Poštnina platana o gotovini IJ HubUanl, torek 23. maeta 193? Cena din 1 Stev. IG Z Ilustrirano prilogo „teden o slikah«* leto II. Razgovori med Romunijo in ČSR Praga, 23. marca. AA. (Havas) Predsednik romunske vlade Tatarescu je včeraj obiskal predsednika češkoslovaške vlade dr. Hodžo. Po njunem razgovoru so izdali komunike, ki pravi, Oba državnika sta proučila^ vsa politična in gospodarska vprašanja obeh držav in Male zveze. Soglašajoč glede vseh vprašanj izražajo svojo trdno voljo, da hočejo napraviti skupnost držav Male zveze čim učinkovitejšo. Njuni stališči sta glede položaja obeh držav, glede srednje Evrope in Evrope sploh popolnoma istovetni. Tataresco (e nato imel daljšo konferenco z zunanjim ministrom dr. Krufto. Prariz, 23. marca. TG. Pariški listi posvečajo veliko pozornost najnovejšim diplomatskim dogodkom v Podonavju in skušajo iz njih razbrati smer-nice, ki se v političnih tokih Podonavja razvijajo. Posebno značilna sta članka, ki sta izšla na uvodnih mestih poluradnega glasila zunanjega ministrstva »Tempsa« in glasila francoskega generalnega štaba »Echo de Pariš«. »Temps« piše o potovanju avstrijskega zveznega kanclerja v Budimpešto naslednje: »Madjarska je, kakor znano, vedno poudarjala, da je vsako sodelovanje z državami Male sveže odvisno od pogoja predhodne revizije državnih meja. Sedaj imamo vtis, da Madjarska tega perečega pogoja ne postavlja več in da je pripravljena skupno z Avstrijo začeti bolj tvorno politiko. Uradno poročilo o Schuschniggovem obisku je v tem pogledu značilno... Želja pa zbliža-ii j u in sodelovanju s Češkoslovaško je bila popolnoma jasno podčrtana. Že dalje časa se je govorilo o razvoju v tem smislu. Takšen razvoj bi Avstriji, Madjarski in Češkoslovaški dal večjo neodvisnost napram velikim vplivom, ki se vsi stekajo v Podonavje.« List potem govori o novih napetostih med Avstrijo in Nemčijo ter konča svoj članek s tem le značilnim odstavkom: »Mogoče je, da bo prijateljsko razpoloženje Avstri- je — in morda celo Madjarske — napram Češkoslovaški nemški igri delalo napotje in bo bržkone nemški diplomaciji nudilo povod, da na dunajsko vlado primerno pritisne. Toda politika kanclerja Schuschnigga je vkljub temu zelo pogumno. Vendar pa si ne smemo prikrivati dejstva, da bo ta politika spričo povezanosti Italije in Nemčije, bržkone naletela na nemajhne težave.« »Eche de Pariš« pa razglablja v svojem uvodniku, ki ga je napisal Pertiinax, o istem problemu in ugotavlja: »Da Avstrija išče v svoji borbi proti narodnemu socializmu tudi zunanjih zaveznikov. Italija se potegpje nazaj, Francija in Anglija sta pa daleč. Zato je prišel na misel, da bi v skupnem odporu proti Nemčiji združil tudi Češkoslovaško in Madjare. Pred nekolikim časom mu je francoska diplomacija svetovala, naj si poišče sodelovanje praške vlade, toda takrat je Schuschnigg odgovoril, da bi vsak takšen poskus povzročil še večjo razjarjenost pri veliki nemški sosedi in odgnati še bolj daleč zavezništvo Italije. Sedaj pa je urad-ii »Weltblatt« na Dunaju le izjavil, da je neodvisnost češkoslovaške v interesu Avstrije same. Verjetno je Schuschnigg skušal prepričati Daranyija v Budimpešti, da je tudi v interesu M a d j a rs k e , če se obvaruje neodvisnost češkoslovaške. Toda mi ne verjamemo, da je bilo Schuschniggovo posredovanje _ pri Daranyiju uspešno, kajti Daranyi, ki je komaj in z veliko mujo preprečil intrige desnega krila narodne stranke, nikakor ni hotel odgrniti zagrinjala, ker ni hotel razgaliti Nemčije, na katero inadjar-sko velikaštvo, ki sedaj vlada, stavi vse svoje na-de, da bo z njeno pomočjo obnovila svojo nekdanjo nadoblast. Madjari sicer uvidijo, da je bolj težko sodelovati z dediči Bismarcka kakor pa z učenci Hitlerja, toda zaenkrat ni verjetno, da bo politična modrost, ki svetuje prijateljstvo z državami Male zveze, prevladala imperialistične ape- tite, ki se dajo uresničiti samo s sodelovanjem z Nemčijo.« Edinost Male zveze Praga, 23. marca. AA. ČTK: Na gala večerji, H ki jo je priredil na čast Tataresca predsednik vlade dr. Milan Hodža so bili še francoski poslanik de Laaroix, jugoslovanski poslanik dr. Protič in mnoge uradne, vojaške in meščanske osebnosti. V zdravici je ministrski predsednik Hodža izjavil, da veže obe državi in Jugosavijo nekaj več kot samo politični sporazum. Ta edinost sloni na naši zgodovini in na naši politični volji. Ta solidarnost se je pokazala že v dobi leta 1848 in pri tem je omenil dr. Hodža svetle like Svetozara Miletiča in Ljudevita Gaja. Prvi je bil pionir edinosti med Srbi na Madžarskem in drugi pionir edinosti med Hrvati. Nikdar ne bomo pozabili na dobo te naše skupne borbe, našega skupnega prebujanja, naših skupnih uporov, naših skupnih ponižanj in naših »kupnih zmag. Mala zveza zasleduje sedaj iste politične cilje. Že dve leti proučujemo ugodne temelje za sodelovanje vseh podonavskih držav. Uradno poročilo o sestanku dveh zastopnikov rimskga protokalo dokazuje, da je to sodelovanje mogoče in zaželjeno. To sodelovanje ‘bi se lahko razširilo na sodelovanje z Italijo in Nemčijo in bi bilo tako zelo koristno vsej Evropi, ideji civilizacije in bi to idejo tudi podprlo. Tatarescu je v svoji zdravici rekel, da je bila ideja miru tista, ki je zmeraj vodila Malo zvezo. Ta misel je vodila tudi vse naše pogodbe in iskreno želimo sodelovanje in prijateljstvo z vsemi narodi. Organizirati hočemo naše dobro sosedstvo na temelju širokega in koristnega sodelovanja. Ker vemo, da ni trajnega miru brez ohranitve materialne moči. Pogoj naše moči pa ostane naša armada, naši zavezniki in naša edinost. Dr. Sfojadinovič govori o priznanju Sov. Rillije, o razmerju z Italijo, z Malo zvezo in Madžarsko Belgrad, 23. marca. o. V odgovor na različne napade, ki so si jih privoščili opozicijski politični veleumi na zunanjo politiko sedanje vlade, v senatu, je odgovarjal včeraj predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. V odgovoru je najprej pribil, kako neodgovorno in za ugled naše države škodljivo delo vrše opozicijski poslanci s svojim zaletavanjem v zunanjo politiko, ker vedo, da ne nosijo za njo nobene odgovornosti. Očitajo vladi, da je izdala ustavo in pokojnega kralja s svojo zunanjo politiko. Kljub temu, da je ugled naše države danes dosti večji, kakor je bil svoje dni, se opozicija vendar ne sramuje blatiti lastne države. Na tako besedičenje in na tako delo ljudi iz bivše JNS, je en sam odgovor: »Za zdaj še omenjamo njihove napade, toda vrnili se ti ljudje v vodstvo naše politike, ne zunanje, ne notranje, ne bo“° njkdar. Opozicija očita vladi, da se ne drži vec Male zveze, marveč, da hodi v zunanji politiki svoja pota. Dolže vlado, da ne nastopa enotno z' ostalimi članicami Male zveze. Na take očitke ni drugega odgovora, kakor to, da je Mala zveza prav tako složna, kakor je bila svoje čase, kar bo dokazal obisk češkoslovaškega in romunskega zunanjega ministra v Belgradu, ter obisk poglavarja Češkoslovaške republike dr. Beneša. Ti obiski najbolje dokazujejo prisrčno razmerje v Mali zvezi. Značilno za opozicijo JNS pa so njene simpatije do boljševiške Rusije. Nekateri govorniki pa so zavzemajo, naj Jugoslavija prizna Sovjete, češ, da sovjetska vlada dela za mir in da bo ojačilo Malo zvezo. Sovjeti res za zdaj vodijo mirno zunanjo politiko. Toda poleg zunanjega miru je še notranji socialni mir. Sovjeti si hudo prizadevajo, da bi ta notranji socialni mir ohranili in sicer z zelo nasilnimi sredstvi. Toda za priznanje sovjetske Rusije po Jugoslaviji, je potrebno še eno poroštvo, ki ga pa od boljševiške Rusije do danes nismo dobili. To poroštvo je. da se Sovjeti ne bodo vmešavali v naše notranje zadeve. Opozicijski senator Popovič se je razburjal zaradi komunistične agitacije na naših univerzah. Vse dotlej, dokler Sovjeti ne prenehajo komunistično agitacijo pri nas, ne more biti govora o priznanju Sovjetske Rusije, (čudno je to stališče opozicije, ki po eni strani dolži vlado, da se je pod sedanjim režimom razmahnila komunistična propaganda pri nas, po drugi strani pa zahteva priznanje Sovjetske Rusije. Ce bi imeli ljudje iz JNS kaj morale, bi se lahko reklo, da plujejo v lastno skledo. Ker pa o politični in narodni morali, zlasti pri slovenskem delu JNS, ni mogoče govoriti potem je treba pač reči, da je govorjenje JNS v obeh naših zbornicah delo norcev. Op. ur.) Glede naše politike do Italije in Madjarske je dejal dr. Stojadinovič naslednje: »Gospodje 1 Tovariš dr. Kramer je nato govoril o naših oi.lnošajih s sosednjo kraljevino Italijo in dejal: »Mislim, da se vrše pogajanja, toda vse kaže, da smo zamudili pravi trenutek za ta pogajanja.