov, ko so si ženske ocitale »kraje« svojih moških. tako je na primer ena drugi ocitala, da nima svojega moža zadosti in da se peca z drugimi. ti dve sta se poravnali.154 v podobnem primeru je prodajalka tožila gospodinjo (54), ki ji je pod njenim oknom na glas ocitala, da je prasica, pocestna kurba, priležnica njenega moža. obsodili so jo na sto din kazni, placala je tudi stroške, brez povprecnine.155 v letu 1948 je namešcenka tožila gospodinjo (35), ker je njenemu ocetu govorila, da je njegova hci spolno bolna, da je bila izkljucena iz gospodinjske šole in da je bilo sošolkam prepovedano, da bi govorile z njo. govorila naj bi ji tudi, da ji je njen mož dal 500 din (se že ve, zakaj) in 149 ZAL, JES-34, t. e. 464, a. e. 1047, del. št. 226/1946. 150 ZAL, JES-34, t. e. 465, a. e. 1048, del. št. 239/1946. 151 ZAL, JES-34, t. e. 465, a. e. 1048, del. št. 288/1946. 152 ZAL, JES-34, t. e. 467, a. e. 1050, del. št. 49/1947. 153 ZAL, JES-34, t. e. 468, a. e. 1051, del. št. 89/1947. 154 ZAL, JES-34, t. e. 469, a. e. 1052, del. št. 106/1947. 155 ZAL, JES-34, t. e. 472, a. e. 1055, del. št. 279/1947. da ji drugi poroceni možje tudi dajejo po 500 din. gospodinjo so obsodili na štirinajst dni poboljševalnega dela pogojno za dve leti, stroške in 300 din povprecnine.156 mlada tovarniška delavka pa se je obrnila na sodišce, ker sta jo dva sodelavca (20 in 19) žalila na delovnem mestu – eden ji je vtaknil železen drog med nogi, drugi je poprijel na nasprotnem koncu in sta jo tako parkrat dvignila. po poduku obdolžencev na razpravi je tožnica dejala, da jima zaenkrat oprosti in je umaknila tožbo (nic ni govora, da bi kdo placeval stroške, napisano je samo, da je »trajalo pol ure« – kot da ni vredno stroškov, ce se je mularija zezala med sabo).157 Bolj zagrenjen kot zgornja mladina pa je bil kmet (39), ki je tožnici kmetici (47) napisal pismo, v katerem jo je dolžil krivoprisežništva, požiga pšenice in kozolca, goljufije, da je njena hcerka gnila, da tudi hoce, tako kot mati, živeti na racun drugih; dalje – da ji bo zasadil gnojne vile v vamp, prav tako hcerki; da je metala svoje otroke v stranišce, da jih macki raznašajo, da je bolna samo od svojih svinjarij itd. poravnala sta se.158 v letu 1949 je personalni referent tožil gospodinjo (40), ki je njega z ženo zmerjala, da sta tatova in »kerberja«, ker se nista cerkveno porocila (po vojni). poravnala sta se.159 gospodinja pa je gospodinjo zmerjala s kurbo, zaraženo svinjo in prasico, »macafuro«, da ima gnilo rit. in to po navedbi toženke kar naprej. toženo so obsodili na mesec dni poboljševalnega dela, stroške, 200 din povprecnine.160 v letu 1950 so se ženske še naprej obtoževale zapeljevanja svojih moških, castniški ženi, stanujoci v kasarni, sta si ocitali spolne bolezni;161 gospodinja je tožila upokojenca, ki je dejal, da je speljala njegovega sina, da je kurba in da naj si napravi umetnega kurca in se z njim jeba, njegovega sina pa naj pusti pri miru;162 tovarniški delavki pa 156 ZAL, JES-34, t. e. 477, a. e. 1060, del. št. 160/1948. 157 ZAL, JES-34, t. e. 477, a. e. 1060, del. št. 161/1948. 158 ZAL, JES-34, t. e. 480, a. e. 1063, del. št. 244/1948. 159 ZAL, JES-34, t. e. 488, a. e. 1071, del. št. 136/1949. 160 ZAL, JES-34, t. e. 491, a. e. 1074, del. št. 252/1949. 161 ZAL, JES-34, t. e. 493, a. e. 1076, del. št. 74/1950. 162 ZAL, JES-34, t. e. 496, a. e. 1079, del. št. 180/1950. 106 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE je bilo dovolj, ker so jo druge ženske stalno izzivale in zmerjale z bosansko kurbo. poravnale so se.163 raZne Druge povoJne Žalitve in Klevete Za konec nam je ostalo še nekaj žaljivk in klevet, ki bi jim po eni strani lahko rekli, da so »klasicne«, po drugi pa ne sodijo v doslej obravnavane kategorije. najprej si poglejmo en klasicen primer medsebojnega žaljenja dveh gospodinj, ki sta se veckrat medsebojno obkladali z žaljivkami »presica, psica, tatica itd.« ter se medsebojno izzivali, kar je pripeljalo do pogostih spopadov med njima. sodišce je ugotovilo, da sta krivi obe, zato je toženko obsodilo na tri tedne, tožnico pa na dva tedna zaporne kazni, obe pogojno za dve leti.164 v naslednjem »gospodinjskem« spopadanju je tožena uporabljala izraze »siv, star, sakramenski gobec, kumer, prekleta šmarnica.« obsodili so jo na deset dni odvzema prostosti, stroške, oprostili so jo povprecnine.165 v naslednjih dveh primerih pa je sodišce potrebovalo še razlago pomena žaljivk, da se je lahko odlocilo. v prvem je tovarniški delavec (43) v gostilni žalil castnika, rekel mu je »ti prokleti krapar« in »kurc te gleda«. »Krapar« je bila v avstrijski vojski žaljivka za podcastnika, oznacevala je cloveka, ki se ni dostojno vedel do navadnih vojakov. navadno so s to besedo vojaki nazivali podcastnika, ki je z njimi grdo ravnal. Delavca so obsodili na mesec dni zapora, stroške in povprecnino 500 din.166 v drugem primeru pa je toženi delovodja (41) tožniku javno rekel »lumpac«. po mnenju sodišca je bil ta izraz v primerjavi s pomenom, kot ga uporablja tukajšnje ljudstvo, milejši kot »lump«. Delovodja je bil sicer spoznan za krivega, vendar so ga oprostili vsake kazni, ker tudi tožnik pri zadevi ni bil nedolžen. moral pa je povrniti tožniku stroške 70 din.167 163 ZAL, JES-34, t. e. 498, a. e. 1081, del. št. 287/1950. 164 ZAL, JES-34, t. e. 463, a. e. 1046, del. št. 146/1946. 165 ZAL, JES-34, t. e. 466, a. e. 1049, del. št. 316/1946. 166 ZAL, JES-34, t. e. 460, a. e. 1043, del. št. 116/1945. 167 ZAL, JES-34, t. e. 498, a. e. 1081, del. št. 270/1950. v casu, ko je bilo kolo še bolj pomembno prevozno sredstvo, se je tovarniški delavec moral zagovarjati, ker je v gostilni obtožil krojaškega pomocnika, da mu je prerezal plašce na biciklu,168 fotograf pa, ker je krivil namešcenca, da mu je prebadal zracnice na kolesu.169 pomembno prevozno sredstvo je bil tudi vlak in tudi tam se je dogajalo. mladenka je tako tožila gozdarja (58), ker ji je na vlaku pred pricami rekel, da je nesramna smrklja, da ima dolg jezik in da bi ji dve primazal, ce bi bila moški.170 Dolg jezik je imela tudi delavka (21), ki je sprevodniku na vlaku ocitala, da je pijan. Ko mu je dajala denar za vozno karto, mu je rekla, ceš, tu ga imaš, da se boš lahko še bolj nažrl.171 v casu pomanjkanja (pa ne samo takrat) se rado zgodi, da je zaradi pomanjkanja dobrin potrebno povecati kolicino na racun kakovosti. vojna vdova je tožila namešcenca, ki ji je po prestani bolezni kot personalni šef odrekal nastop dela na prejšnjem delovnem mestu tocajke z obtožbo, da žganje zaliva z vodo.172 Zidar pa je v gostilni žalil »poslovodkinjo«, da zaliva vino, da na ta racun redi prašice, da podkupuje Klo, izjavo pa je še podkrepil s svinjo, prasico, ljudsko izkorišcevalko. 173 stranke v omenjenih dveh primerih so se poravnale, prav tako tudi poslovodkinja in gospodinja, ki je prvi ocitala, da je zalivala mleko z vodo.174 vecen povod za prepir so lahko poleg kokoši in psov tudi otroci. vratar (29) se je cutil užaljenega, ker je kmet (45) rekel njegovemu ocetu, da naj sam pretepa svoje sinove ravbarje in razbojnike.175 Zakonca pa sta tožila posestnico, ki jima je v pismu zapisala, da so njuni otroci na vasi najbolj pokvarjeni. vendar so postopanje ustavili, ker tožnikov ni bilo na razpravo.176 pomanjkanje otrok pri sosedi pa je šlo 168 ZAL, JES-34, t. e. 491, a. e. 1074, del. št. 238/1949. 169 ZAL, JES-34, t. e. 494, a. e. 1077, del. št. 103/1950. 170 ZAL, JES-34, t. e. 463, a. e. 1046, del. št. 137/1946. 171 ZAL, JES-34, t. e. 492, a. e. 1075, del. št. 7/1950. 172 ZAL, JES-34, t. e. 493, a. e. 1076, del. št. 44/1950. 173 ZAL, JES-34, t. e. 494, a. e. 1077, del. št. 83/1950. 174 ZAL, JES-34, t. e. 498, a. e. 1081, del. št. 307/1950. 175 ZAL, JES-34, t. e. 494, a. e. 1077, del. št. 111/1950. 176 ZAL, JES-34, t. e. 495, a. e. 1078, del. št. 169/1950. VSE ZA ZGODOVINO 107 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 v nos gospodinji (54), ki je bila prepricana, »da je sama lepša v zadnjo plat, kot pa ona v glavo in da grejo pri njej vsi otroci po vodi oz. da jih nosi v vrt, ker ima samo enega otroka«. poravnali sta se.177 precej je bilo tudi tožb, ko so si ljudje ocitali smrt drugih. elektrikar se je moral braniti pred klevetami cevljarja, da je ubil svojo teto;178 namešcenka je ocitala gospodinji, da je zastrupila svojega moža;179 prodajalka je zmerjala gospodinjo s kranjskogorsko kurbo, svinjo, beracem, ki nicesar nima. obtožila jo je, da je dala ubiti svojega prvega moža,180 sestra pa je bratu ocitala, da je koruznik in da je mati pri njem umrla od lakote.181 namere množicnih umorov je zanikal tovarniški delavec, za katerega je gospodinja razglašala, ceš da je grozil, da bo strankam v njegovi hiši glave posekal.182 povsem svojo bitko pa sta v bohinjskem koncu bila »okrajni referent za zdravilna zelišca« (58), s šestimi razredi osnovne šole, in »skladišcnik piva lovskega podjetja« (73), s štirimi razredi šole. prepirala sta se glede košnje na najemnem travniku, si pri tem izrekala marsikaj, nazadnje pa sta se poravnala.183 povsem za konec primerov pa še dva znacilna za obravnavano dobo. v prvem primeru je kmet klevetal kmeta, da je na crno zaklal ovco.184 v drugem pa je kmetica (39) ocitala fantu (18), da naj bi pod njenim oknom vrgel bombe, ki naj bi ob eksploziji razbile štiri šipe v oknih. Ker ji tega ni uspelo dokazati, se je morala »v svrho poravnave« obvezati, da bo obtožbo preklicala na oglasnih deskah Klo-ja. poleg tega pa je toženi zahteval še 200 din za izgubljeno dnino.185 glede na rešitve tožb zaradi žaljenja casti lahko iz statisticnega pregleda vidimo, da je bilo dalec najvec poravnav, ki nam skupaj z odstopi od tožb, izrecenimi oprostitvami in pogojnimi kaznimi po eni strani potrjujejo, da se najvec primerov žaljenja casti zgodi v afektu, po drugi strani pa – ko se zadeva zacne reševati na sodišcu – v vecini primerov custveni naboj že mocno popusti. ob tem se kaže tudi interes sodišca, da doseže cimvec poravnav, oziroma da izreka kazni, ki naj bi zgolj preprecevale ponavljanje takih dejanj. seveda so še vedno ostajali stroški in povprecnine, vendar so bili ti znatno nižji kot pred vojno. novi pa sta bili v prvih povojnih letih kazni prisilnega in poboljševalnega dela, ki pa so ju v teh primerih izrekali v glavnem pogojno. Vrsta sodbe, rešitve leto odstop od tožbe poravnava denar. kazen zapor. kazen prisil. delo poboljš. delo od izrecenih pogojne kazni oprošceni brez rešitve186 1945 2 9 9 4 2 2 6 – 1946 8 47 23 19 2 17 25 4 1947 4 35 8 9 8 14 10 9 1948 8 25 11 7 3 6 17 7 – 1949 4 22 4 1 3 4 5 2 – 1950 9 44 6 5 – 22 22 3 – Skupaj 35 182 61 45 18 32 77 53 13 177 ZAL, JES-34, t. e. 495, a. e. 1078, del. št. 154/1950. 178 ZAL, JES-34, t. e. 494, a. e. 1077, del. št. 84/1950. 179 ZAL, JES-34, t. e. 494, a. e. 1077, del. št. 99/1950. 180 ZAL, JES-34, t. e. 494, a. e. 1077, del. št. 116/1950. 181 ZAL, JES-34, t. e. 494, a. e. 1077, del. št. 101/1950. 182 ZAL, JES-34, t. e. 489, a. e. 1072, del. št. 159/1949. 183 ZAL, JES-34, t. e. 494, a. e. 1077, del. št. 113/1950; t. e. 495, a. e. 1078, del. št. 159/1950. 184 ZAL, JES-34, t. e. 469, a. e. 1052, del. št. 118/1947. 185 ZAL, JES-34, t. e. 474, a. e. 1057, del. št. 1/1948. 186 V spisu ni koncne sodbe, rešitve zadeve. 108 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE glede na stan tožnikov in tožencev pa lahko ugotavljamo, da se podoba izpred vojne primerjalno ni dosti spremenila, še vedno so se s castjo najvec ukvarjali delavci in gospodinje. sicer je res, da gre še vedno za jeseniški sodni okraj, ki pa je bil v tem casu združen z radovljiškim, a ta ni bil tako industrijski. Znabiti, da so se glede casti tožili povecini bolj »mestni«, seveda pa bi za gotovost take trditve morali narediti še drugacno statisticno raziskavo. Stan tožnikov leto gospodinja delavec javni tožilec obrtnik posestnik zasebnik uradnik ucitelj vojak policaj mladoletnik pravna oseba zdravnik 1945 5 4 6 7 3 1 1946 22 22 24 18 8 1 1 1947 18 16 14 11 3 1 1 1 1948 12 15 9 12 7 1 1 1 1949 14 16 5 1 6 1950 38 26 7 13 13 1 Skupaj 109 99 65 62 40 3 2 2 2 1 Stan tožencev leto delavec gospodinja obrtnik, posestnik zasebnik uradnik vojak, policaj župnik 1945 14 9 7 1 1946 39 37 29 5 1 1 1947 28 26 21 2 1948 28 21 16 8 1949 20 13 5 6 1950 28 42 13 18 Skupaj 157 148 91 40 1 1 v spolni primerjavi med tožniki in med toženci pa lahko za razliko od predvojnega casa vidimo, da so v novih casih ženske pogosteje branile svojo cast pred sodišcem, po drugi strani pa se je tudi precej zmanjšal zaostanek žensk za moškimi, ki so bili toženi zaradi žaljenja casti in klevetanja. SPOL TOŽNIKI TOŽENI leto moški ženske moški ženske 1945 12 9 17 16 1946 56 41 65 64 1947 28 40 44 41 1948 23 25 43 24 1949 16 19 23 20 1950 44 51 43 59 Skupaj 179 185 235 224 Ce ob koncu preletimo naše ugotovitve, lahko recemo, da je bilo v letih pred vojno pravdanje zaradi casti zelo razvito, da med vojno za pravdanje te vrste ni bilo toliko casa in volje, da pa je pritoževanje zaradi prizadete casti po vojni ponovno naraslo. nadalje glede na vrsto obtožb žaljenja casti lahko ugotovimo, da so pri žalitvah prednjacile tiste glede spolnosti, pri klevetah pa obdolžitve kraje. Žaljenje organov oblasti in države je sicer kaj hitro preraslo iz žaljenja in klevetanja v kršenje javnega reda in miru, zato so tu zajeti le »nežnejši« primeri. posebni so primeri s politicnim ozadjem, ki pa so po vojni, ko je politicno dogajanje zamrlo, pomenili neposreden napad na oblast. vojni cas je z vsem svojim dogajanjem pustil mocne sledove na ljudeh in njihovih medsebojnih odnosih, kar se je odražalo tudi v ocitkih in žalitvah. Žalitve in klevete glede medvojnega zadržanja VSE ZA ZGODOVINO 109 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 so postale pomembna kategorija obtoževanja. tu gre omeniti še, da je sodišce v prvih povojnih letih tudi v primerih žaljenja casti znalo razsojati izrazito v »duhu casa«. primerjava med spoloma nam pokaže, da so bili pred vojno moški veckrat tožniki kot ženske, še veckrat pa so bili moški toženi zaradi žaljenja casti po vojni so ženske veckrat kot moški nastopale kot tožnice, precej pa so se približale moškim tudi v vlogah toženih strank. pri vsem povojnem žaljenju in klevetanju pa je zanimivo, da v informbirojevskem casu, vsaj do vkljucno leta 1950, ni bilo niti ene tožbe zaradi žalitve na to temo. Ce na primer zmerljivka »prekleti hitlerjevec«, ni bila nic posebnega, pa ni zaslediti kaj podobnega kot »prekleti stalinist, informbirojevec «. Viri in literatura: Zgodovinski arhiv ljubljana, fond: okrajno sodišce Jesenice. Zgodovinski arhiv ljubljana, fond: okrajno sodišce radovljica. cesarski patent o razglasitvi in vpeljavi novega kazenskega zakonika, reichs-gesetz- und regierungsblatt, št. XXXvi/1852. Kazenski zakonik za kraljevino srbov, hrvatov in slovencev, uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, št. 74/1929. službeni list banske uprave Dravske banovine, št. 73/1939. verordnungs-und amtsblatt des chefs der Zivilverwaltung für die besetzten gebiete Kärntens und Krains, št. 1/1941. uradni list flrJ, št. 106/1948. uradni list flrJ, št. 13/1951. mitja Deisinger, Kazenski zakonik s komentarjem. posebni del. ljubljana, 2002. slovar slovenskega knjižnega jezika, DZs, ljubljana, 2002. Objavljena dokumenta: predlog gradbenega ministra za pregon njegovega žalilca. Zal, Jes-34, t. e. 450, a. e. 1026, del. št. 39/1939. prijava zakonskega obracunavanja in žaljenje hitlerja. Zal, Jes-34, t. e. 454, a. e. 1030, del. št. 29/1941. Zusammenfassung „DU BIST EINE NULL, wENIGER ALS LUFT VON EINEM DREcKSHAUFEN AUS BOHINJ!“ Ehrenbeleidigungen und Verleumdungen in den Jahren 1937 bis 1950 Der Beitrag untersucht ehrenbeleidigungen in der Zeit vor, während und nach dem Zweiten weltkrieg. er basiert auf strafakten der archivbestände der Bezirksgerichte Kranjska gora und radovljica bzw. den beiden im Bezirksgericht Jesenice vereinten gerichtsbezirken. Die gesammelten Daten zeigen hinsichtlich der Zahl der Klageerhebungen, dass in den Jahren vor dem Krieg das prozessieren wegen ehrenbeleidigungen sehr häufig war. während des Krieges hatten die menschen erwartungsgemäß weniger Zeit für solche angelegenheiten, sofort nach dem Krieg aber wuchs der prozentsatz der Klagen wieder an. hinsichtlich der art der ehrenbeleidigungsklagen kann festgestellt werden, dass bei Beleidigungen solche mit Bezug zur sexualität spitzenreiter waren, während bei böswilligen verleumdungen Bezichtigungen des Diebstahls am häufigsten vorkamen. Dies gilt sowohl für die Zeit vor als auch nach dem Krieg. Die Kriegszeit weicht etwas ab, schon allein aufgrund der geringen Zahl von Klagen. vor dem Krieg wurde das Beschimpfen von polizisten und gendarmen, solange es nur mildere formen annahm, als Beleidigung von amtsorganen gewertet und nicht als störung der öffentlichen ruhe und ordnung. meist beschimpften Betrunkene die polizisten. nach dem Krieg konnte das schimpfen auf den staat, die staatsmacht und ihre vertreter und organe recht schnell von einer Beleidigung und verleumdung zu einer straftat gegen die volksherrschaft werden. als besondere Kategorie sind fälle mit politischem hintergrund interessant, denn sie zeigen die aktuellen verhältnisse der behandelten Zeitperiode. vor dem Krieg kam es zum Beispiel 110 VSE ZA ZGODOVINO Gorazd Stariha, »tI SI NIclA, MANJ KAKOr OD BOhINJSKEGA DrEKA DIM!« ZGODOVINA ZA VSE während der aufgeheizten vorwahlgeschehen und agitationen zu verschiedenen „politischen“ Beleidigungen. nach dem Krieg, als das politische leben zum erliegen kam, wurden Beschimpfungen mit politischem hintergrund sogleich als unmittelbarer angriff auf die staatsgewalt gewertet. Der Krieg mit all seinen ereignissen hinterließ tiefe spuren in den menschen und den zwischenmenschlichen Beziehungen. Das spiegelte sich auch in den vorwürfen und Beleidigungen, die die menschen nach dem Krieg verwendeten bzw. klagten, wider. Beleidigungen und verleumdungen über das verhalten während des Krieges wurden zu einer bedeutenden Kategorie der anschuldigungen. Die menschen warfen einander verrat oder Kollaboration mit den Besatzern vor, gegnerschaft gegen den Befreiungskampf oder das verhalten in Konzentrationslagern; auch der vorwurf „deutsche huren“ war alltäglich. auf der anderen seite des spektrums wurden gewaltsame mobilisierungen in partisaneneinheiten und liquidationen durch partisanen vorgeworfen. interessant ist, dass es während des informbüro- Konfliktes, zumindest in der Zeit bis einschließlich 1950, keine einzige Klage aufgrund einer Beleidigung zu diesem Thema gab. wenn zum Beispiel das schimpfwort „verdammter hitlerianer“ nichts Besonderes war, findet man keine ähnliche Beleidigung in der art „verdammter stalinist, informbüroler“. hinsichtlich des sozialen status der Kläger und Beklagten ist festzustellen, dass sich sowohl vor als auch nach dem Krieg arbeiter und hausfrauen am häufigsten mit der ehre beschäftigten. Die Daten für die vorkriegszeit stammen zwar nur aus dem gerichtsbezirk Jesenice, wo es einen hohen arbeiteranteil gab, dieser Bezirk wurde allerdings nach dem Krieg mit dem Bezirk radovljica vereint, der nicht so stark industriell war. es könnte sein, dass sich „städtische“ schichten eher wegen ehrenbeleidigungen klagten, doch müssten dazu noch weitere statistische untersuchungen durchgeführt werden. ein vergleich nach dem geschlecht zeigt, dass vor dem Krieg männer häufiger Kläger waren und auch weit häufiger wegen ehrenbeleidigung geklagt wurden. während des Krieges führten frauen knapp vor männern – wohl einfach deshalb, weil mehr frauen zu hause waren und weil sich männer eher des ernstes der lage bewusst waren, wonach man sich in gefährlichen Zeiten nicht wegen Kleinigkeiten exponieren sollte. nach dem Krieg ist im unterschied zur vorkriegszeit bemerkbar, dass nun frauen ihre ehre häufiger vor gericht verteidigten. Der rückstand von frauen auf männer in Bezug auf anklagen wegen ehrenbeleidigungen und verleumdungen verringerte sich. aus der statistischen übersicht der erledigung der Klagen wegen ehrenbeleidigung ist ersichtlich, dass in allen perioden vergleiche klar überwogen. Dies zeigt, zusammen mit Klageverzichten, ausgesprochenen freisprüchen und bedingten strafen, dass die mehrheit der fälle von ehrenbeleidigung im affekt geschieht. wenn die angelegenheit dann vor gericht kommt, hat die emotionale Betroffenheit schon stark nachgelassen. andererseits zeigt sich darin das interesse des gerichtes, möglichst viele vergleiche zu erzielen bzw. möglichst solche strafen auszusprechen, die die wiederholung solcher taten verhindern. natürlich blieben die Klagen weiterhin mit Kosten und pauschalen verbunden, die vor dem Krieg sehr hoch sein konnten und nach dem Krieg merklich geringer waren. Die rechtsgrundlage für die prozesse war vor dem Zweiten weltkrieg das strafgesetzbuch für das Königreich der serben, Kroaten und slowenen aus dem Jahr 1929. Die angedrohten möglichen strafen waren laut diesem strafgesetzbuch recht hoch. in der praxis der urteilssprüche waren die strafen jedoch am unteren ende des möglichen strafrahmens angesiedelt, wobei es auch viele bedingte strafen gab. immer wurden die paragraphen, nach denen das urteil gefällt wurde, angegeben, was später nicht gängige praxis war. während des Zweiten weltkriegs wurde nach dem alten, aber in Österreich immer noch in geltung befindlichen österreichischen strafgesetzbuch aus dem Jahr 1852 recht gesprochen, und zwar im namen des chefs der Zivilverwaltung. VSE ZA ZGODOVINO 111 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 in den ersten nachkriegsjahren urteilten die gerichte in starker abhängigkeit vom „Zeitgeist“. Die gesetze und paragraphen, nach denen jemand verurteilt wurde, wurden in den urteilen zunächst gar nicht angeführt. als später der allgemeine teil des strafgesetzbuchs in Kraft trat, wurde in einigen urteilen angeführt: „unter verwendung des paragraphen“. Der besondere teil des strafgesetzbuchs, in dem auch Delikte gegen die ehre und den guten ruf beinhaltet waren, erschien erst im Jahr 1951. Schlagwörter: Ehrenbeleidigung, Verleumdung, Strafrecht, Sozialgeschichte, 20. Jahrhundert 112 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle »Pustili so vse in cez noc odšli.