Letnik 191<>.
Drzayni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopana v državnem zboru.
Kos CXXXIIT. Izdan in razposlan 2. dne septembra 1916.
Vsebina: Št. Ž82. Cesarski ukaz o pristojbinah o«i tolaiizatêrskih in bookmakerskih stav ter o naredbah, da se zatré zakotno stavljenje.
383.
Cesarski ukaz z dne 29. avgusta 1916. I.
o pristojbinah od totalizatêrskih in bookmakerskih stav ter o naredbah, -da se zatre zakotno stavljenje.
Na podstavi g 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem lako:
1.	Upravnopravim dolžila.
I '■
(i)	Obrtniško posredovanje in obrtniško sklepanje stav o priliki športnih priredb (dirk. regat itd.) je dopustno le z dovoljenjem političnega deželnega oblastva.
(s) Za obrtniško posredovanje stav v prvem odstavku oznamenjenc vrste se smejo pripuščati le v zvezi s športnimi priredbami obstoječa posebna podjetja (totalizatčr). Podjetje sme le s pri- j trditvijo političnega deželnega oblastva odbijali od > stav ali tistim, ki stavijo, nalagati drugačne da-1 jatve; višino teh odbitkov ali dajatev ustanovi! politično de|elno oblastvo.
(a) Osebe, katerim je politično deželno obla-slvo podelilo dovoljenje za obrtniško sklepanje v prvem odstavku navedenih stav, se oznamenjajo v tem .cesarskem ukazu za bookmakerje (knjigovodje, vknjiževalce).
(4) Politično deželno oblastvo more dovoljenje vsakčas narediti odvisno od pogojev, ga omejiti ali preklicati.
§ 2.
(1)	Kdor brez dovoljenja političnega deželnega oblastva obrtniško sklepa ali posreduje stave o priliki športnih priredb ali prekorači podeljeno mu dovoljenje, se kaznuje na denarju od 200 K do 5000 K ali z zaporom od osmih dni do treh mescev. S kaznijo na svobodi se more spojiti denarna kazen do 2000 K.
(2)	Isti kazni zapade:
a) Kdor sodeluje ob obrtniškem sklepanju ali obrtniškem posredovanju v sprednjem odstavku navedenih stav;
1>X kdor v obče dostopnem obratnem prostoru, določenem za izvrševanje svojega pridobitnega delovanja (gostilniškem in krčmarskem prostoru, zabavnem podjetju itd.), dopušča obrtniško posredovanje ali obrtniško sklepanje v prvem odstavku ozriamenjenih stav.
(8)ovoDiwh.)
182
(3)	S kaznovanjem po prvem odstavku in po lit. a drugega odstavka se more združiti to, da zapadejo prestopnikova obratila, stavljeni zneski in dobitki, ki se najdejo, če se kdo zasači pri dejanju samem, in ki se porabljajo za kaznivo dejanje.
(1)	Za kaznovanje je pristojno politično okrajno oblastvo in, kjer je cesarsko varnostno oblastvo, to oblastvo.
(5) Ako se naloži denarna kazen, je hkratu odmeriti zaporno kazen, če bi ne bila izterljiva.
II.	Pristojbinskopravna določila.
A.	Totalizatêrske stave.
§ 3.
Dobitek, ki se doseže pri stavi, ki jo je posredoval totalizatêr (§ 1, odstavek 2) o priliki športne priredbe, je zavezan, ako znesek (kvota), ki ga je na podstavi te stave izplačati dobitniku vštevši stavljeni znesek, presega trojni stavljeni znesek, pristojbini (pristojbini od dobitka) po tarifi, priloženi temu cesarskemu ukazu.
§ 4.
Pristojbino od dobitka mora totalizatêr izročiti neposrednje državni blagajnici in jo more odbiti od dobitka, kadar se dobitek izplača dobitniku. Kdaj in kako je plačevati pristojbino, se ustanovi z ukazom.
§ 5-
Na tolalizatêrja se glede pristojbine od dobitka uporabljajo določila § § 5 in 12 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 80). Z ukazom se morejo ukreniti tudi drugačne odredbe, s katerimi se nadzoruje ali zagotovi plačevanje pristojbine od dobitkov.
§ 6-
Predpisi § 7 zakona z dne 31. marca 1890. 1. (drž. zak. št. 53) o pristojbini od vsega zneska slavljenih stav, ki jih mora plačati totalizatêr, ostanejo neizpremenjeni.