« Tovariš Kramer pravi, da bi jih bili morali voditi tedaj, ko se je Italija nahajala v najtežjem položaju, ko je bila zapletena v abesinsko vojno. Tedaj je bil trenutek, ko bi bili mogli doseči od Italije vse koristi. Ne vem, kako bi bil to tovariš dr. Kramer izpeljal. Opozoriti vas hočem na tole: Medtem ko je trajala vojna v Abesiniji, so Italijo v Ženevi proglasili za napadalca in smo morali na podlagi sklepa Zveze narodov tako kakor druge države izvajati proti Italiji sankcije. Ne vem, kako bi mogli r. državo, proti kateri izvajamo sankcije, hkratu sklepati prijateljstvo. Te kvadrature kroga, priznam, da ne bi bil mogel izvesti tudi tedaj, če bi mi bil dr. Kramer povedal leto dni prej. Gosposki sporazum med Italijo in Anglijo določa, da hosta Italija in Anglija spoštovali pravice in koristi vseh držav ob Sredozemskem morju. V tem sporazumu je za pametnega človeka dovolj jamstva. Banjanin je govoril o zboljšanju naših stikov z Madžarsko in je v tej zvezi očital tudi to, da-je na neko konferenco v Budimpešto odšlo mnogo večje število senatorjev in poslancev, kakor jih navadno odhaja na podobne konference. Mi ni znano^ ali, ije bil on y Budimpešti, vem pa, da jih je bilo iz njegove stranke precej. fci feili smatrali, da jih je preveč, gospodje, bi se bili mogli* žrtvovati za domovino in ostati v Belgradu. Vsekakor je pa, gospodje, v vsej tej zadevi najvažnejše to, da veste, da vlada ni nikoli nameravala skleniti posebne pogodbe s sosednjo Madžarsko brez vednosti in odobravanja naših zaveznikov v Mali zvezi, brez Romunije in Češkoslovaške. (Pritrjevanje na desnici.) Govor dr. Stojadinoviča je večina sprejela z velikim odobravanjem, saj je temeljito pojasnil zunanjo politiko naše vlade. Odmev zadnjih okrožnic svetega očeta Vatikan, 23. marca. Sv. oče opozarja v okrožnici, ki jo je poslal 14. marca nemškim škofom, in kjer razglablja o položaju katoliške cerkve v Nemčiji, v prvi vrsti na konkordat, ki ga je Nemčija sklenila s sveto stolico ter tako prevzela obveznosti, ki jih na žalost večidel ne izpolnjuje. Sv. oče opozarja dalje na to, da je storil vse, da se doseže izvajanje svobodno sklenjenih dogovorov. Nato govori enciklika o odkritem bo>ju proti verskim šolam in o pritisku na katoliške vernike. Sv. oče globoko želi, da se doseže pravi mir med cerkvijo in nemško državo. Po drugi strani pa pošilja vernikom, ki trpe v tem času, bodrilo. Dalje pojasnjuje enciklika razne točke katoliškega nauka, ki v prvi vrsti pobija teorijo o bo-žanstvenosti narodov in poudarja poslanstvo in delovanje enotne katoliške cerkve za vse narode. Okrožnica o položaju katoliške cerkve v Nemčiji, je velike vrednosti, ker potrjuje z neprekos-ljivo jasnostjo nauk katoliške cerkve, nasproti zablodam .razširjenim v Nemčiji, hkratu je pa to dokument, navdahnjen z resnično naklonjenostjo do nemškega naroda. Sveti oče je sam izjavil: Dobro smo presodili vsako besedo v tej okrožnici. Okrožnica sv. očeta je naredila v vseh rimskih krogih najgloblji vtis. V teh krogih poudarjajo, da je sv, oče v prejšnjih letih govoril v svojih okrožnicah zoper komunizem hkratu tudi o verskih teorijah nacionalnega socializma in da je letos prvič izdal ločene okrožnice zoper komunizem in o položaju katoliške cerkve v Nemčiji. Posebna okrožnica c stanju katoliške cerkve dokazuje, da pripisuje sv. oče stališču narodnega socializma proti cerkvi isto važnost kakor komunističnim teorijam, obsojajoč oboje enako. Sv. oče je že pred dvema letoma hotel izdati posebno okrožnico. Medtem je uradno glasilo >Osservatore Romano« objavljalo posamezne dokumente. Sv. oče je nadalje upal, da bo mogoče po diplomatski poti doseči od Nemčije, da izpolni svoje obveznosti do svete stolice, preden se ta odloči na svoj zadnji korak. V krogih okrog svete stolice naglašajo izredno važnost papeževih enciklik, ki kažejo jasno, kakšno je stališče cerkve do navedenih političnih pravcev. V teh enciklikah brani sv. oče svobodo vere in odklanja vsak program, ki bi se naslanjal na božanstvenost države. Poročila z bojišč pred Madridom Salamanca, 23. marca. AA. Havas: Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet objavlja: Na fronti pete divizije je bilo le nekoliko streljanja. Na fronti ojačene divizije smo zavzeli sovražne postojanke pri San Claudiju. Nekaj vojakov in kmetov je pribežalo na našo stran. Na fronti Sorijeve divizije je sovražnik dvakrat napadel z 12 tanki, pa je bil odbit Na bojišču je pustil 40 mrtvih. V dolini reke Badiel smo razpršili zbiranje sovražnikov. Zanikajo se vesti o zavzemanju vasi s strani sovražnika; tiste vasi nimajo nobenega strateškega pomena. Na fronti divizije pri Avalli ni bilo nič novega. Tudi na fronti pri Madridu ni bilo nič posebnega. Osem madridskih vojakov je pribežalo na našo stran. Slabo vreme še ovira borbe na južni fronti. Havasov posebni dopisnik poroča: Vladne čete so poskušale dvakrat napad na nacionalistične postojanke v odseku pri Guadalajari. Hotele so zavzeti vas Padilo de Jita blizu Comernala. Pri teh napadih so vladne čete poslale v boj znane efektive in 12 tankov Topništvo nacionalističnega generala Moscarda je začelo silen ogenj, da odreže napadalce od zaledja Videč, da »o skoraj osamljeni, so se tanki vrnili v svoja izhodišča. Sovražnik je imel velike izgube. Pod konec dneva je prenehalo delovanje v vsem tem odseku. Topniški ogenj in streljanje iz pušk je trajalo nepretrgoma do noči pn odseku pri Brihuegi in na bregovi!* reke Tajune. Madrid, 23. marca. AA. (Havas) Junta za obrambo Madrida je izdala danes opoldne tale komunike: Nadaljujoč svoje prodiranje na fronti pri Guadalajari so republikanci zavzeli vzlic odporu sovražnika, ki je dobil znatno pomoč, vasi Jelo in Massagosso Naše čete so zasegle precejšen plen in zajele 71 Italijanov. — Včeraj ni moglo letalstvo razviti nikagega delovanja zaradi neugodnih vremenskih razmer. Na madriski fronti ni nič novega. Vremensko poročilo po stanju danes zjutraj: Rateče-Planica: -f-8, dežuje, 20 cm juž. snega. Planica-Slatna: 0, sneži, 7 cm južnega snega na 40 cm podlagi. Mala skakalnica uporabna. Krnica-Tamar: —2, sneži, sneg južen, 100 cm odsrenjenega snega. Peč-Petelinjek: —2, sneži, 15 cm južnega enega na 110 cm podlagi. Triglavska jezera: —6, jasno, severni veter, 300 cm suhega snega. Bistrica-Boh. jezero: —j—V, oblačno, vetrovno. Kofce: -(-1, sneži, 180 om podlage. Krvavec: —2, sneži, 10 cm novega snega na 150 cm podlage, severozahodni veter, ' Vesti 23. marca Komunisti dolže zaradi pobojev v KIichyju 12- zivače, ki so baje pripadali anarhističnim in trockističnim s«-, i pimam. Arabski narodni odbor v Palestini je izdal