« Prispevek k ilegalnemu izseljevanju iz Posocja v Italijo po drugi svetovni vojni v luci ustnih pricevanj* STRLE Urška, univerzitetna dipl. zgodovinarka, mlada raziskovalka, inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije Zrc saZu, novi trg 2, si-1000 ljubljana 314.151.1(=163.6)(497.47:450)"1945/…" »PUSTILI SO VSE IN CEZ NOC ODŠLI«. Prispevek k ilegalnemu izseljevanju iz Posocja v Italijo po drugi svetovni vojni v luci ustnih pricevanj avtorica se v svojem prispevku osredotoca na posocje, ki je bilo po drugi svetovni vojni prica masovnemu preseljevanju tako znotraj slovenskega ozemlja kot tudi preko meje. izhajajoc iz premise, da je vsakdo ne le pasivni opazovalec, ampak tudi aktivni sooblikovalec svoje dobe, prisluhne nekaterim »nevidnim« posameznikom, ki so tvorili ilegalne izseljenske tokove proti italiji. skozi ustna pricevanja izseljencev in njihovih sodobnikov iz posocja skuša izpostaviti razmere v tedanji družbi, ki so delovali stimulativno za prebeg, hkrati pa analizirati njihovo odlocitev za izselitev. pricevanja izseljencev razkrivajo, da je bila odlocitev za prebeg najveckrat rezultat seštevka razlicnih motivov. prav to dejstvo, ki izhaja iz opazovanja migracijskih procesov z osebne ravni, klice po zmanjševanju absolutnosti politicnih oziroma ekonomskih imenovalcev kot razlogov za izselitev in hkrati postavlja pod vprašaj univerzalnost uradnih oznak, ki se nanašajo na izseljence. Kljucne besede: ilegalne migracije, izseljenci, Posocje, ustna zgodovina, vsakdanje življenje STRLE Urška, Ba history, Young researcher, slovenian institute of migration src sasa (scientific research centre of the slovenian academy of sciences and arts), novi trg 2, si-1000 ljubljana 314.151.1(=163.6)(497.47:450)"1945/…" “THEY LEFT EVERYTHING BEHIND AND LEFT OVERNIGHT”. Illegal immigration from Posocje to Italy after the Second World War in the light of oral testimony The article focuses on posocje in the period after the second world war, when it experienced mass migration within slovenian ethnic territory and also across the border. following the premise that individuals are not only passive observers but also active co-creators of their time, the author gives ear to some “invisible” individuals who belonged to illegal emigration currents towards italy. with the help of oral testimony from émigrés and their contemporaries from posocje, she tries to present the situation in contemporary society that stimulated emigration. at the same time, she analyses their decision to emigrate. The testimonies reveal that the decision to emigrate was based on various motives. it is precisely because of this fact, which was based on observation of migration processes at the personal level, that it is necessary to reduce the absolute importance of political and economic denominators as the reasons for emigration. at the same time, this questions the universality of official designations of émigrés. Key words: illegal immigration, émigrés, Posocje, oral history, everyday life * Prispevek je rezultat dela na programski skupini z naslovom Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva (P5-0070), ki je financirana s strani Javne agencije za raziskovanje Republike Slovenije. VSE ZA ZGODOVINO 113 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 Uvodne misli Za razumevanje izseljevanja je nedvomno potrebno temeljito poznavanje širokega spektra razmer v izvornem kraju, saj delovanje vzvodov za izselitev navadno pogojuje skupek dejavnikov. informacijska vsebnost pricevanj ljudi iz slovenskega dela posocja, aktivno ali pasivno vpetih v izredno živahne povojne migracijske procese – med njimi zlasti cezmejne, namiguje, da morejo obci politicni in ekonomski vzvodi le delno osvetliti kompleksnost povojnega izseljevanja. ekonomske in politicne razlage migracijskih procesov sugerirajo razumevanje in interpretacijo preteklosti v omejenih, fiksnih dimenzijah in ponavadi ne upoštevajo dejstva, da posamezniki pogosto pripišejo dolocenemu dogajanju povsem svojske poteze, ki se utegnejo precej razlikovati od sodobnih uveljavljenih razlag. Za cas, ko je arhivsko gradivo zaradi ilegalnosti izseljevanja razmeroma piclo, ostajajo ustna pricevanja in spominsko gradivo eno najpomembnejših in tudi najzgovornejših zgodovinskih virov. ustna pricevanja ponujajo eno od perspektiv, ki odstira clovekove subjektivne izkušnje in nacine vrednotenja. Zbrane življenjske zgodbe, pridobljene z metodo odprtega intervjuja,1 ne pricajo le o izseljevanju, ampak so zanimivo gradivo tudi za etnološke, sociološke in antropološke raziskave ter druge vidike zgodovinskih spraševanj; ljudje skozi pripovedovanje posredujejo informacije o družini, otroštvu, oblikah dela na podeželju, preživljanju prostega casa, o odnosih v lokalni skupnosti, o povojnih razmerah. vsi ti elementi so pri preucevanju tako vzrocnosti kot tudi drugih vidikov in faz izseljevanja bistvenega pomena. ustnim virom in zlasti nacinu naracije informatorjev, od katerih je vsaka pripoved pravzaprav zgodba zase, se je v preteklosti v slovenskem akademskem okolju posvecalo relativno malo po- Odprti intervju je nacin interakcije med spraševalcem in spraševancem, ki ne sledi vnaprej pripravljenemu vprašalniku. Pomemben je uvod v pogovor, kjer spraševalec spraševanca uvede v temo pogovora s pojasnitvijo raziskovalnih zanimanj. Sam pogovor izhaja iz precej splošnega vprašanja, iz katerega se preko danih odgovorov povsem spontano porodijo nova vprašanja. Na ta nacin se spraševalec izogne (morda zavajajoci) zamejitvi tematike na njemu znana podrocja, hkrati pa lahko sledi asociacijam, ki jih spraševanec povezuje z raziskovalno tematiko. zornosti; nekaj del na to tematiko se je pojavilo šele v preteklih letih.2 podobno je bilo zapostavljeno upoštevanje »malih ljudi«, ljudi iz ozadja, ki so kot posamezniki hkrati pasivne žrtve zgodovinskega dogajanja, a vendar tudi aktivni zgodovinski subjekti. 3 simptomaticno je tudi dejstvo, da zaenkrat pri nas še ne obstaja nobena arhivska institucija na državnem nivoju, ki bi sistematicno zbirala ustna pricevanja, ceprav v zadnjem casu pobude po zbiranju ustnega gradiva narašcajo. Kot vsak drug zgodovinski vir imajo tudi ustni viri šibke tocke; pomembno se je zavedati, da je v razlaganju preteklosti vedno prisotna sedanja perspektiva. od casa, ki ga raziskujem, je minilo že šest desetletij, moji informatorji pa so vecinoma starejši ljudje; namigniti želim zlasti na krhkost spomina, ki je izpostavljen pozabi, potrebi po olepševanju, trenutni situaciji ipd., kar je pri pretresu ustnega vira vsekakor potrebno vzeti v obzir. tisti informatorji, ki so se za stalno izselili v zahodne države, so scasoma – in v veliki meri pod vplivom vecplastne, tako velikopotezne kot kapilarne propagande – prevzeli tudi dominanten (v tem primeru komunizmu manj naklonjen ali celo sovražen) diskurz teh držav.4 Casovna oddaljenost, osebnostne spremembe in markantni družbenopoliticni dogodki (kot so konec socialisticne ureditve na slovenskem, razpad Jugoslavije in osamosvojitev slovenije, prikljucitev k evropski skupnosti in drugi) so v marsicem preoblikovali vrednotenje in interpretacijo casa ter dogodkov neposredno po vojni. podobno velja tudi za indi 2 Eno izmed najbolj temeljitih monografij s podrocja ustne zgodovine na Slovenskem je delo etnologinje Mojce Ramšak (2004) Portret glasov. Etnologija je v slovenskem prostoru tudi prva uvajala principe ustne zgodovine v akademsko raziskovanje. Najvec razumevanja za ustno zgodovino so na podrocju zgodovinskih študij v zadnjih pokazali uredniki revij Annales (zlasti prispevki Vide Rožac-Darovec), Zgodovina za vse, Dve domovini/Two homelands (zlasti prispevki Mirjam Milharcic-Hladnik in Kristine Toplak), medtem ko je Zgodovinski casopis na temo ustne zgodovine priobcil le en clanek v sferi didaktike v letu 2006; gre za prispevek Mojce Kukanja na temo Ustna zgodovina v osnovni šoli. 3 Kljub temu dejstvu je nastalo nekaj odlicnih monografij, na primer: Katarina Kobilica, Andrej Studen (1999). Volja do dela je bogastvo: mikrozgodovinska študija o ljubljanskem stavbnem podjetniku Matku Curku (1885– 1953) in njegovi družini; Marta Verginella (2004). Suha pašta, pesek in bombe: vojni dnevnik Bruna Trampuža. 4 Za primer Kanade toplo priporocam naslednjo monografijo: Franca Iacovetta (2006). Gatekeepers, Reshaping Immigrant Lives in Cold War Canada. 114 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle, »PUStIlI SO VSE IN cEZ NOc ODšlI.« ZGODOVINA ZA VSE vidualni nivo. marsikateri od mojih informatorjev je sprico vseh naštetih okolišcin precej bolj kriticen do preteklega režima in povojnih dogodkov, kot je bil v preteklosti, marsikdo je skozi pogovor sprošcal pretekle krivice in zatajevane strahove, ki so se vcasih prelevili v jezo in crno-bele sodbe. vsemu navkljub je najvecje bogastvo ustnih virov ravno raznolikost doživljanja in vrednotenja, ki razkriva ambivalence in antagonizme v družbi. ti vsekakor niso nepomembni; pogosto se namrec pozablja, da so osebna življenja, obcutja – skratka, vsi aspekti privatne sfere, nenazadnje podrocja politicnih eksperimentov in v koncni fazi tudi politicnega boja.5 posneta pricevanja nam poleg povedanega posredujejo informacije na razlicne neverbalne nacine; s smehom, premolki, ploskanjem, tleskanjem, cmokanjem, jecljanjem, jakostjo govora, poudarki ipd. utegnejo dodatno pojasniti povedano, ceprav takšnim manifestacijam seveda ne gre pripisovati univerzalnih pomenov. naj za ilustracijo povzamem nedavno preminulega studa terkela, enega najvplivnejših ameriških raziskovalcev na podrocju ustne zgodovine, ki je dejal, da je »smeh lahko izraz bolecine in tišina je lahko krik. in bog ve, koliko razlicnih pomenov lahko pripišemo nasmehu«.6 gre za obcutljive, vecpomenske in v mnogocem izmuzljive vire, ki se ob nacinih spraševanja odzivajo tudi na spraševalca, na prostor in cas pogovora. spomini in pricevanja na poseben nacin prispevajo k zapolnjevanju praznin, o katerih primarni zgodovinski viri ne ponudijo zadovoljive razlage; vcasih le nakažejo vzvode, ki jih drugi viri ne zmorejo. hkrati odstirajo tudi morebitne zavajajoce enopomenske in pogosto enovzrocne interpretacije dogodkov ter celo protislovja, ki sobivajo v luci dogodkov sodobnega ekonomskega ali politicnega zornega kota. prispevek ne poskuša osvetliti le zgodb prebežnikov, ampak vkljucuje tudi izbrana pricevanja njihovih sodobnikov, ki so ostali doma; za dodatno pojasnjevanje se poslužujem nekaterih že objavljenih pricevanj, ki so se mi zdela zgovorna. odlocitev za nekoliko širši raziskovalni žaromet so spodbudili predvsem nekateri 5 Alessandro Portelli (1997). The battle of Valle Giulia: oral history and the art of dialogue, 1997, str. X. 6 Thompson, Alistair (2004). Interview with Stud Terkel. V: Oral history 32 (2), str. 124. indici, pridobljeni skozi povsem neformalne pogovore z ljudmi iz posocja. ti so me veckrat, posredno ali neposredno opozorili na momente v tedanji družbi, ki so delovali stimulativno za odselitev, pa jih skozi druge vire nisem uspela zaznati. prav zaradi njihovih informacij sem postala pozorna na pomen in potrebo po upoštevanju kroga sorodnikov in znancev pri migracijski odlocitvi. Bližnji sorodniki, prijatelji in znanci so na odlocitve izseljencev lahko delovali zaviralno ali spodbujevalno, potekale so z njihovo odobritvijo ali brez njihove vednosti. v precej represivnem okolju je bilo razmišljanje in dogovarjanje o prebegu navadno tajno, ceprav je glede na precejšnjo stopnjo uhajanja cez mejo pa tudi skupinskih prebegov slutiti, da je bilo nacrtovanje manj skrivno, kot se zdi na prvi pogled. glede na to, da se je cez mejo v tistih negotovih casih takoj po vojni vecina prebežnikov podala v neznano, bom v prispevku izpostavila le dejavnike, ki so v domacem kraju lahko delovali stimulativno za izselitev, ne pa tudi tistih, ki so prebežnike nadalje usmerjali na njihovi poti. Kljucno pri tem je upoštevanje dejstva, da ponavadi ne obstaja samo en vzrok za izselitev, kar postavi pod vprašaj verodostojnost obce sprejetih terminov, kot so politicni, ekonomski oziroma avanturisticni izseljenec. raziskovanje vzrocnosti izseljevanja na primeru posocja (in pogosto tudi v obce) izkazuje vecjo kompleksnost, kot jo zmore prenesti absolutizacija na en sam vzrok. izseljevanje neposredno po vojni so resda spodbujali predvsem odsotnost obcutka varnosti in slabi materialni pogoji, vendar je na migracijsko izbiro in tudi cas emigracije vedno vplival splet življenjskih okolišcin posameznika – kot celota. skozi življenjske zgodbe lahko razberemo, kako ljudje razlicno razlagajo vzroke, nacrte, pricakovanja in izbire, kako na vse te elemente vplivajo izvorno osebna zgodovina, domace okolje, družinske razmere, kulturne, gospodarske in politicne okolišcine ter nenazadnje tudi psihološke lastnosti (ambicioznost, nagnjenje do spoznavanja novega, do potovanj, »notranji nemir « ipd.). v posameznikovi odlocitvi za izselitev se najveckrat prepletajo gospodarske, socialne, politicne okolišcine in – v mnogo vecji meri, kot se ponavadi upošteva – tudi osebni motivi. intimni vzroki kot razlog za izselitve pridejo redko do izraza, saj se družinske, lokalne in druge neprilike, ki so spodbudile idejo o zapustitvi doma, v pri- VSE ZA ZGODOVINO 115 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 cevanjih navadno ne izpostavljajo, ampak ostajajo tabu. Cesar ne razkrije uradni intervju, pogosto razkrijejo veckratni neformalni pogovori z informatorji in cisto nakljucni verbalni »spodrsljaji«. vecplastnost kavzalnosti, ki jo je možno razpoznati tudi pri razlogih za izseljevanje, je izpostavil izredno luciden preucevalec clovekovih odzivov na okolje in cloveške sposobnosti pomnenja, primo levi, ki tudi sam ugotavlja, da je umetniška ali narativna dikcija pogosteje bolj ucinkovita in stvarna kot znanstvena. uvodne besede zakljucujem z njegovimi mislimi: »v cloveški naravi je, da se muke in bolecine, ki jih trpimo hkrati, ne seštevajo v celoti v našo obcutljivost, ampak se po dolocenem zakonu perspektive manjše skrijejo za vecjimi. /…/ obstaja tudi razlog, zaradi katerega lahko v svobodnem življenju slišimo, da je clovek vecno nezadovoljen: v resnici pa, prej kot za cloveško nezmožnost doživeti popolno udobje, gre za nezadostno poznavanje zapletene narave stanja nesrece, zaradi cesar njenim vzrokom, ki so raznovrstni in hierarhicno razvršceni, dajemo eno samo ime, ime najvecjega vzroka; ko ta odpade, smo bolece preseneceni, ker vidimo, da za njimi tici drugi ali, tocneje, vrsta drugih.«7 Vzpostavitev meje Ker je obseg študij v zvezi z zahodno mejo in obmejnimi obmocji zaradi aktualnosti tematike številcno in vsebinsko v zadnjem desetletju precej porasel, bom za potrebe tega prispevka v branje ponudila le zelo kratek ocrt posocja; posvetila se bom predvsem povojni razmejitvi ozemlja s posledicami, ki so jih je le-ta imela na prebivalstvo ob meji. Kratka sinteza predstavlja nekakšno grobo ogrodje za razumevanje vsebine ustnih pricevanj iz obmejnega obmocja ob reki soci, od Bovškega do vkljucno goriške. tu se alpski svet staplja z mediteranom, obmocje pa tudi z etnicnokulturnega gledišca predstavlja izrazito prehodno ozemlje, v katerem se mešata slovanski, romanski in germanski svet; na to nas opozarjajo narecne znacilnosti, obicaji, arhitektura, prehrana in drugi vidiki. ost prispevka se spušca na mikronivo, na vsakdanje življenje v slovenskem delu posocja, casovni okvir pa zaobjema obdobje od konca druge Primo Levi (2004). Ali je to clovek?, str. 64. Simbolna podoba razdeljene povojne Goriške, prikazana v dokumentarnem filmu Moja meja Nadje Velušcek in Anje Medved (2002). svetovne vojne, ko je to obmocje postalo obmejno, pa do zacetka 60. let. Šele leta 1962 je bil sprejet Zakon o amnestiji vseh dotedanjih ilegalnih prebežnikov, ce seveda niso bili vojni zlocinci. tedaj se je na izseljence, ki so jih državni uradi vec kot 15 let kategoricno oznacevali kot politicne emigrante, zacelo gledati dosledneje, a še vedno enopomensko – kot na ekonomske izseljence.8 odnos do nelegalnih prebežnikov je bil do 60. let s strani oblastnih organov izrazito negativen, sumnicenja do vseh, ki so se spogledovali z mislijo o preselitvi, pa so se nadaljevala vse do 80. let. posocje je bilo že tradicionalno prica pestrim migracijskim procesom, hkrati pa tudi nekajkratnim upravno-politicnim spremembam oziroma – ce se izrazim nekoliko hudomušno – migracijam meja. v zadnjem stoletju je pripadalo kar štirim državnim tvorbam: habsburški monarhiji, Kraljevini italiji, Jugoslaviji in nazadnje 8 Marjan Drnovšek (2000). Nekaj utrinkov iz odnosa slovenske oblasti in Partije do povojnih izseljencev. Publikacija V: VII. Tabor Izseljenskega društva Slovenija v svetu Republika Slovenija – mati ali maceha izseljencem, str. 18. 116 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle, »PUStIlI SO VSE IN cEZ NOc ODšlI.« ZGODOVINA ZA VSE sloveniji. med drugo svetovno vojno je po kapitulaciji italije ozemlje okupirala nacisticna nemcija, po vojni pa je bilo do mednarodne potrditve meje vec kot dve leti (16. junij 1945 – 15. september 1947) razdeljeno med zavezniško in jugoslovansko zacasno upravo. Konec druge svetovne vojne je na evropski politicni zemljevid vrisal nove politicne meje in vzpostavil nove družbenopoliticne ureditve. tudi na mejno obmocje med italijo in Jugoslavijo so bili po vojni usmerjeni osrednji evropski mirovni pogovori, ki so se leta 1947 le delno zakljucili s Pariško mirovno pogodbo, s kompromisom, ki v celoti ni zadovoljil nikogar. v oceh mirovnih pogajalcev zmagovalnih zahodnih velesil je bilo bistvenega pomena, da se zaustavi vpliv komunizma in tudi italija je bila razumljena kot »nekakšen bastijon anglosaške demokracije v srednji evropi«.9 v konfliktu, ki je pocil predvsem po ideološkem in niti ne toliko po etnicnem šivu,10 so sodelovale politicne strukture obeh strani. pod krinko pravicne razdelitve ozemelj so potek vec let trajajocih dogovarjanj o bodoci evropski ureditvi usmerjali tajni dogovori glede porazdelitve ideološkega vpliva med ZDa in sZ ter njunimi zavezniki. nacionalni, ekonomski, demografski, zgodovinski in tudi geografski dejavniki so bili pravzaprav drugotnega pomena, ceprav so bili vseskozi pomemben sestavni del argumentiranja. Kljub temu, da je bila nova meja v primerjavi z rapalsko mejo iz leta 1920 vsaj delno zarisana v korist slovenskega elementa, je pomenila locnico, ki je grobo razdelila tradicionalno povezano ozemlje. Državna meja, potegnjena po sklepih pariške mirovne konference z dne 10. februarja 1947 in vzpostavljena 15. septembra istega leta, je brez upoštevanja katastrskih meja ali lastniške strukture zarezala v življenja posameznikov na obeh 9 Jože Pirjevec (2007). »Trst je naš!« Boj Slovencev za morje (1848–1954), str. 319. 