- • 1
B.	Bookmakerske stave.
§ 7.
(1)	Stave, ki jih sklepajo bookmakerji (§ 1, odstavek 3) o priliki športnih priredb, so zavezane,
namesto pristojbini, ustanovljeni v § 6 zakona z dne 31. marca 1890. 1. (drž. zak. št. 53), kol-kovnini, stopnjevani po višini stavljenega zneska osebe, ki stavi proti bookmakerju. Ta pristojbina znaša:
ako	se	stavi	do	50	K.................20	h	,
„	,	,	čez	50	„do	150 K .	1	K,
,	.	»	,	150	„	,	300	,	.	2	„ ,
»,	,	,	300	„	„	500	„	.	4	;,
»,	,	,	500	„	„	1000	,	.	10	„ ,
„	„	,	»	1000	,............... 20	, .
(2)	Za stave, ob kojih sklepu se stavljeni znesek ne vplača v gotovini (knjižne stave), je plačevati pristojbino le po stavljenem znesku, ki se je v resnici plačal. Pri dodatnih vplačilih na račun prvotno ne polno vplačanega stavljenega zneska je dopolniti pristojbino vsakočasno na tisti znesek, ki ustreza skupnemu znesku za dotično stavo v resnici plačanega, stavljenega zneska. V imetek zapisane stavljene zneske je enačili dejansko vplačanim.
(3)	Plačevati kolkovnino je v prvi vrsti dolžen bookmaker. Drugi stavni pogodnik jamči za pristojbino nerazdelno z bookmakerjem. Pristojbinska dolžnost ni odvisna od tega, ali se naredi listina.
(4)	Če se je stava 'preklicala, preden se je vršila športna priredba, se more zahtevati povračilo plačane kolkovnine.
(5)	Stave, ki jih sklepa bookmaker (§ 1, odstavek 3), so zavezane pristojbini brez razlike, ali se nanaša stava na športno priredbo, ki se vrši v tuzemstvu ali v inozemstvu.
§ 8.
Finančno ministrstvo izda predpise o tem, kdaj in kako se plačuje v § 7 oznamenjena kol-kovnina; finančno ministrstvo more zlasti za vse stave, ki so jih sklenili bookmakerji ali za posamezne vrste %eh slav zaukazati, da mora bookmaker izročiti drugemu stavnemu pogodniku o stavi listino (stavnico), pri knjižnih stavah (§ 7, odstavek 2) potrdilo o plačanem 'stavljenem znesku ali račun, ali da je stave sklepati v določeni drugi obliki. Finančno ministrstvo more predpisati tudi obliko stavnice in potrdila o plačanem stavljenem znesku ali računa.
S 9.
(1) Dobitki, ki se dosežejo pri stavah, ozna-menjenih v § 7, so zavezani naslednjim pristojbinam :
a) Dobitek osebe, ki stavi proti bookmakerju
iz vsake posamezne stave je zavezan, ako
znesek (kvota), ki ga je na podstavi le stave / izplačati dobitniku vštevši stavljeni zuesek, presega trojni stavljeni znesek, pristojbini (pristojbini od dobitka) po tarifi, priloženi temu cesarskemu ukazu. To pristojbino mora bookmaker izročiti neposrednje težavni bla-gajnici in se more odbiti od dobitka, kadar se izplača ali zapiše v imetek.
b) Bookmaker mora namesto pristojbin od dobičkov, ki mu prihajajo iz posameznih stav, plačati letno poprečno pristojbino 15 odstotkov vsega dobička, ki se podaja zanj v dotičnem koledarskem letu. To poprečno pristojbino je preračunih po določilih § 10 in bookmaker jo mora plačati neposrednje državni blagajnici.
(2)	Dolžnost plačati v odstavku 1, lit. a in b, določene pristojbine je neodvisna od lega, ali se naredi listina o slavi ali o izplačilu dobitka iz stave. Določila o tem, kdaj in kako se plačujejo te pristojbine, se ukrenejo z ukazom.
§ 10.