proglas, v katerem poziva vse arabsko prebivalstvo, naj bo mirno in čaka izida o preiskavi angleške komisije v Palestini. Ta proglas je vzbudil veliko zadovoljstvo pri Angležih. Holandski prestolonasledniški par je dospel na svojem potovanju po Italiji v Mantovo. List bivšega avstrijskega notranjega ministra NeustiUter-Sttirmerja je prepovedala avstrijska policija zaradi nekega članka, ki je trdil, da bo ministrov odstop slabo vplival na avstrijski ugled v tujini. Delavstvo naj pospeši izdelovanje orožja za angleško vojsko, tako se glasi poziv angleškega levičarskega voditelja Crippsa. O potovanju belgijskega kralja v London ugibajo listi, ali bo to potovanje privedlo do zveze, kakršno si z Belgijo želita Anglija in Francija. Nove angleške križarke, ki jih grade 14, bodo zaostajale tako po velikosti, kakor po konstrukciji za nemškimi. To so ugotovili pomorski strokovnjaki zdaj, ko so križarke že v delu. Večjo strogost proti avstrijskim hitlerjevcem napovedujejo evropski listi po preosnovi avstrijske vlade. Temu bo seveda nujno sledilo oddaljenje od Nemčije. Na svetovno mirovno konferenco še zmeraj misli predsednik Združenih ameriških držav Roosevelt in je s svojimi sotrudniki že popolnoma izdelal načrt za njo. Vprašanje je le, ali se bo konferenca mogla začeti zaradi nesoglasja v evropski politiki. Avstralija je podvojila izdatke za oborožitev v zadnjih letih, tako je izjavil avstralski finančni minister, ki je dospel kot zastopnik svoje vlade na kronanje angleškega kralja. Predsednik avstrijske republike Miklas pride v Budimpešto aprila ali maja, da vrne zimski obisk madžarskega regenta, admirala Horthyja. Zgorel je angleški parnik »Mary Moller« v Irskem morju. Parnik je vozil iz Indije velik tovor bombaža. Tekma za sinji trak se je pričela spet med obema največjima Jarnikoma sveta »Quen Marv« in »Normandie«. • To pot kaže, da ga, bo dobila »Normandi««. v,- Poskuse za ustanovitev ljudske fronte v Švici opažajo zadnje čase in je Švicarska komunistična centrala dala obsežna navodila za akcijo v teVff smislu. Ti poskusi »o se poživili, odkar se v Švici bavijo z načrtom, da vsako komunistično udejstvovanje prepovejo. Čez 200 hiš je zgorelo pri požaru v Moldavski vasi Bolgo blizu romunsko madžarske meje. Pri požaru je izgubilo življenje večje število otrok. Turška komisija za Sandžak se je vrnila iz Ženeve, ker ni dosegla nobenih uspehov v smislu turških zahtev. Stavka v japonski trgovski mornarici bi utegnila izbruhniti, če ne bodo lastniki ladij pristali na 20% zvišanje plač mornarjem. Spopad med francoskimi komunisti in člani socialne stranke se je spet odigral pred dvema dnevoma v Thionvillu, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. Vlak s tisoč smučarji se je iztiril blizu postaje Johannbardt na Gornjem Štajerskem. Pri tem je bilo 29 smučarjev ranjenih. Razgovori med Anglijo in Italijo, ki jih vodita zun. minister Ciano in angleški poslanik v Rimu Drummon, so se pričeli v Rimu in se tičejo pogojev, pod katerimi bi Italija pristopila k Zahodni zvezi. Roosevelt bo obiskal Filipine v jeseni ali spomladi leta 1938. Njegovo potovanje bo v zvezi S proglasitvijo filipinske neodvisnosti. Podaljšanje vojaške službe zahteva poljska legionarska stranka in utemeljuje to zahtevo z nevarnim položajem, ki ga je zakrivila Sovjetska Rusija. Naslov vojvode Windsorskega je bivši kralj Edvard VIII. dobil s posebnim kraljevim ukazom. Ta naslov ne vsebuje nobenih političnih in gospodarskih pravic. Za poslanca angleških vseučilišč v spodnji zbornici je bil pri dopolnilnih volitvah izvoljen neodvisni kandidat Thomas Garvey. Svetovna tekstilna konferenca se prične v začetku aprila v Washingtonu. Bavila se bo s položajem tekstilnega delavstva na vsem svetu. Organizira jo mednarodni urad za delo pri ZN. Svojega tekmeca je ubil pri rokoborbski tekmi francoski borilec Belgard z enim samim nesrečnim udarcem. Nasprotnik je bil madžarski prvak Czaja. Tisoči umirajo zaradi suše v kitajski pokrajini Sečuan. Zaradi neštevilnih trupel so izbruhnile tudi nalezljive bolezni. Proti novi indijski ustavi, ki so jo dali Indiji Angleži, se je izrekel indijski narodni kongres. 200.000 ameriških delavcev v avtomobilski stroki je stopilo včeraj v stavko. Pogreba žrtev v Clichyu se je udeležilo kakih 300.000 ljudi in je bil sprevod dolg 8 km. Pri pogrebu so govorili različni socialistični in komunistični govorniki, ki so zahtevali razpust vseh opozicionalnih strank in organizacij v smislu tako zvane demokratske svobode, kakor jo v Franciji in pri nas pojmujejo apostoli levičarstva. Zaradi protikomunistične sabotaže je bil odstavljen v Moskvi namestnik sovjetskega komisarja za sodstvo Pašukanis. Prav tak8 je obtoženih 7 vseučiliških profesorjev iz Moskve. 420.000 ton ladij je utonilo preteklo leto po vgeh svetovnih morjih. Po Številu je to 371 ladij. Stran 2. __________________________ »SLOVENSKI DOM«, dne 23. marca 1937. Dr. Korošec o notranji politiki in polit, zakonih Belgrad, 23. marca. Za ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadl-novlčem jo povzel besedo notranji minister dr. Korošec in podal poročilo o proračunu svojega ministrstva. Takoj za tem pa se je dalje Jasa pomudil ob temeljnih vprašanjih naše notranje politike in o političnih zakonih. Dr. Korošec v svojem poročilu poudarja, »da je zaupani mu resor deloval v preteklem letu tudi na sprejetju raznih zakonov. Tako je bilo izdelano končno besedilo uredbe o upravnih taksah ter zakon o požarni policiji. Izdelujejo pa se še novi zakoni o splošni državni statistiki, o domovinski pristojnosti, o banovinskih samoupravah, o zastavah ter druge uredbe. Delo splošne državne statistike se je nanašalo na definitivno ureditev statističnega gradiva ter bo tudi to leto izšel »Statistični godiš-njakc tudi že za leto 1936. Tudi letos zahteva kr. vlada v § 90 finančnega zakona pooblastilo za izdajo tako imenovanih političnih zakonov.« Volilni zakon tn zakon o društvih Najznamenitejši je brez dvoma zakon o volitvah narodnih poslancev, ker je brez dvoma najvažnejši inštrument sodelovanja vsake vlade v narodnem pogledu zakonodaje in vodstva kontrole nad državno upravo. Z vseh strani nas sprašujejo, kdaj mislimo izdati politične zakone, predvsem zakon o volitvah poslancev. Dovolite mi, da vam dam na to vprašanje jasen odgovor: Zakon o volitvah narodnih poslancev bomo izdali tedaj, kadar bomo mislili, da je potreben, da ne bo ležal izdelan na mizi, temveč bomo tedaj, kadar ga bomo izdali, lahko šli z njim tudi na volitve. Zato mislim, gospodje senatorji, da poklanjate kr. vladi toliko zaupanja, da Ji prepustite, da ona skupaj z merodajnimi činitelji odloči, kdaj bo treba iti na volitve. Kar se pa tiče drugih političnih zakonov, zakona o društvih, shodih in posvetih, je ta zakon v ožji zvezi z volilnim zakonom, ker se ne zahtevajo prvenstveno spremembe odredb, ki govorijo o shodih in posvetih, temveč o društvih, to se pravi, o ustanavljanju političnih strank, kar je po sedanjih zakonih težko in komplicirano. Jasno je, da bo tudi ta zakon kot organski del izrazito političnih zakonov iidan skupaj z zakonom o volitvah poslancev. S tem je pa tudi določen že čas, kdaj bodo ti zakoni izdani. Tiskovni zakon Vprašanje novega tiskovnega zakona smatra vlada za pereče. Pri sedanjem tiskovnem zakonu so posebno hude določbe o kolektivni odgovornosti (pisec, urednik, izdajatelj in razširjevalec), dalje določilo o zaplembi lista, ki jo izvršijo državni tožilec, odnosno krajevne oblasti in proti katerim ni pravnega leka, dalje določbe o ustavitvi po trikratni zaplembi v enem mesecu, dalje nejasnost gotovih določb, predvsem onih v členu 19, točka 6 in 8. ki dajejo široke možnosti za zaplembo. 