10 Zgovoren je primer, da je peticijo prikljucitve Primorske k Jugoslaviji je v piclih 6 dneh konec avgusta 1945 podpisalo 162.082 Slovencev, 56.414 Italijanov in 256 drugih. Glej, Pirjevec (2007), n. d., str. 330. Italijanske simpatije do Jugoslavije so se z resolucijo Informbiroja leta 1948 sicer precej ohladile, ker so italijanski komunisti sklepe Kominforma vecinoma podprli. Vseeno pa ne smemo zanemariti pogostih medetnicnih stikov, ki so imeli za posledico trdna prijateljstva in zakonske zveze. Tudi nedaven mednarodni projekt Ženske in meja (2008) je razkril precejšnje medetnicno sodelovanje na neformalni ravni. straneh meje in s skoraj hermeticnim zaprtjem prehoda posegla v njihovo dotedanjo strategijo preživetja. Za domacine je bil to pravi kulturni šok. meja je sekala ceste, železnico, energetske, telekomunikacijske, vodovodne in komunalne objekte. slovenski del goriške je ostal v povojnih ruševinah brez bolnišnic, srednjih šol, kulturnih in upravnih ustanov. manjkajoce institucije je postopoma nadomestila infrastruktura v novi gorici, mestu, ki je tik ob meji zacelo rasti šele od oktobra 1947.11 meja je mehansko razdelila ulice, vrtove, zgradbe, posestva in celo pokopališce v mirnu med dve državi. Znan je primer, ko so pogrebci ob navzocnosti oboroženih granicarjev krsto potiskali iz ene države v drugo, da so se od pokojnika lahko poslovili ljudje na obeh straneh meje.12 »moj nono je imel glavo v italiji, noge pa v Jugoslaviji. /.../ tako je, ce se meje riše v parizu,« se zgodovinskega absurda spominja prebivalka mirna cirila pregelj.13 Do postavitve kamnitih mejnikov so ljudje na tej ali oni strani samovoljno premikali lesene razmejitvene kolicke, da bi si pridobili oziroma ohranili kakšen kos zemlje ali da bi si olajšali dostop do svoje posesti.14 meja je bila vzpostavljena postopoma in nadzor se je zlagoma krepil vsak dan. ob najlažje prehodnih predelih so bile žicne ograje, celo španski jezdeci, namešcene signalne rakete in postavljeni opazovalni stolpi. v stometrskem obmejnem pasu ni bilo dovoljeno sejati nicesar, kar je bilo višje od krompirja in 20 metrov od meje so morali posekati vsa drevesa. polje, ki ga je preckala meja, so lahko obdelovali le do meje oziroma po preckanju dvolastniškega prehoda. sprva je bilo prepovedano celo pogovarjanje preko meje. ljudje so bili jezni, razocarani in žalostni. v zacetku leta 1949 je bil podpisan prvi Videmski sporazum, ki je omogocil dvolastnikom in njihovim svojcem z obmocja 10 km širokega pasu 11 Vec o Novi Gorici glej: Branko Marušic (2001). Skozi pre teklost Goriške; Šušmelj (1997), n. d.; Branko Marušic (1988). Nova Gorica. 12 Repe Božo (1998). Tihotapijo vse, razen pticjega mleka. Vpliv nakupovalnega turizma na kulturne spremembe in nacin življenja v Sloveniji po drugi svetovni vojni. V: Zgo dovina za vse, let. 5, št. 2, str. 90–91. 13 Veronika Rupnik, Padec zahodne meje: moj nono z glavo v Italiji, z nogami v SFRJ, pogovor s Cirilo Pregelj iz Mirna. V: Žurnal 27. 11. 2007. 14 Repe (1998), n. d., str. 91; Andrej Malnic (1998). Topografija spomina na novo mejo. V: Acta Histriae, št. 6, str. 332. VSE ZA ZGODOVINO 117 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 prehajanje meje s posebno dovolilnico, s tem da so bili ob prehodu podvrženi strogi kontroli. Ceprav jim je bil dovoljen zgolj prehod do svoje njive, ne pa tudi v vecja mesta, so ljudje ta predpis kršili; razpoznavni so bili po socialisticnih cevljih in registrskih tablicah na kolesih. Ko so jugoslovanske oblasti poleti 1950 na mejnem prehodu rožna dolina organizirale srecanje z mejo locenih okoliških sorodnikov, je vec tisoc ljudi kljub vojaški in policijski zašciti dobesedno vdrlo v gorico.15 marušic ocenjuje omenjen »pohod pettisocerice« v gorico kot spontan odziv na zaporo, ki je leta 1947 odrezala mesto od svojega vzhodnega zaledja, zarezala v nekdaj enotni gospodarski, kulturni in politicni prostor, razdelila sorodnike, prijatelje in znance ter dodobra spremenila vsakdan ob meji.16 obmejni prebivalci so z blagovno menjavo prvi prakticirali uvozne in izvozne posle, seveda na crno in ilegalno. Domace žganje, jajca, maslo, vino, mleko in ostale doma pridelane dobrine so ljudje menjali za sladkor, kavo, riž, limone, milo, zdravila in ostale potrebšcine, ki jih doma ni bilo moc dobiti. Znan je primer neke ženske, ki se ji je na mejnem prehodu zacelo topiti pod bluzo skrito maslo. neki mož je na skrivaj postavil žicnico, s pomocjo katere je preko meje prenašal blago. Ko so ga odkrili, je bil obsojen na dve leti jece.17 Z blagoslovom pristojnih organov so ljudje prenašali preko meje blago vseh vrst tudi za oblast samo; šlo je pretežno za rezervne dele, ki se jih ni dalo dobiti v Jugoslaviji (deli pisalnih strojev, avtomobilov, avtobusov). Z drobnim tihotapstvom so se ukvarjali celo vojaki, ki so si z italijanskimi kolegi izmenjavali razlicne dobrine.18 malnic navaja primer iz mirna, kjer so v sodih za gnoj ter v sodih za vino »tihotapili« celo ljudi.19 meja je bila skoraj nepropustna do leta 1955, ko so bili na osnovi Londonskega memoranduma 1954 sprejeti Videmski, Goriški in Tržaški sporazum. ti dogovori so vsaj delno blažili posledice nove zamejitve vzdolž celotne državne meje; urejevali so prehajanje meje in blagovno izmenjavo, 15 Jože Šušmelj (1997). Odpiranje meje: Sodelovanje med Novo Gorico in Gorico. V: Nova Gorica – Gorica: izzivi in možnosti sobivanja, str. 11. 16 Branko Marušic (2001). Jako stara vas na Goriškem je Sol kan: zbornik ob tisocletnici prve omembe kraja, str. 75. 17 Repe (1998), n. d., str. 92. 18 Andrej Malnic (1998), n. d., str. 342. 19 Andrej Malnic (1998), n. d., str. 343. zato zaznamujejo izhodišce k vidnejšemu upravnemu, kulturnemu in gospodarskemu sodelovanju, vzpostavitvi prometnih povezav med obema obmocjema ter tudi korak k otoplitvi sosedskih odnosov. ni odvec povedati, da je bil to prvi sporazum takšne narave med državo s socialisticno ureditvijo in državo zahodnega bloka v obdobju hladne vojne. sprva so bili dovoljeni samo 4 prehodi meje na mesec z omejenim vnosom in iznosom blaga in denarja – razen dvolastnikom, ki so z dovolilnico mejo lahko prehajali po potrebi. meja je postala prehodna za vse državljane v zacetku 60. let, seveda pa je bil nadzor nad pretokom ljudi cez mejo in tem, kar so posedovali ob prehodu, poostren tudi kasneje. Kaj pa ce bi šli tudi mi? izseljevanje se je ohranilo v zavesti primorskih slovencev kot eden od tradicionalnih nacinov za izboljšanje težkih življenjskih razmer, saj je bilo vzorov na pretek. mobilnost prebivalstva je bila glede na demografske mikroraziskave20 tudi v prejšnjih stoletjih bistveno višja, kot si ponavadi predstavljamo; zajemala je dnevne, zacasne, sezonske in trajne (iz)selitve. Zlasti tradicionalna hribovska ekonomija je sprico strategije preživetja primorala svoje prebivalce, da so se pogosto selili. severnejši predeli posocja (podrocje okoli Bovca, Kobarida, Breginjskega kota, v hribovskih predelih okoli tolmina) so bili precej izolirani od vecjih upravnih in verskih središc, od vecjih prometnih vpadnic, bili so brez vecjih mest in so skozi cas razvili relativno visoko stopnjo avtarkicnosti. Drobljenje zemljiške posesti že tako majhnih zaplat orne zemlje je pogojevalo oblike gospodarstva, ki so v veliki meri znacilne tudi za geografsko sorodno Benecijo in rezijo oziroma kar za celoten vzhodni alpski lok: zlasti od 19. stoletja dalje je razmerje med narašcajocim številom prebivalstva in naravnimi danostmi pogojevalo množicno sezonsko delo na tujem.21 ljudje so se za prispevek k družinski ekonomiji ukvarjali tudi s pomožnim 20 S podrocjem Furlanije se od slovenskih zgodovinarjev naj vec ukvarja zlasti Aleksej Kalc, ki je o tematiki zapustil že bogato bibliografijo v slovenskem in italijanskem zgodovi nopisju. 21 Vec: Aleksej Kalc (2002). Poti in usode: Selitvene izkušnje Slovencev iz zahodne meje; Aleksej Kalc, Selitvena giba nja ob zahodnih mejah slovenskega etnicnega prostora: teme in problemi. V: Annales. Series historia et sociologia. Let. 7, št. 10 (1997), str. 193–214. 118 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle, »PUStIlI SO VSE IN cEZ NOc ODšlI.« ZGODOVINA ZA VSE fizicnim delom, s trgovanjem na malo, s sezonskim delom v tujini, veliko pa se jih je zaradi re- všcine odselilo za dalj casa oziroma za stalno. takšnim razmeram je sledila manjša stopnja porok in ustvarjanja družin, kot je razvidna v urbanem okolju, kar nenazadnje prica o manjši možnosti za ustalitev. gorica in zlasti trst sta privabljali veliko hribovske populacije, ljudje pa so odhajali tudi dlje po kontinentu in se od druge polovice 19. stoletja množicno vkljucevali v prekomorske migracijske tokove, na obmocje obeh amerik in tudi severne afrike (zlasti egipt). Znano je, da so izrazite migracijske tokove iz tedanje Julijske krajine, kamor je med obema vojnama spadalo tudi posocje, sprožile aktualne pravno-politicne spremembe. izseljevanje iz posocja je bilo podobno kot v drugih koncih italije deležno odobravanja vlade, saj je pomenilo sredstvo gospodarske strategije za blaženje resne gospodarske krize. italija je na podlagi tajnih klavzul dvostranskih pogodb z deželami, ki jim je primanjkovalo nekvalificirane delovne sile, za vsakega izseljenca dobila doloceno kolicino premoga, hkrati pa blažila brezposelnost.22 italijanska zasedba vecjega dela zahodne slovenije in vzpostavitev vedno bolj represivnega fašisticnega režima, sta sprožali migracije vecjega dela narodno zavednih in intelektualnih elit, ki so bile pogosto projugoslovansko usmerjene.23 vzrocnost migracij je zavzemala cel spekter možnosti od prisilne do prostovoljne izselitve in pogosto delovala kot seštevek politicnih, ekonomskih in drugih mehanizmov, pa tudi rezultatov družinskih preživetvenih strategij ali konfliktnih razmerij v družini. ljudje so se selili na vse konce sveta, najbolj izrazita pa so bila odhajanja v ameriki, zlasti v argentino in Brazilijo, po evropi, v afriko (egipt, alžirija) in v veliki meri tudi v Jugoslavijo. po drugi svetovni vojni se je evropa znašla v vrtincu izjemne mobilnosti prebivalstva, ki je nastala kot posledica kompleksnega spleta vojnih dogodkov in dolgotrajnega stabilizacijskega intervala iz vojnega v mirnodobno obdobje. ljudje so se še vec mesecev po uradnem koncu vojne vracali 22 Aleksej Kalc, Michela Predan in Alvaro Petricig, (2008). Deriva Nei Continenti: Le Valli del Natisone e i luoghi dell'emigrazione negli archivi fotografici di famiglia/Od plavljanje na celine: Nadiške doline in destinacije izselje vanja v družinskih arhivih, str. 10. 23 Vovko Andrej (1992). Izseljevanje iz Primorske med obe ma vojnama. V: Zgodovinski casopis 46, št. 1, str. 87–92. iz internacij, delovnih taborišc in misij razlicnih vojaških formacij, bežali pred nanovo vzpostavljenimi režimi, se pridruževali sorodnim idejnim okoljem, pušcali za sabo uniceno posest, prazne domacije in skušali oditi proc od žalostnih spominov. Številke teh množicnih premikov razseljenih oseb po evropi so nenatancne in se gibljejo med 12 in 30 milijoni.24 proc od izvornega doma je bežalo na milijone ljudi, kar je kmalu postalo velik humanitarni problem. Begunska taborišca po evropi so se zacela polniti že pred uradnim koncem druge svetovne vojne in za begunske problematike se je vzpostavil razvejan sistem pomoci, kamor so bile vkljucene nekatere mednarodne organizacije (unrra, iro, unicef), karitativne ustanove, kot so rdeci križ, Karitas in druge cerkvene združbe, vojsk zacasne zavezniške uprave in držav, kjer so se taborišca nahajala. slovenski begunci so se zbirali zlasti v avstrijskih, italijanskih pa tudi nemških in švicarskih taborišcih.25 strah in krivice, ki so jih ljudje pretrpeli med vojno, negotovosti, represije neposredno po vojni, pomešane z odporom oziroma z zadržanostjo do komunizma, razocaranja in strah pred novim, so marsikoga pripravili do tega, da je pustil vse svoje za seboj.26 težka gospodarska situacija je pricakala prebivalstvo po vecjem delu evrope. vojna doba je tudi v posocju mocno prizadela zlasti tradicionalno hribovsko ekonomijo in pospešila demografsko praznjenje hribovskih vasi. Zaradi manjših posesti nacionalizacija tega dela slovenije ni pretirano prizadela, ceprav so morali presežke pridelkov dati v prisilni odkup. poleg revšcine je bilo za izseljevanje iz severnejših in bolj hribovitih obmocij dodaten motiv umanjkanje perspektiv in odložena modernizacija kot posledica marginalizacije v politiki razvoja in prostorskega planiranja. v južnejših predelih je bil položaj malo boljši, vendar ni zbujal zavidanja. posocje, kjer je bila gospodarska in kulturna navezava na zahod, na obmocje Beneške slovenije, tradicionalno zelo mocna, je z vzpostavitvijo 24 Jure Gombac (2005). Repatriacija v Slovenijo po koncu druge svetovne vojne, V: Spet doma? Povratne migracije med politiko prakso in teorijo (ur. Marina Lukšic-Hacin), str. 14. 25 Rozina Švent (1995). Begunski usodi nasproti. V: Dve do movini/Two homelands 6, str. 44. 26 Urška Strle (2007). Odnos slovenskih izseljencev v Kanadi do domovine po drugi svetovni vojni. V: Dve domovini/ Two homelands 27, str. 124. VSE ZA ZGODOVINO 119 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 meje izgubila pomemben del gospodarskega in socialnega kapitala. posebej je to obcutilo obmejno prebivalstvo, ki je bilo od tedaj še pod precejšnjim psihološkim pritiskom, saj je bilo gibanje v obmejnem pasu zaradi politicnih napetosti mocno nadzorovano. Življenje ob vzpostavitvi nove jugoslovanske oblasti je za nekatere prebivalce ob meji pomenilo velik korak nazaj – celo v primerjavi z dobo italijanske vladavine v casu fašizma. na takšno držo, ki me je kot raziskovalko sprva neprijetno presenetila, sem naletela kar nekajkrat – na obmocju Kambreškega, mosta na soci in tolmina. 27 »po prvi svetovni vojni še ni bilo tako hudo, po drugi svetovni vojni pa so v italijo zbežali vsi. vasi so se praznile, po cele vasi! ne samo, da bi zbežala po en ali dva, cele vasi so odšle, ko je prišla Jugoslavija. tudi jaz sem mislil iti. mizerija28 je bila, slabo se je živelo in veliko znancev je šlo. pa dobiš pismo nazaj, in se imajo dobro, bolje kot mi, ne. pomisli, bilo je sedem hiš in petinštirideset ljudi, nihce ni delal, da bi bil zaposlen, nihce ni imel pokojnine! petinštirideset ljudi v tistem košcku zemlje tam! pa smo vsi živeli in delali.« [gospod anton, rojen 1928, okolica Kambreškega] »poleti smo se kopali v idriji, potem, ko je bila Jugoslavija, pa nic vec. Je bila meja. pod italijo je še prišlo v poštev.« [gospa stanka, rojena 1932, podravne, prebegla leta 1951] »Jeseni in pozimi smo napravili drva in jih prodajali. vsako zimo, dokler je bila italija. Ko pa je prišla Jugoslavija je bilo pa vsega konec, takrat pa si pomagaj, kot veš in znaš. Je bila taka revšcina, da ni bilo toliko odjemalcev! pod italijo pa si prodal drva strašno dobro.« [gospod Jožef, rojen 1920, okolica mosta na soci] 27 Vse zvocne zapise – razen ce ni posebej navedeno – hra ni avtorica prispevka. Imena informatorjev so izmišlje na, anonimnost jim je bila zagotovljena na njihovo željo. Izseki iz intervjujev so iz razlicnih slovenskih dialektov (in deloma tudi anglešcine) kompresirani in predelani v standardno prozno slovenšcino. Pustila sem le nekaj izra zov, ki so se mi zdeli prevec povedni in zanimivi, da bi jim odvzela njihovo dialektalno socnost. Nekaj pricevanj sem povzela po že objavljenih monografijah; v tem primeru je naveden vir. 28 Narecni izraz za revšcino, pomanjkanje, prevzet iz itali janskega jezika (miseria). »tri leta potem, ko je nastala Jugoslavija, so zaceli ustanavljati zadruge. Zaceli so odkupovati sadje in ljudje so dobili kakšen denar. ampak prvih par let ni bilo nicesar! potem ko se je situacija unesla, si prodala pridelek, dobila kakšen denar in kupila nujne potrebšcine, kot na primer obleko ali kaj takega. na zacetku smo bili vsi obleceni v prešite obleke, vsi zaflikani29 in napol strgani. ne vem, kolikokrat je rekla mama, ce bi vsaj en kos blaga dobila kje, da bi prešila tisto, že tisockrat prešito obleko. Ko je bila italija, je bilo pa dobro. v šoli smo vsi dobili hrano, brezplacno! in vse šolske potrebšcine, kar jih potrebuješ, svincnike, zvezke in torbe. vse brezplacno! in tiste birtohe30 smo dobili. Ce si jih strgal, si dobil nove. smo bili cedni, vsi lepo obleceni, dekleta smo imele bele kraglce31 in crne birtohe, fantje so imeli pa plave kraglce in crne birtohe.« [gospa iva, rojena 1933, okolica tolmina] »partizani so zmeraj samo jemali. Ko so prišli, so nam pobrali, kar so dobili. italijanski vojaki pa so nam še vcasih kaj pomagali delat, partizani pa ne. nam dekletom so pomagali opravljati težja moška dela in otroke so na vozu peljali v šolo. Ko so pri mengorah partizani razstrelili skladišce orožja, so nam popokale šipe na oknih in smo imeli sitnosti še s tem.« [gospa ida, rojena 1916, modrejce] gornje izjave je treba gledati tudi skozi prizmo dejstva, da imajo omenjeni pricevalci danes negativno mnenje o povojnem jugoslovanskem režimu; ta je sicer zlasti v prvih povojnih letih deloval na ljudi represivno, negativno vrednotil njihovo (katoliško) tradicijo ter veckrat ni zagotovil minimuma za preživetje. iz nekaterih izjav je možno razbrati, da se je dolocena antipatija do komunizma in celo do partizanskega gibanja razvila že prej, neodvisno od povojnega stanja. Zgoraj navedena pricevanja nakazujejo, da slabega gospodarskega stanja niso povezovali s širšimi vzvodi, s posledicami katastrofalne vojne, od katerih se je vecji del evrope pobiral še vec desetletij, in s konfliktnim ozracjem hladne vojne. moji informatorji 29 Narecni izraz za pokrpani, zakrpani, prevzet od nemške ga izraza (flicken). 30 Narecen izraz za predpasnik, prevzet od nemškega izraza (Fürtuch). 31 Narecen izraz za ovratnik, prevzet od nemškega izraza (Kragen). 120 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle, »PUStIlI SO VSE IN cEZ NOc ODšlI.« ZGODOVINA ZA VSE Malo vec kot 30 kilometrski potok Idrija je od leta 1947 dolocal mejo med republiko Italijo in flrJ. ta isti potok je v letih 1866–1918 dolocal mejo tudi med habsburško Monarhijo in Kraljevino Italijo. so povojno pomanjkanje, slabe ekonomske razmere in tudi zaprtost meje povezovali kar z jugoslovansko oblastjo, verjetno zato, ker (vsaj intimno) niso bili pristaši na novo vzpostavljenega režima. hkrati je treba upoštevati dejstvo, da so bili moji sogovorniki v casu italijanske okupacije po vecini še otroci in fašisticnega pritiska najverjetneje niso doživljali kot hudo breme. Kljub upoštevanju gornjih razlogov, vsa ta dejstva govorijo o precejšnji stopnji družbene deprivacije in zapoznelih negativnih ucinkih, ki jo je povzrocila druga svetovna vojna, predvsem pa opozarja na ambivalentnost doživljanja sodobnikov ob koncu vojne, ki jo je propaganda zmagovalcev povsem zastrla: veselje sprico težko pricakovanega miru se meša z žalostjo, obcutki olajšanja pa s skrbmi in negotovostjo. opozarjajo tudi na zamolcano nasprotovanje povojnemu jugoslovanskemu režimu, ki je tiho sobivalo ob mocni, režimu naklonjeni propagandi; ta je šele z razpadom Jugoslavije dobila možnost, da se izrazi na glas. marsikaterega od vzrokov za povojne migracije lahko pripišemo nestrinjanju s tedanjim družbeno-politicnim sistemom, ki je omejeval svobodo na številnih nivojih. nova jugoslovanska država je temeljila na ideologiji, ki je s svojo naravo korenito posegla ne le v dotedanjo politicno in ekonomsko ureditev, ampak tudi v tradicionalne družbene vrednote in simbole, kar je v marsikom zbujalo odpor. Kot piše miklavcic Brezigar, so bili z letom 1947 kot »nepravicni in zastareli« uradno ukinjeni prazniki, kot so miklavževanje in božicni prazniki, za afirmacijo novega režima pa so uvaja li nove praznike, zacelo se je preganjanje javnega izražanja vere in preganjanje duhovnikov. Zlasti spocetka so duhovnikom otežkocali birmanje, obiskovanje maše je postalo predmet napadov.32 preganjali in celo ubili so nekatere duhovnike, jih oznacevali s fašisti, reakcionarji in »špijoni ameriškega imperializma«. propaganda in represivno delovanje proti organom katoliške institucije so sprva segali na vse nivoje javnega življenja, vendar takšni nacini niso ostali brez protestov. Ko so iz solkana izgnali duhovnika dr. franca mocnika, so nekateri izrazili svoje nestrinjanje na solkanskem srebrnicevem trgu ter drugih javnih sestankih. 33 Kljub vsemu so s formalno, na novo uvedeno kulturo vseskozi sobivale tradicionalne vrednote, prepad med njimi pa je scasoma postal premostljiv. 34 Kljub uradnemu koncu vojne je v ljudeh še vedno odmevala groza, ki je v marsikom pustila dolgorocne posledice. Zaradi strahu pred komunisticnim režimom, ki so ga že od predvojnega obdobja kot brutalnega opisovali komunistom nenaklonjeni krogi, in zaradi pogostih šikaniranj s strani ljudske oblasti je bilo morebitno nasprotovanje režimu skorajda neslišno. negativna klima se je širila preko pritajenih govoric o skrivnostnih izginotjih, internacijah, zasliševanjih, represalijah, preko pritiska na ideološko indiferentne, režimu nasprotne. ob prebegih se je policija pogosto lotila družinskih clanov, sovašcanov in znancev, ce pa se je prebeg ponesrecil, je prebežnika najpogosteje cakala jeca ali prisilno delo. Kot kažejo nekatera izmed spodnjih pricevanj, je bila jakost sankcij odvisna od kvalitete odnosov med družinskimi clani in predstavniki ljudske oblasti. »moj oce je bil v rusiji, ko je bila tam revolucija, gori je bil ujetnik. rekel je, da je bilo tam grozno, da je nemogoce verjet. in še danes se spominjam, ko je rekel, ob koncu vojne, da bojo naši naredili ravno tako. tisti, ki ne bo za njih, ga bodo peljali in za njim pocistili. mama je vedno rekla ocetu, naj bo tiho, da ga ne bodo peljali. o tem se je govorilo, pa ne odkrito. tudi oce ni tega na 32 Inga Miklavcic Brezigar (1998). Spomini naše mladosti: etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. V: Acta Histriae 6 (1998), str. 382–383. 33 Branko Marušic (2001), n. d., str. 71. 34 Prim. Marta Verginella, Istrsko podeželje v vrtincu revo lucije. V: Acta Histriae 6 (1998), str. 203–214. VSE ZA ZGODOVINO 121 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 glas govoril, samo med nami, ko smo bili skupaj. in mama nam je zabicala, da tega ne smemo nikomur povedati. nikomur!