EcEzione per fesfero — Inozemska Izdaja __	_
Leto LXXI_štev. 100 a_ V Ljubljani, v torek, 4. maja 1943-XXl p^^pilčn*»^""^ta)portale Prezzo » Cena C 0.80
Naročnina mesečno IS Lir, ca (nožem« »tTo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi, Ljubljana 10.650 za naročnina in 10349 za inserate. Podrainleai Noto mesto.
Izključna pooblaščenca ta nglnSevnnje Italijanskega ln tujega Izvorai Uninne Pubblicita Italiana S. A« Milano.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po prazniku.
9 Uredništvo tn oprava« Kopitarjeva 4, LJubljana, g = Rcdazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = 1	Telefon <001—4005,
Abbunninentl: Mm 18 Lire. Eitero, mete 31 50 Lire. Edi-done doroeaica, an-do 34 Lire. Eitero 65 Lire. C C. P.l Lubiana 10 650 per f* li abbonamenlt, 10.349 per le in-terzlonL
Filiale! Novo meitcši
ConcesMonarla esclnslva per la pnbbflcltS dl provenlenza Italiana ed Astera: Union« Puhblicitft Italiana S. A, Milano.
pokrajine
Čestitke najvišjih predstavnikov Stranke, oblasti in uradov Eksc. Visokemu komisarju — Pomembne besede Eksc. Graziolija, ki je podrobno
erisal razvoj Ljubljanske pokrajine v dveh letih — Zahvala županov
Vojno poročilo št. 1073
Topniško in ogletEniško delovanje v Tunisu
Eno sovražno letalo sestreljeno
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil oli-favl.ia:
V T u 11 i s u delovanje topništva in ogledni-škili oddelkov.
Naši bombniki so uspešno delovali nad zbirališči avtomobilov v nasprotnem zaledju; nemški lovci so v bojih sestrelili rno sovražno letalo.
Ob drugi obletnici ustanovitve in priključitve Ljubljanske pokrajine jc imel Visoki komisar poročilo županom in občinskim komisarjem, krajevnim zastopnikom oblasti, zastopnikom sindakatov in gospodarskih družb in zastopnikom slovenske kulture ter še številnim drugim zastopnikom slovenskega prebivalstva v novi pokrajini. Poleg slovenskih zastopstev so bili navzoči pri poročilu hierarhi. zastopniki oblasti, strokovnjaki in italijanski uradniki. Na odru so |x>lrg Visokega komisarja zavzeli mesta Eksc. Poveljnik Armadnega Zbora gene-
ral Gnmbnra, Zvezni Tajnik Orlandini, škof dr. Gregorij Rozman, divizijski general iu poveljnik mesta Ruggero, ljubljanski župuu general Rupnik iu predsednik kasači jskega sodišča v Ljubljani dr. l.ajovic. Med drugimi zastopniki oblasti so bili generala l.onibrano in maggiorc Permi, pokrajinska zaupnica ženskih fašijev. Zvezni podtajniki z Zveznim direktorjem v celoti, Kvestor, rektor univerze prof. Kos. predsednik Akademije znanosti in umetnosti \ Ljubljani dr. Vidmar, predsednik Zveze delodajalcev dr. Slokar, predsednik Zveze svobodnih poklicev in umetnikov inž. Pirkinajer, predsednik delojemalcev dr. Alujcvič, podpredsednik |Hikrnjiiiskega korporacijskega sveta Mohorič in mnogo drugih zastopnikov, 111 ed njimi skupina časnikarjev z direktorji dnevnikov nu čelu in zastopniki še drugih stanov, ki s svojim delom sodelujejo pri proizvodnji in kulturi pokrajine. Dvorana je bila okrašena z zastavami, z iiktorji in z zelenjem. Vse to je delalo veličasten vtis na tiste, ki so bili navzoči. Vsi so z navdušenjem pozdravili prihod \ isokega komisarja, generalov in zastopnikov Stranke v dvorano. Zupani in civilni komisarji so prišli v velikem številu, potem ko so prišli nekateri iz nujoddaljenejših središč. Brž ko jc Eksc. Grazioli prišel na oder. jc Zvezni Tajnik odredil pozdrav Visokemu komisarju, Visoki komisar pa je odredil pozdrav Kralju in Cesarju, Duccjti in Oboroženim Silam iu temu pozdravu so se vsi navzoči stoje odzvali.
Ilmm Eksc. Fisokega komisarja
JZhscelence, littmeracli, gospodje!
Ob drugi obletnici objave Kr. Dekreta o ustanovitvi ljubljanske pokrajine, ki je prinesla slovenskemu prebivalstvu moinosl širokega življenjskega razmaha ter plodonosno bodočnost, spoštujoč pri tem njegovo kulturo, jezik, navade in običaje ler ob izpopolnjevanju razvoju gospodarske delavnosti te dežele, sem želel zopet zbrati, ob prisotnosti najvišjih vojaških in političnih zastopnikov; obtaslva, vodje in zastopnike vseh ustvarjajočili slojev pokrajine, da podam pregleden in vendar natančen obračun o vsem, kar se je izvršilo, ler da določim, kar je izvršili v bodočnosti.
1'redvsem Vas vabim, da naslovile najvdanejši in nr.jbolj goreči pozdrav N j. Vel. Kralju in Cesarju ler Duceju (navdušeno vzklikanje in dolgotrajno odobravanje) ter ga sc spoštljivo spomnile padlih članov Oborožene sile, Fašistične stranke ter prostovoljnih prolikomunisličnih oddelkov, ki so se junaško žrtvovali pri obrambi civilizacije proli bolj-šcviškemu barbarstvu, ler duhovnikov, županov, uradnikov in nameščencev državnih in občinskih uprav, mož, žena in otrok, ki so jih doslej že na stotine pobili tako imenovani »osvoboditelji slovenskega narodas krutostjo, ki popolnoma odgovarja sovjetskemu običaju. (Spomin žrtev so vsi počastili sloje.)
Imena teh nedolžnih žrtev, ki so se pregrešile samo s lem, da so ljubile svojo rodbino in svojo zemljo, ter da so jo hotele obvarovati pred. nekoristnim, blaznim in nepopravljivim uničevanjem, ki ga je mogla in more zamislili le prenapeta in zlolinska blaznost, bo slovenski narod vklesal v cerkvah in po trgih vsake tudi še lako male vasi, da bo ostala ludi za bodoče generacije neizbrisen spomin in večen dokaz, kaj je značila »komunistična civilizacija* na, slovenski zemlij.