2e v narodni skupščini sem poudarjal, da se je vlada odločila, da izda nov tiskovni zakon, s katerim bo omogočeno, da izda premišljeno in popolno tiskovno svobodo v mejah ustave in obstoječih zakonov. Namesto dosedanjih strogih, nepopolnih in nejasnih določb, ki ovirajo tisk in dajejo široke mož-■ nosti za zlorabe, se bodo vnesle v novi tiskovni za-'iton nove liberalne, jasne in precizne določbe, 6 katerimi se bo omogočila popolna svoboda izpovedovanja misli ter zagotovila načelna kritika v Vseh smereh javnega življenja, toda s popolno in direktno zakonsko odgovornostjo. Čisto naravno je, da morajo z omogočenjem popolne tiskovne svobode priti tudi vee potrebne sankcije za varstvo državnih in nacionalnih interesov. S tem bodo v novem zakonu dane neomejene možnosti za načelno kritiko vsega javnega življenja. Novi tiskovni zakon z ozirom na sedanje razmere ne bo smel biti brez potrebnih določb, da se država zavaruje pred raznimi razrušilnimi delovanji, predvsem komunističnimi in anarhističnimi, ki se danes izvajajo po podtalnem protizakonitem tisku. Z ene strani popolna svoboda tiska, z druge strani pa vse potrebne sankcije za varstvo državnih interesov, to bo osnovno načelo novega zakona. Jasnost notranje politike Več govornikov je tako v finančnem odboru, kakor tudi v plenumu v svojih govorih zlasti poudarjalo, da vlada ne dovoli nikakega upogleda v smernice svoje notranje politike. Mislim, da so gospodje v zablodi. Večkrat je vlada že govorila v tem domu o smernicah notranje politike. Na dan 4. julija 1935 se Je sedanja vlada predstavila senatu ter je podal gospod predsednik vlade deklaracijo, v kateri 60 podane vse smernice vladne zunanje in notranje politike in to: O državnem in narodnem edinstvu, o enakopravnosti in enakosti vseh državljanov, o gospodarski in finančni politiki, ter je predvsem poudaril, da je veliki kralj zapustil oporoko, da čuvamo Jugoslavijo, da jo čuva ves jugoslovanski narod, ne pa samo mala skupinica politikov. Gospod predsednik je tedaj še poudaril, da 6e more ta cilj najlepše doseči tako, če gremo po poti pomiritve političnih poostritev, po poti zbiranja in koncentriranja vseh konstruktivnih narodnih sil. Dne 27. julija 1935 je g. predsednik vlade govoril tudi v senatu o načelih vladne notranje in zunanje politike ob priliki debate o dvanajstinah. Na sestanku senata 19. marca 1938 je g. predsednik vlade odgovoril na interpelacije opozicije v senatu o splošni politiki kr. vlade, in sicer ne o zunanji, temveč samo o notranji politiki. On je tedaj v svojem govoru, ki je trajal nad eno uro, prikazal vse Zapustili smo Belgrad in vlak je zapeljal med zelene griče Šumadije, ki mnogo sličijo naši Dolenjski. Po šti ritimi vožnji smo dospeli v Kragujevac — srce Šumadije. Ogromna množica ljudi: vojaštvo z muziko, gasilci, zastopniki civilnih oblasti in organizacij, šolski otroci itd. Pozdrav in dobrodošlico je spregovoril predsednik mestne občine g. Kamenko Božič, nakar je zbor šolske mladine dvoglasno zapel »Hej Slovani« in »Po jezeru« — lepo in prisrčno kot je možno le iz nedolžnih otroških ust. V tmenu zbora se je zahvalil tov. Supančič. Zbor se je poklonil ob spomeniku zmage, nato so vsi pevci odšli na svoja privatna stanovanja. Ob šesti uri je predsednik mesta povabil vse pevce na večerjo v hotel »Jadran«, kjer se je vršil tudi »koncert v hotelski dvorani. Vstopnice so bile že teden dni razprodane. 2e ob osmih je bila dvorana nabito polna, čeprav je bil koncert napovedan za uro pozneje. Prvi akordi slovenske pesmi so osvojili poslušalce, da pozneje ni bilo smernice notranje politike svoje vlade. Govoril je o tem, kdaj se bodo izdali politični zakoni, govoril o plemenskih zastavah o ustanavljanju političnih strank o narodnem in državnem edinstvu, o gospodarski depresiji in njenem zdravljenju, v kratkem povedano: o vseh aktualnih vprašanjih. Pa tudi jaz sem v narodni akupščinl, kot tudi v eenatu lani, in »icer na sestanku 25. maja ter v letošnji proračunski debati v narodni skupščini obširno govoril o notranji politiki ter njenih smernicah. Svoje stališče kraljevska vlada o vseh onih vprašanjih, o katerih je govorila v naprej omenjenih slučajih ni spremenila ter jih tudi ne namerava spremeniti in zato prosi gospode senatorje, da se zadovoljijo z že danimi izjavami in smernicami. Bolj kot naša opozicija v senatu in narodni skupščini, cenijo naši bližnji in oddaljenejši sosedi napredujoče normaliziranje naših notranjih razmer in popolnejši red in mir v vseh krajih naše domovine, ker vsi danes ugotavljamo v zunanjii politiki dejstvo, »da ne iSčeino mi, temveč da nas iščejo«. Iz opozicije se je mnogo govorilo tudi o odnosu do Hrvatov ter se je večina govornikov pritoževala radi tega, zakaj vlada o tem vprašanju ne da nobenega odgovora. Ta očitek ni docela točen, ker je več govornikov z desnice o tem vprašanju govorilo ter nanj tudi odgovarjalo. Mislim, da je tudi pri tej priliki potrebno uporabiti načelo o razdelitvi dela. Opozicija ima pravico in dolžnost govoriti, kr. vlada in senatorji, ki jo podpirajo, pa imajo pravico in dolžnost, da po svoji najboljši vesti delajo tudi na zboljšanju odnosov s Hrvati tako, kakor bo najboljše za kralja in domovino. Po naših delih In našem delu nas boste sodili. Končno naproša minister dr. Korošec senat, naj sprejme njegov proračun. Izvajanja dr. Korošca so senatorji, ki so člani Delovnega kluba, sprejeli z burnim odobravanjem. Ko je minister dr. Korošec zapustil govorniški oder, je stopil k njemu predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič ter mu čestital. Po ekspozeju notranjega ministra o proračunu tega ministrstva je govoril senator Popovič Milan (JNS). V svojih dolgoveznih izvajanjih je seveda moral malo napadati notranjo politiko sedanje vlade. Govoril je o razmerah v savski banovini ter je trdil, da je vlada dopustila, da se na dan 1. decembra in za časa zasedanja banskega sveta v Zagrebu ni izobesila državna zastava. Senatorju Popoviču je takoj odgovoril dr. Korošec ter poudaril, da to ni točno, kar je dejal senator Popovič, namreč, da ne bi bile izobešene državne zastave na dan 1. decembra in ob zasedanju banskega sveta v Zagrebu. Z ozirom na trditve senatorja Popoviča, da so za časa sedanje vlade komunisti okrepili svojo delavnost ter da so imeli tudi nekaj uspehov, je dr. Korošec izjavil, da so komunisti v smislu navodil, ki jih imajo od svoje centrale, uspeli da stopijo v akcijo, samo enkrat, vse druge poskuse pa so preprečile z pravočasno intervencijo državne oblasti. Prodiranje komunizma v Sokola Naslednji govornik je k proračunski razpravi o notranjem ministrstvu nastopil senator Bujič. Kritiziral je znani razpis notranjega ministrstva glede Sokola ter pravi, da je to navodilo okrajnim načelnikom bilo dostavljeno zato, da prekontroll-rajo penetracijo komunizma v sokolske organizacije, in da je razburilo in užalilo vse sokolstvo. Govornik smatra tako postopanje kot udar na Sokola, ki stoji pod visoko zaščito. Ob takšnih izvajanjih senatorja BujlČa je zopet vstal notranji minister dr. Korošec ter kratko odgovoril: »Gospod senator Bujič je dobil že od mene privatno obvestilo, kako je s to stvarjo ter Je bilo popolnoma nepotrebno, da z nova začenja to vprašanje.