« [gospod anton, rojen 1928, Kambreško] »Dobro se spominjam, bilo je petinpetdesetega, šestinpetdesetega leta, ko je s Kambreškega cez noc odšlo pet fantov cez mejo. naslednji dan smo morali nesti telegram v sosednjo vas Kosi. Bil je ravno veliki teden. na pošti so nama z bratom povedali, da se morava oglasit na karavli, sicer lahko tudi streljajo. pokazati sva morala telegram in vodnik naju je spraševal. Ko sva se vracala, sva se morala zopet javiti na karavli. tisti teden je bila taka huda ura, da je bilo gorje.« [gospa marija, rojena 1944, rocinj] »tudi naša družina, torej stric so tudi šli. skupaj z njimi je šel še en vojak. eni pravijo, da so jih ustrahovali. Dvajset zabojev jabolk so imeli pripravljenih, da drugi dan prodajo. Krave so imeli, vola. pustili so vse in odšli cez noc. tisti vojak in cela družina. grozno nam je bilo vsem, najbolj mami, ki ji je šel brat. nicesar ni vedela. od vsega, kar je ostalo za njimi, nismo videli nicesar, ceprav smo bili sami zelo revni. lahko bi nam dali, ker smo bili sorodniki. vse so dali neznano kam. /…/ ta velika punca je imela 16 let, vse ostalo je bilo mlajše, ena je imela 5, druga 2 leti. ta mlajša ima še sedaj posledice. usta so ji zaprli, ko so ušli, ker so se bali, da ne bi jokala, pa se je zelo prestrašila. Žal mi je bilo. Ja, takrat mi je bilo zelo težko.« [gospa Klara, rojena 1933, potravno] »tisto noc, ko smo mi pobegnili cez, so zaprli mojo teto v tolminu za dve leti. Bila je vdova in je imela hcer, ki je bila mojih let, in sina, ki je bil dve leti mlajši. Še dobro, da so bili stari ata in od moje tete sestra doli v podbeli, da sta pazila nanje.« [gospa Katarina, rojena 1940, podbela, prebegnila 1950] »mojo mamo so zaprli, ko sem šel. Zaprli so jo v sveti luciji35, zaslišana pa je bila v tolminu. ta policaj, ki jo je peljal v tolmin, je rekel, naj hodi pred njim, da si ne bi ljudje cesa mislili. sestra cvetka mi je pravila, da se je mama hotela utopiti, da je hotela skociti pri vodevcku v vodo. sestra, ki je imela takrat šest let, je šla z mamo na policijo. tam so ji napravili sendvic, »panin«, in ji rekli, ce Gre za Most na Soci. prizna, da je vedela, da bom jaz odšel, bo dobila sendvic. Bila je lacna in je rekla, da je vedela. /…/ en posameznik na pravem položaju je imel moc. lahko te je notri zakopal ali pa ven rešil. ta fant, ivo, s katerim bi moral iti jaz cez, je že poprej hotel pobegniti, pa so ga ujeli. Zaprtega so ga imeli v tolminu, ljubko, njegov brat, pa je popravljal ravno avto od tega funkcionarja. Šel je do njega in hotel vedeti, kje je njegov brat ivo. mu je rekel ta, kaj delaš tu, ti imaš avto za popravljat. in takrat mu je rekel ivo: jaz hocem dobiti brata, drugace sploh ne grem delat. ti kar pojdi popravit avto, bom jaz vse uredil. Kakšna lumparija je bila to! od enega je zaviselo vse skupaj!« [gospod valdi, rojen 1934, modrejce, prebegnil 1951] »Ko sem šel od doma, je bil petek zvecer, ampak nisem šel cez mejo do nedelje zvecer. v soboto zjutraj so že bili policaji doma. Kako hudica so zvedeli, pa ne vem. našo družino so imeli »na špicli« od zmeraj, ker naš tata ni bil tiho, zmeraj je kaj povedal nazaj. pa tudi za partijo ravno ni bil. o, še leta potem so se naši doma, bratje, bali, da bodo izgubili službo, ker so vrgli iz službe zaradi takih stvari.« [gospod lojze, Banjšice, prebegnil 1949] »moja družina ni bila izpostavljena nobenim posebnim težavam. oceta in sestri so sicer zaslišali, kje sem, ceprav so verjetno zato, ker je oce podpiral režim, vseh trem verjeli bolj kot ostalim družinam. tako nihce od moje družine ni bil zaprt.« [gospa stanka rojena 1932, podravne, prebegnila 1951] »Dvanajst otrok je imela moja mama, veliko kmetijo smo imeli. Je bilo treba kopati in delati doma. najprej sem delal doma, potem sem se šel ucit za kljucavnicarja. vec let sem delal v tržicu, potem pa so me petintridesetega poslali z vojsko v abesinijo, od koder sem se vrnil dve leti kasneje. nato sem šel v vojsko in potem v partizane. v vipolžah sem bil eden prvih partizanov. potem ko je bila potegnjena meja blizu naše hiše, sem zacel malo švercati, pa so me ujeli. potem sem pobegnil iz Jugoslavije, ker bi me sicer zaprli. to je bilo leta 1947. ni bilo težko uiti, ker sem dobro poznal podrocje. « 36 36 Pricevanje Rudolfa Cadeža, rojenega leta 1914. Glej: Bre da Cebulj-Sajko (2000). Razpotja izseljencev: razdvojena identiteta slovenskih Avstralcev, str. 88. 122 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle, »PUStIlI SO VSE IN cEZ NOc ODšlI.« ZGODOVINA ZA VSE »takrat je bilo strašno, šestinštiridesetega, sedeminštiridesetega leta v sloveniji, v coni B ni bilo mogoce živet. hoteli so, da postaneš komunist, hoceš noceš. samo za mene to ni prišlo v poštev; življenje za domovino bi dal kot narodnjak in ne kot komunist.«37 Državna meja je kot slabo prepustna locnica temeljito posegla v dotedanjo strategijo preživetja obmejnih prebivalcev, ki so bili gospodarsko, politicno in kulturno vezani na tržaško, goriško in furlansko, hkrati pa je njeno zaprtje mocno zarezalo v individualna življenja, razdelilo družine in sorodnike. to je pogosto izzivalo negodovanje in prikrito nastrojenost proti granicarjem na karavlah, ki so v oceh oškodovancev postajali nekakšen simbol za omejevanje svobode; ta se je krepila sprico pogostih zaplemb posedovanih dobrin ob prestopu meje ter zaradi veckrat arogantnega obnašanja granicarjev. Do nepotrebnih zapletov je prihajalo tudi zaradi slabega znanja lokalnega jezika, nepismenosti, drugacnih kulturnih vzorcev in obicajev.38 rekrutacija neslovenskih vojakov jugoslovanske vojske ob zahodni jugoslovanski meji je imela vec vzrokov: najprej je šlo za utrjevanje jugoslovanstva na racun regionalne oziroma etnicne identitete, potem pa tudi za zato, da bi ti vojaki imeli cim manj znanstev s civilisti. omenjeno prakso pošiljanja vojaških nabornikov na teren po celi državi je izvajala že vojska v kraljevini Jugoslaviji. 39 Kljub takšni varovalki je vseeno prihajalo do poznanstev in celo zelo dobrih odnosov med granicarji in domacini. medtem ko se v pricevanjih pogosto izpostavlja njihova strogost, togost, nezaupljivost, vcasih celo nasilnost, je vendarle možno zaslediti tudi njihovo clovecnost, popustljivost, simpaticnost; nenazadnje se je nezanemarljivo število vojakov ob meji porocilo s slovenkami, nekaj pa jih je skupaj z domacini tudi prebegnilo cez mejo. takšna trdna poznanstva skupaj s pricevanji namigujejo na doloceno poroznost meje. ivanka, živeca tik ob meji, se spominja: »Vojaki so me že poznali in me niso ustavljali«. 37 Pricevanje Billa Marinica, rojenega leta 1928. Glej: Breda Cebulj-Sajko (1992). Med sreco in svobodo: avstralski Slo venci o sebi, str. 228. 38 Andrej Malnic (1998), n. d., str. 339–341. 39 Tomaž Pavšic (1999). Ob stari meji: pricevanja in spomini, str. 51. »vse naše vasi so bile pretrgane. nenadoma smo ostali loceni. s sorodniki in prijatelji, ki so ostali v italiji, smo se dogovorili, da se bomo en dan v tednu vsi dobili na isti njivi. le tako smo se lahko videli in ohranjali stike. Zelo so nas nadzorovali, tudi ko smo šli na njivo, nas špijoni niso spustili izpred oci. najbolj ponižujoca pa so bila pregledovanja. otipavali so nas. vzeli so nam vse dostojanstvo.«40 »Bilo je takrat, ko sem hotela iti h noni vsako nedeljo, toda cez mejo si lahko šel samo štirikrat na mesec: predpis ni upošteval pete nedelje, jaz pa nisem upoštevala predpisa. na meji so me seveda vsakokrat zavrnili in užaljeno sem se vracala domov.«41 »od anice mož je bil oficir gori na karavlah, vodja granicarjev. se je zaljubil v anico in sta se porocila. sem veliko govoril z njim, je bil prijazen. nic slabega ne morem reci zanj, slišal sem pa, da je bil zelo strog, da je ljudi kar malo držal v strahu. tudi njena sestra Zofija je imela vodnika. skupaj sta odšla cez mejo.« [gospod anton, rojen 1928, Kambreško] »vracal sem se po stezah iz gorice v miren. naenkrat stopi pred mene vojak in zavpije, da bo streljal, ce se ne ustavim. odvedel me je na karavlo, kjer me je vodnik zaslišal in me po krajši zastraševalni pridigi izpustil. Kot otrok sem se v casu cone a navadil, da je vsak vojak nekaj dobrega. takšno predstavo sem imel zaradi tega, ker so bili posebej amerikanski vojaki do nas otrok zelo prijazni. nasilni nastop vojaka me je zelo presenetil in pretresel. to je bil moj prvi stik z mejo. takrat sem tudi spoznal, kaj je to svoboda in kaj ne.« 42 Zakaj pa ste odšli vi? »moda je bila. Zdaj, clovek je odrasel v tisti vojni in bodocnosti nismo videli doma in smo šli /…/ v glavnem tistikrat nismo razmišljali, kaj bo. govorilo se je, da jih gre dosti dol in da sprejemajo na vse kraje – v ameriko in kamorkoli se vpišeš.«43 40 Rupnik, n. d. 41 Nadja Velušcek (1997). Primorska srecanja. V: Nova Gori ca – Gorica: izzivi in možnosti sobivanja (ur. Jan Zoltan), str. 75. 42 Pricevalec iz Vrtojbe. Glej: Andrej Malnic (1998), n. d., str. 335. 43 Ksenija Batic (2003). »Domovina je tu in domovina je tam«. Raziskava med primorskimi Slovenci o njihovi vr- VSE ZA ZGODOVINO 123 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 Prve podobe Nove Gorice, mesta na meji. Kljub temu, da se iz številnih raziskav, izhajajocih iz makroperspektive, pogosto da izlušciti le enopomenske pojasnitve razlogov za izselitev oziroma prebeg, se skozi pogovore z izseljenci kaj hitro ugotovi, da ni tako. Številni teoretski pristopi44 in zorni koti opazovanja mehanizmov migracijskih procesov ostajajo brez odgovora na vprašanje, zakaj se iz nekega okolja niso izselili vsi, ali vsaj vsi pripadniki neke ožje skupnosti, kot na primer družinski clani ali prebivalci neke zakotne vasice, ceprav so bili naceloma podvrženi enakim pritiskom. te raziskave pac ne opazijo, da je prebežnikova odlocitev za odhod najveckrat dozorela ob temeljitem pretehtavanju razlogov za in proti ter da je pogosto presegla splošne gospodarske in politicne motive. iz analiz pogovorov sem opazila, da za temi prelomnimi odlocitvami navadno stoji pisana paleta razlogov, med katerimi so pogosto nitvi v Slovenijo. V: Dve domovini/Two Homelands 18, str. 185. 44 O razvoju in pregledu teoretskih pristopov na migracije glej: Paul Boyle, Keith Halfacree in Vaughan Robinson (1998). Exploring Contemporary Migration. Harlow: Addison Wesley Longman Limited; Stephen Castles (2000). International migration at the beginning of the twenty- first century: global trends and Issues. Blackwell Publishers, UNESCO. Douglas Massey in dr. (1993). Theories of International Migration: A review and Appraisal. Population and Development Review 19, št. 3, str. 431–466. zelo travmaticni in intimni motivi. marsikdaj so se informatorji na mojo radovednost glede razlogov, ki so pogojevali prebeg, sprva odzvali z izrazom, navezujocim se na oznako iz uradnih dokumentov, ki so jih kot begunci dobili v begunskih taborišcih; to je bil morda najenostavnejši nacin, da se izognejo natancnejšemu pojasnjevanju, ki je tvegal odpiranje morebitnih žgocih tematik ali neprijetnih spominov. raziskave so pokazale, da so motivi za izselitev odvisni od posameznikove osebne zgodovine, od vplivov družbe in izkušenj, ki jih clovek pridobi v teku svojega življenja, od kulturnih in socialnih okvirjev in okolišcin, v katerih deluje, ter od situacije, ki ga prisili, da zacne razmišljati o izselitvi.45 ravno zato je zbiranje cim širšega spektra informacij o posameznikovem življenju pomembna za globlje razumevanje odlocitve za izselitev. pridobivanje življenjskih zgodb skozi metodo odprtega intervjuja je eden od nacinov, kako se preseže plitko enopomenskost, ki je pogosto rezultat vpogleda, kot ga o tem vseprisotnem fenomenu ponujajo dostopni t. i. primarni zgodovinski viri (razlicni statisticni popisi, zapiski v župnijskih registrih, 45 Glej zlasti sledece delo z bogatimi referencami: Paul Boyle, Keith Halfacree in Vaughan Robinson (1998). Exploring Contemporary Migration. 124 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle, »PUStIlI SO VSE IN cEZ NOc ODšlI.« ZGODOVINA ZA VSE arhivsko gradivo policijskih uradov in izseljenskih referatov, ankete ipd.). nesporno je velika vecina prebežnikov zasledovala »boljše življenje«. sintagma, ki oznacuje izboljšanje življenjskih pogojev, ima v kontekstu izseljevanja številne pomene, ceprav se jo pogosto razume predvsem skozi prizmo (najbolj razpoznavnih) ekonomskih razmer – kot boljši zaslužek oziroma višji socialni položaj. Zgolj ekonomska razlaga »boljšega življenja« namrec zamegli ostale dejavnike, ki se utegnejo skrivati za to pogosto besedno zvezo: tu imam v mislih predvsem svobodo (gibanja, dela, izražanja, vere, nacrtovanja prihodnosti ipd.), varnost, umik od konfliktnih razmerij, nestimulativno okolico, primernejše okolje v fizicnem smislu (klimatske razmere), višja izobrazba, ce naštejem samo najbolj ocitne. obravnavanje izseljevanja z upoštevanjem kroga družine in znancev, zlasti z ozirom na mocno povezane družine z jasno dolocenimi vlogami v tradicionalnem patriarhalnem okolju, postaja v migracijskih študijah kljucnega pomena.46 Družinsko okolje je pogosto spodbujalo izseljevanje, ki ni bilo zgolj posledica nacrtovanja skupnih strategij preživetja, ampak tudi rezultat zatiranja in nenaklonjenosti do svobodne izbire posameznih clanov družine. Zlasti slednje ostaja pogosto neopaženo, ker so družinski konflikti tema, ki ponavadi umanjka v pripovedi in se jih da razbrati le iz indicev. to ne preseneca, saj konflikti v družini nosijo v sebi mocne emocionalne naboje, se mešajo s poljem nespodobnosti, neprijetnimi obcutji sramu in celo krivde. pricujoce besedilo je nedvomno prekratko za temeljitejšo analizo pogovorov z izseljenci, zato bom iz njih na kratko izlušcila dva primera, ki sta preko formalnih intervjujev najbolj nesporno nakazala na prepletenost razlogov za izselitev. nekateri od mojih informatorjev so bili v casu prebega še otroci in niso imeli vpogleda nad celotno motiviko, ki je prepricala v odhod njihove starše, zato njihovih odgovorov ne bom vklopila v raziskavo. 46 Boyd, Monica (1989). Family and Personal Networks in International Migration: Recent Developments and New Agendas. International Migration Review 23 (3), str. 638– 670; Dirk Hoerder (1999). Segmented makrosystems and Networking Individuals. V: Migration, Migration History, History (ur. Jan and Leo Lucassen). gospod valdi je 25. aprila 1951 iz majhne vasi modrejce pri mostu na soci preko Kolovrata pobegnil v Benecijo skupaj še z dvema fantoma iz sosednje vasi. sprva je bil v oceh predstavnikov ljudske oblasti oziroma partijevcev najbrž razumljen kot politicni emigrant, ce vzamemo v ozir, da so slovenske oblasti do 60. let obravnavale in delile izseljenstvo predvsem na dva nacina: z vidika njihove naklonjenosti (lojalnosti) družbenemu sistemu in državi Jugoslaviji in z vidika njihovega nasprotovanja režimu in Jugoslaviji.47 pogovor z njim je razkril vecplastnost razlogov, ki zajemajo tako ekonomsko stisko kot politicne pritiske in nekaj mladostniškega avanturizma. njegov primer daje jasno vedeti, da je njegova migracijska odlocitev zorela dlje casa, izvedel pa jo je takrat, ko je za to bil primeren trenutek. »težko je opisati, zakaj sem šel. skoraj ne moreš vedeti. /.../ tistega dne sem moral iti, ker sem slutil, da me bodo zaprli. pred hišo sta stala policaj in knojevec48 in takrat sem jo pobrisal k prijatelju v sosednjo vas z le tistim, kar sem imel na sebi. so me trikrat videli, da sem bil z ljudmi, ki so cez noc zmanjkali. najbrž so mislili, da jih spravljam cez. /.../ Ko smo še bili v coni a (1945– 1947), sem opazil velike razlike med ameriškimi in jugoslovanskimi vojaki. na naši strani so bili amerikanci tako fajn obleceni in cedni, na oni strani pa taka siromašcina. in so rekli, da je bolje tam kot tukaj. Že kot sem otrok pomislil, kako to, da je bolje tam, ce pa je bolje tu? /…/ tudi sem se odlocil, da ne bom služil vojske doma. pa mlad si, hoceš nekaj napraviti iz sebe in vidiš, kako gredo drugi. Doma je bila huda revšcina, edino na ta nacin sem videl možnost. in zdi se mi, da sem se dobro odlocil. /.../« Zelo zanimiv je tudi naslednji primer. Kot devetnajstletno dekle je gospa stanka je iz rojstne vasice podravne na Kambreškem 14. marca 1951 prebegnila na drugo stran mejne recice idrije: »hotela sem boljše življenje. Želela sem si kupiti boljše cevlje, lepše obleke in druge potrebšcine. nisem marala kraja, v katerem sem živela, življenjske razmere so bile zelo slabe. Želela sem si svobodno izbiro glede tega, kje bom živela, kam 47 Marjan Drnovšek (2000), n. d., str. 16–22. 48 Knojevec, pripadnik KNOJ-a (Korpus narodne obrambe Jugoslavije). VSE ZA ZGODOVINO 125 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 bom potovala. Želela sem imeti možnost, da si sama izberem, kaj in kje bom delala. enostavno nisem vec trpela omejitev v svojem nacinu življenja. /…/ Kakšno leto sem razmišljala o tem, da zapustim dom. Živeli smo tik ob italijansko-jugoslovanski meji. po nekaj mesecih smo se seznanili z granicarji, celo pogovarjali smo se in se poznali po imenu. Z našega balkona smo lahko videli delovanje granicarjev na obeh straneh meje. /…/ pazljivo sem opazovala, kdaj so se menjali jugoslovanski granicarji in ko je bilo varno, sem ušla cez. Bilo je okoli tretje zjutraj in precej megleno. Ko sem bila enkrat na drugi strani, so me italijanski granicarji sprejeli medse in mi ponudili zajtrk. nikomur nisem povedala, da bom šla. Domaci so najprej mislili, da sem utonila, ker je bila idrija zaradi dežja precej narasla.«49 gornji odlomek, sestavljen iz pogovorov s stanko, daje slutiti širšo vzrocno razlago njene migracijske odlocitve, ceprav je podala le zelo splošne formulacije. iz njih namrec ni povsem jasno, kaj v njenem okolju jo je konkretno motilo in kdo je nanjo izvajal pritiske; predvidevanje, da je na njeno željo po zapustitvi rodnega kraja vplivala splošna ekonomska in politicna kriza, se je izkazalo za precej trhlo ob neformalnih pogovorih z njo, ki niso posneti, so pa zabeleženi v mojih raziskovalnih dnevnikih. v stankini pripovedi se ekonomski, politicni in drugi momenti tesno prepletajo, saj se vrednotijo z osebnega stališca. vzpostavitev meje in posledicno omejevanje gibanja v okolju, kjer so se nekdaj lahko nemoteno premikali, je na stanko nedvomno delovalo utesnjujoce. veckrat je omenjala prepoved kopanja v recici idriji, ki je s pariško mirovno pogodbo postala mejna, in podaljšane obcutke strahu sprico ostre ideološke klime, ki jo je doživela že v casu vojne. tudi revšcina, ki je zlasti po odhodu zavezniških cet iz cone a Julijske krajine mocno prizadela pokrajino, je nesporno botrovala njeni odlocitvi. a vendar je enega najpomembnejših razlogov za njeno razmišljanje o izselitvi opaziti v omejevalnem patriarhalnem okolju, ki ji je zapovedovalo nacin življe 49 Gre za del pogovora s Stanko, ki sem ga prevedla iz angle- šcine in priredila v standarden prozni zapis. Pogovarjali sva se januarja 2008 na njenem domu v Edmontonu, kjer sem tri tedne tudi stanovala v casu svojega terenskega in raziskovalnega dela v Kanadi. Njena življenjska zgodba je pod naslovom Bila je preprosto sreca, da sem prišla v Kanado (U. Strle) objavljena v monografiji Krila migracij: po meri življenjskih zgodb (2009). nja; želela si je poiskati delo, da bi zaslužila denar, oce pa je hotel, da se cim prej poroci in se posveti delu na domaci kmetiji. njen cilj ni bil samo ta, da si kupi boljše cevlje, obleko in ostale dobrine, torej ne zgolj to, da si izboljša življenjske pogoje v ekonomskem smislu. predvsem si je želela svobodo in vecjo možnost izbire glede kraja bivanja, dela, gibanja in življenjskega sloga nasploh. s tem se je med stanko in njenim ocetom ustvaril konflikt interesov. ocetova avtoriteta, s katero je želel stanki vsiliti svojo lastno vizijo glede prihodnosti, je delovala proti njenim osebnim željam, sama pa je našla rešitev za svoj položaj v tem, da je odšla zdoma. ocetova želja je delovala tudi proti nacrtom njenega izvoljenca Janka, ki prav tako ni želel ostati na kmetih. Sklepne misli izseljevanje iz posocja v prvih povojnih desetletjih ima sicer precej univerzalnih potez glede na celoten slovenski prostor, vendar izkazuje tudi nekatere posebne karakteristike. ravno te vnašajo v raziskovanju slovenskega izseljenstva potrebo po obravnavi regionalnih obmocij posebej, saj se znacilnosti, ki jih pogojujejo upravno-politicne locnice, socialno-kulturne posebnosti in tudi geografske danosti, pogosto izkažejo za bistvene pri razlagi tako kompleksnih fenomenov, kot je izseljevanje. posledice vojne, ki so se zrcalile v številnih osebnih tragedijah, ideoloških konfliktih in pomanjkanju, ki je zaradi obljubljenega blagostanja izstopalo še toliko bolj, so sprožile množicna preseljevanja. a vendar je za motiviko izselitev skozi perspektivo posameznika možno opaziti izjemno kompleksnost, ki jo je krivicno strpati zgolj v ekonomsko oziroma politicno kategorijo. individualna perspektiva prepoznava v posamezniku- migrantu osebnost, ki v mejah svojih zmožnosti nacrtuje, se odloca, ter ga tako osvobaja derocih migracijskih valov in tokov, ki utopijo njegovo unikatnost. preko analize osebne ravni so izpostavljeni tisti elementi, ki so za razumevanje in pojasnjevanje razlicnih aspektov migracijskih procesov še kako pomembni, a vendar ostajajo ob drugih metodologijah pogosto prezrti; gre za posameznikove želje in strasti, razumevanja, ambicije, vrednote ter strahove, negotovosti in nakljucja. 