Vam, Ekscelenca Gambara, visoki in hrabri poveljnik slavnih Oboroženih sil, ki so razmeščene v italijanski Sloveniji kol varna posadka dežele za pravično varstvo prebivalstva, naj gre krepak in
občudujoč pozdrav vseli Italijanov, ki imajo visoko čast in ponos, da služijo lil, z vojaškim srcem, fašistični domovini, prav lako pa naslavljam ludi iskren in hvaležen pozdrav v imenu prebivalstva, ki ga zastopajo tu zbrana oblastva in voditelji. (Pozdrav Eksc. Gambari iu Oboroženim silam so vsi navzoči sprejeli z vzklikanjem in ploskanjem.)
Evo, Ekacelence, kameradl, gospodje, pregledno in utemeljeno poročilo o tem, kar je bilo izvršenega.
1. Prehrana
Prehrana prebivalstva je bila, kakor sem pojasnil že lansko lelo, predmet stalnega zanimanja vladne oblasti.
Če je ta problem v glavnem težak, zlasti v vojni, je predvsem v tej deželi takoj izgledal vprav kočljiv, kajti ob naši zasedbi so bile zaloge kar malenkostne, ponekod samo za nekaj dni, krajevna možnost pridobivanja najnujnejših živil pa je bila neznatna.
Fašistična vlada je v tem pogledu takoj plemenito priskočila na pomoč, saj je poslala že prve dni po zasedbi potrebna živila. Jasno je, da bi bil slovenski narod brez te hitre pomoči prepuščen dobesedno gladu.
Zel i m Vam podati točne številke, koliko je bilo poslanega iz Kraljevine v to pokrajino do 30. aprila tega lela:
Mešana moka..... 200.358 stotov
Koruzna moka..... 84.304 „
Moka za testenine . . , 9.1(10 „ Testenine ...... » 29.716 „
Riž......... 78.234 „
Sladkor.......59.UOO „
Milo.............6.550 „
Olje......... 7.355
Slanina........ 2.991 „
Mast........ 508 „
Surovo maslo..... 6.524 „
Sir......... 4.676 „
Kondenzirano mleko . , , 350 „
Krompir....... 34.025 „
Marmelada...... 3.100 „
Italijanski narod je v svoji vzvišeni solidarnosti ter prepojen s čutom tipično rimskega in fašističnega človekoljubja, takoj bralsko delil svoje živilske zaloge s slovenskim prebivalstvom. Pri
prehrani se ni delalo nobene razlike med slovenskimi in italijanskimi državljani.
Vabim še enkrat slovenski narod, da razmišlja dobronamerno o neizpodbitni resnici, ker le orni more postaviti na laž vse, kar trdi in piše komunistična ali druga propaganda o fašistični Italiji.
Razdeljevanje živil trgovcem in potrošnikom
se je stalno izpopolnjevalo ter zadovoljivo napreduje.
Uvrstitev pokrajine v državni načrt za razdeljevanje sadja bo v veliki meri krila njene potrebe.
Težave so se pojavile pri dobavi mesa in mleka iz znanih vam razlogov. — Pristojni organi se slalno trudijo, da bi jih vsaj delno odpravili.
Za napredek gospsdarsha pokrajine
2. Javna dela
Ze lani, pa tudi ob ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega svela sem poročal o načrtu za javna dela, ki je bil sestavljen ob začetku drugega leta obstoja pokra jine ter o tem, koliko je bi lo tozadevno že izvršenega.
Čeprav se ne morem spuščati v posameznosti, želim vendar podati oziroma ponovili vam natančno tozadevne številke.
Doslej izvršena dela, dela v načrtu ali pa v v teku izvajanja, zagotovljena iz sredstev, ki jih je dala na razpolago fašistična vlada, so:
Izvršeno	Se bo izvr.
a)	cestne regulacije..... 19,877.914	20,455.000
b)	vodovodi, javna kopališča, vodne naprave . . . 6,423.000	9,323.000
r) zgradbe (vseučilišče, bolnišnica, moderna umetnostna galerija............4,900.000 19,000.000
d)	javna skupinska zaklonišča za protiletalsko zaščito..........................—	10.000.000
e)	železnico....................51.000.000 41,500.000
Skupno . . . 82,810.913 80,338.000
Tej pomembni številki je treba dodati še javna dela, ki jih je izvršil Visoki komisariat iz naknadnih kreditov Fašistične vlade, in sicer:
izvršenih del itd. za................32,050.000
projektiranih in začetih del za . . .	31.0iHl.000
skupno: izvršenih del za............114,650.000
projektiranih in začetih del za .	111,338.000
Med izvršenimi deli in onimi, ki se bodo izvršila, zaslužijo posebno omembo dela, ki se tičejo glavnega' mesta; dopolnitev in preuredba Splošne bolnišnice, Otroške bolnišnice in Porodnišnice; izpopolnitev včeučiliških poslopij, poleg onih predvidenih Ireli milijonov za poslopje kemičnega oddelka tehnične fakultete; dovršitev javnega kopališča v Koleziji ler zgradbe Moderne umetnostne galerije.
Na podeželju se je posebna pozornost polagala na vodovode, vodne naprave, melioracije in cestne preureditve.
3. Gospodarski položaj
Ze pred enim leloni sem očrlal izjemno gospodarsko stanje pokrajine ob zasedbi.
Pravočasno odrejeni ukrepi in dejansko zanimanje so že takoj preprečili polom, ki se je tedaj zdel neizbežen in so, zaradi miru in jasnosti, ki sta takoj nastopila, omogočili postopno delo za ureditev in vključitev pokrajine v okvir državnega gospodarstva.
V	splošnem je industrijska delavnost ostala krepka, trgovina zadovoljiva, upoštevajoč seveda neizbežne vplive vojnegn stanja; pojačilo se je gozdno gospodarstvo in nekoliko se je izboljšalo poljedelstvo.
Opozoriti je na znatno količino umetnih gnojil, ki so prispela iz Kraljevine ler na uvoz 9.334 stotov ovsa.
V	posebno kočljivem položaju so se znašli kreditni, zavarovalni in zadružni zavodi spričo dejstva, da je bil njihov delokrog nenadoma zmanjšan.
V	tem pogledu se je postopalo s potrebnim preudarkom ter po pazljivem in zrelem razmotri-vanju vprašanj, ki so se pojavila drugo za drugim. To je pomirilo vlagatelje in omogočilo zavodom in ustanovam nadaljnji obstoj.