(1)	Ves dobiček, od katerega je plačati po S 'J, odstavek 1, lil. b, poprečno pristojbino, je preračunih, uporabljajo § 7 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89), tako:
(2)	Najprej je dognati skupno vsoto v dotičnem koledarskem letu na podlagi stav v g 7 oznamenjene vrste dejansko plačanih ali bookma-kerju z zapisom v imetek došlili stavljenih zneskov; od te skupne vsote je potem odbiti dobitke iz stav, ki jih je v istem koledarskem letu bookmaker dejansko izplačal ali v imetek zapisal drugim stavnim pogodnikom, nadalje odškodnino (stojnino), ki jo je bookmaker po pogodbi plačal podjetniku športne priredbe za dovoljenje stavljenja v športnem prostoru in ki pripada na dotično koledarsko leto. Stavljene zneske in dobitke iz stav 'je vsako-časno privzemali v preračun poprečne pristojbine za tisto koledarsko leto, v katerem so bili plačani ali zapisani v imetek, brez ozira na to, v katerem koledarskem letu se je sklenila stava, na kateri slone ti stavljeni zneski in dobitki.
(3)	Ako sc prekliče stava, preden se vrši športna priredba, je stavljeni znesek, ki se tiče te stave, izločiti iz podlage za preračun poprečne pristojbine.
(4)	Odbitni v çmislu drugega odstavka so le tisti dobitki iz slav, ki po določilih § 9, odstavek 1,
lit. a, ali niso zavezani plačilu tam določene pristojbine od dobitkov ali od katerih se je, kakor je dokazano, plačala pristojbina.
(5^ Ako bookmaker izgubi pravico, v Avstriji izvrševati svoje obrtniško delovanje, pred koncem koledarskega leta (§ 1, odstavka 3 in 4) ali ako pred koncem koledarskega leta. ustavi v Avstriji svoje delovanje, je preračunih in plačati poprečno pristojbino po določilih odstavkov 1 do 4 za tisti del koledarskega leta, ki je potekel dotlej, ko se je izgubila pravica izvrševati obrtniško delovanje ali ko se je ustavilo to delovanje.
§ N-
(1)	Določila § 12 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) se zinislu primerno uporabljajo na bookmakerje glede pristojbin, ki jih je plačevati po §§ 7 in 9.
(2)	Finančno oblastvo more vsakčas preiskovali (pregledovati) pri bookmakerjih, da nadzoruje izpolnjevanje lega cesarskega ukaza.
(3)	Bookmakerji so vsakčas doižni finančnemu oblastvu in njegovim organom na zahtevanje predložiti svoje poslovne zapiske in mu dovoljevati neomejeni vpogled v te zapiske. Nadalje jim je naloženo dajati finančnemu oblastvu vsa pojasnila, ki jih zahteva, o okolnostili, ki so v zvezi z njihovim stavnim obratom.
(4)	Natančnejši predpisi o uporabljanju odstavkov h do 3 se izdadö z ukazom. Z ukazom se morejo ukreniti tudi drugačne odredbe, s katerimi se nadzoruje ali zagotovi plačevanje v §§ 7 in 9, odstavek 1, lit. a in b. navedenih pristojbin. Zlasti se more zaukazati pisanje stavne knjige (stavnega vpisnika), ki jo je uradno poveriti, in ustanovili, kakšna bodi njena notranja uredba.
§ 12.
(1)	Bookmakerji, ki nameravajo pri športni priredbi sklepati stave, morajo najkasneje 48 ur pred priredbo to naznaniti vodilnemu finančnemu oblastvu prve stopnje.
(2)	Podjetniki športnih priredb smejo dovoljevati dostop do športnega prostora le takim bookmakerjem, ki dokažejo, da so izpolnili to na-znanilno dolžnost.
§ 13.
(j) Ako se v §§ 7 in 9, odstavek 1, lit. a 111 b, oznainenjene pristojbine sploh ne plačajo ali ne pravočasno ali ne tako, kakor je predpisano, je pobrati od bookmakerja zvišand pristojbino, ne da bi se uvedlo kazensko postopanje; ta pristojbina znaša, vštevši redno pristojbino:
a) Ako se nanaša prestopek na pristojbino, določeno v § 7, petdeseterni znesek,
h) ako se nanaša prestopek, na pristojbino, ki jo je plačali po § 9, odstavek 1, lit. a, trojni znesek,
c) ako se nanaša prestopek na poprečno pristojbino, ustanovljeno v g 9. odstavek 1. lit. h, dvojni znesek
pristojbinskega zneska, ki se ni plačal ali ni plačal pravočasno ali ne po predpisu.