126 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle, »PUStIlI SO VSE IN cEZ NOc ODšlI.« ZGODOVINA ZA VSE povojni cas je bil cas sprememb, cas tesnobe, osebnih stisk in negotovosti, ki so jih podpihovale bolj ali manj dvoumne napovedi in ugibanja ter politicne agitacije. hkrati pa je bila to tudi doba, v kateri so se ljudje zaljubljali, hoteli izživeti lastne ambicije in niso pristajali na omejevanje svobode oziroma na toge, neživljenjske predpise, ki so jih v izrazito spolitiziranem ozracju izvajali državni uradniki. Literatura: Batic, Ksenija (2003). »Domovina je tu in domovina je tam«. raziskava med primorskimi slovenci o njihovi vrnitvi v slovenijo. v: Dve domovini/Two Homelands 17, str. 181–202. Boyd, monica (1989). family and personal networks in international migration: recent Developments and new agendas. v: International Migration Review, vol. 23, št. 3, str. 638–670. Boyle, paul, halfacree, Keith in robinson, vaughan (1998). Exploring Contemporary Migration. addison wesley longman limited, harlow. Cebulj-sajko, Breda (1992). Med sreco in svobodo: avstralski Slovenci o sebi. Založba Zrc, ljubljana. Cebulj-sajko, Breda (2000). Razpotja izseljencev: razdvojena identiteta avstralskih Slovencev, Založba Zrc, ljubljana. Drnovšek, marjan (2000). nekaj utrinkov iz odnosa slovenske oblasti in partije do povojnih izseljencev. v: Publikacija VII. Tabor Izseljenskega društva Slovenija v svetu: Republika Slovenija: mati ali maceha izseljencem, ljubljana, str. 16–22. fania Zingirian, laura (ur.) (2008). Ženske in meja: dijakinje in dijaki se soocajo z vrednotami življenja žensk na italijanskoslovenskem cezmejnem obmocju/. associazione di cooperazione cristiana internazionale/centro volontari cooperazione allo sviluppo : Društvo senza confini-Brez meja. gombac, Jure (2006). repatriacija v slovenijo po koncu druge svetovne vojne. v: Spet doma? Povratne migracije med politiko prakso in teorijo (ur. marina lukšic - hacin). Založba Zrc saZu (Zbirka migracije 11), ljubljana. hoerder, Dirk (1999). segmented macrosystems and networking individuals. v: Migration, migration history, history (ur. Jan and leo lucassen). Založba peter lang, Bern/ Berlin/frankfurt am main/new York/ paris/wien, str. 73–84. iacovetta, franca (2006). Gatekeepers, Reshaping Immigrant Lives in Cold War Canada. Between the lines, toronto. Kalc, aleksej (1997). selitvena gibanja ob zahodnih mejah slovenskega etnicnega prostora: teme in problemi. v: Annales. Series historia et sociologia. let. 7, št. 10, str. 193–214. Kalc, aleksej (2002). Poti in usode, Selitvene izkušnje Slovencev iz zahodne meje. Zgodovinsko društvo za južno primorsko/ Znanstveno-raziskovalno središce republike slovenije/narodna in študijska knjižnica, Koper/trst. Kalc, aleksej, predan, michela in petricig, alvaro (2008). Deriva Nei Continenti: Le Valli del Natisone e i luoghi dell'emigrazione negli archivi fotografici di famiglia/Odplavljanje na celine: Nadiške doline in destinacije izseljevanja v družinskih arhivih. Zveza slovenskih izseljencev furlanije Julijske krajine/ Študijski center nediža/ slovenci po svetu, Cedad/Špeter. Kobilica, Katarina in studen, andrej (1999). Volja do dela je bogastvo: mikrozgodovinska študija o ljubljanskem stavbnem podjetniku Matku Curku (1885–1953) in njegovi družini. nova revija, ljubljana. levi, primo (2004). Ali je to clovek? cankarjeva založba (Zbirka moderni klasiki), ljubljana. malnic, andrej (1998). topografija spomina na novo mejo. v: Acta Histriae, št. 6, str. 331–346. marušic, Branko (1988). Nova Gorica. motovun, motovun. marušic, Branko (2001). Jako stara vas na Goriškem je Solkan. Zbornik ob tisocletnici prve omembe kraja. Krajevna skupnost solkan, solkan. marušic, Branko (2001). Skozi preteklost Goriške. mestna obcina nova gorica/mercator goriška, nova gorica. VSE ZA ZGODOVINO 127 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 massey, Douglas in dr. (1993). Theories of international migration: a review and appraisal. v: Population and Development Review 19, št. 3, str. 431–466. miklavcic Brezigar, inga (1998). spomini naše mladosti : etnološki pregled povojnih dogodkov na goriškem. v: Acta Histriae 6, str. 369–388. milharcic-hladnik, mirjam in mlekuž, Jernej (2009). Krila migracij: po meri življenjskih zgodb. Založba Zrc saZu, ljubljana. pavšic, tomaž (1999). Ob stari meji: pricevanja in spomini. Založba Bogataj, idrija. pernišek, france (2007). Moj begunski dnevnik 1945–1949/ My D. P. Camp Diary 1945– 1949. studia slovenica, ljubljana. pirjevec, Jože (2007). »Trst je naš!«: Boj Slovencev za morje (1848–1954). nova revija (zbirka Korenine), ljubljana. portelli, alessandro (1997). The battle of Valle Giulia : oral history and the art of dialogue. university of wisconsin press, madison, str. X. repe, Božo (1998). tihotapijo vse, razen pticjega mleka. vpliv nakupovalnega turizma na kulturne spremembe in nacin življenja v sloveniji po drugi svetovni vojni. v: Zgodovina za vse, let. 5, št. 2, str. 90–96. rupnik, veronika (2007). padec zahodne meje: moj nono z glavo v italiji, z nogami v sfrJ. pogovor s cirilo pregelj iz mirna. Žurnal, 27. november 2007. strle, urška (2007). odnos slovenskih izseljencev v Kanadi do domovine po drugi svetovni vojni. v: Dve domovini/Two homelands 27, str. 117–142. Šušmelj, Jože (1997). odpiranje meje: sodelovanje med novo gorico in gorico. v: Nova Gorica – Gorica: izzivi in možnosti sobivanja (ur. Jan Zoltan). mestna obcina, nova gorica. Švent, rozina (1995), Begunski usodi nasproti. v: Dve domovini/Two homelands 6, str. 43–51. Thompson, alistair (2004). interview with stud terkel. v: Oral history, 32 (2), str. 120–125. velušcek, nadja (1997). primorska srecanja. v: Nova Gorica – Gorica: izzivi in možnosti sobivanja (ur. Jan Zoltan). mestna obcina, nova gorica. velušcek, nadja (2003). Moja meja. Kinoatelje, gorizia/gorica. [videoposnetek] velušcek, nadja (2006). Sešivalnica spomina / Ricuciture di memorie: video-konfin-žjon. Zavod Kinoatelje, Šmihel. [videoposnetek] verginella, marta (1998). istrsko podeželje v vrtincu revolucije. v: Acta Histriae, št. 6, str. 203–214. verginella, marta (2004). Suha pašta, pesek in bombe. Vojni dnevnik Bruna Trampuža. univerza na primorskem, Zrs, Zgodovinsko društvo za južno primorsko, Koper. vovko, andrej (1992). izseljevanje iz primorske med obema vojnama. v: Zgodovinski casopis 46, št. 1, str. 87–92. Zemljic, vid (1947). Koledarcek slovenskih emigrantov za leto 1946. izdali slovenski emigranti v italiji. Žakelj, anton (2008). Beg v neznano. studia slovenica, ljubljana. Žakelj, filip (1974/75). Taborišcni arhiv prica, 1. –4. zvezek. Buenos aires. Intervjuji: gospod lojze, rojen 1931, Banjšice, prebegnil 1949. gospod valdi, rojen 1934, modrejce, prebegnil 1951. gospa Katarina, rojena 1940, podbela, prebegnila 1950. gospa stanka, rojena 1932, podravne, prebegla 1951. gospa Klara, rojena 1933, potravno. gospa marija, rojena 1944, rocinj. gospod anton, rojen 1928, Kambreško. gospa iva, rojena 1933, okolica tolmina. gospod Jožef, rojen 1920, okolica mosta na soci. gospa ida, rojena 1916, modrejce. Viri fotografij http://www.nostrocine.co.uk/kinoatelje/site/ galleries/1085771515/mojameja_fofi.jpg http://www.idrsko.si/mediac/450_0/media/2-03.jpg slovenska kronika XX. stoletja: 1941-1995. ljubljana: nova revija, 1996 http://i212.photobucket.com/albums/cc207/ loKeY84/ng_4.jpg 128 VSE ZA ZGODOVINO Urška Strle, »PUStIlI SO VSE IN cEZ NOc ODšlI.« ZGODOVINA ZA VSE Zussamenfassung „SIE LIESSEN ALLES ZURücK UND GINGEN üBER NAcHT“. Ein Beitrag über die illegale Auswanderung aus dem Isonzogebiet nach Italien nach dem Zweiten Weltkrieg im Spiegel mündlicher Zeugnisse Das ende des Zweiten weltkriegs zeichnete neue politische grenzen auf die landkarte europas und brachte neue gesellschaftspolitische ordnungen. Die gemäß den Beschlüssen der pariser friedenskonferenz gezogene staatsgrenze schnitt, ohne Katastralgrenzen oder eigentumsstrukturen zu berücksichtigen, in das leben der menschen auf beiden seiten der grenze. Durch ihre fast hermetische abriegelung griff die grenze stark in die bisherigen überlebensstrategien der Bevölkerung ein. Der Beitrag fokussiert die mikroebene, das tägliche leben im slowenischen teil des isonzogebietes – das damals nach einem vierteljahrhundert wieder zur grenzregion wurde – vom ende des Zweiten weltkrieges bis zum Beginn der sechziger Jahre. Basierend auf der relevanten literatur und mündlichen Zeugnissen von auswanderern und ihren Zeitgenossen beschreibt die autorin die verhältnisse der damaligen gesellschaft, rekonstruiert die gründe für die aussiedlung und spiegelt das Bild der gesellschaft durch das prisma der illegalen auswanderung. Da sich in den unsicheren Zeiten kurz nach dem Krieg die mehrheit der flüchtlinge ins ungewisse begab, werden im Beitrag nur jene faktoren aufgezeigt, die im heimatort eine auswanderung begünstigten, sowie die gründe für diese entscheidung; nicht aber jene faktoren, die den weiteren weg der flüchtenden beeinflussten. Zu betonen ist, dass es meist mehr als nur einen grund für die auswanderung gibt, was anerkannte Begriffe wie politischer, ökonomischer, abenteuersuchender emigrant in frage stellt. Die untersuchung der emigrationsgründe am Beispiel des isonzogebietes (wie auch insgesamt) zeigt eine höhere Komplexität, als dass die verabsolutierung eines einzigen grundes gerechtfertigt wäre. Den anstoß für die emigration unmittelbar nach dem Krieg gaben vor allem mangelnde sicherheitsge fühle und schlechte materielle Bedingungen, doch wurden die entscheidung zu emigrieren und der Zeitpunkt dafür immer durch die gesamtheit der lebensumstände des individuums beeinflusst. aus den lebensgeschichten können wir herauslesen, wie unterschiedlich die menschen ursachen, pläne, erwartungen und getroffene entscheidungen deuten; wie all diese elemente beeinflusst werden durch die persönliche lebensgeschichte, das heimatliche umfeld, familienverhältnisse, kulturelle, wirtschaftliche und politische gegebenheiten und nicht zuletzt auch psychologische eigenschaften (ehrgeiz; der wunsch, neues kennen zu lernen oder zu reisen; „innere unruhe“ usw.). in der emigrationsentscheidung des individuums verflechten sich oft wirtschaftliche, soziale, politische umstände und – in viel größerem maß als meist angenommen – auch persönliche motive. Diese persönlichen gründe für eine auswanderung kommen seltener zum ausdruck, da die familiären, lokalen und sonstigen umstände, die den wunsch, das heim zu verlassen, anregten, in den schilderungen meistens nicht preisgegeben werden, sondern geradezu als tabuthema gelten. was durch ein formales interview nicht ans tageslicht kommt, wird häufig durch mehrmalige informelle gespräche mit den informanten oder rein zufällige „ausrutscher“ enthüllt. Durch das prisma der auswanderung betrachtet zeigt das isonzogebiet im vergleich mit dem gesamtslowenischen raum zwar zahlreiche universale Züge, aber auch einige besondere charakteristika. gerade letztere unterstreichen die notwendigkeit, bei der slowenischen migrationsforschung den regionen besonderes augenmerk zu widmen, denn die Besonderheiten, die durch verwaltungs-politische trennlinien, sozial-kulturelle eigenheiten und auch geographische gegebenheiten bedingt sind, erweisen sich häufig als wesentlich für die erklärung so komplexer phänomene wie es die auswanderung ist. Schlagwörter: illegale Migration, Auswanderer, Posocje/Isonzogebiet, Oral History, Alltagsleben VSE ZA ZGODOVINO 129 Aleksander Lorencic Gospodarska kriminaliteta: »Temna stran kulturnega in tehnološkega razvoja cloveštva« LORENCIC Aleksander, univerzitetni diplomirani zgodovinar, asistent – mladi raziskovalec, inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, si-1000 ljubljana, aleksander.lorencic@inz.si. 343.37(497.4) GOSPODARSKA KRIMINALITETA: »TEMNA STRAN KULTURNEGA IN TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA CLOVEŠTVA« razprava obravnava problematiko gospodarske kriminalitete v sloveniji v casu tranzicije oziroma v casu prehoda iz enega v drug družbeno-politicni sistem. avtor v razpravi opredeli in definira pojem gospodarske kriminalitete, statisticno predstavi gibanja le te ter se dotakne najodmevnejših gospodarskih afer tega obdobja v sloveniji. tranzicija je sprožila številne procese, v okviru katerih so bile možne številne zlorabe ter oblike gospodarskega kriminala. avtor v razpravi namenja posebno pozornost procesu lastninjenja oziroma privatizacije družbene lastnine kot osrednjemu problemu v slovenski gospodarski tranziciji. Kljucne besede: tranzicija, gospodarska kriminaliteta, privatizacija, kazniva dejanja, gospodarske afere LORENCIC Aleksander, Ba history, teaching assistant – Young researcher, institute of contemporary history, Kongresni trg 1, si-1000 ljubljana, aleksander.lorencic@inz.si 343.37(497.4) EcONOMIc cRIME: “THE DARK SIDE OF THE cULTURAL AND TEcHNOLOGIcAL PROGRESS OF MANKIND” The article deals with the problem of economic crime in slovenia during the transition from one socio-political system to another. The author explains and defines the notion of economic crime, statistically presents its development and touches upon the most resonant business scandals of this period in slovenia. transition triggered a number of processes that made possible many malversations and other forms of economic crime. The author pays special attention to the process of privatization of social ownership as the central problem in slovene economic transition. Key words: transition, economic crime, privatization, criminal offence, business scandals 130 VSE ZA ZGODOVINO Aleksander lorencic, GOSPODArSKA KrIMINAlItEtA: »tEMNA StrAN …« ZGODOVINA ZA VSE Gospodarska kriminaliteta: »Odraz stabilnosti in nestabilnosti vsakokratnega politicnega in ekonomskega ustroja družbe« razlog, da smo se dotaknili problematike gospodarskega kriminala tici v dejstvu, da le ta s svojo dejavnostjo povzroca tako posameznikom, kot podjetjem in državi ogromno financno škodo. tovrstna kazniva dejanja med drugim vplivajo na dvig zavarovalnih premij, davkov, predvsem pa povecajo nezaupanje v državo in gospodarstvo. edwin hardin sutherland je gospodarski kriminal definiral takole: »gospodarski kriminal je kriminalno dejanje, storjeno s strani osebe iz višjih družbenih razredov, ki uživa visok ugled v družbi, tekom opravljanja svojih dolžnosti na delovnem mestu«.1 Kazenski zakonik (KZ)2, ki je bil sprejet leta 1994, se je med drugim dotikal podrocja gospodarskega kriminala. Kot kazniva dejanja (KD) zoper gospodarstvo so bila opredeljena tudi naslednja dejanja: ustvarjanje monopolnega položaja, lažni stecaj, povzrocitev stecaja z nevestnim gospodarjenjem, poslovna goljufija, poneverba, zloraba položaja, neupraviceno sprejemanje in dajanje daril, ponarejanje denarja, pranje denarja, davcna zatajitev in drugo. rado Bohinc, doktor pravnih znanosti in notranji minister slovenije v obdobju 2000–2004, je gospodarsko kriminaliteto oznacil kot »temno stran kulturnega in tehnološkega razvoja cloveštva«. po njegovem je gospodarska kriminaliteta tudi »odraz stabilnosti in nestabilnosti vsakokratnega politicnega in ekonomskega ustroja družbe«. oblike kaznivih ravnanj zoper gospodarstvo so se sorazmerno hitro razvijale in se družbeno-razvojno prilagajale, od prevladujocih zlorab v obdobju tranzicije in prestrukturiranja družbene lastnine do narašcanja vseh vrst poslovnih goljufij po zakljucku lastninjenja. tranzicija je sprožila številne procese (lastninjenje, privatizacijo, prestrukturiranje, zacetek delovanja integralnega in globalnega trga) in prinesla v ospredje nova podrocja za razrašcanje gospodarskega kriminala. predvsem je šlo za poslovne goljufije, zlorabe položaja, preslepitve z vrednostnimi papirji, zlorabe notranjih informacij ter gospodarske prestopke zoper premoženje gospodarskih družb.3 v casu tranzicije oziroma po prehodu iz socialisticnega v kapitalisticni sistem se je spremenil tudi znacaj podjetništva. priznani pravni strokovnjak Šime ivanjko meni, da je za »tranzicijsko podjetništvo znacilno dejstvo, da praviloma podjetništvo temelji na lastniški koncepciji, to je želji podjetnikov, da skozi podjetniško igro poskušajo drugim igralcem 'odvzeti' cim vec premoženja na podlagi lastnine. prisoten je tako imenovani lastniški koncept podjetništva, pri cemer pa nacin pridobivanja primarne lastnine, s katero se vstopa v podjetniško igro ni jasno opredeljen in transparenten«.4 tabela 1: Število kaznivih dejanj in gospodarske kriminalitete v sloveniji v obdobju od leta 1990 do leta 2004 Kazniva dejanja (KD) Leto, število in odstotek 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 Splošna 36.131 94 % 51.209 95 % 38.864 89 % 31.611 86 % 49.754 90 % 61.280 91 % 69.469 90 % 80.871 93 % Gospodarska 2.222 6 % 2.876 5 % 4.771 11 % 4.976 14 % 5.719 10 % 6.337 9 % 7.749 10 % 5.697 7 % SKUPAJ 38.353 100 % 54.085 100 % 43.635 100 % 36.587 100 % 55.473 100 % 67.617 100 % 77.218 100 % 86.568 100 % Vir: Statisticni letopis ONZ 1994, str. 39, Statisticni letopis MNZ in policije 2001, str. 135, http://www.policija.si/portal/statistika/kriminal/pdf/ delo-krim2002.pdf (10. 4. 2008), http://www.policija.si/portal/statistika/kriminal/pdf/delo-krim2004.pdf (10. 4. 2008). 1 Edwin Hardin Sutherland: White collar crime, The uncut version, London: Yale University Press, New Haven, 1983, str, 7. 2 Uradni list RS, št. 63, 13. 10. 1994. 3 Rado Bohinc: Kazniva dejanja zoper gospodarstvo. V: Maver, Darko et al. (uredniki): Posvet »Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete, 27. november 2002, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana 2003, str. 25–38. 4 Šime Ivanjko: Gospodarska kriminaliteta v korporacijskih razmerjih. V: Maver, Darko et al (uredniki): Posvet »Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete, 27. november 2002, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana 2003, str. 53–67. VSE ZA ZGODOVINO 131 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 tabela 2: nastala škoda pri kaznivih dejanjih gospodarske in splošne kriminalitete (primerjava) v sloveniji od leta 1992 do leta 2004 Leto Število KD gospodarske kriminalitete Nastala škoda pri KD gospodarske kriminalitete (v milijardah SIT) Nastala škoda pri KD splošne kriminalitete (v milijardah SIT) 1992 2876 10,3 (73 %) 3,8 (27 %) 1994 4771 23,1 (82,5 %) 4,9 (17,5 %) 1996 4976 18,4 (77,8 %) 5,3 (22,2 %) 1998 5719 19,8 (73 %) 7,3 (27 %) 1999 7111 10,8 (54,3 %) 9,1 (45,7 %) 2000 6337 13,0 (44,4 %) 16,3 (56,6 %) 2002 7749 17,01 (50,8 %) 16,5 (49,2 %) 2004 5697 20.16 (51,7 %) 18,9 (48,3 %) Vir: Statisticni letopis ONZ 1994, str. 40, Statisticni letopis MNZ in policije 2001, str. 136, http://www.policija.si/portal/statistika/kriminal/pdf/ delo-krim2002.pdf (10. 4. 2008), http://www.policija.si/portal/statistika/kriminal/pdf/delo-krim2004.pdf (10. 4. 