Važna in tudi mednarodno pomembna življenjska vprašanja so bila ugodno rešena ali pa so rešujejo, kol na pr. vprašanja zavarovalnih zavodov, ureditve dolgov in terjatev v inozemstvu, ureditve bivših jugoslovanskih državnih vrednostnih papirjev.
Po mojem mnenju bodo la vprašanja v kratkem urejena in bo omogočeno po natančni ocenitvi pristopiti k dokončni bančni, zavarovalni in zadružni ureditvi pokrajine ter ukiniti še vedno obstoječe delne moratorije; to zlasti v interesu malih vlagateljev, tedaj manj premožnih slojev prebivalstva.
Smernice gospodarstva v pokrajini so bile oh-javljene ob priliki ustanovitve Pokrajinskega korporacijskega sveta. Zdi se mi potrebno, da jih v glavnih potezah znova poudarim, lako da bodo dobro znane vsem odgovornim organom.
a)	Celotna vključitev gospodarstva italijansko Slovenije v državni okvir;
b)	vsestransko povečanje poljedelske produkcij« ter ureditev poljedelskih kultur. — Vsak najmanjši košček zemlje se mora obdelati;
c)	postopna izvedba melioracij po načrtu, ki so Izvaja, s ciljem takojšnjega donosa;
d)	zopet na vzpostavitev Živinorejskega stanja; opozarjam, da bo v bližnji bodočnosti v pokrajini uvedeno umetno oplojanje goved in da bo ustanovljena posebna poizkusila postaja;
e)	izkoriščanje gozdnega premoženja do skrajnih mej ohranitve; intcnzifikacija pogozdovanja;
f)	poenotenje ureditve in izkoriščanja obratujočih rudnikov ter geološka razlskavanja;
g)	ureditev bančnih, zavarovalnih in zadružnih zavodov.
, Jasno je, da bo izvedba zgoraj navedenih smernic koristila spltšnemu gospodarskemu položaju pokrajine, kalere naloga je, da ne bremeni državnih zalog, razen v kolikor sama ne bi mogla zadostno proizvajati.
Vključitev pokrajinskega gospodarstva v državni okvir ima kot posledico izenačenje plač in mezd ter življenjskih cen.
To je namen poslednjih odredb, ki so bile izdane za ukinitev ali znižanje pristojbin in davkov na najnujnejša živila ter poostritev nadzorstva nad točnim izvajanjem živilskih predpisov s posebnim ozirom na nedopustno zvišanje cen iu na uničenjo takozvane »črne borzet.
Nadaljevalo se bo drakonsko zatiranje kršiteljev. ki jih je treba smatrati kot največje sovražnike manj premožnih slojev, ker onemogočajo pravično razdelitev živil v škodo revnejših slojev in korist ozkega kroga privilegirancev.
Vsi potrošniki morajo podpirati oblast pri pobijanju te nemoralne špekulacije.
4. Korporacijski sistem
Z ustanovitvijo Pokrajinskega korporacijskega sveta, ki je uradno pričel delovati dne 23. februarja t. 1., je bil fašistični korporacijski sistem v celoti razširjen na pokrajino.
O doseženih rezultatih se je že večkrat govorilo. Da prizadeti sloji resnično cenijo ta sistem, dokazuje dejstvo, da štejejo sedanje nove sindikalne organizacije znatno večjo število članov, kakor so jih imele razno strokovne organizacije, ki so delovale pred okupacijo.
(Nadaljevanja na drnjrf strani). 1
Pogled po slavnostni dvorani vladne palače n n slovesni proslavi druge obletnice avtonomne Cnstni oder incd govorom Eksc. Graziolija. Od leve nn desno: predsednik dr. I.njovic, knezo« vstave Ljubljanske pokrajine. Na slovesnosti so sc zbrali vsi najvišji predstavniki Stranke, škof clr. Rozman. Eksc. general Gambnrn, Ekse. Grazioli, Zvezni tajnik Orlantlo Orlandiiii. oblasti in uradov ter župani iz vse pokrajine	general Ruggero, ljubljnu ski župan general Rupnik
Iz govora Eksc. Visokega komisarja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Voditelji in odbori sestavljajo z najveijo vnemo statute, varujoč pri tem uspešno svoje organizirane člane; delujejo v duhu uspešnega sodelovanja ter v korist pokrajinskega gospodarstva in višjih državnih interesov.
V okviru korporativne organizacijo imajo pro-
izvajalni sloji možnost zastopati ne samo posebne potrebe svojih kategorij, marveč tudi uspešno sodelujejo pri hitri in koristni rešitvi predloženih jim problemov.
Tudi pokrajinska združenja Sol, javnih uradnikov, železničarjev, poštarjev in uslužbencev državnih industrijskih podjetij delujejo z vnemo in vidnimi uspehi.
Žrtve za zdravstvo in socialno skrbstvo
5.	Zdravstveni položaj
Kljub dogodkom, ki so se odigrali na ozemlju, se zdravstveni položaj pokrajine lahko označi kot zadovoljiv.
Ugotovljeni primeri nalezljivih bolezni v splošnem ne presegajo števila teh bolezni v normalnem času, kar je pripisati vztrajnemu delovanju zdravstvenih organov, ki so uničili legla nalezljivih bolezni in s tem v kali zatrli epidemije. Hkrati pa so izvedli najširše zaščitno delo.
Proti legarju je bilo cepljenih 16.517 oseb; proti dizenteriji 1432 oseb in proti davici 4473 oseb.
Omeniti je treba, da je bilo obvezno cepljenje proti davici odrejeno z naredbo z dne 25. aprila 1942-XX,
V	teku leta so protituberkulozni dispanzerji Izvedli 7833 pregledov.
Generalno ravnateljstvo javnega zdravstva v Notranjem ministrstvu je oskrbovalo v svojih lastnih sanatorijih in na lastne stroške 75 jetičuih bolnikov.
Razne državne zdravstvene ustanove so pregledale skupno 10.596 otrok.
Osebno sem se prepričal o uspešnem delovanju raznih bolnic in raznih zdravstvenih ustanov, ki delujejo v pokrajini. Dal sem navodila za njih nepreklicno dokončno ureditev in pojačanje njih delovanja.
Začrtani program se bo postopoma ln sigurno Izvedel.
Proučuje se preureditev občinske zdravstvene službe v pokrajini radi boljše zdravstvene oskrbe prebivalstva.