« 9 Ljubljana, 23. marca. Letos se nam obeta izredno živahna gradbena sezona, ki bo obsegala zlasti mestni center. Poročali smo že, da bo letos začel zidati svoj hotel g. Koritnik in da bomo mesto sedanjega »Slona« v dveh letih Imeli v Ljubljani najmodernejši hotel v državi. Naši javnosti je tudi že znano, da bi morala začeti letos zidati tudi tvrdka Bata, ki je kupila hiše na oglu Šelenburgove In Aleksandrove ceste. Na ta način bi torej center mesta bil letos v znamenju zidanja: na enem oglu bi zidali hotel »Slon«, na drugem pa palačo Bate. Kakor pa vse kaže, bo Ljubljana za Batino palačo vsaj zaenkrat še prikrajšana. Kavcija 300.000 Din Ko je tvrdka Bata kupila blok, kjer naj bi postavila svojo novo palačo, je občina odobrila pogodbo le pod pogojem, da bo tvrdka palačo res tudi zidala in da bo pri tem upoštevala regulacijski načrt mesta Ljubljane. Občina si je to svojo zahtevo tudi primerno zavarovala: Tvrdka Bata se jc morala pod plačilom globe po 300.000 Din zavezati, da bo letos — menda mesca maja — začela zidati novo palačo. Javnost je potemtakem bila prepričana, da jc vse v najlepšem redu in da bo Bata začela maja konca veselega vzklikanja in ploskanja. Marsikatero pesem je bilo treba ponoviti, da bi bilo zadoščeno slovenske pesmi željnim poslušalcem. Posebno jim je ugajal venček slovenskih narodnih pesmi za ženski zbor in »Potrkan ples«, s katerim je zaključil zbor svoj koncert. Slovenska pesem je vsem segla globoko v dušo in jim zapustila nepozabne spomine ter utrdila vez neomajnega bratstva med Slovenci in brati Srbi. Težko je bilo slovo od prijaznih Kragujevča-nov, toda moramo dalje v Niš. Vlak se že pomika. Iz daljave še vidimo ljudi kot črne pike, ki z belimi ruticami mahajo v pozdrav in zopetno svidenje. Prav danes piše tudi glasbeni kritik g. Cir-loje Milojevič o zboru tole: »U. P. Z. se je v Bel-gradu s svojim koncertom dostojno oddolžil svojemu patronu Emilu Adamiču. To je zbor diskretnega komornega zvoka, v katerem grupa basov razpolaga z najizrazitejšimi zvočnimi kvalitetami, i Celina je zVočno homogena in dinamično izborna.«' Pri teh besedah se je dr. Korošec obrnil proti JNS-arskim senatorjem ter nadaljeval: »V svojih vrstah imate strokovnjaka za komunistična vprašanja g. Popoviča, ki vam je priznal, da imajo komunisti nalogo, da se vrinejo v vse nacionalne, politične in kulturne organizacije. Prav tako imajo nalogo, da se vrinejo v Sokola. Notranje ministrstvo je bilo obveščeno, da se jim je to posrečilo vedno, kadar notranje ministrstvo kot nadzorna oblast, ki se nahaja na terenu, dobi kakšno tako dostavo in da je to ministrstvo izdalo podrejenim oblastem nalog, da to dostavo prouče in prekontrolirajo. Tako se je zgodilo tudi v tem primeru ter je bilo v razpisu naročeno podrejenim oblastem, da to dostavo prouče in ugotove, koliko je resnice na prijavi, ki jo je ministrstvo dobilo.« Radi osebnega pojasnila je nato dobil še besedo senator Bujič, za njim pa senator dr. Krainer, ki je kritiziral delo notranjega ministrstva glede dravske banovine. Za časa njegovega govora sta njegove neutemeljene trditve sproti pobijala z medklici poročevalec večine finančnega odbora senator Smodej in minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec. Kramer - paia fe govoril Dr. Kramer je v svojem govoru nekako obžaloval, da ministri ne dajejo kakih novih izjav, . temveč samo, da citirajo izjave svojih tovarišev, ki ! so stare. Tu je zopet vstal dr. Korošec, stopil pred 1 svojo klop in vpadel govorniku v besedo: »Najbolje je, da si daste napraviti gramofonske plošče I« Pri tem se je oglasil še predsednik vlade Stojadinovič: »To pomeni, da se držimo svojega programa, da smo dosledni.« Dr. Kramer je za tem govoril tudi o zakonu o volitvah narodnih poslancev. Pokritiziral je delo vlade, zakaj še ni izdala tega zakona. Dr. Korošec: »Saj se vas ta zakon nič ne tiče.« Dr. Kramer je prešel za tem na politiko v Sloveniji, ki je po njegovem mnenju corpus sepa-ratum dr. Korošca ali pašaluk bana dr. Natlačena, ki da tam nemoteno pašuje. Koga Ifubi mesar PuceMT V besedo vpade Pucelj, ki se sprehaja pred govorniškim odrom: »O, ni tu samo Natlačen, so tu še Gabrovšek, Tomazin in ostali.« Kramer govori nato o premestitvah uradnikov tet pravi, da so bile te premestitve nezaslišane in da so napravile pravo zmešnjavo.« Senator Smodej: »Kakšne zmešnjave, napravil se je redi« Pucelj: »Kakšen red? To je krivica!« Smodej: »Kakšna krivica? To je samo popravljanje krivic, ki 6te jih vi zagrešili, a še polovico teh krivic ni popravljenih, ker ste jih toliko napravili!« Ko je bil ta dvoboj med senatorji končan, je dr. Kramer nadaljeval s svojim govorom ter je dejal, da je obžalovanja vredno, da se politika zlorablja tudi pri socialnih zadevah. Trdil je, da so bili odpuščeni is bednostnega fonda ljudje tik pred božičnimi prazniki. Dr. Korošec: »To ni res. Odpuščeni so bili 1. aprila zaradi pomanjkanja kredita.« Dr. Kramer: »Doma imam imena onih, ki so bili odpuščeni pred božičem.« Dr. Korošec: »To so »fovš« imena. To je la-rifari.« Dr. Kramer je za tem govoril o napadih In o gonji »Slovenca« proti JNS-arskim županom. Svoje ; izvajanje je začel s temle stavkom: »Ta »Slove-i nec«, ki je organ ministra dr. Korošca...« — Dr. Korošec vpade v besedo: »To ni res. Kakšen moj \ organ?« Kramer: »Pardon, organ vaših prijateljev.« • Dr. Korošec: »To je druga stvar.« zidati. Kakor pa vse kaže, je dobila stvar zanimiv preokret. Nekako pred dvema mescema 6ta 8e mudila v Ljubljani dva Batina inženerja iz Borova. Ogledala sta si položaj prostora, kjer naj bi stala nova palača. Na pristojnih mestih — menda na magistratu — sta se zanimala tudi za načrte bodočega »Slona«, da bi nova Batina palača bila nekako v skladu z okolico, torej tudi z novim »Slonom«. Ko sta inženerja odšla, sta še prej izjavila, da bo takoj po njunem prihodu v Borovo razpisan za načrte nove palače javen natečaj. Inženerja sta odšla pred dvema mescema — a natečaj še vedno ni razpisani Kavcija zapade Pristojni ne dajejo v zadevi začasno še nobenih pojasnil. Kljub temu pa smo izvedeli, da z zidanjem Batine palače vsaj za letos še ne bo nič. Po naših informacijah se je namreč tvrdka odločila, da gradnjo nove palače zaenkrat odloži. Posledica tega je, da bo morala tvrdka v smislu svoje obveze napram občini plačati penale v znesku 300.000 Din. Zdi se, da direktorja Batinih podjetij v Borovem in ljubljanske filijale s tem računata. Kaj je napotilo tvrdko, da raje plača 300.000 Din, kakor da zida novo palačo, nam ni znano. Gotovo pa morajo biti vzroki dovolj prepričevalni, ker znesek 300.000 Din v današnjih I razmerah vendarle ni malenkost, dasl za Batino podjetje res ne predstavlja posebno visoke postavke. Ali bo ob£*na s 300.000 Din zadovoljna ? Veliko vprašanje je seveda, če bo občina zadovoljna, da plača tvrdka Bata 300.000 Din in da ji potem ni treba zidati. Nismo sicer dobili od merodajnih krogov na občini nobenih tozadevnih pojasnil, vendar se nam zdi malo verjetno, da bi se občina s takim načinom ureditve Batinega gradbenega problema zadovoljila. Mnenje, da bo tvrdko Bato plačilo zneska po 300.000 .Din rešilo obveze do graditve, bo najbrž zgrešeno. Občina je vstavila penale po 300.000 Din gotovo samo kot nekako garancijo, da bo tvrdka Bata res zidala. S tem pa, da plača Bata penale 300.000 Din še občini gotovo ni odvzeta pravica, da skuša prisiliti tvrdko Bata k zidavi eventuelno tudi civilno-prav-nim potom. Vsekakor je to problem, ki bo gotovo še predmet obravnav na pristojnih mestih. Ljubljančane zanima problem v toliko, v kolikor bi radi vedeli ali bo stala sredi mesta poleg sedanje palače Ljublj. kreditne banke in poleg bodočega >Slona« še moderna palača tvrdke Bata, štev. 66. Dr. Kramer: »Ta organ prijateljev dr. Korošca in Katoliške akciie...« — Dr. Korošec: >To zopet ni res, vi ste slabo informirani.