2008). leta 1991 je prišlo do nekaterih sprememb pri zajemanju podatkov za gospodarsko in splošno kriminaliteto. tako kazniva dejanja ponarejanja denarja, trgovanje z zlatim denarjem in zlatom, nedovoljene trgovine in KD po carinskem zakonu od tega leta niso sodila vec v gospodarsko, temvec v splošno kriminaliteto. v gospodarski kriminaliteti pa še niso bile zajete poslovne goljufije in tista KD splošne kriminalitete (ponarejanje listin, zatajitve), ki so bila obravnavana v zvezi s poslovnimi goljufijami in so od leta 1991 uvršcena v gospodarsko kriminaliteto. poslovne goljufije uvršcamo v gospodarsko kriminaliteto od leta 1994 dalje. Kazniva dejanja gospodarske narave so, kot je razvidno iz tabele 1, ves cas narašcala. iz gornjih tabel je razvidno, da je bilo gospodarskih kaznivih dejanj po številu bistveno manj od kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Škoda, ki pa so jo tovrstna kazniva dejanja povzrocila, pa je bila precej višja od škode, ki so jo povzrocila ostala kazniva dejanja. vsaj celotna devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bila takšna praksa. Do sprememb je prišlo na prelomu tisocletja. leta 2000 so negospodarska kazniva dejanja povzrocila celo vecjo škodo kot gospodarska. sicer pa je glede na povzroceno škodo v prvih letih novega tisocletja prišlo do ravnovesja med gospodarskimi in negospodarskimi kaznivimi dejanji. ob navedenih podatkih se postavlja vprašanje, ali ti dejansko ponazarjajo razširjenost gospodarskega kriminala v sloveniji. Za gospodarski kriminal je namrec povsod po svetu znacilno veliko sivo polje, zato statistika ne daje prave slike o njegovih resnicnih razsežnostih. Kar zazna policija, je le vrh ledene gore, o obsegu tistega, kar se skriva v globini, pa lahko le domnevamo. to še zlasti velja za zapletena in težko dokazljiva kazniva dejanja korupcije, pranja denarja in sodobnih oblik gospodarskega kriminala, kakršni sta denimo »insajderstvo« in racunalniški kriminal. Kot je iz zgornjih podatkov razvidno, so pri nas po številu kazenskih ovadb prevladovale poslovne goljufije. v zacetku 90. let so jih izvajala številna na novo ustanovljena podjetja brez kapitala, v poznejših letih pa so se zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev in dragega denarja na financnem trgu še zlasti razrasle pod krinko tako imenovanega financnega inženiringa. Zelo pogosta so bila tudi kazniva dejanja na škodo državnega proracuna, predvsem davcne zatajitve in carinske goljufije, še zlasti pri blagu, obdavcenem s trošarinami (alkohol, cigarete, nafta). na podrocju gospodarske kriminalitete je bila znacilna skromna ucinkovitost oziroma majhno število obsodb. »obsodb je malo tudi drugod po svetu, vendar jih marsikje rešujejo na precej bolj ucinkovit nacin«, je leta 2002 dejal direktor urada za preprecevanje pranja denarja Klaudio stroligo. Da je rezultat na podrocju gospodarskega kriminala resnicno skromen, je na zacetku novega tisocletja priznala tudi tedanja generalna državna tožilka Zdenka cerar. »obsodb je zanemarljivo malo, kazni pa so tudi pri velikih gospodarskih zadevah razmeroma blage. to še zlasti velja za divje lastninjenje, ko kljub trudu ne policija ne tožilci nismo imeli dovolj moci, da bi bili kos tem pojavom. Ceprav smo sprejeli zahtevo, da tožilci rešujejo zadeve v treh mesecih, se je tega težko držati, ker so gospodarske zadeve obsežne, kadrovska za132 VSE ZA ZGODOVINO Aleksander lorencic, GOSPODArSKA KrIMINAlItEtA: »tEMNA StrAN …« ZGODOVINA ZA VSE sedba pa je nezadostna in obremenjena s številnimi obravnavami«, je bila mnenja cerarjeva.5 graf 1: Krivulja gibanj števila gospodarskih kaznivih dejanj 1988–2004 Vir: Statisticni letopis ONZ 1994, str. 39, Statisticni letopis MNZ in policije 2001, str. 135, http://www.policija.si/portal/ statistika/kriminal/pdf/delo-krim2002.pdf (10. 4. 2008), http://www.policija.si/portal/statistika/kriminal/pdf/delokrim2004. pdf (10. 4. 2008). Za uspešno odkrivanje in dokazovanje gospodarske kriminalitete je poleg kriminalisticne stroke potrebno obvladati še vrsto dodatnih specificnih znanj, kot je poznavanje financnih predpisov, borznega poslovanja, statusnega prava, davcne zakonodaje, ekonomike poslovanja in drugih vešcin. posebej je pomembno sodelovanje vseh organov pregona. seveda mora biti tudi interes države po cim vecjem preprecevanju kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. izredno pomembno je omeniti znacilnost gospodarske kriminalitete, v kateri se bistveno razlikuje od klasicne kriminalitete. Kot že omenjeno, gre za tako imenovano »sivo polje« kriminalitete. pri klasicni kriminaliteti so posledice kriminalnega dejanja v vecini primerov vidne in zaznavne. pri gospodarski kriminaliteti pa posledice kriminalnega dejanja najveckrat niso direktno vidne in zaznavne, ampak jih je mogoce odkriti le pri pregledu poslovanja gospodarskih subjektov, s prijavami najveckrat anonimnih oseb ali objavo v medijih oziroma nakljucno. tako pri gospodarski kriminaliteti ne moremo vedeti, koliko je v resnici obstaja, temvec lahko govorimo le o tisti, ki jo zaznamo.6 5 Igor Dernovšek: Poslovno podzemlje se razrašca. V: Go spodarski vestnik, letnik 51, št. 15, 15. 4. 2002, str. 21–26. 6 Igor Lamberger: Sistemska vprašanja, ki vplivajo na ucin kovito delovanje kriminalisticne policije v boju zoper go spodarsko kriminaliteto. V: Maver, Darko et al (uredniki): Posvet »Problematika odkrivanja in pregona gospodarske Boštjan penko, nekdanji direktor urada za preprecevanje korupcije ter kasneje višji državni tožilec,7 ki je deloval v skupini za preganjanje organiziranega kriminala, je v enem izmed svojih intervjujev dejal, da so v sloveniji deli gospodarske elite ugrabili državo. po njegovem je ena najnevarnejših oblik korupcije, ko zasebniki vzamejo državne oziroma politicne mehanizme v soje roke in jih uporabijo za lastno korist. Kot je dejal, je v sloveniji tovrstna oblika kriminala toliko lažje izvedljiva, »ker smo slovenci zadovoljni z malim, pripravljeni delati za dokaj nizko placo in nismo toliko politicno angažirani, da bi šli na ulice«. Še bolj zaskrbljujoce je dejstvo, da se je v eni od opravljenih raziskav izkazalo, da je kar polovica menedžerjev menila, da je korupcija neizogibni del slovenskega gospodarstva. Dejstvo je, da so nekateri od samega zacetka tranzicije oziroma privatizacije delovali preracunljivo in so imeli za svoj cilj v privatizaciji pridobiti cim vec koristi zase. 8 leta 2002 je avtorju clanka v gospodarskem vestniku uspelo pridobiti mnenje o korupciji neimenovanega strankarskega veljaka. ta je dejal, da »vse stranke tako ali drugace pridobivajo sredstva, kriminalitete, 27. november 2002, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana 2003, str. 69–82. 7 Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je februarja 2008, domnevno po pregledu Penkovega dela (predvsem v zadevi Orion), predlagala njegovo razrešitev z mesta višjega državnega tožilca. To se je tudi zgodilo in 1. julija 2008 je Boštjan Penko že deloval kot odvetnik. Spomnimo, da so ga 29. junija 2008 skupaj s prvim možem podjetja SCT aretirali v zelo sumljivih okolišcinah in brez dokazov storjenega kaznivega dejanja. Mnogi so zato govorili, da je v tem primeru šlo za politicno motivirano dejanje brez kakršnekoli pravne in ustavne osnove. Kazenski pravnik dr. Ljubo Bavcon je o tej zadevi dejal:« Z ogorcenjem spremljam akcije, ki jih v zadnjih dneh izvajata tožilstvo in policija. Z ogorcenjem zato, ker sem preprican, da je Boštjan Penko zadnji clovek pri nas, ki bi zlorabil svoj položaj, in to iz koristoljubnih namenov. Tudi sam sem ob Penkovih solzah podoživljal to neskoncno nemoc posameznika, ki je lahko tudi cist kot solza, pred mahinacijami in manipulacijami državnega represivnega aparata, ki nima nobenih omejitev. V zvezi s tem sem zaskrbljen, zato ker vidim, da nobena izkušnja, naša in tuja, z zlorabami kazenskega prava za politicne namene sredi preteklega stoletja v avtoritarnih in totalitarnih režimih ne vpliva na to, da se danes kaj takega ne bi vec dogajalo«. V casu nastajanja tega clanka ta zgodba še ni dobila epiloga. Vsekakor pa se ob njej ponovno postavlja vprašanje o objektivnosti, nepristranskosti ter ucinkovitosti slovenskih represivnih organov. 8 Nataša Koražija: Pravicna bi bila deprivatizacija! Intervju z Boštjanom Penkom. V: Gospodarski vestnik, leto 52, št. 14, 07 – 13. 4. 2003, str. 30–33. VSE ZA ZGODOVINO 133 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 tabela 3: Število nekaterih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v sloveniji v devetdesetih letih 20. stoletja KD Število kaznivih dejanj v letu 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 Zloraba položaja ali pravic 273 247 340 239 242 194 171 179 Zloraba pooblastil 26 54 53 44 22 12 2 / Sklenitev škodljive pogodbe 29 17 36 34 29 18 10 9 Davcna zatajitev 70 144 120 77 111 131 47 58 Poneverba 151 130 110 117 135 118 194 188 Ponareditev ali unicenje poslovnih listin 131 160 107 219 344 245 291 411 Nevestno gospodarjenje 27 32 24 28 26 22 5 6 Neupravicena uporaba 40 31 15 16 25 22 7 38 Zloraba uradnega položaja ali pravic 51 58 65 65 41 42 43 55 Ponareditev ali unicenje uradne listine 21 38 21 18 13 47 12 27 Dajanje podkupnine 28 28 32 / 26 17 22 38 Jemanje podkupnine 11 23 10 2 1 2 5 13 Poslovna goljufija 329 682 2197 1886 2455 2201 2234 171 Ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednosti 8 9 31 886 976 1125 1446 1333 hudodelsko združevanje 11 3 5 11 4 1 2 13 Pranje denarja – – – 2 7 5 13 3 Izdaja nekritega ceka 263 151 181 251 214 314 814 330 Vir: Statisticni letopis MNZ, 2000, str. 79. redko pa so tako nespretne, da kaka nelegalnost pride na dan. Ce le v svojih vrstah nimaš izdajalcev «. priznal je še, da je morala pri denarju pisana z malo zacetnico. menil je še, da je korupcije še vec v tujini. »edina razlika je, da imajo tam ljudje dobre strokovnjake, ki preprecijo, da bi stvar prišla v javnost«, je še dodal.9 Kljub temu, da je strankarski veljak neimenovan, se seveda ob takšnih komentarjih lahko zgrozimo, saj povedano žal prejkone drži. v tranziciji so se vzpostavile politicne sile, ki so obvladovale (in to še vedno pocnejo) tudi nekatere kljucne dele gospodarstva. iz podatkov je razvidno, da je med kaznivimi dejanji gospodarske kriminalitete bilo najvec poslovnih goljufij. veliko je bilo tudi ponarejanja in uporab ponarejenih vrednosti, zlorab položaja in poneverb. Jan Pinteric: Prosim, naj me kdo podkupi. V: Gospodarski vestnik, leto 51, št. 21, 27. 5. 2002, str. 18–21. Zlorabe v okviru procesa lastninjenja in privatizacije družbene lastnine v casu od leta 1990 do sprejema Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Zlpp)10 konec leta 1992 so se mnoga podjetja statusno preoblikovala, dokapitalizirala ali reorganizirala na podlagi takratne jugoslovanske zakonodaje. Ker v tem casu država še ni imela docela vzpostavljenega instituta nadzora nad statusnimi in premoženjsko- kapitalskimi spremembami podjetij, ki so imela družbeni kapital, je seveda bila velika možnost zlorab. v tem obdobju je tako lahko prihajalo do tako imenovane »divje privatizacije«.11 ob opazovanju oblik kaznivih, nemoralnih, neeticnih in protiustavnih dejanj zoper družbeno premoženje je ves cas njihovega nastajanja vzbujalo skrbi dejstvo, da so se »majhnim tatovom« družbenega premoženja, ki so si izboljševali družinski proracun s popoldanskim zaslužkom, z možnostmi, ki jih je dajala zaposlitev v družbenem podjetju (pri 10 Uradni list RS, št. 55, 20. 11. 1992. 11 Lastninsko preoblikovanje slovenskih podjetij, Porocilo o delu Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo, Ljubljana 1999, str. 100. 134 VSE ZA ZGODOVINO Aleksander lorencic, GOSPODArSKA KrIMINAlItEtA: »tEMNA StrAN …« ZGODOVINA ZA VSE lašcanje rezervnih delov, reprodukcijskega materiala in drugo), ocitneje kot v preteklosti pridružili predstavniki tako imenovanega belega ovratnika, poslovne oziroma strukturalne kriminalitete. tako je pretežni del oblik transformacije družbene lastnine v privatno, vsaj v prvem obdobju, potekal prav na nivojih vodstev podjetij, s sodelovanjem intelektualcev, s sodelovanjem ali vednostjo krajevnih in drugih oblasti. Šele kasneje so se razvile oblike, ki so z vkljucevanjem vseh zaposlenih poskušale legitimizirati navedena dogajanja. Ceprav so vseskozi tako predstavniki širše javnosti, kot tudi posamezni pripadniki oblasti in razlicnih nivojev družbenega nadzorstva, vedeli, da do teh pojavov prihaja, resnejših spodbud za njihovo preprecevanje ni bilo. Z opušcanjem reševanja posameznih primerov ali pa zaradi nemoci njihovega dokazovanja se je zato obcasno celo zdelo, da se je širjenje teh pojavov celo spodbujalo.12 Konec leta 1992 sprejeti Zlpp se je do problematike divjega lastninjenja opredelil v 48. clenu, ki se je glasil: »pred zacetkom preoblikovanja se v podjetjih ali v od njih odvisnih ali povezanih podjetjih, ki so se v casu od 1. 1. 1990 do uveljavitve tega zakona, to je 5. 12. 1992, kakorkoli statusno preoblikovala, reorganizirala, brezplacno prenašala družbeni kapital ali ustanavljala in vlagala v nova podjetja, ali so prenašala posamezne poslovne funkcije na druga podjetja, opravi financni, racunovodski in pravni pregled ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ce obstaja utemeljen sum, da je pri tem prišlo do oškodovanja družbene lastnine«.13 leta 1995 je bila na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o agenciji rs za placilni promet, nadziranje in informiranje14 ustanovljena agencija rs ra revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, ki je opravljala revizijske postopke podjetij. agencija je delovala vse do 1. avgusta 2004, ko je po Zakonu o ukinitvi agencije rs za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij15 prenehala obstajati. graf 2: oškodovanje družbene lastnine, ugotovljeno v postopkih revizije lastninskega pre 12 Alenka Žnidaršic Kranjc: Privatizacija ali zakonita kra ja. Divja privatizacija, nacrtovana kraja, neznanje ali slovenska nevošcljivost?, DEJ d.o.o., Postojna 1994. Dalje: Žnidaršic Kranjc: Privatizacija ali zakonita kraja. 13 Uradni list RS, št. 55, 20. 11. 1992, 48. clen, str. 3123. 14 Uradni list RS, št. 58, 13. 10. 1995. 15 Uradni list RS, št. 80, 23. 7. 2004. oblikovanja za obdobje od 1. 1. 1990 do 31. 12. 1992, po stanju na dan 31. 7. 2004 (klasifikacija je narejena, kot predvideva drugi odstavek 48. clena Zlpp16) Vir: Zadnje porocilo o delu Agencije za revidiranje na dan 31. 7. 2004, str. 8–9. v obdobju od 1. 1. 1990 do 31. 12. 1992 je prišlo po podatkih agencije za revidiranje do oškodovanja družbene lastnine v vrednosti 86174 milijonov slovenskih tolarjev. sama številka nam seveda pove izredno malo. s pomocjo izracuna oziroma revalorizacije denarnega zneska17 pa pridemo do izredno zanimive vsote. vrednost zgoraj omenjenega revaloriziranega zneska na dan 2. 10. 2008 je znašala 1.238.454.581,87 eur.18 pri izracunu se upošteva gibanje indeksov cen v obravnavanem obdobju, ki so bili merilo inflacije. Znesek je visok, posebej ce predpostavimo, da vsa oškodovanja in kazniva dejanja niso bila odkrita. naj samo informativno dodamo, da je proracun republike slovenije za leto 199219 znašal dobrih 174 milijard slovenskih tolarjev oziroma dobri 2,5 milijarde evrov (revaloriziran znesek).20 vsekakor si je majhen del prebivalstva v tem obdobju zelo opomogel. najvecja oškodovanja so bila posledica neutemeljenega odpisa terjatev, nepravilne delitve dobicka ter neodplacanega prenosa kapitala. sta16 Uradni list RS, št. 55, 20. 11. 1992, 48. Clen, str. 3123. 17 Izracun preverljiv na strani: http://www.stat.si/indikatorji_ preracun_reval.asp (2. 10. 2008). 18 Za zacetni datum pri izracunu revaloriziranega zneska je vzet 31. 12. 1992! 19 Zakon o proracunu RS za leto 1992. Uradni list RS, št. 16, 31. 3. 1992. 20 Znesek 2,5 milijarde evrov je vrednost, ki je dobljena s izracunom oziroma revalorizacijo denarnega zneska z zacetnim datumom 31. 12. 1992. Ce vzamemo kot zacetno vrednost 1. 1. 1992, je preracunana vrednost še veliko višja. Ta znaša 4,7 milijarde evrov (vzrok je v inflaciji). Izracun je bil narejen na dan 2. 10. 2008. VSE ZA ZGODOVINO 135 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 tisticni podatki pricajo o tem, da je do najvecjih zlorab prihajalo v obdobju od 1. 1. 1990 do konca leta 1992, kar je popolnoma razumljivo. v tistem obdobju še ni bila sprejeta ustrezna zakonodaja, kar so nekateri s pridom izkorišcali. Kot je razvidno iz grafa 3 je prihajalo do zlorab še tudi po sprejetju Zlpp, ampak v veliko manjši meri.21 seveda pa po vsej verjetnosti v revizijskih postopkih vse nepravilnosti niso bile odkrite. graf 3: oškodovanje družbene lastnine, ugotovljeno v postopkih revizije po 1. 1. 1993, po stanju na dan 31. 7. 2004 (klasifikacija je narejena, kot predvideva drugi odstavek 48. clena Zlpp22) Vir: Zadnje porocilo o delu Agencije za revidiranje na dan 31. 7. 2004, str. 12–13. v obdobju od 1. 1. 1993 do 31. 7. 2004 je bilo v postopkih opravljene revizije agencije za revidiranje ugotovljeno, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine v vrednosti 8820 milijonov slovenskih tolarjev. s pomocjo izracuna oziroma revalorizacije denarnega zneska je znašala vrednost zgoraj omenjenega revaloriziranega zneska na dan 2. 10. 2008 42.325.988,98 eur. pri izracunu se upošteva gibanje indeksov cen v obravnavanem obdobju, ki so bili merilo inflacije. Do najvecjih zlorab je prišlo zaradi sklepanja škodljivih pogodb, ustanavljanj by pass podjetij, neutemeljenega odpisa terjatev ter zmanjševanja premoženja podjetij. Zelo škodljiva oblika gospodarskega kriminala v casu privatizacije je bila korupcija. nekatere raziskave so pokazale, da se s privatizacijo podjetja zapirajo. v privatiziranih podjetjih je javnosti na razpolago manj informacij o stroških in kazalcih 21 Zadnje porocilo o delu Agencije za revidiranje na dan 31. 7. 2004, http://www.arlpp.gov.si/aktualno.htm, 27. 2. 2008. 22 Uradni list RS, št. 55, 20. 11. 1992, 48. clen, str. 3123. uspešnosti poslovanja. Zaradi tega je privatizacija javnih podjetij ali zavodov sama po sebi nedemokraticna in za družbo tudi nevarna, saj se z njo povecuje vpliv menedžerjev in zmanjšuje vpliv javnosti. vodilni gospodarstveniki imajo vse vecji vpliv na politiko in z donacijami politicnim strankam postajajo nelegitimni sooblikovalci politike. tržna logika in dobicek tako vse bolj potiskata v ozadje javne interese. to niso samo domneve, temvec empiricno ugotovljena dejstva. te tudi potrjujejo, da obstaja negativna soodvisnost med privatizacijo in dostopnostjo do informacij in tudi negativna soodvisnost med privatizacijo in družbeno odgovornostjo menedžerjev. iz vsega tega bi lahko sklepali, da je korupcija neizogibna posledica privatizacije, vendar ni tako. Korupcija ni ekonomski, ampak predvsem politicni problem.23 eno od oblik gospodarskega kriminala so predstavljali tudi stecaji. nekatere znacilnosti stecajev podjetij so namrec kazale na upravicen sum, da bi lahko stecaji podjetij bili oblike gospodarske kriminalitete, in sicer vsaj s treh vidikov: – stecaj kot oblika gospodarske kriminalitete, – stecaj (oziroma nelikvidnost podjetja) kot posledica gospodarske kriminalitete, – stecaj kot oblika prikrivanja gospodarske kriminalitete.24 med kazniva dejanja zoper gospodarstvo, ki jih je vkljuceval KZ iz leta 1994, sta spadala tudi lažni stecaj (232. clen) in povzrocitev stecaja z nevestnim gospodarjenjem (233. clen). Za lažni stecaj je šlo, ko je kdo z namenom, da obveznosti ne bi bile placane, navidezno ali dejansko poslabšal svoje premoženjsko stanje ali premoženjsko stanje drugega dolžnika in je s tem povzrocil stecaj tako, da je: – premoženje ali njegov del, ki je sodil v stecajno maso, navidezno prodal, brezplacno odstopil, odtujil za izredno nizko ceno ali celo unicil; – sklenil lažno pogodbo o dolgu ali priznal neresnicne terjatve; 23 Veljko Rus: Podjetizacija in socializacija države, Knjižna zbirka Teorija in praksa, Fakulteta za družbene vede, Lju bljana 2001, str. 126–129. 24 Žnidaršic Kranjc: Privatizacija ali zakonita kraja, str. 91–94. 136 VSE ZA ZGODOVINO Aleksander lorencic, GOSPODArSKA KrIMINAlItEtA: »tEMNA StrAN …« ZGODOVINA ZA VSE – prikril, unicil, predrugacil ali tako vodil knjige ali listine, da se iz njih ni moglo ugotoviti dejansko premoženjsko stanje. Za tovrstna dejanja je bila zagrožena kazen od šestih mesecev do petih let. Za povzrocitev stecaja z nevestnim gospodarjenjem je bila zagrožena kazen do petih let zapora. Za povzrocitev stecaja z nevestnim gospodarjenjem se je štelo dejanje, ko je kdo, ki je vedel, da sam ali kdo drug kot placnik ni bil zmožen placila, pa je nesmotrno trošil sredstva ali jih odtujeval za izredno nizko ceno, se cez mero zadolževal, prevzemal nesorazmerne obveznosti, sklepal ali obnavljal pogodbe z osebami, za katere je vedel, da niso zmožne placila, opušcal pravocasno uveljavitev terjatev ali kako drugace ocitno kršil svoje dolžnosti pri upravljanju s premoženjem ali pri vodenju gospodarske dejavnosti, zaradi cesar je prišlo do stecaja in velike premoženjske škode za upnike.25 proces lastninjenja in privatizacije družbene lastnine je v slovenski gospodarski tranziciji predstavljal osrednji problem. Šlo je izjemno zapleten proces, ki so ga nekateri obrnili v svoj prid. »v sloveniji smo bili prepricani, da smo nekaj posebnega, naš komunizem s cloveškim obrazom naj bi se postopno in mehko prelevil v kapitalizem s cloveškim obrazom«, je zapisal v financah matej Kovac, direktor za tuje trge v podjetju ius software.26 maske oziroma predstave o idealnem, pravicnem kapitalisticnem in demokraticnem sistemu pa so, ce že ne prej, dokoncno padle v letu 2008. to leto so nekateri oznacili kar za vrhunec gospodarske tranzicije v sloveniji, saj so na dan privreli menedžerski odkupi v nekaj vecjih slovenskih podjetjih. najbolj je odmeval primer pivovarne laško. v letu 2008 se je namrec izkazalo, da je predsednik uprave preko nekaj družb kar sam vecinski lastnik pivovarne. podobno se je zgodilo tudi v istrabenzu, Btc-ju ter viator vektorju. pomen nacionalnega interesa, ki se je ves cas tranzicije izpostavljal, je postal predmet številnih diskusij in polemik. izkazalo se je namrec, da je bolj kot za nacionalni interes, šlo za uveljavljanje interesov posameznikov. vsekakor se je potrebno strinjati z ekonomistom Bernardom Bršcicem, ki je dejal, da 25 Kazenski zakonik Republike Slovenije, Ministrstvo za no tranje zadeve, Ljubljana 1994, str. 121–122. 26 Matej Kovac: Roparski baroni. V: Finance, št. 105/2749, 3. 6. 