Zelo uspešna in zelo cenjena je služba, ki jo je zdravstvena kolona opravila v glavnem mestu, zlasti pa v ostalih večjih krajih pokrajine. Samo v preteklem letu 1042 se je izvršilo 66.489 pregledov od specialistov in je bilo izvršenih 16.853 raznih ordinacij.
Izboljšuje se babiška služba, posebno v kmečkih občinah.
Nova zdravstvena središča so bodo ustanovila v Ribnici; pa tudi v nekaterih drugih krajih, predvsem v Krmelju, kjer se bo zgradila nova bolnica.
V	živinoreji so se polavili nekateri običajni slučaji okuženja. ki so bili takoj ugotovljeni in podvrženi energičnim ukrepom živinozdravniških organov.
Posebno zakoniti ukrepi bodo izdani v svrho ohranitve živine. Razdeljenih je bilo nad 40.000 "rumov in cepiv proti nalezljivim boleznim pra--;čev,
6.	Socialno skrbstvo
Pomožna akcija je bila v vsakem oziru ogromna, uspešna in upoStevana.
Čeprav je tovrstno delovanje razumljivo z stališča obče človečanske vzajemnosti, želim vendarle omeniti nekatere pomembnejše akcije, in sicer:
a)	Delovanje Pokrajinskega pomožnega zavoda, ki je potom svojih občinskih zavodov temeljito skrbel za ubožnejše sloje s tem, da jim je v svojih obednicah nudil hrano, živila, obleke, prispevke za stanarino in za zdravila.
b)	Pomoč prebivalstvu, prizadetemu radi vojnih dogodkov, in sicer potom ustanovitve javnih ljudskih kuhinj, potom razdelitve živil, oblek, zdravil in potom začasne ureditve stanovanj.
c)	Brezplačna prehrana revnim otrokom, prav posebno s strani G. I.L.L.-a (nad 4000 dnevnih obrokov), in s strani Pokrajinskega pomožnega zavoda (nad 500 dnevnih obrokov).
d)	Brezplačno razdeljevanje živilskih zavitkov in daril ubožnlm družinam s številnimi otroci ob priliki »Praznika mater in otroka« in ob pri liki velikonočnih praznikov.
e)	Odkup zastavljenih predmetov revnejših slojev.
1) Izredne podpore najrevnejšim slojem.
Za gornje potrebe se bo porabilo v tekočem letu okrog 11 milijonov lir. Delodajalci so prispevali k gornjemu znesku vsoto lir 471.720.—.
Razširitev družinskih podpor je doprinesla vidne ugodnosti delavcem in čim bodo razmere dopuščale, bodo uvedene ludi v korist kmečkih delavcev, ki so trenutno še izvzeti od gornje ugodnosti.
Pri tej priliki moram tudi omeniti ustanovitev Pokrajinsko Zvezo Državnega zavoda za zaščito mater in otroka, ki bo nudila svojo uspešno pomoč materam pred in po porodu in prav tako deci, z ureditvijo oskrbovališč, posvetovalnic in domov za zaščito dece in mater.
Že za tekoče leto je v to svrho predviden Izdatek približno treh milijonov lir, katere je nakazal Državni zavod iz Rima.
7. Javna prosveta in izobrazba
Resnično prizadevanje Fašistične vlado za slovensko šolo in prosveto je očitno in vidno ne samo spričo visokih zneskov, ki so določeni za izpopolnitev univerzitetnih stavb, o katerih je bil že preje govor, znatnih prispevkov dovoljenih kulturnim ustanovam (omenjam prispevek v znesku L 200.000 Glasbeni Matici), letnih štipendij za nadaljevanje univerzitetnih študij, ter končno znatnih prispevkov dovoljenih Operi in Drami, ki so jima omogočili, da lahko nadaljujeta s svojim delovanjem.
Jasno je, da morajo tako šola kot tudi ostale slovenske kulturne institucije, upoštevajoč koliko jim je bilo podeljenega, lojalno in koristno sodelovati z italijansko šolo in italijansko kulturo.
Napori uprave in fašistične stranke
8.	Upravni organi
Posebna pažnja je bila posvečena izpopolnitvi delovanja občin in ostalih upravnih organov pokrajine.
Združeni so bili nekateri važnejši sedeži občin v Črnomlju, Metliki, Kočevju in Logatcu s sosednimi, in je na ta način bila odstranjena razcepljenost, ki je preje nastala samo iz političnih in davčnih ozirov, ni pa imela nikako stvarne podlage.
Doslej se ni izvršila nobena druga združitev občin in tudi nobena nadaljnja združitev trenutno ni predvidena. To vprašanje se proučuje samo v tistih krajih, kjer to zahtevajo nujne potrebe uprave in sicer v izključno korist prebivalstva.
Znatni prispevki v višini nad 1 milijon lir so bili nakazani revnim občinam, da se jim omogoči redno poslovanje.
Zapriseženi župani so bili imenovani v šestih občinah in sicer: v Ljubljani, Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Kočevju in Logatcu.
Predvideno je, da bodo ustanovljeni tudi občinski sosveti. Pokrajinski sosvet, ki bo z ozirom na razširitev Fašističnega korporativnega sistema obnovljen, bo pričel v kratkem s svojim uspešnim delom.
9.	Delovanje Nac. Fašistovske stranke
Nacionalna Fašistična Stranka, ki zaradi posebne organizacije pokrajine vključuje samo italijan-
I ske državljane, in torej ni ustanovila nikake poli-1 tične organizacije za Slovence, razvija v korist prebivalstva ogromno podporno delovanje, ki je v vsakem pogledu zaslužno in katero visoko ceni tudi prebivalstvo samo.
Omenjam dobrodelno delovanje Fašističnih žena, Fašijev in podpornih odborov stranke, kamor se prebivalstvo z zaupanjem obrača za najrazličnejše nasvete in potrebe; ter G.I.L.L., ki je stalno razvijala svoje obširno delovanje na vzgojnem, kulturnem, športnem in razvedrilnem polju in šteje danes nad 7000 članov.
Omeniti moram podporne akcije, predvsem polom šolskih kuhinj, o čemer je bilo že govora, in potom letnih taborišč, ki bodo letos šo bolj razširjena.
Omembe vredna je tudi ustanovitev Moškega vzgajališča, ki nudi gostoljubnost okrog 100 slovenskim otrokom ubožnih družin in otrokom, ki se nahajajo v izrednih družinskih okoliščinah.
Uspešno je podporno delovanje Univerzitetne organizacije, ki šteje približno 400 članov.