« V nadaljnjih izvajanjih je dr. Kramer govoril, da je »Slovenec« z nepopisno gonjo oblatil naše S udi, da bi jih politično onemogočil. Tu se je r. Kramer skušal malo spustiti na teren, na katerem je doma senator Pucelj, namreč na pisanje »Slovenca« iz leta 1914. Senator Smodej je njegova Izvajanja zavrnil z medklicom: »To je pa res interesantno. Kako je pa potem mogoče, da je bilo največ naših ljudi zaprtih.« Kramer, cenzura, tiranija in »svoboda" Senator Kramer je govoril še o tiskovni svobodi ter se pritoževal nad cenzuro. Smodej vpade: »Bolje je, da o tem ne govorite. Za časa vašega ministrovanja »Slovenec« ni smel zapisati niti imena dr. Korošca. Nedolžne ljudi ste pošiljali na Hvar, v Fočo, v Bilečo itd.« Dr. Kramer ironično: »Bili smo diktatura, vi pa ste demokracija.« Smodej odločno: »Kakšna diktatura, vi ste bili tirani. Diktatura je bila ob 6. januarju, pozneje pa tiranija.« Ker e senator Kramer že prekoračil čas, ki mu je bil odmerjen za govor, ga je predsedujoči senator dr. Ploj pozval, naj zaključi. Za Kramerjem je nastopil poslanec delovnega kluba Djuro Kotur, ki je v svojih vehementnih izvajanjih zavračal kritike opozicionalnih senatorjev, predvsem pa ugovore senatorja Kramerja. Kotur je obširno govoril o zaslugah dr. Korošca za sedanjo državo ter o njegovem nacionalnem delu. Najodločnejše pa je obsodil ton, s katerim so nekateri slovenski senatorji pri zadnjih razpravah govorili. Tu je mislil na Puclja. Sledila so dolgotrajna pritrjevanja in ploskanje s strani senatorjev delovnega kluba. Radi osebnih pojasnil je nastopil zopet dr. Kramer ter odšel proti govorniškemu odru. V tem trenutku je bruhnil iz sebe Banjanin zopet svoj gnev: »Kai boš odgovarjal?« Dr. Kramer kot poslušen generalni tajnik JNS je seveda takoj na mestu ubogal, kar mu je svetoval senator Banjanin kot podpredsednik JNS ter je dejal: »Imate prav, resigniram na besedo.« Delovni klub je bruhnil v splošen smeh. Dr. Korošec je pa obrnjen proti senatorju Banjaninii vzkliknil ironično:? »To je pa reg svoboda.« Proračun notranjega ministrstva je bil po tej živahni razpravi sprejet, za njim pa tudi proračun za finančno ministrstvo. Danes se v senatu proračunska razprava nadaljuje in je kot prva točka dnevnega reda razprava prorčuna za vojno ministrstvo. Filmi »V vrtincu ene noči« (Union). Vsak francoski film, kar smo jih doslej videli v Ljubljani, ni pomenil samo zareze v enoličnem in večinoma praznem programu, ki so ga polnili nemški filmi vseh odtenkov, temveč tudi nova doživetja. Sila in prepričljiva vrednota francoskih filmov je pokazala, da se dajo v film vnesti vse tiste prvine, ki ločijo Ufo od vrednote in opravičujejo pričakovanja, i jih ljubitelji dobrega iilma polagajo VMti Prav tako veliko doživetje je film, ki ga vrti kSPUndon. Obdeluje se program, ki ga je vsa filmska produkcija doslej prikazovala z bulvarne in senzacionalne strani, podprla dramatičnost s samomori^SŠtpi in bučnostjo »modernega« življenja. Preprost*'/snov: Zena bogate odvetnika gre na počitnice. Nehote se zaplete v rahel odnoe do vsiljivega moškega. S tem pa je v njej nastal prvi spopad vesti. Veže jo zvestobado moža in do dveh (ne enega!) otrok. Toda prva zabloda jo je potegnila v nadaljnje. Mož : kot kriminalist zasluti to njeno bolest in jo zasle-| duje ter prej preizkuša, kalcor pa preganja. Dejanje se ob tem zapleta, žena išče poti iz zagate, ko pa se izogiba eni stranpoti, zaide v drugo. Vseskozi pa jo preganja vest in hotenje, da spet sprosti obteženo vest. Mož pa spremlja vso njeno notranjo borbo, češ grešnik trpi več zaradi strahu, preden se njegov greh odkrije, kakor pa potem, ko mu izrekajo sodbo zaradi tega. Preizkušnja je ženo pokazala kot močno. Zaključek: Sreča se je spet naselila v hišo. Množica konfliktov prepleta dejanje. Ne narejenih, temveč resničnih, naravnih, človek je tako prikazan, kakor je v življenju. Igra pa se ni ustavila le pri zunanjih efektih, temveč je segla v globino in dušo, ker znajo vsi igralci izražati preprosto in pretehtano. Kar se odigrava v ljudeh, je prikazano z odgovarjajočo kretnjo in mimiko. Močno, silno. V filmu igrajo igralci, ne pa režiser ali grmada tehničnih rekvizitov. Je pa film tudi napet. Le senzacij ni, ki bi ne bile v skladu s fino psihološko igro. »V vrtincu ene noči«, čeprav naslov vsebini ne odgovarja, spada med največja dela filmske produkcije. Uboj v Moravcih Ptuj, 22. marca. Na praznik sv. Jožefa je postal žrtev starega sovraštva 33-letni dninar Trstenjak Franc iz Morave. Njegov svak Kukovec Franc ga je pričakoval na domačem vrtu in ga zabodel z nožem v trebuh, da mu je prerezal črevesje na 4 mestih. Kukovec je nato potegnil in pustil svojo žrtev v mlaki krvi, kjer so ga nekaj ur potem našli domači in ga takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je v velikih bolečinah izdihnil. Trstenjak se je pred 1 in pol letom priženil v domači vasi k neki vdovi, kjer se j« tudi s svojo ženo takoj naselil. Na njegov dom se je priženil Kukovec Franc iz Morave, ki je vzel za ženo Trstenjakovo sestro. Že od poroke Kukovca se nista več mogla s svakom dobro razumeti in »o sledili prepiri, kadar sta le prišla skupaj. Tudi svojo_ taščo Kukovec ni mogel trpeti in je večkrat z njo ravnal surovo. Tudi na praznik sv. Jožefa se je Kukovec začel znašati nad svojo taščo in jo hotel pretepati. Njegova žena, ki je bila v strahu za mater, je stekla na pomoč k svojemu bratu, ki je tudi takoj prišel in se mu je res posrečilo delno pomiriti svaka. Ni pa imel pri tem najmanj suma, da se bo slednji tako maščeval nad njim. Novi ponesrečenci v bolnišnici Ljubljana, 23. marca. Kleparski pomočnik Janez Sever, star 22 let, stanujoč na Viču, cest-« na Brdo 13. Tam nekje v Zgornji Šiški ga je neznanec napadel z nožem ter mu zadal precej močno rano v hrbtu. Rihtarič Ivan, gostilničar iz Žirovnice. Pri padcu si je zlomil nogo. Otolani Ivan iz Podstranja, komaj sedemletni posestnikov sin. Plezal je na kozolec. Naenkrat mu je zmanjkalo podlage in je padel precej glo-boko na tla, kjer je obležal z zlomljeno nogo. UPZ fEmil Adamič' v Kragujevcu .Kragujevac, 21. marca. Zidanje „Batine" palače se spremin|a v spor med Bato In mestno obilno Kulturni koledar Jakob Gomilšek 23. marca 1906 je umrl v Trstu pisatelj in pesnik Gomilšek Jakob. Rodil se je 1. maja 1843 v Bišu pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Mariboru in Gradcu. — V začetku je pisal nemške pesmi. — V Mariboru na gimnaziji pa se je navdušil za slovenščino in je začel pisati tudi slovenske pesmi. — Pesmi je pošiljal v Ljud. Tomšiča dijaški list »Torbica jugo-slavjanske vladine«, v »Novice« in »Slovenski Glasnik«. Njegova najbolj znana pesem je »Slovenec sem«, ki je z Ipavčevim napevom skoraj ponarodela Pridno je nabiral narodno blago. Napisal je poleg različnih zgodovinskih življenjepisnih spisov tudi zgodovinsko pripovedko Devica oglejska in potopis Potovanje v Rim, ki ga je Mohorjeva družba izdala v posebni knjigi 1. 1878. — Bil je tudi dopisnik raznih slovenskih in nemških — Slovencem prijaznih — listov. Koncert Ljublj. filharmonije TEI. 22-21 UNION Veliko filmsko delo po romanu plBatella Stefana Zwelga V vrtincu eneaa veCera ▼ glavni vlogi uaby Monsy, Charles Vanei Re£l)a: V. Tour)ansny TEI., 27*30 SLOGA Dunalskl velefllm Morija BašKIrCeva v Klavni Vlogi Lil) Usrvas, bana Jara), BiBke Bzanan. TEI. 21'24 MATICA r.6lH .noin' Veliki Spljonaim tlim la lunaakih bojev za tasa ruBko-laponBue volne PORT ARTUR Adolt WohlbrUck — Rene Deltgen = slkeatotcMC '66-. 