2008, str. 12. Dalje: Kovac: Roparski baroni. je »nacionalni interes eden izmed bolj zlorabljenih pojmov slovenskega politicno-ekonomskega besedišca « in da je »prirocna retoricna figura, ki so jo posamezne politicne skupine uporabile za sleparsko prikazovanje zasebnega interesa kot javnega z namenom, da se je nekdanja državna lastnina znašla v »pravih« rokah, rokah tovarišije27«.28 slovenska razlicica kapitalizma je pokazala svoj pravi obraz. pricel se je tako imenovani boj s tajkuni, ogromno je bilo moraliziranja in spraševanj, ali je slovenija sploh pravna država in podobno. nekateri menijo, da je v tem primeru ugotovitev, da je odpovedala pravna država, prevec splošna. matej Kovac je na primer zapisal, da se »pravna država z vsemi atributi pri nas namrec sploh ni vzpostavila in vsaj teoreticno je bilo možno postati tajkun po povsem zakoniti poti«.29 nekateri pa so menili, da so bodoci lastniki za najem posojila zastavili delnice, anuitete posojil in obresti nato odplacevali iz dobicka ali rednega poslovanja družbe, katere lastniki so postali.30 izpeljava oziroma nacin privatizacije je bila in še vedno je predmet številnih razprav. Že omenjeni nekdanji direktor urada za preprecevanje korupcije Boštjan penko je leta 2003 dejal, da ce bi bilo mogoce, »bi se morali lotiti deprivatizacije«. to bi se seveda bilo še kako dobrodošlo, vendar pa je kaj takega tudi zelo naivno pricakovati. nobena zakonodaja namrec ne more veljati za nazaj.31 vsekakor je tukaj primerno navesti pomenljiv naslov knjige alenke Žnidaršic Kranjc »privatizacija 27 Izraz »tovarišija« ekonomist Bernard Bršcic razume kot klientelisticno navezo nekdanjih komunistov in novodobnih povzpetnikov, ki poskuša obvladovati vse vidike ekonomskega, politicnega in kulturnega življenja v slovenski družbi. Bršcic je tudi avtor pojma »tovarišijski kapitalizem «, ki predstavlja izrojeno obliko kapitalizma, ki ga je skozi celotno tranzicijo mocno zaznamovalo nedelovanje pravne države, omejevanje konkurence in onemogocanje svobodne podjetniške pobude. Tovarišijski kapitalizem je (tako Bršcic) bil ovit v ljudem všecno retoriko nacionalnega interesa in socialne države, dejansko pa je bil utemeljen na klientelizmu, kriminalu in korupciji. 28 Bernard Bršcic: Tovarišijski kapitalizem je utemeljen na klientelizmu, kriminalu in korupciji. V: Finance, št. 115/2759, 17. 6. 2008, str. 10–11. Dalje: Bršcic: Tovarišijski kapitalizem. 29 Kovac: Roparski baroni. 30 Vid Kocjan: Tranzicijski botri tajkunov. V: Demokracija, št. 22, leto XIII, 29. 5. 2008, str. 24–27. 31 Nataša Koražija: Pravicna bi bila deprivatizacija! Intervju z Boštjanom Penkom. V: Gospodarski vestnik, leto 52, št. 14, 07 – 13. 4. 2003, str. 30–33. VSE ZA ZGODOVINO 137 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 ali zakonita kraja. Divja privatizacija, nacrtovana kraja, neznanje ali slovenska nevošcljivost?«32 naslov je sicer zelo provokativen, ampak na mestu. o privatizaciji imajo zanimiva mnenja nekateri slovenski politiki. miran potrc, ki je bil aktiven v politiki še v prejšnjem sistemu in je poslanec v Državnem zboru republike slovenije vse od leta 1992 dalje, je o tem, kako je slovenija spreminjala družbeno lastnino v privatno dejal: »spreminjali smo jo po košckih tako, da je obstajala možnost na relativno poceni nacin priti do pomembnega dela kapitala v podjetju in ta denar ni v žepu, v denarnicah, /…/ je v delnicah«.33 predsednik skupšcine republike slovenije v letih 1990–1992 in ena vodilnih osebnosti slovenskega osamosvojitvenega procesa dr. france Bucar, ki je bil clan Državnega zbora republike slovenije tudi po letu 1992, je o privatizacijskem procesu dejal: »politika enostavno ni bila kos tem procesom /…/ Bogataši niso padli z neba /…/ politika ni naredila nicesar, da bi intervenirala s svojimi ukrepi, da do tega ne bi prihajalo«. Dejal je še, da je najlažje obtoževati in kriviti nekoga in govoriti, kako je kdo kradel družbeno lastnino. Dejstvo po njegovem je, da ne politika in ne stroka nista bili kos nastali situaciji in so nekateri pac to izkoristili.34 Dr. Dimitrij rupel, predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje v Demosovi vladi in nato zunanji minister republike slovenije v skoraj vseh kasnejših slovenskih vladah, je okrog bogatenja nekaterih dejal, da so do velikega premoženja prišli zaradi velikih kreditov, ki so jih dobivali v bankah. po njegovem je denar bil edino v bankah in nekaterih nekdanjih komunisticnih ustanovah. Kredite pa so jim odobrili zaradi poznanstev. Kredite so nekateri po njegovem dobili tudi »na nic« in so potem to izkoristili in si ustvarili »imperije«. rupel omenja tako imenovano »old Boys network «. vseeno pa po ruplovem mnenju v sloveniji 32 Alenka Žnidaršic Kranjc: Privatizacija ali zakonita kraja. Divja privatizacija, nacrtovana kraja, neznanje ali slovenska nevošcljivost?, DEJ d.o.o., Postojna 1994. 33 Izjava Mirana Potrca. V: Informativna oddaja Omizje (Ko se decembra zgosti cas…), TVS 1, 26. 12. 2007. Ogled možen na internetni strani: http://www.rtvslo.si/modload. php?&c_mod=rtvoddaje&op=web&func=read& c_id=175... (8. 1. 2008). 34 Izjava dr. Franceta Bucarja. V: Informativna oddaja Omizje (Ko se decembra zgosti cas …), TVS 1, 26. 12. 2007. Ogled možen na internetni strani: http://www.rtvslo.si/ modload.php?&c_mod=rtvoddaje&op=web&func=read &c_id=175... (8. 1. 2008). ni bilo tako kot na madžarskem, kjer so tujci pokupili velika podjetja.35 o korupciji in gospodarskem kriminalu je Janez Janša, predsednik vlade republike slovenije po letu 2004, na zasedanju Državnega zbora republike slovenije junija 2008 dejal, da njegova vlada, ko je nastopila mandat, ni imela usposobljenih struktur za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji belih ovratnikov. gospodarski kriminal in korupcija sta bila po njegovem do leta 2005 del sistema in trajalo je vsaj dve leti, da so bile izvedene organizacijske spremembe, da so usposobili ljudi. Janša je še dejal, da so se šele z imenovanjem novih direktorjev stvari zacele razkrivati.36 opozicija se s to izjavo ni strinjala in je trdila ravno obratno. po mnenju opozicije so se najvecji prevzemi in koncentracije lastništva zgodili ravno v casu vlade Janeza Janša. lahko recemo: pac znacilen besedni politicni dvoboj. Kaj vec kot besedni dvoboj pozicije in opozicije bi bilo, še posebej na temo razprave, nesmiselno pricakovati. najbližje resnici so verjetno tisti, ki menijo, da imajo oziroma so imeli oboji – tako »desni kot levi« – veliko masla na glavi in da nobena stran ni povsem nedolžna. ekonomist Bernard Bršcic meni, da je v sloveniji »šlo za sistematicno vmešavanje nosilcev politicne moci v delovanje institucij pravne države s sprejemanjem neustrezne in pomanjkljive zakonodaje, politicnim kadrovanjem v vrhove pravosodja in tržnih regulatorjev, nereformiranja teh institucij z namenom ohranjanja njihove neucinkovitosti in podobno«. navedeni razlogi so privedli do »znanih slovenskih privatizacijskih odklonov«, kot so zloraba notranjih informacij, delniška parkirišca, obvodna podjetja, izogibanje prevzemni zakonodaji in klientelizem. vsekakor je razloge za nepravilnosti smiselno iskati tudi v nedelovanju pravne države. po mnenju ekonomista Bršcica je slovenija naredila veliko napako, ker v zacetku tranzicije ni izpeljala lustracije sodstva.37 slovenija se je odlocila za kapitalisticni sistem, v katerem socialno razslojevanje ter kapitali 35 Izjava dr. Dimitrija Rupla. V: Informativna oddaja Omizje (Ko se decembra zgosti cas …), TVS 1, 26. 12. 2007 . Ogled možen na internetni strani: http://www.rtvslo.si/ modload.php?&c_mod=rtvoddaje&op=web&func=read &c_id=175... (8. 1. 2008). 36 Meta Roglic: Janša: Do leta 2005 je bila korupcija del sistema. V: Dnevnik, št. 128, leto LVIII, 4. 6. 2008, str. 1–2. 37 Bršcic: Tovarišijski kapitalizem. 138 VSE ZA ZGODOVINO Aleksander lorencic, GOSPODArSKA KrIMINAlItEtA: »tEMNA StrAN …« ZGODOVINA ZA VSE sti niso nobena posebnost. pomembno vprašanje pa je, ali so posamezni kapitalisti do premoženja prišli po legalni in transparentni poti. o novodobni slovenski kapitalski eliti je svoje mnenje izrazil ekonomist Bršcic. Deli jo v tri skupine. v prvi skupini so po njegovem tako imenovani rdeci direktorji, torej direktorji, ki so bili že za casa komunizma na najvišjih vodstvenih položajih in so svoj položaj ohranili tudi v casu tranzicije po letu 1990. Drugo skupino predstavljajo tisti, ki so obogateli prav na racun zgoraj obravnavane tako imenovane pidovske privatizacije. pidovski milijonarji, lastniki družb za upravljanje in kasneje po preoblikovanju vecinski lastniki pooblašcenih investicijskih družb oziroma piD-ov. tretjo skupino pa predstavlja majhno število kapitalistov, ki so po Bršcicevem »pravi podjetniki«, ki so »neugodnemu slovenskemu poslovnemu okolju navkljub obogateli na zakonit in legitimen nacin, z lastnim znanjem, prevzemanjem tveganja in ustvarjanjem poslovnih priložnosti«.38 Najodmevnejše gospodarske afere v sloveniji je odmevalo kar nekaj gospodarskih afer, ki pa jih vse po vrsti lepo opiše stavek: »tresla se je gora, rodila miš.« veliko se je govorilo, afere so zelo odmevale, rezultati pa so, kar se obtožb tice, bili zanemarljivi. ena najbolj odmevnih gospodarskih afer v sloveniji je zagotovo bila afera hit. nekdanji predsednik uprave novogoriške družbe Danilo Kovacic in soobtoženi Danilo Kodric sta bila leta 2000 spoznana za kriva zaradi zlorabe položaja. Kovacica, ki je zaradi zdravstvenih razlogov – zdravil se je v psihiatricni bolnišnici – prosil za odlog kazni, je pomilostil nekdanji predsednik Janez Drnovšek.39 Zraven primera hit je svoj epilog na sodišcu doživel še primer Šuštar. nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu ter profesor ekonomske fakultete v ljubljani je bil najprej ovaden, obtožen in kasneje tudi pravnomocno obsojen. primer Šuštar je eden redkih primerov korupcije, ki ga je slovensko pravosodje speljalo do konca. 38 Aleš Žužek: Intervju z Bernardom Bršcicem za STA (Slo vensko tiskovno agencijo). 28. 7. 2008, Ljubljana. Intervju dosegljiv na: http://www.sta.si/vest.php?id=1305683 (1. 8. 2008). 39 RTV SLO: http://teletekst.rtvslo.si/S30200.HTML . ostale afere, ki so najbolj odmevale v medijih so bile: afera rdeci križ, afera siB banka, afera Dadas, afera Zbiljski gaj in afera orion. preiskava zoper tedanjega generalnega sekretarja rdecega križa mirka Jelenica in zoper njegovega pomocnika Janka Jurco je bila na predlog državnega tožilstva prekinjena. vzrok za ustavitev preiskave naj bi bil v tem, da policija in tožilstva niso zbrala dovolj dokazov. tedanji višji državni tožilec Boštjan penko je priznal, da so tožilci precej nemocni proti tistim, ki se ukvarjajo z gospodarskim kriminalom. Kot je dejal, ti namrec delujejo tako, da tožilci, ki so zgolj kazenski pravniki brez poglobljenega ekonomskega ali financnega znanja, kaznivih dejanj sploh ne prepoznajo. tožilstvo ima sicer vse možnosti, da bi zaposlilo strokovnjake, ki bi tožilcem pomagali pri branju zapletenih poslovnih listin, vendar je strokovni center tožilstva prazen. penko je še dodal, da »posamezni ugledni gospodarstveniki in drugi clani elite izkorišcajo nekompetentnost državnih nadzornih in represivnih organov«.40 tudi v ostalih odmevnih aferah, razen v aferi Dadas, je bil razplet podoben, kot v zgoraj omenjenih aferah. prvi mož poslovnega sistema Dadas, Davorin sadar, je bil obtožen zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic pravnomocno obsojen na tri leta zapora in bil deset dni pred iztekom kazni izpušcen zaradi »vzornega« vedenja. v ostalih primerih krivci niso bili obtoženi. Še vec, stvari so šle tako dalec, da se je zdelo, kot da so oškodovanci sami krivi za krivice in škodo (npr. afera orion), ki jih je doletela. Dejstvo je, da si je nekdo na podlagi gospodarskega kriminala zelo »opomogel« in zaradi premalo ucinkovitih organov pregona (pa tudi politicne volje) nikoli ni in verjetno nikoli ne bo odgovarjal. 40 Rok Praprotnik: Pocutiš se, kot da bi iz vrtca prišel na fakulteto. Intervju z Boštjanom Penkom. V: Delo, leto 47, št. 13, 17. 1. 2005, str. 2. VSE ZA ZGODOVINO 139 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 Viri agencija republike slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. agencija republike slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja. izjava dr. Dimitrija rupla. v: informativna oddaja omizje (Ko se decembra zgosti cas …), tvs 1, 26. 12. 2007. ogled možen na internetni strani: http://www.rtvslo.si/ modload.php?&c_mod=rtvoddaje&op=we b&func=read&c_id=175... (8. 1. 2008). izjava dr. franceta Bucarja. v: informativna oddaja omizje (Ko se decembra zgosti cas …), tvs 1, 26. 12. 2007. ogled možen na internetni strani: http://www.rtvslo.si/ modload.php?&c_mod=rtvoddaje&op=we b&func=read&c_id=175... (8. 1. 2008). izjava mirana potrca. v: informativna oddaja omizje (Ko se decembra zgosti cas …), tvs 1, 26. 12. 2007. ogled možen na internetni strani: http://www.rtvslo.si/ modload.php?&c_mod=rtvoddaje&op=we b&func=read&c_id=175... (8. 1. 2008). statisticni letopis mnZ (razlicni letniki). statisticni letopis onZ (razlicni letniki). statisticni urad republike slovenije. uporabni internetni naslovi. uradni list republike slovenije. Zadnje porocilo o delu agencije za revidiranje na dan 31. 7. 2004, Dostopno na: http://www. arlpp.gov.si/aktualno.htm, 27. 2. 2008. Literatura Bohinc, rado: Kazniva dejanja zoper gospodarstvo. v: maver, Darko et al (ur.): posvet »problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete, 27. november 2002, ministrstvo za notranje zadeve republike slovenije, ljubljana 2003, str. 25–38. Bršcic, Bernard: tovarišijski kapitalizem je utemeljen na klientelizmu, kriminalu in korupciji. v: finance, št. 115/2759, 17. 6. 2008, str. 10–11. Dernovšek, igor: poslovno podzemlje se razrašca. v: gospodarski vestnik, letnik 51, št. 15, 15. 4. 2002, str. 21–26. ivanjko, Šime: gospodarska kriminaliteta v korporacijskih razmerjih. v: maver, Darko et al (ur.): posvet »problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete, 27. november 2002, ministrstvo za notranje zadeve republike slovenije, ljubljana 2003, str. 53–67. Kocjan, vid: tranzicijski botri tajkunov. v: Demokracija, št. 22, leto Xiii, 29. 5. 2008, str. 24–27. Koražija, nataša: pravicna bi bila deprivatizacija! intervju z Boštjanom penkom. v: gospodarski vestnik, leto 52, št. 14, 07 – 13. 4. 2003, str. 30–33. Kovac, matej: roparski baroni. v: finance, št. 105/2749, 3. 6. 2008, str. 12. lamberger, igor: sistemska vprašanja, ki vplivajo na ucinkovito delovanje kriminalisticne policije v boju zoper gospodarsko kriminaliteto. v: maver, Darko et al (ur.): posvet »problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete, 27. november 2002, ministrstvo za notranje zadeve republike slovenije, ljubljana 2003, str. 69–82. lastninsko preoblikovanje slovenskih podjetij: porocilo o delu agencije rs za prestrukturiranje in privatizacijo, agencija rs za prestrukturiranje in privatizacijo, ljubljana 1999. pinteric, Jan: prosim, naj me kdo podkupi. v: gospodarski vestnik, leto 51, št. 21, 27. 5. 2002, str. 18. praprotnik, rok: pocutiš se, kot da bi iz vrtca prišel na fakulteto. intervju z Boštjanom penkom. v: Delo, leto 47, št. 13, 17. 1. 2005, str. 2. roglic, meta: Janša: Do leta 2005 je bila korupcija del sistema. v: Dnevnik, št. 128, leto lviii, 4. 6. 2008, str. 1–2. rus, veljko: podjetizacija in socializacija države, Knjižna zbirka teorija in praksa, fakulteta za družbene vede, ljubljana 2001. sutherland, edwin h.: white collar crime, The uncut version, Yale university press, new haven, london 1983. Šijakovic, gordana, Derencin, Branka (ur.): Kazenski zakonik republike slovenije, ministrstvo za notranje zadeve, ljubljana 1994. Žnidaršic Kranjc, alenka: investicijski skladi v sloveniji – (ne)uspeh in za koga, Dej, postojna 1999. 140 VSE ZA ZGODOVINO Aleksander lorencic, GOSPODArSKA KrIMINAlItEtA: »tEMNA StrAN …« ZGODOVINA ZA VSE Žnidaršic Kranjc, alenka: Kraja po slovensko. v: finance, 20. 3. 1996, str. 2. Žnidaršic Kranjc, alenka: planirani stecaji? Znacilnosti, razlogi, koristi in škoda v stecajih slovenskih podjetij, Didakta, radovljica 1993. Žnidaršic Kranjc, alenka: privatizacija ali zakonita kraja. Divja privatizacija, nacrtovana kraja, neznanje ali slovenska nevošcljivost?, DeJ d.o.o., postojna 1994. Žužek, aleš: intervju z Bernardom Bršcicem za sta (slovensko tiskovno agencijo). 28. 7. 2008, ljubljana. intervju dosegljiv na: http://www.sta.si/vest.php?id=1305683 (1. 8. 2008). Zusammenfassung wIRTScHAFTSKRIMINALITäT: „DIE DUNKLE SEITE DER KULTURELLEN UND TEcHNOLOGIScHEN ENTwIcKLUNG DER MENScHHEIT“ Die transition löste prozesse der privatisierung und umstrukturierung, den Beginn des wirksamwerdens des integralen und globalen marktes usw. aus. Die transition an sich und ihre folgeprozesse waren eine äußerst anspruchsvolle aufgabe und herausforderung für den jungen slowenischen staat. weil slowenien bei seiner verselbständigung erst in der phase der errichtung aller notwendigen elemente und institutionen für ein erfolgreiches funktionieren des demokratischen rechtsstaates war, konnten einige gut informierte personen dies gewinnbringend ausnützen. Die wirtschaftskriminalität weitete sich in slowenien in der phase der eigentumsrechtlichen umgestaltung und privatisierung des früheren gesellschaftseigentums besonders aus. nach den statistischen Daten zu urteilen kam es zu den größten schädigungen des gesellschaftseigentums in der Zeit vor verabschiedung eines gesetzes zur regelung dieses Bereiches. Das gesetz über die eigentumsrechtliche umgestaltung von Betrieben wurde erst ende des Jahres 1992 angenommen. einige individuen konnten während des umgestaltungs- und privatisierungs prozesses dank der wirkungslosigkeit der politik und anderer institutionen zu großem reichtum gelangen. erst nach dem formalen abschluss der transition kamen Details über die enorme eigentumskonzentration in den händen einzelner und verschiedene machenschaften infolge der transition ans tageslicht. auf jeden fall haben sich jene sehr geirrt, die sich eine slowenische variante des Kapitalismus ohne Kapitalisten vorstellten. Kapitalisten sind ein wesentlicher Bestandteil des kapitalistischen systems, die frage ist nur, ob einzelne Kapitalisten ihr vermögen auf transparentem und ehrlichem weg erworben haben. eines der probleme im Zusammenhang mit der wirtschaftskriminalität ist der charakteristische große graubereich, über dessen umfang die statistiken kein genaues Bild geben. was die polizei wahrnimmt, ist nur die spitze des eisberges; über den umfang dessen, was sich in der tiefe verbirgt, können nur vermutungen angestellt werden. Das gilt insbesondere für komplizierte und schwer beweisbare straftaten wie Korruption, geldwäsche und zeitgenössische formen von wirtschaftskriminalität wie zum Beispiel insiderhandel und computerkriminalität. Die wirtschaftskriminalität verursacht einen enormen finanziellen schaden sowohl für den einzelnen als auch für unternehmen und den staat. Diese art von straftaten beeinflusst unter anderem den anstieg von versicherungsprämien und steuern, vor allem aber vergrößert sie das misstrauen in staat und wirtschaft. Die folgen dieser Kriminalität sind im unterschied zur klassischen Kriminalität weniger augenfällig und erkennbar, oft jedoch viel größer. Die aufdeckung von wirtschaftskriminalität erfordert einen starken willen und ein großes interesse der politik, fähige und unabhängige strafverfolgungsorgane sowie eine entsprechende gesetzgebung. leider war die effizienz auf diesem gebiet in slowenien äußerst gering. es gab nämlich mehrere vielbeachtete wirtschaftsaffären, die aber, von wenigen ausnahmen abgesehen, nicht vor gericht endeten. Schlagwörter: Transition, Wirtschaftskriminalität, Privatisierung, Straftaten, Wirtschaftsaffären VSE ZA ZGODOVINO 141 S KNJIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE Bogata bera z obale Acta Histriae, let. 16 (2008), št. 1–2, plemstvo v obalnih mestih in beneška in osmanska prisotnost na Jadranu v zgodnjem novem veku št. 3, Zgodovina prometnih povezav: 150 let Južne železnice št. 4, interpreti kultur: dominantne in podrejene kulture v soocenju Koper: Založba annales, univerza na primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce. revija acta histriae, ki se je v letu 2008 uvrstila v mednarodni citatni bazi Thomson reuters: arts and humanities citation index (a&hci) in social sciences citation index (ssci), izhaja štirikrat letno pri koprski Založbi annales. Številke, ki so izšle leta 2008, so razdeljene na vec tematskih sklopov. prvi dve številki obsegata dve zgodovinski temi jadranskega prostora: Plemstvo v obalnih mestih in dva prispevka o zapletenih odnosih zgodnjega novega veka med Benecani in Osmani na Jadranu. prvi sklop obravnava prispevke tujih avtorjev z osrednjo tematiko plemstva v obalnih dalmatinskih mestih v srednjem veku z vidika socialne, pravne, vojaške in politicne zgodovine. uvodni metodološki prispevek mladena andreisa podaja analizo dalmatinskega urbanega plemstva, v katerem analizira predvsem trogirsko plemstvo v obdobju od 13. stoletja do konca prve avstrijske uprave leta 1805. Clanek je zanimiv zlasti zato, ker ponuja nov metodološki pristop k preucevanju problematike plemstva in genealoške