Velikega pomena je razvedrilno delovanje Dopolavora; stalno se širi delovanje C. O. N. I.-ja in zelo jo upoštevano delovanje Odseka kmečkih gospodinj, tovarniških in obrtniških delavk.
Nadvse hvale vredno je delovanje Stranke v korist naših 6lavnih Oboroženih sil.
Takšno delovanje ee bo nedvomno nadaljevalo in stopnjevalo v smislu navodil Tajnika Stranke, Ekscelence Karla Scorze, kateremu navdušeno vzklikamo naš alalš.
Zaključne pomembne besade Eksc. Grazioli ja
EFescelence, hameradi, gospodje!
Tu sem Vam, kot je bilo potrebno, na kratko prikazal to, kar je izvršil reiim. — Po fašističnem običaju sem Vam navedel številke in konkretna dejstva, ki jih ne more nikdo zanikali.
Za izvršeno delo želim dali javno priznanje svojim neposrednim sodelavcem, hierarhom, oblastem, upravnikom in voditeljem, urednikom dnevnih časopisov in domačih periodičnih revij, ki so lojalno sodelovali; enako tudi zdravemu delu slovenskega prebivalstva, ki je s svojim lojalnim vedenjem pokazal, da zna ceniti izvršeno delo in je ob raznih prilikah jasno in dejansko priznal svojo globoko hvaležnost Duceju in Fašistični vladi.
Posebej izrekam iskreno zahvalo Ekscelenci Gambari za njegovo osebno neprekinjeno in uspešno sodelovanje, kakor tudi sodelovanje Oboroženih sil, pri reševanju življenjskih problemov pokrajine.
Na lo, kar sem povedal, opozarjam slovenske poštene in dobro misleče može in žene.
Bolj kot besede postavljajo številke in dejstva na najjasnejši način na laž to, kar trdi goljufiva in zavratna komunistična propaganda in lisli, ki so se v dobri ali slabi veri izkazali za orodje te propagande, stremeče za tem, da zastrupi slovensko ljudstvo in ogrozi njegovo bodočnost.
Napram ustvarjajočemu delu, ki ga je izvršila vlada, obstoja, kar je sedaj popolnoma očitno, razdiralno delo tako zvanih »osvoboditeljev slovenskega ljudstva*.
Umori, grozotni zločini proli duhovščini, mo-
In tako so se Mi Anglo-Amerikanci opredelili k >branilcem svobode ljudstev in evropske civilizacije*.
Gospodje,
dve leti sta pretekli, kratka, a dogodkov in dela polna doba. — Veliko vode je preteklo pod mostovi Save in Ljubljanice, veliko resnic je prodrlo in veliko laži je bilo razkrinlcanih, veliko »komunističnih republik« je obstojalo samo v domišljiji tistih, ki so s i jih izmislili.
Slovenski možje in ženel
Ne zaupajte onim, ki Vas hočejo odtrgati od skupne vere, od ljubezni do Vaše družine, od plodnega in mirnega dela v Vaših delavnicah in na Vaših poljih.
Tudi ne zaupajte onim, ki z lažnimi optimističnimi vestmi skušajo ustvariti zmešnjavo in neizogibno razočaranje.
Samo ena živa in resnična stvarnost obstoja danes, kot je obstojala včeraj in kot bo obstojala v bodoče: Fašistična Italija s svojim orožjem, s svojo pravico in človekoljubnostjo, toda tudi s svojimi trdimi in neizprosnimi zakoni Rima proti vsakemu, ki ogroža njeno suverenost in njen ugled; široko-grudna proti vsakemu, ki je lojalen, ali skrajno odločna, da udari vsakega, ki skuša povzročiti nered in motili mirno življenje ljudstva.
V tem pogledu naj nihče ne dvomi, zlasti pa ne oni, ki so se pred kratkim vrnili v svoje domove in katerih se bo goljufiva komunistična propaganda brez dvoma lotila.
Slovenske žene in možje! Fašistična Italija ima ne samo kot zmagovalka — temveč tudi zaradi vsega, kar je za Vas storila, sveto pravico, da zahteva od Vas ne le lojasnost in spoštovanje, marveč tudi popolno sodelovanje.
Fašistična Italija, ki se pripravlja, da vstopi v svoje četrto vojno leto z vsemi silami in z vsemi svojimi energijami, lesno zbrana okoli Nj. Vel. Iiralja-Cesarja, okoli svojega Duce-ja, je z isto go-
tovostjo kol včeraj, odločena doseči, ta ceno katere koli žrtve varno bodočnost svojega naroda, varnost evropske civilizacije ter zmago, ki je od Duceja postavljeni cilj.
Fašistična Italija se bo vrnila v svoj oddaljeni imperij, kjer stoje kot sigurna straža njeni slavni padli, ki jih vodi nepremagan duh vojskovodje Amedea Savojskega, Buča d'Aosta.
Ni nikakega dvoma o izidu boja med zlatom ter krvjo, med komunizmom in njegovimi židovskimi in plutokraličnimi podložniki ter proletar-skimi narodi, med barbarstvom ter tisočletno civilizacijo.
Slavne Oborožene sile Fašistične Italije, nacio-nalno-socialislične Nemčije, Japonske in zavezniških narodov Trozveze, ki se borijo junaško na vseh bojnih poljih sveta, vedo, da jim je zmaga zagotovljena, ker jim to jamčijo dosedanje osvojitve, njihova lastna sila, mogočna sredstva, s katerimi razpolagajo in predvsem genij njihovih velikih Vodij.
Gospodje župani in komisarji občini
Ko se vrnete na svoje domove, izročile moje prisrčne pozdrave in iskrene želje prebivalstvu, toda predvsem ohranite v svojih srcih in vcepite tudi v srca prebivalstva vero v živo in delujoče dejstvo Fašistične Italije na tem ozemlju in v sigurnost njene zmage.
Katoliški, Imperialni in Fašistični Rim je večen.
Ekscelence, tovariši, gospodjel
POZDRAV KRALJU! POZDRAV DUCEJU!
Besede Eksc. Graziolija je često prekinje-valo odobravanje in ob koucu je bil govor pozdravljen z živahnim vzklikanjem. TaKoj nato je Zvezni Tajnik Orlandini naslovil na Visokega komisarja pozdrav in zahvalo Črnih srajc v Ljubljani in je pri tem opozoril na deio, ki ga je opravil zastopnik fašistične vlade za razmah nove pokrajine. Zn Zveznim Tajnikom je govoril župan general Rupnik, ki jc rekel:
I lem, ženam in otrokom, uničenje celih družin, požigi cerkvd, šol in celih naselij, možje in žene pod smrtno kaznijo prisiljeni, da se pridružijo njihovemu zločinskemu delu, živina in drugo imetje, ki so ga skozi rodove z znojem pridobili slovenski kmetje, pokradeno; naprave, ki predstavljajo nepogrešljivo imetje slovenskega ljudstva, uničene.