16.,19." I* ■ * h i oluinn; Programi Radio Ljubljana Torek, 23. marca: 11 Šolska ura: Na Holandskem v deželi vrtov in mlinov na veter — vtisi s potovanja (ga. Milena Vrčon) — 12 Cvetke in pomlad (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Glasbene suite (ploSče) — 14 Vreme, borga — 18 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Prepoved, grška omike po Arabcih (g. Fr. Terseglav) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Umetna obrt v Jugoslaviji (V. Tkalčič, Zagreb) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 IV. skladateljska ura: dr. Gojmlr Krek. Sodelujejo: ga. Pavla Lovšetova. g. prof. M. Lipovšek, zbor »Sloge« in predavatelj g. dr. Dolinar — 21.15 Narodne pesmi (plošče) — 21.30 Koncert Radijskega orkestra — 22 Cas. vreme, poročila spored —t 22.15 Pesmi iz severa ln juga (Radijski orkester). Inkasant tvrdke z glasbili je zopet prišel po obrok za kupljeni glasovir. Večkrat je že prišel, a vsakokrat zaman. To pot pa mu jih je g. Balja povedal; »Poslušajte, jaz plačujem obroke za po-hištvo, radio aparat, šivalni stroj, klavir in otroški voziček. Vsak mesec napišem na listke imena dobaviteljev, vržem v klobuk, premešam in katerega ime najprej izvlečem, ta dobi tisti mesec obrok plačan. Ce boste tako nasilni, imena vaše tvrdke ne bom več primešaval.« Tudi na znamkah je pisana zgodovina Zaradi iztrebljanja gozdov ▼ Severni Ameriki se je sprostila moč peščenih viharjev, ki so zapustili za seboj strašno opustošenje. te vrste znamk ni prav mnogo in se jih je kmalu po njihovem izdanju že tudi precej izgubilo. Le tistim, ki z vso vestnostjo in razumevanjem zasledujejo vse dogodke v znamkarskem svetu, niso »ušle«, seveda Če se jim je posrečilo, da so jih dobili v roke. Nemalo veselje pa je zbiralcem znamk napravil tudi tiskarski škrat. Dostikrat 6C namreč zgodi, da ta škrat uganja tudi po znamkah svoje norčavosti. Na neki nemški znamki je bilo n. pr. napisano namesto: DEUTSCHES REICH — DFU-TSCHES REICH. Včasih se pri takšnih malenkostnih napakah res ne da ugotoviti, ali so nastale slučajno ali pa namenoma. Toda v tem primeru ta dvom skoraj ni upravičljiv, kajti črki E in F sta res toliko podobni, da nihče ne more pripisovati stavcu krivde, če jih v naglici zamenja. Pa naj bo že to nameravana napaka, ali kaj drugega, jasno je le, da so znamke, ki nosijo ta površni napis, da-bile večjo vrednost že zato ker so vendar nekoliko drugačne od drugih tovrstnih, ki nosijo pravilen napis. Pri zbiranju znamk so tudi malenkosti zelo važne in mora zbiralec te robe imeti dostikrat zares bistro oko. Dostikrat se zgodi tudi to, da je barva istovrstnih znamk za malenkost različna, kar je vsekakor vzrok neenako mešanje barvil, ki jih uporabljajo pri tiskarskih strojih. Malo bolj bleda ali močna barva te ali one znamke že obogati zbiralčevo zbirko za novo redkost. Zato je tudi razumljivo, da se zbiralci znamk, ki stikajo neprestano za novimi posebnostmi, zelo vesele nad tiskarskim škratom in nad netočnimi barvami, v katerih so natiskane znamke. Zaradi znamk so glasovali za Panamo Pisemske znamke pa niso samo dokument tega ali onega dogodka iz bližnje ali daljnje zgodovine, pač pa so dostikrat tudi same povzročile, da so se nekateri dogodki razvijali v gotovo smer. To dokazuje n. pr. dejstvo, zakaj so gradili med Atlantskim in Tihim oceanom skozi Srednjo Ameriko ravno Panamski prekop in niso prerezali srednjeameriške celine morda raje kje drugod. Takrat so imeli dva načrta: po prvem, francoskem, naj bi potekal prekop skozi Panamo, drugi pa so smatrali, da bo nudil prekop mnogo več ugodnosti, če bo potekal skozi Nikaraguo. Ker so za graditev prekopa dale severoameriške države večje posojilo, so pač imele vsaj nekaj besede tudi pri tem, kje naj bo ta prekop. Oni, ki so se zavzemali za to, da bi ležal prekop pri Panami, eo nastopili z vsemi mogočimi ugotovitvami, s katerimi 80 skušali »Nikaraguance« prepričati, da ni pametno, če se prekop gradi skozi Nikaraguo. Dejali so med drugim tudi to, da je ta dežela zelo nevarna, kajti tam da bi zaradi ognjeniških tal prav lahko prišlo do tega, da bi bil prekop ogrožen, če ne naravnost prekinjen. Kot nalašč m v potrdilo temu svarilu je takrat začel bruhati ognjenik Momotombo. Nekemu francoskemu inženerju, ki je bil tedaj zaposlen pri graditvi prekopa, se je posrečilo, da so v Nika-ragui izdali znamke, na katerih je bil naslikan ognjenik Momotombo, ko bruha. On je tudi kupil 96 teh znamk in je poklal vsakemu ftiperiškeniu senatorju po eno. Senat Združenih severoamerišklh držav je bil zaradi tega prepričan, da je Nikaragua neprikladna, da bi skozi njo gradili prekop ter ilo zaradi tega tudi vai senatorji brez izjeme glasovali za »Panamo«. Nevarnost pred voino Da znamke niso tako nedolžna reč, kakor bi kdo mislil, zato ne govori samo omenenjeni primer Inserati, ki jih prinašajo razni časopisi, niso samo v današnjih dm>h toliko zanimivi in vsestranski, pač pa že skoraj od vsega začetka, ko so prvič dobili prostora v listih. Med take inserate 6pada brez dvoma tudi oni, ki ga je angle-ški časopis »Times« objavil že leta 1841. Ta je sicer kratek, pa je vendar, vsaj za tedanjo dobo, nekaj posebnega. Glasi se takole: Mlada dama, ki želi svojo sobo okrasiti s pisemskimi znamkami, orosi razumevanja in podpore za ta svoj načrt.« Prvi znamkarji Že leto pozneje, ko je bila prva znamka nalepljena na pismo, je ustanovila ta v svojo smer originalna Angležinja neko društvo za zbiranje znamk in s tem postavila temelj za ves tovrstni posel, ki je danes razširjen po vsem svetu. Vendar pa se njen poizkus še ne more smatrati za preveč resen. Prvi mož, ki se je začel resno baviti z zbiranjem znamk in ki bi ga upravičeno smeli imenovati filatelista v onem pomenu, kakor ga rabimo danes, je bil uradnik nekega angleškega muzeja, dr. Gray. Ta je začel zbirati znamke že kmalu po letu 1850. Malo pozneje, leta 1861. je izžel prvi katalog znamk in sicer v Strassburgu. Prav za prav ni bil nič kaj obsežen in bi ga mogli prej Imenovati mali zvezčič. Obsegal je v vsem le deset strani. Vendar pa so zaradi te, čeprav male zbirke, znamke dobile tržno vrednost. Danes pa se zanimajo za znamke tudi oni, ki jih sicer niso nikoli zbirali in ki niso izdajali ogromnih vsot za to ali ono redko posebnost v tem »znamkarskem« 6vetu. Pisemske znamke so namreč poleg ostalega tudi pomemben dokument kulture in zgodovine posameznih narodov. Veliki, ali vsaj večji zgodovinski dogodki, gibanje prebivalstva, velike katastrofe te ali one vrste itd., vse to je ovekovečeno na slikarijah pisemskih znamk. Iz teh znamk je n. pr. med drugim mogoče prav lepo zasledovati vse važnejše dogodke, ki jih je prinesla svetovna vojna. Predvsem pa je prišlo v navado, da narodi izkažejo svojo hvaležnost odličnim osebnostim kraljem, voditeljem, zaslužnim možem itd. na ta način, da z njihovimi slikami okrase svoje pisemske znamke. Tiskarski škrat podraiu.e znamke Lahko rečemo, da so skoro vse posebnosti tudi pri znamkah le slučajne. Nešteto znamk je uničil požar, tako da so postale brez vsake vrednosti. Bogate zbirke bi se dale napraviti iz onih znamk, ki jih je upepelil požar po raznih poštnih uradih. Veliko škode je povzročila tudi nepazljivost pri samem zbiranju, posebno v prvih letih, ko se je to zbiranje začelo. Mnogo redkosti pa so ustvarili tudi Številni pomembnejši politični dogodki. Ko je n. pr. odstopil angleški kralj Edvard VIII., so bile izdane posebne znamke, ki so za zbiralce vsekakor velika posebnost. To pa predvsem zaradi tega, ker J. Jurca: 25 Beg čez Aziro Lahko si mislite, da sem bil neizmerno vesel, da sem rešen. Tudi onadva sta se veselila z menoj, ker nista pričakovala, da sem še živ. Vpra-Sal sem ju, kaj je s konjema. Povedala sta mi, da sta pribežala za njimi ter da so