(a) Za zvišano pristojbino, ki jo je pobirati po lit. a odstavka 1, jamči pri takih stavah, za katere je predpisano, da se izroči kolkovana stavnica ali kolkovano potrdilo o plačanem slavljenem znesku ali kolkovan račun, tudi drugi stavni po-godnik nerazdelno z bookmakerjem.
§ H.
g 16.
Vsak prestopek predpisov, ki so v gg 3 do 12, 14 ali 15, ali za izvrševanje teh predpisov izdanih zaukazov in oblastvenih naročil more kaznovati finančno oblastvo s kaznimi zaradi nereda do 5000 K; za vsako ponovitev in, ako se nadalje zanemarjajo predpisi, za vsak brezuspešen opomin se more naložiti 'nadaljnja kazen zaradi nereda v imenovanem najvišjem znesku.
g 17.
(î) V teni cesarskem ukazu določene pristojbine niso zavezane prikladu. ustanovljenemu v g 2 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89).
(2) Kolikor se v tem cesarskem ukazu ne odreja nič, kar bi se razlikovalo, je na tam uravnane pristojbine uporabljati obče predpise o kol-kovninah in neposrednjih pristojbinah.
III.	Pričetek veljavnosti. Izvršitev.
' S IS-
Izvršiti ta cesarski ukaz, ki dobi moč I. dne oktobra 1916. 1., je naročeno ministru za finance in za notranje stvari.
Ako sklepajo obrtniško stave o priliki športnih priredb osebe, ki nimajo v § 1 določenega dovoljenja, ali ako se ob sklepanju takih stav prekorači oblastveno dovoljenje, se uporabljajo na te stave zmislu primerno določila gg 7 do 13.
C.	Skupna določila.
8 K..
Organi, ki jih pošilja linaučno oblastvo,-da nadzorujejo totalizatêrja in booktnakerje, imajo neoviran dohod do športnega prostora.
Na Dunaju, 29. dne avgusta 1910. 1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r. Hochenburger s. r. Hnssarek s. r. Zenker s. r.
Leth s. r.
Georgi s. r. Forster s. r. Trnka s. r. Morawski s. r. Spitzmftller s. r.
Handel s. r.
Tarifa pristojbine od dobitkov.
(§§ 3 in 9, odstavek 1, lit. n, cesarskega ukaza.)
Tekoča številka	Razmerje kvote, ki jo je izplačati (dobitek prišlevši stavljeni znesek), k stavljenemu znesku	Znesek pristojbine od dobitkov za vsako krono stavljenega zneska
		K
1	več nego 3kratni do 4kratni znesek	0-10
2	r>	n	^	n	n	^	r>	O-20
3	»	-	5	,	,	7	,	0-40
4	,	,	7	,	„	9	,	0-60
5	,	-	9	.	,	11	,	0-80
6	s , H „	13 „	1-—
7	»	,	13	,	, 15	,	1-20
8	n	s	1 'J	s	1 7	„	„	1-40
9	,	,	17,	,19,	1 -60 ,
10	,	,	19	,	, 21	,	1-80
.11	,	,	21	,	, 23	,	2-—
12	s	,	23	„	. 25	,	'	2-20
13	,	s 25	,	2-40
Opum n,j e. 1.	Pristojbino od dobitkov jo poizvedeti tako, da se pristojbinski znesek, pripadajoč po tarili za vsako posamezno stavo, množi s stavljenim zneskom; pri tem je računiti stavljene zneske, ki znašajo manj nego eno krono, z eno krono, in ulomke stavljenega zneska, ki ne dosegajo eno krone, je zaračuniti za polno krono. 2.	Ako po opoinnji 1 poizvedena pristojbina od dobitkov ne doseže zneska 50 vinarjev, se ne pobira; ako izražena v vinarjih ni brez ostanka deljiva s 50, se zniža na bližnji nižji vinarski znesek, ki je brez ostanka deljiv s 50. 3.	Pristojbino od dobitkov je preračunjati tako. da od kvote, spadajoče pod višjo tarifno stopnjo, odbivši pristojbino od dobitkov, ne, sme nikdar ostati manj, nego od najvišje pod bližnjo nižjo tarifno stopnjo spadajoče kvote, odbivši pristojbino od dobitkov, ustrezajočo poslednji kvoti.		
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.
(BlovtnUeh.)
188















,




■





:





-