Iz teh dejstev je jasno razvidno, kaj bi se bilo zgodilo, če bi bili lako zvani »osvoboditelji slovenskega ljudstva* mogli uresničiti svoje zločinske načrte na tem ozemlju. Gotovo je lo mnogim, ki poprej niso hoteli spregledati, odprlo oči in ti so v svarilo ne samo sedanjemu rodu, ki je deloma občutil žalostne posledice, temveč tudi prihodnjim rodovom.
Mi, ki smo se takoj po vojni leta 1018. zoper-stavili komunizmu in ga udušili, se nismo čudili temu grozotnemu in nečloveškemu delu, kajti kriminalnost je prava podlaga komunističnega režima.
Se pred nekaj dnevi so časopisi za liste, ki radi pozabijo, pisali o umorih, ki so jih komunisti izvršili v sovjetski Rusiji, in potem načrtno nadaljevali v malih okupiranih baltskih republikah, v Besarabiji in na poljskem ozemlju.
Je lo ista kriminalnost, ki je izzvala pokolj deset in deset tisočev poljskih častnikov in drugih državljanov; je to ista zlobna kriminalnost, ki vodi anglo-ameriške bandile k razdejanju mest in krajev brez obrambe, ki merijo predvsem na cerkve, bolnišnice, zavetišča in katerih letala se spuščajo, kadar so docela gotova pred našim napadom, v nižino zato, da mori neoboroženo prebivalstvo, žene in otroke.
Zahvala ljubljanskega župana
Vaše Ekscelence! Gospodjel	i
Za tako temeljit obračun, kl vsemu sloven- [ skemu ljudstvu predočuje tista dejstva, ki jih j sovražniki ljudstva zlobno skušajo tajiti in pre- i tvoriti v nasprotje, prosim Vašo Ekscelenco, da ' Vam smem izraziti najvdanejšo zahvalo prisotnih j in velike večine pošteno mislečih in lojalnih Slovencev.
Globoko v naša srca segajoče besede, ki ste jih, Ekscelenca, pravkar naslovili na nas, nam vsiljujejo vprašanje: Kaj bi se bilo pač zgodilo z nami, ako nam ne bi bila pred dvema letoma fašistična Italija rešila etničnega obstoja, ako bi ne bili takrat dobili tako odličnega predstavnika fašistične vlade v osebi Visokega komisarja in prav tako uglednih visokih poveljnikov slavnih italijanskih čet in naše hrabre prolikomunistične milice?
Odgovora na to vprašanje se moram pri tej slovesnosti zdržati, kajti vsem navzočim in meni 9amemu manjkajo pojmi in besede, da bi orisali od židovske mržnjo organizirani pekel.
Pač pa se moramo spomniti tistih, kl so preprečili, da naše ljudstvo in naša lepa dežela ni bila popolnoma uničena.
V	prvi vrsH gre naša hvala slavnim junakom, padlim za pravičnejši svetovni red na frontah, ter junakom in žrtvam, ki so padli na naših domačih tleh.
Polni spoštovanja prosimo Vašo Ekscelenco, da tolmači našo zahvalo in zagotovilo naše zvestobe in vdanosti Njegovemu Veličanstvu Kralju in Cesarju.
Vašo Ekscelenco prosimo, da sporoči naše hvaležno spoštovanje za vse podeljene nam dobrote prvemu borcu in voditelju za novi svetovni red, velikemu Duceju italijanskega naroda.
Nadalje velja naša hvala v prvi vrsti Njegovi Ekscelenci Visokemu komisarju Emiliju Grazioli-ju (živahno odobravanje), ki je pri vsej strogosti, potrebni za upravo v vojnih časih, pokazal tako plemenito razumevanje in vzvišeni čut rimske človečnosti do našega ljudstva, posebno še do naj-siromašnejših, da mu dolgujemo iskreno hvaležnost in odkritosrčno spoštovanje.
V	zgodovini slovenskega naroda je to pač prvi in edini primer, da si je mož, predstavnik vlade, ki je ljudstvu varljivo prikazana kot sovražna, tako hitro pridobil njegovo neomejeno spoštovanje in ljubezen.
Pri tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem sodelavcem Njegove Ekscelence Visokega komisarja, ki so se požrtvovalno in nesebično trudili za blaginjo in red v pokrajini.
Ob strani Njegove Ekscelence Graziolija stoji kot vodja oborožene sile Njegova Ekscelenca general Gastone Gambara (izredno odobravanje), vojak v klasičnem pomenu besede, izkušen in nepremagan borec, strah vseh požigalcev in bandi-tov še izza protiboljševiške vojne v Španiji, toda tudi resnični vitez in pravi kavalir, ki si ni pridobil samo src. svojih vojakov, temveč s svojo človečnostjo, s svojo prizadevnostjo za pomoč in z zaščito, ki jo je vedno nudil revežem, bliskovito tudi srca in spoštovanje slovenskega ljudstva.
Ko izražamo Njegovi Ekscelenci našo prisrčno zahvalo, so zahvaljujemo tudi vsem njegovim podrejenim častnikom, vojakom in slovenskim prostovoljnim miličnikom.
Zavedajoč so, da bi bil od plutokratičnih židovskih sovražnikov vsega človeštva zaželjeni propad Evrope tudi propad oziroma popolno uničenje pobožnega, marljivega, nadarjenega in prizadevnega slovenskega ljudstva, se v polnem zaupanju in neomajni veri v Boga ter v gotovosti, da bo zmagata Italija in njeni zavezniki, z zaupanjem izročamo zaščiti in vodstvu fašistične Italije ter hočemo sodelovati z vsemi močmi kot dostojni in lojalni sodelavci za lastni blagor, za srečo države in za blaginjo Evrope.
Prav posebno prosim Ekscelenco Visokega komisarja, da blagovoli sporočili izraze naše vd.a-nosti še danes s telegramom Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceju.
Tem besedam so se vsi navzoči z navdušenjem priključili ter z odobravanjem pokazali svojo hvaležnost in vdanost.