mislili, da ležim na saneh. Ko so pa privozili v vas, so zapazili, da me ni na saneh. Bili so prepričani, da sem zmrznil in se potem prevrnil v sneg. Drugi dan že pozno zvečer smo priromali do mlina v Marjanovki. Mlin je bil moderno urejen, le bencinski motor se je nekam pokvaril. Ker se je bencin tisti čas tako težko dobil, so Cuhnovi sklenili, da bodo pogon zamenjali s strojem na paro. V Sibiriji je bilo takih mlinov vsaj v tisti okolici bolj malo, zato pa toliko več mlinov na veter. Z veliko vnemo, ker je bil grozen mraz, smo se spravili delat stavbo za stroje, da bi jo čirn-prej dovršili. Meni se je tukaj življenje pri Cuh-novih tako pristudilo, da sem sklenil, prej ko mogoče pobrati šila in kopita. Gonili so nas na delo kot živino in so nam dajali komaj toliko jesti, da nismo bili brez hrane. Zjutraj smo imeli krompirjevo juho, opoldne zelje in zvečer zopet krompirjevo juho. Ako bi si ne kupoval na bližnjem bazarju kruha in masla, bi gotovo zbolel. Slovo od Čubnovih. — Življenje pri Šumajevih. — Zopet trije Slovenci skupaj. Zopet je prišla pomlad in pisalo se je leto 1919. Upanja na vrnitev v domovino ni bilo nobenega. Tako se je zgodilo, da sem se že zopet zatekel ob večerih v gozd. Čutil sem se osamljenega, od vsega sveta pozabljenega m zavrženega. V začetku junija je prišel do mene neki Primorec iz Gorice doma in me je povabil, naj bi Jel z njim delat na postajo Ljubinško. »Imam narediti za eno hišo vsa okna, vrata in sploh vse, kar bo lesenega«. »Pridi v 14 dneh sem z vozom, medtem bom pa jaz poskušal dobiti svoj zaslužek!« Vinc (ime mu je bilo Vincenc), kot sem ga jaz pozneje vedno klical, ie res čez 14 dni prišel z vozom pome. Pobral sem svojo revščino in poklical Aleksandra, ki je bil slučajno doma, naj pride pogledat, kaj sem vzel, ker grem proč od njih. Kako je napravil delete oči, ko je to slišali »Ja, kdo bo pa dovršil vagon?« »Jaz že ne, prijatelj, ker ne maram poginit’ pri vas! Dovolj ste mi spili krvi. zdaj mi je ne boste več!« Gledal je v tla in le tu in tam so mu švignile oči proti meni. Gotovo mu je bilo žal, da mi je pred dnevi, nič hudega sluteč, izplačal zaslužek zadnjega meseca. Vinc mi je pravil med vožnjo, da se pravi pri hiši pri Šumajevih, da je več bratov in da so vsi oženjeni. Ker so precej premožni, bodo zgradili na postaji novo hišo. Eno že imajo tam, bolj majhno, zemljanko. Eno hišo imajo tudi v Ljubinskem selu, kjer živita še stari oče, star preko 100 let, in stara mati, tudi približno toliko stara. Njun sin Karpo jih ima blizu 75 let, od Karpovih treh sinov je pa najstarejši Mihajlo okoli 35 let star. Pri Šumajevih so naju prijazno sprejeli. Mihajlo, ki je vodil gradbo nove hiše, je nama odkazal za okna jelove plohe in ko smo se dogovorili, kaj bova vse naredila in za koliko, sva počasi začela. Hrano je dajal gospodar, ki je bila za petdeset procentov boljša kot pri Čuhnovih. Do naju je prišel po naključju Ivan Lavrenčič, doma iz Vipave. Prosil naju je, naj bi ga vsaj za nekaj časa vzela k sebi, da bi nama pomagal. Midva z Vincem sva ga Šumajevim predstavila kot plotnika s pripombo, da potrebujeva še enega tovariša Gospodar je bil zadovoljen in Ivan je postal plotnik. V resnici je bil pa dijak. Šumajevi so imeli dve vzajemki: eno 12 vrst od Ljubinske postaje proti Ljubinskemu selu, oziroma Omsku, drugo 8 rrst proti Marjanovski. Ker so imeli živino skoraj vso na teh kmetijah, torej tudi naš živež, kakor mleko in meso, so nas spravili na vzajemko pri Marjanovki in smo tam nadaljevali naše delo. £a delavnico nam je služil ambar (skladišče). Življenje tukaj ni bilo slabo. Mleko smo imeli za vsako žejo. Manjkalo tudi ni mesa, ki je bilo vedno sveže: ali od barana ali od mladih prašičev. Poslopje je stalo sredi gozda v samoti, kot nalašč za naša raz-rvana srca. Delali smo kolikor smo sami hoteli; ni kdo nas ni priganjal. Boji med »belimi« in »rdečimi«. — Boljševiška patrulja nas obišče. — Pri Vasiljevih. — Bolezni razsajajo. Novice, da boljševiki prodirajo v Sibirijo, so se vedno bolj množile. Nekega dne smo začuli v daljavi votlo bobnenje topov, ki se je ponavljalo dan za dnem. Ivana je to zelo razburjalo. Povedal je nama, da naju bo zapustil, ker se boji, da bi ga boljševiiki ustrelili. Jaz in Vinc sva poskusila, da ga odvrneva od teh misli, toda Ivan se ni dal prepričati, da bi bilo zaenkrat še najbolje, da ostanemo vsi trije skupaj. Tako ni kazalo drugega, kakor da mu izplačava njegov zaslužek. Preskrbljen s kruhom, ki mu ga je gosnodinja napekla, se je od nas vseh poslovil in se odpeljal v Omsk. Ker glasovi, da prihajajo boljševiki, le niso prenehali, je začelo Šumajeve skrbeti, da bi jim ne odvzeli premoženja. Da bi se že v naprej zavarovali pred tem, so vse bogastvo razdelili na tri dele, nato pa vlekli bilke, kateri del bo kdo dobi.l. Najstarejšemu Mihajlu je pripadla zemljanka, Safronu hiša v Ljubinskem selu s starim očetom in staro materjo kot preužitkarjema in najmlajšemu Vasiliju nova hiša poleg zemljanke z očetom Karpom in materjo kot preužitkarjema. Tudi živino in denar so si razdelili in je od denarja tudi Frosinja nekaj dobila. Protiboljševiška Kolčakova vlada v Omsku je medtem kar naprej vpoklicevala pod orožje, da bi ustavila boljševiški naval. Tudi Vasilij je moral zapustiti svoj dom in oditi na fronto. Toda boljševiki se niso dali več ustaviti. Beli, t. j. Kolčakovci so se neprestano umikali in požigali za seboj vs« količkaj vredne objekte. Tudi železnico v Omsku so rušili in so posebno pazili, da so razdejali na ostajah rezervoarje za vodo. Vzlic stalnemu utni-anju Kolčakove armade so boljševiki šele jeseni prodrli do Marjanovke, od koder ni bilo vefc daleč do postaje Ljubinško. Jaz in Vinc sva sklenila, da tudi pobegneva, toda kam? Na učastek proti Lubinskemu selu! Hitro sva vzela nekaj orodja in jo popihala. Na učast-ku sva začela delati sani. Bil je zadnji večer pred prihodom rdečkarjev. Močno grmenje topov se je čulo čedalje bliže. Na učastku nas je bilo pet ljudi, ki smo radovedno pričakovali, kaj bo. Noi 'je še razmeroma mirno minila, Rano zjutraj sta previdno prisopihala k nam dva Rusa ter pričela povpraševati, če so bili beli kaj tukaj. Ko smo povedali, da je tu vse mirno, je eden splezal na peč, a drugi je prisedel k nam. Kar so se odprla vrata in je vstopilo 5—-7 od nog do glave oboroženih kozakov. Rus, ki je kramljal z nami, se je hitro pomešal med kozake in jih je hitel pozdravljati: »Zdravstvujte, bratci! Zdravstvujte!« in že je izginil: Drugi na peči je pričel jokati. »Kaj delate tukaj, vohuni?.In ti na peči, kaj se cmeriš? Ali se mar smrti bojiš?« je zarjovel kozak. Drugi kozak je zavpil: »Ven z njimi, da jih pobijemo!« Do naju je stopil mlad častnik ter naju je vprašal, kaj sva. »Avstrijca! Tu delava že celo leto! Pravkar imava sani v delu!« Častnik se je obrnil h kozakom: »Glejte, ali si morete misliti boljše življenje, kot ga imata ta dva ujetnika, ki se nis ne brigata, kaj se godi okoli njiju? Kaj jima hočete?« V bližini se je tedaj začulo regljanje strojne puške. Kozaki so vsi hkrati planili ven, zamenjali par svojih napol krepanih konj za naše čile in že izginili v gozdu. Kako se nam je odvalil kamen od srca! Čez nekaj dni, ko ni bilo nobenega streljanja več slišati, sva šla v Vincem pogledat, kaj je na postaji novega, Tildi tukaj so se ljudje že pomirili. »SloveueiU dum« izhaja vsak delavnih oh 12 MaseAna naročnina 12 Din za Inozemstvo 2f Din Prednifttvo Kopitarjeva nlicn fWTTL Telefon 2904 ln 29%. Uprava. (Lopuarjeva k Telefon 2992 Za Jusoalovauako tiskamo t Ljubljani; K Ceč Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože Kosiče k.