obdelave baze podatkov z uporabo in analizo historicnega znanstvenega aparata pri obdelavi podatkov iz zapisnikov mestnih svetov, obcinskih in družinskih arhivov, maticnih knjig in drugih virov. nov pristop omogoca natancnejšo identifikacijo pripadnikov plemstva, cemur se na primeru trogirskega plemstva avtor temeljito posveti. naslednji prispevek se prav tako na primeru trogirja posveti analizi družbenega in politicnega položaja mestnega plemstva v srednjeveških dalmatinskih mestih, kjer irena Benyovsky latin na podlagi analize virov prikaže, da se le-ta odraža v premoženjsko pravnih odnosih oziroma v pravici posedovanja nepremicnin, kar se kaže kot pomemben statusni simbol urbanega plemstva. sledi obravnava Zrinke nikolic Jakus o lastnostih dalmatinske mestne elite v Zadru, trogirju in splitu v fazi oblikovanja v zaprto družbeno skupino mestnega plemstva. na podlagi analize notarskega gradiva prispevek prikazuje ta pojav v obdobju od 12. do 14. stoletja, ko se postopoma vzpostavlja patrilinearna linija potomstva. Branka grbavac analizira primere zadrskih plemicev, ki so v casu ludvika i. anžuvinca postali kraljevi vitezi. Zanimiv prispevek temelji na predstavitvah biografije plemicev z nazornimi prikazi genealoških debel izbranih plemicev in sledi metodologiji genealoške obdelave baze podatkov. prispevek nelle lonza ponuja vpogled v obravnavo pravnih sprememb v poznem srednjem veku z analizo odnosa dubrovniških patricijev do fenomena prava v drugi polovici 14. in v 15. stoletju. Zadnji prispevek v sklopu se vraca na podrocje socialne in vojaške zgodovine v casu beneške uprave v Boki Kotorski, kjer so bili tamkajšnji patriciji, ki so se izkazali v beneških vojnah, imenovani za viteze. lovorka Coralic v clanku analizira patente, s katerimi je bil naziv beneškega viteza podeljen potomcem VSE ZA ZGODOVINO 147 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 uglednih kotorskih plemiških družin iz 17. stoletja. naslednje vsebinsko poglavje je, kakor celotna številka revije, vezano na zgodovinski raziskavi vzhodnega jadranskega prostora, vendar posveceno temama trgovine in obvešcevalne dejavnosti. maria pia pedani se posveti trgovini osmanskih trgovcev na Jadranu, ki so se poleg legalnih transakcij s surovo svilo, bombažem, voskom, dragocenimi tkaninami in drugimi izdelki ukvarjali tudi s tihotapljenjem orožja v smeri osmanskega imperija in žita na zahod. Klemen pust in Darko Darovec se od trgovine usmerita v analizo obvešcevalne dejavnosti Beneške republike na obmocju vzhodnega Jadrana v casu zadnjega vecjega osmanskega vpada v furlanijo leta 1499. na podlagi razvejane obvešcevalne dejavnosti je republika dobila vpogled v osmanske politicne in vojaške premike, kar je pomembno vplivalo na poznavanje vojaških nacrtov in operacij. prvi dve številki zakljucuje prispevek hrvoja ratkajca, ki se vsebinsko sicer odmakne od prejšnje vodilne rdece niti in z obravnavanjem prostora vzhodnega Jadrana v srednjem in novem veku povezuje ostale prispevke ter se na podlagi metode zgodovinopisne naracije usmeri v obravnavo razvoja slovenskega zgodovinopisja po drugi svetovni vojni in v samostojni sloveniji. tretja številka revije je zasnovana na prispevkih, ki so se oblikovali na podlagi mednarodnega znanstvenega sestanka »Železna cesta« 150. obletnica Južne železnice (Koper, 15. november 2008). v ospredju so obravnave gospodarskih razmer v obdobju industrializacije in modernizacije, vendar se clanki dotaknejo tudi obravnave in vloge modernizacijskih dejavnikov v politicnem in vojaškem smislu. napredek in spremembe v ekonomskem, financnem in kulturnem pogledu, ki sta ga sprožili industrializacija in modernizacija, je pustil pecat tudi na obmocju današnje zahodne slovenije. Clanki pricujoce številke predstavljajo razlicne vidike, ki jih je sprožila prisotnost prometnih povezav v tem prostoru. sledijo si v kronološkem zaporedju, od druge polovice 19. stoletja do sodobnosti. v ospredju njihove obravnave so gospodarski ucinki izgradnje Južne železnice, s splošnejšim uvodnim clankom Darka Dukovskega o procesih modernizacije v istri konec 19. stoletja. vzpostavitev proge Dunaj–trst v istri ni imela sicer tako velikega vpliva, pomembna pa sta bila nadaljnja dva trakta proge, ki sta povezovala traso od Divace v smeri Kopra in pulja, glavnemu vojaškemu pri stanišcu monarhije, ki je železniško povezavo obcutilo kot približevanje srednji evropi. prav tako je vpliv modernizacije z izgradnjo železniških povezav obcutila goriško-gradiška, kjer so do konca prve svetovne vojne izgradili 205 kilometrov železne ceste. Kakor izpostavi Branko marušic, je kljucnega pomena za razvoj dežele, zlasti pa go- rice, bila Bohinjska proga (1906), ki je povezovala trst s severnimi avstrijskimi deželami. marjan Drnovšek raziskuje vidik hitrejše in vecje mobilnosti, ki ga je sprožila železnica v 19. stoletju. posebej obravnava osebne zgodbe in doživljanje poti, ki je številne evropske in slovenske izseljence vodila iz evrope v Združene države amerike. raziskava poleg tehnološkega vidika izseljevanja izpostavi tudi primere življenjskih zgodb posameznih izseljencev ter njihovo percepcijo poti in novega okolja. o povezavi med nekdanjim avstrijskim pristanišcem trst z obmocjem srednje evrope razpravlja Borut Klabjan. po vojaškem konfliktu in razpadu avstro- ogrske se mora nekdanje skupno ozemlje in enotna železniška mreža soociti z njeno politicno razdelitvijo. Kot posledica nastopijo težave v gospodarskih odnosih na tem prostoru. prispevki sabine rutar, Damijana guština in gorazda Bajca analizirajo nekatere vidike gospodarskih in vojaških ucinkov železniških povezav v casu druge svetovne vojne. tako se rutarjeva osredotoci na vlogo, ki jo je imela železnica pri gospodarskem izkorišcanju slovenije v casu vojne in izpostavi v zgodovinopisju malo raziskane vloge, ki so jih nemški in italijanski okupatorji pripisovali vzdrževanju železniških prog. Damijan guštin obravnava vojaške operacije in sabotaže odporniškega gibanja v sloveniji v letih 1941–1945, ki so bile usmerjene proti Južni železnici, in prikaže vojaške operacije partizanov v boju z okupatorjem. sabotaže slovenskih in jugoslovanskih partizanov proti nemškim komunikacijam na Južni železnici med vojno so ocenjevali tudi anglo-ameriški zavezniki. gorazd Bajc podobno kot rutarjeva ugotavlja, da so sabotaže postale najpomembnejše v letu 1944. po vojni, ob nastopu novih politicnih razmer v evropi, se je nadaljevala druga »vojna«, vojna za tracnice. v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je železnica v povojni Jugoslaviji zacela pridobivati pomembno vlogo v nacrtovanju enotnega državnega prometnega omrežja. pri tem je, kakor izpostavi monica rebeschini, prihajalo do konfliktov med posameznimi republikami znotraj države. milan gregoric se usmeri v prikaz morskih pro 148 VSE ZA ZGODOVINO S KNJIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE metnih poti, in sicer bojev za ekonomsko prevlado nad luškimi tranzitnimi tovori in transportnimi potmi med dvema sosednjima pristanišcema, Koprom in trstom, ki se borita za blagovne tokove iz svojega skupnega gospodarskega zaledja, in prikaže njuno odvisnost od trgovine z notranjostjo. trst se po obdobju velikega razcveta sooca s krizo, ko s prikljucitvijo italiji izgubi svoje notranje zaledje, na drugi strani pa se prvotni zaton Kopra ob razcvetu sosednjega pristanišca preoblikuje v njegov vzpon v okviru nove države po drugi svetovni vojni. sklepni prispevek tretje številke acta histriae povzame razmere v alpsko-jadranskem prostoru, ki so nastopile s politicno in ideološko razdelitvijo po drugi svetovni vojni, in predstavi današnji pomen Kopra in njegovega pristanišca ob peti razvojni in prometni osi evrope, ki simbolizira nekakšen most evropske unije alpsko-jadranskega prostora v njegovi ponovni brezmejnosti. Cetrto in zadnjo številko revije v letu 2008 zacenja sklop objav, ki so nastale po mednarodni znanstveni konferenci Interpreti kultur: dominantne in podrejene kulture v soocenju, le-ta je potekala v Kopru med 27. in 29. septembrom 2007. na simpoziju so, s svojimi razpravami o razlicnih kulturah, »subkulturah«, družbenih skupinah, o dominantnih in podrejenih kulturah in njihovih odnosih, ter nenazadnje o razlicnih interpretacijah zgodovinskih stvarnosti, ki so bile posredovane bodisi s strani udeleženih akterjev bodisi s strani zunanjih opazovalcev, nastopili priznani mednarodni znanstveniki. v tej številki je objavljenih prvih devet izvirnih oziroma preglednih prispevkov vsebinskega sklopa. claudio povolo sooci dominantne in podrejene kulture in predstavlja interpreta kultur kot nekoga, ki vzpostavlja odnos med omikano kulturo na eni in tako imenovano ljudsko na drugi strani. interpret na podlagi lastnih kulturnih kodeksov, zlasti od druge polovice 18. stoletja, ko nastopi diverzifikacija med dominanto in ljudsko kulturo, nastopi v funkciji preucevalca obicajev ljudske kulture (folklora). na primeru Baumanovega eseja antónio manuel hespanha izhaja iz metaforicne ponazoritve o moderni in postmoderni vlogi intelektualca, ki v prvi nastopa v prispodobi zakonodajalca – vrtnarja, ki razume svet kot urejeno celoto, v drugi pa kot interpret – gozdar, ki svet razume kot neomejeno število modelov reda. v kulturnih stikih srednjega veka med vzhodno in zahodno obalo Jadrana Branka grbavac na podlagi analize arhivskega gradiva prikazuje institucijo notariata v Zadru kot mediatorja v odnosih med italijanskimi in dalmatinskimi komuni. v tej smeri nadaljuje tudi raziskava luciena faggiona, ki izpostavlja primerjavo novoveškega notariata, družbe in mediacije v francoski in italijanski historiografiji. institucije obicajnega prava prikaže ettore Dezza na primeru kazenskega zakonika Združenih držav Jonskih otokov iz leta 1844. leta ponuja primer sinteze divergentnih in navidez nezdružljivih pravnih kultur, kakršne so v ta prostor posredovale italijanska, grška in anglosaška jezikovna tradicija, ki so se tu oblikovale v enoten sistem. Zlocinske množice v ljudskih izgredih, ki jih angela de Benedictis prikaže v pogledu sodnikove obsodbe in odvetniških spisov, prikazujejo interpretacijo nekega dolocenega dogodka, kolektivnega zlocina, ki je ponudil temeljno zasnovo za razpravo o kolektivni psihologiji v sighelejevem delu iz leta 1891. o uvajanju obicajnega prava v eritreji, nekdanji italijanski koloniji, razpravlja isabella rosoni. v koloniji je na zacetku 20. stoletja italijanska administracija nacrtovala vzpostavitev novega 'poenostavljenega italijanskega prava'. ob tem so se, pokaže rosonijeva, pojavila nasprotovanja med jezikovnimi in etnicnimi skupinami, pretrgala pa se je tudi kulturna kontinuiteta, ki je bila znacilna za družbe in kulture, kot je bila eritrejska, kjer je poseg zunanjega akterja zmotil prej urejeno stvarnost. v 20. stoletju, casu postopnega ukinjanja notariata, je Zdravka Jelaska marijan na primeru splita analizirala notarsko dejavnost od leta 1918 do njene koncne ukinitve leta 1944. notarji so nastopali v funkciji mediatorjev med razlicnimi kulturami, a ne samo v svoji javni notarski funkciji, ampak tudi kot promotorji drugih dejavnosti, kakor je prikazano na primeru dela notarja dr. petra Kamberja. tokratno serijo iz cikla objav o interpretih kultur kot posredovalcih zgodovinskega dogajanja zakljucuje marco nicola miletti v prispevku o modelu fašisticnega odvetnika v italijanskem kazenskem zakoniku iz leta 1930, prikaže poskus preobrazbe odvetnika v interpreta neke kulture, ki bi bil v skladu z vrednotami trenutnega režima. Interpreti kultur so nastopali kot opazovalci in posredovalci zgodovinskega dogajanja skozi lastne oci in lastnega kulturnega ozadja. skozi te oci pa je potrebno tudi razumeti in analizirati njihov prikaz zgodovinske »stvarnosti«, kakor so pokazali prispevki tokratne številke acta histriae. Petra Kavrecic VSE ZA ZGODOVINO 149 ZGODOVINA ZA VSE leto XVI, 2009, št. 1 TiP v LRS1 Bojan himmelreich, Pike, špekulanti in Trumanova jajca: preskrba prebivalstva Slovenije z blagom široke potrošnje v letih 1945-1953. celje : Zgodovinski arhiv, 2008. 367 strani. po tistem, ko nam je celjski zgodovinar in arhivist Bojan himmelreich namesto žemlje že ponujal crni kruh (2001), kakor je poimenoval knjižno izdajo svojega magistrskega dela, v katerem je predstavil preskrbo z živili v celju v casu obeh svetovnih vojn, nas to pot vabi na popotovanje v kaoticni in birokratsko zavozlani sistem preskrbe z blagom široke potrošnje v povojni sloveniji. svojo knjigo, ki je njegov predelan in znatno koncentriran doktorat, je avtor uredil v 9 poglavij, s katerimi je skušal vsaj malo pomagati bralcu, ki se prebija skozi nepredstavljivo poplavo virov in podatkov, za katerimi slutimo metre in metre arhivskega gradiva, ki jih je moral med raziskovanjem pregledati in obdelati. svoj prikaz zacenja z osvoboditvijo in opisom sistema racionirane preskrbe (do leta 1948), zaustavi pa se zlasti pri vkljucitvi slovenije v enoten (jugoslovanski) sistem preskrbe, ponovni vzpostavitvi trgovine (z zacasno in nejevoljno sprejeto zasebno trgovino vred) in njeni (r)evoluciji v »neprofitno« posrednico dobrin med proizvajalci in potrošniki, ureditvi odkupa najpomembnejših živil in koncno sistemu nakaznic. v prelomnem letu 1948 smo tudi v preskrbi obrnili nov list in prešli v sistem zagotovljene preskrbe, vedno vec dobrin pa je z liste racioniranih prehajalo med dobrine v prosti prodaji. pri preskrbi so še vedno favorizirali (težke) fizicne delavce, med katere se je uspelo (zaradi »težjih« kart) pomešati celo številnim tovarišem iz upravnih struktur. med letoma 1946 in 1950 so izvedli kar 20 prekategorizacij potrošnikov, vkljucenih v sistem organizirane preskrbe, tako da je na koncu obstajalo 10 delavskih in 9 ostalih kategorij (delno s posebnimi trgovinami). upravicenost do subvencionirane preskrbe so potrjevali delodajalci in upravni organi (lo). Trgovina in preskrba v Ljudski republiki Sloveniji. leto 1950 je odneslo posebne trgovine za ljudi s »posebnimi« potrebami, iz nepregledne gošcave razlicnih kategorij potrošnikov pa so se izlušcile 3 osnovne kategorije nakaznic (delavske, navadne in otroške) ter 2 dodatni (za nosecnice in za vojaške vojne invalide). režim je namesto z v preteklih letih pogosto uporabljeno palico sklenil pomigati s korenckom – boni za (subvencionirane) nakupe blaga široke potrošnje, ki so jih delili prizadevnim tovarišem s podeželja kot del placila za v sistemu odkupa prodana živila, ali delavcem, udarnikom in inovatorjem, ki so gradili socializem v tovarnah in rudnikih, kot del place. s tem, ko se je vojna s svojim pomanjkanjem najosnovnejših dobrin (po avgustu 1951 je bil kruh v prosti prodaji) umikala v spomin, so rasle tudi želje in zahteve potrošnikov, ki jih je sistem premeteno negoval in spodbujal. ljudstvu, lacnemu normalnosti so ponudili temelj jugoslovanske srece – kredite, ki so ljudem približali radioaparate, najmodernejše pohištvo naših kombinatov, jedilne servise in nenazadnje modna oblacila, za katerimi so nekdaj le vzdihovali ob ogledu prvih filmov iz »onostranstva«. potrošništvo na podeželju naj bi spodbujale celo potujoce trgovine, ki so ljudem na vasi vozile tisto, 150 VSE ZA ZGODOVINO S KNJIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE za kar še sami niso vedeli, da potrebujejo. vse to se je odvijalo hkrati s prizori iz znamenitega filma rdece klasje – brezobzirnimi »odkupi«, poniževanji in kaznovanji neposlušnih »kulakov«. prav ta dvojnost porajanja skorajda normalnega potrošništva na eni in negovanje navideznega tovarištva ob kotlu (pospremljenega z revolucionarnimi ukrepi na puntarskem podeželju) na drugi strani, je tisti pravi portret povojne slovenske (in jugoslovanske) družbe. slovence je v tem casu poleg hranjenja »onostranske« primorske, ki ga je sabotirala zavezniška uprava, tepla tudi farizejska vnema republiških aparatcikov, ki so hoteli biti v svoji vnemi (ne prvic in ne zadnjic) bolj papeški od papeža ter se do pike držali sprejetih obveznosti in omejitev, ki so jih drugje jemali bolj življenjsko. Kljub vsemu propagiranju tovarištva in enakih želodcev so še vedno obstajali bolj enaki tovariši (in tovarišice), ki so svoje osnovne potrebe zadovoljevali »mimo« uveljavljenih poti – šlo je za razne organe (ljudske milice, jugoslovanske armije, politicnih organizacij), kulturnike, znanstvenike in ucitelje, ki so že tedaj udejanjali znano marksisticno maksimo: vsakomur po njegovih potrebah. K lepi podobi lepega sistema je vsekakor sodil tudi turizem – sprva kot skorajda ganljiva skrb za junake vojne in junake dela ter osirotelo deco, kmalu pa tudi kot dobrodošel vir dragocenih de- viz in sredstvo za širjenje resnice o državi delavcev in kmetov po vsem svetu (ali vsaj evropi). a še to je birokratski socializem znal dodobra zavozlati in zakomplicirati – od nepogrešljivih nakaznic in pik, s katerimi so se morali ubadati gostinci, do blagohotnega nadzora ljudske milice (in drugih organov) nad dragimi (tujimi) gosti, da se jim pri nas ja ne bi kaj zgodilo. avtor nam prikaže prakticen izracun standarda in kupne moci prebivalstva izpred vojne in v zacetku 50. let, ko se je krivulja obrnila navzgor (povojni generaciji je bilo sicer na voljo vec denarja, a manj dobrin, ki so jih lahko kupili). ne smemo reci, da se država ni trudila – delavskemu razredu je ponudila posebne trgovine (magazine), ki so zaživeli zlasti v okviru velikih rudarskih ali industrijskih kombinatov (delavci so opravili svoje nakupe kar med potjo z dela), za posleno ženo naj bi razbremenile delavsko-uslužbenske restavracije (Dur; bolj grešno imenovane »menze«), za zagotavljanje dodatne preskrbe ljudi (zlasti delavcev) pa so množicno ustanavljali ekonomije (družbena kmetijska posestva). Clovekovo slo po dobrinah so premeteno izrabili tudi pri dvigovanju storilnosti in motiviranju inovatorjev – udarnike in inovatorje so namrec nagrajevali z dodatnmi boni, kartami in (casovno omejenimi!) privilegiji pri preskrbi. preskrba prebivalstva je vseskozi (še zlasti v casu krize) zelo zmuzljiv in za zlorabe dovzeten sistem, kar nam avtor obširno opiše v posebnem poglavju o kaznovanju tovrstnih prestopkov, na posamezne vrste zlorab pa opozarja tudi sproti v okviru vsakega poglavja. povojno slovenijo so hranile in oblacile tudi številne organizacije (poleg rK in unicefa najbolj znamenita unrra), precejšnjo vlogo pa je odigrala tudi pomoc ZDa (delno ameriška, delno evropska, kupljena z ameriškim denarjem). v casu vsesplošnega veselja nad dobljeno vojno in vzdušja bratstva v orožju, smo slovenci v unrrinih paketih in ladijskih pošiljkah odkrivali tudi okus obljubljene dežele – od »trumanovih« jajc (v prahu) preko konzervirane govedine in žvecilnih gumijev do mleka v prahu in kavnega koncentrata. Ko Bojan himmelreich sklene knjigo s poglavjem o ureditvi osnovne preskrbe prebivalstva v nekaterih evropskih državah (avstriji, veliki Britaniji, nemciji in na madžarskem), vemo o preskrbi, upravi in nenazadnje o življenju v povojni sloveniji precej vec, saj je avtor opravil obsežno in težaško delo, ki ga bomo znali ceniti tako ležernejši bralci kakor tudi raziskovalci, ki se šele podajajo na svoje raziskovalno popotovanje po polpretekli zgodovini slovenije. Aleksander Žižek VSE ZA ZGODOVINO 151 ZGODOVINA ZA VSE Izdalo in založilo: Zgodovinsko društvo Celje© Prešernova ulica 17, SI-3000 Celje, tel. 03 42 86 412, www.zdc.si Uredniški odbor: Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropevšek, Tone Kregar, Dragan Matic, Andrej Pancur, Marija Pocivavšek, Ludwig Steindorff, Mario Strecha, Andrej Studen, Aleksander Žižek Glavni in odgovorni urednik: Janez Cvirn Tehnicni urednik: Borut Batagelj Racunalniška priprava stavka: Andrej Mohoric Prevod v anglešcino: Simon Zupan Prevod v nemšcino: Tina Bahovec Lektor: Anton Šepetavc Bibliografska obdelava: Srecko Macek Tisk: Grafika Gracer Za znanstveno vsebino clankov odgovarjajo avtorji. Sliki na naslovnici: »Zaroka device« (Sponsalizio): predtridentinska javna zaroka na sliki Rafaella Santija (1483–1520) iz leta 1504, Galerija Brera (Milano). »Poljub ljubezni«: kolorirana grafika Jean-Francoisa Janineta (1752–1814) iz ok. leta 1780, po predlogi Louisa Doubleta (iz: Eduard FUCHS, Illustrierte Sittengeschichte 2, München Revija izhaja dvakrat letno Naklada: 400 izvodov Financna podpora za natis revije: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Mestna obcina Celje ISSN 1318-2498 Revija je uvršcena v podatkovno bazo ABC-CLIO. Povzetki razprav so objavljeni in indeksirani v publikacijah Historical Abstracts in America: History and Life. Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in Historical Abstracts and America: History and Life. Letna narocnina: za posameznike in ustanove 15,00 €, za študente 10,00 €. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 8,00 €. Narocniška služba: Marija Pocivavšek; 041 727289; marija.pocivavsek@guest.arnes.si Dušan Kos Jasna Vancek Tjaša Rotar Jurij Perovšek Gorazd Stariha Urška Strle Aleksander Lorencic CENA: 8,00 € ZGODOVINA ZA VSE, leto XVI, {t. 1, 2009