•
Tudi silne in odločne besede ljubljanskega župana so bije sprejete z živahnim odobravanjem in vzklikanjem. Visoki komisar je izreke) besede zahvale Zveznemu Tajniku in generalu Rupniku in potem ko je Zvezni Tajnik Orlandini odredil pozdrav Visokemu komisarju, je ta poveljeval pozdrav Kralju in Duceju.
Po poročilu je Visoki komisar priredil kosilo županom in občinskim komisarjem in ob koncu kosila se je pogovarjal z vsakim od njih. V imenu vseh navzočih se je Visokemu komisarju s prisrčnimi besedami zavalil komisar občine Šmihel—Stopiče (Novo mesto) dr. Švaj-ger. V svojih besedah je zlasti podčrtal stalno zanimanje Eksc. Graziolija za vse občine, tudi za najmanjše in podčrtal njegovo prisrčno dobrohotnost do zastopnikov kmečkega prebivalstva.
Jasne besede - jasna pot
Ljubljana, 3. maja.
Besede, ki jih jo izrekel Ekscelenca Visoki komisar kot najvišji predstavnik oblasti v Pokrajini na zbrane zastopnike v vladni palači v ponedeljek dopoldne, ko se 'je slavila druga obletnica ustanovitve Ljubljanske pokrajine, so tako važne in pomembne, da je prav, če jih še posebej podčrtamo. Naj ve slovensko ljudstvo v Ljubljanski pokrajini, da so te besede izraz trdne volje režima za vso dosedanjo in bodočo politiko v naši pokrajini in da jih je treba resno vzeti v premislek in jih vpoštevati v vsem delovanju in no-hanju na vseh poljih javnega in zasebnega življenja.
Čisto prav, da so prve besede Ekscelence Visokega komisarja veljale spominu padlih žrtev, tako Oboroženih sil, fašistične stranke in prostovoljnih protikomunističnih oddelkov, ki so se junaško žrtvovali za obrambo našega življa, pa tudi spominu onih neštevilnih žrtev, ki so padle kot žrtev samozvanih »osvoboditeljev slovenskega naroda«, te žrtve pa niso zagrešile nič drugega kot da so hotele imeti pod okriljem velike Italije svoje življenje, katerega izživljanje jim je bilo zlasti zajamčeno na kulturnem polju.
.Prehajajoč na gospodarsko in upravno življenje v pokrajini je Ekscelenca Visoki komisar navedel podatke in dokaze, ki govore tako jasno sliko, da bi jih moralo imeti slovensko ljudstvo vsak dan pred seboj in so zavedati njih važnosti. Tn so predvsem Številke o prehrani. Naša pokrajina se je aprila leta 1941 znašla pred praznimi zalogami in slabo razvito kmetsko proizvodnjo, tako da le pretila največja nevarnost za redno funkcioniranje prehrane in čisto pravilno je poudaril Visoki komisar. da hi brez pomoči, ki jo je poslala Italija, bila Slovenija naravnost prepuščena gladu. Z izredno naglico so bili organizirani dovozi živil v na-, šo pokrajino iz Italije, ki je sama morala uvesti vojno gospodarstvo na polju prehrano, pa Be je
vendar v enaki mori kot za vse preostale pokrajine v državi pobrigala za prehrano uaše pokrajino in tako pravično izvajala svoja načela, ki so bila poudarjena ob prihodu slavnih italijanskih čet na naše ozemlje, zlasti pa še z ustavo za našo Pokrajino i dne 3. maja 1941. Številke, katerih ne bomo ponavljali, jasno govore, da je bila in je prehrana naše pokrajine skoro izključno odvisna od dovozov iz starih pokrajin in da bi brez teh dovozov bili v stanju, kakršnega posicdice si sploh nc mremo zamisliti. Številke govoro tako jasno besedo, da pobijajo vsako nasprotno trditev, pa naj prihaja iz kakršnih koli vrst.
Drugi poudarek je hotel Ekscelenca Visoki komisar upravičeno dati javnim delom. Naj posnamemo samo najvažnejšo številke: V dveh letih, je bilo izvršenih javnih del za 82.8 milijona lir, v načrtu pa jih jo še za 80.43 milij. To so samo javna dela, za katera je dala sredstva faši-stična vlada. Tem pa je treba dodati še 32.05 milij. lir zn izvršena javna dela iz naknadnih kreditov, ki jih je dobil Visoki komisariat od faSistične vlade. Projektiranih in začetih takih del pa je Sc za 31 milij. lir. Če vzamemo skupno vsoto 114 mil. 650.000 lir za že izvršena javna dela in 111,338.000 lir zn žo projektirana oz. začeta dela, potem šele vidimo, koliko se jc žrtvovalo za gospodarsko obnovo Ljubljanske pokrajine, kar je prišlo v prvi vrsti v prid pokrajini sami, saj javna dela dvigajo produktivnost dežele in spravljajo v krogotok denar ter povečujejo zaposlitev delavstva. Tudi teh številk ne more ovreči nobena Se tako zlobna propaganda.
V zvezi s temi dejstvi je ofrtal Visoki komisar tudi gospodarski položaj pokrajine in jc zlasti treba podčrtati načrt za bodoče delo. ki stremi za čim boljšim izkoriščanjem naših poze-mcljskih in podzemeljskih bogastev in ureditev
(Nadaljevanje na 3. strani spodaj.)
Sovjeti zopet odbiti pri Kuhanju i
m	m	.......	. i • . ____i i a____p »i mlino Koinisiic
V aprilu je bilo sestreljenih 1072 letal - Nemške sile so v aprilu potopile 63 trgovskih ladij s 423.000 tonami, eno letalonosilko, eno križarko, pet rušilcev, štiri podmornice in sedem hitrih čoinov
Hitlerje? glavni stan, 3. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Pri kuhanjskem mostišču so bili tudi včeraj Sovjeti, ki so napadnli v več valovih, vrženi nazaj s hudimi izgubami.
Meseca aprila je sovjetsko letalstvo izzuhilo 1072 letal. Od teh sta bili 902 letali sestreljeni v letalskih bojih, 121 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, 10 pa čete kopne vojsko in enote vojne mornarice. Ostala so bila uničena na tleh.
Na tuniški fronti so bili krajevni sovražni napadi zavrnjeni deloma v protisunkih.
Pri napadih sovražnih letalskih sil proti n i -zozemski obali in zapadno olmicjno ozemlje, je bilo sestreljenih II angleških letal pri 3 lastnih izgubah. Nekatera sovražna letala so preletela preteklo noč vzhodno P r u s i j o. En bombnik je treščil na zemljo.
V borbi proti angleškim in severoameriškim pomorskim zvezam je vojna mornarica v mesecu aprilu potopila 63 trgovskih ladij s skupno 423.000 tonami, od katerih so jih podmornice same potopile 415.000 ton in torpedirale 18 nadaljnjih ladij.
Letalstvo jo deloma hudo poškodovalo deset trgovskih ladij.
Tudi v borbi proti sovražnim bojnim ladjam sta bila vojna mornarica in letalstvo zolo uspešna. Podmornico so potopile ono letalonosilko, eno križarko, tri rušile« in eno podmornico. Drugo nemške pomorske oborožene sile so uničile dva rušilca, tri podmornico in 7 hitrih čolnov. Letalstvo jo potopilo dve podmornici in en hitri čoln. Dva sovražna rušilca, en lovec na podmornice, U hitrih čolnov iu en stružni čoln so bili poškodovani.
Berlin, 3. maja. AS. Aprila je angleško letalstvo po izjavah političnih berlinskih krogov napadalo skoro izključno civilno prebivalstvo v Nemčiji. To se da popolnoma jasno sklepati iz ugotovitev, kajti bombe so rušile povsod zasebne hiše, šole, cerkve in bolnišnice, V desetih aprilskih nočeh. ko je sovražnik napadal nemško ozemlje, je zgubil najmanj 233 bombnikov, med katerimi je bilo 80% najnovejših šlirimotornikov. To pomeni izgubo najmanj 1600 članov posadke, to je izbranega in popolnoma izučenega letalskega osebja. V Berlinu naglašajo, da takih izgub ni mogoče dolgo prenašati, četudi bi bilo angleško letalstvo I v resnici najmočnejše na svetu.
Rim, 3. maja. AS: V soboto popoldne ob 17 je ministrski odbor za avtarkijo pod Ducejevim predsedstvom nadaljeval z ra/.pruvo o pooblastilih za ureditev novih važnih industrijskih naprav.
Navzoči so bili: tajnik stranke, ministri za promet, kmetijstvo, za korporucije. za javna delu, ja izmenjuvo in valute, za vojno izdelavo, držuvni podtajnik v finančnem ministrstvu, general Kazi za vrhovno poveljstvo, predsednik narodnega sveta za raziskovanje, guverner italijanske banke, tajnik komisije za obramtio ler tajnik medministrskegu odbora za vz|K>reditev preskrbe, razdeljevanja in cen. Dalje so bili tam generalni ravnatelj korporacijskegu nadzornega urada dr Pellegrini in inž. Maslisccio iz ministrstvu zu korporucije ter kapitan bojne
ladje Gaetnno Caligiuri v imenu vrhovne ob. rumbne komisije.	,
Na sejah so pretresali vsega 114 vlog, od katerih so jih 80 sprejeli, 20 zavrnili, ker niso odgovarjale temeljnim navodilom, 13 pa odlo. žili, ker trenutno ni pereče vprašanje o posta, vitvi napruv, za katere so bile vloge dane.
Duce je dal točna navodila za razvoj vseh industrijskih panog in za boljšo izkorisčanjo napruv in surovin. O posameznih vlogah je poročal minister zu korporucije, v razpravo pa so posegali minister ja vojno izdelavo, prometni minister, minister za javna dela. kmetijski minister, minister zn valuto in izmenjavo, tn.inik komisije za ohromlio, predsednik narodnega sveta za raziskavan je, tajnik medministrskegu odbora za vzporeditev preskrbe in glavni rov-natelj v korporueijskem nadzorstvenem urudu(
Sestanek Hitler-Bastianini-laval
Pozdrav Zveznega tajnika Eksc. Grazioliju
Včeraj zjutraj je Zvezni tajnik v spremstvu zaupnice ženskih fašijev, podtajnikov, di-rektoriju, podtajnika ljubljanskega fušija in zveznih inšpektorjev prišel v vladno palačo in prinesel pozdrav Črnih srajc pokrajine Visokemu komisarju ob priliki druge obletnice ustave in priključitve pokrajine. Zvezni tajnik (). Orlundini je povzdigoval delo, ki ga je opravil Eksc. Grazioli za prospeh nove pokrajine po visokih Ducejevih navodilih, izražajoč istočasno vnemo fašistov, ki so imeli in imajo čast sodelovati z njim pri plodovitem delu, ki ga raz-
vija režim v tej novi zemlji. Visoki komisar se je zahvalil zu pozdrav in nnglasil duha sodelovanju oblasti, nrudništva, elispertov in tistih Italijanov, ki žive in delajo v novi pokrajini, ponosni, da no tem področju kot fašisti prispevajo k temu svojskemu delu, ki ga Duce gradi za bodočnost Domovine. Zvezni tajnik ie porabil to priložnost in je predstavi! Eksc. E. Grazioliju novi zvezni direktorij s člani, s katerimi se je prisrčno pogovarjal. Sestanek se jc pričel in zaključil s pozdravom Duceju. Visoki komisar sprejel
Visoki komisar sprejeS zastopstvo ljubljanske občine
Župan general Rupnik izroči lepo umetniško darilo Visokemu komisarju
Ljubljana, dne 3. maja.
Župan Ljubljane general Rupnik je hotel izraziti ob obletnici izrazito javno vdanost občine Visokemu komisarju in je danes v spremstvu podžupana conim. Tranchide, glavnega tajnika občine Janeigaja in mestnega fizika dr. Rusa prišel v Vladno palačo, kjer je odposlanstvo sprejel Eksc. Grazioli. Župan je izrazil hvaležno misel na Duceja in je izrekel Visokemu komisarju najprisrčnejšo hvaležnost za
njegovo delo v korist občine in za njegovo trajno zanimanje zu vse njene zadeve. Zlasti se mu je zahvalil zu njegovo stalno skrb za najpotrebnejše člane prebivalstvu in v znak teh čustev sprejel darilo vdanosti in se je županu ter njegovim sodelavcem zahvalil ter izrazil svoje zadovoljstvo nad stalnim in vztrajnim delom sodelovanja, ki se ob vsaki priliki kaže za dobro prebivalstva in mesta. Visoki komisar se je nato pogovarjal z navzočimi.
Ognjeni krst letalskega polka v Tunisu
Rim, 3. maja. AS. Pred kratkim je 1»i I ustanovljen prvi napadalni polk Kraljevskega letalstva, ki si je nadel slavno ime »Aniadeo d'Aosta« in je že prestal svoj ognjeni krst na tuniškem bojišču.
V nekem izredno kritičnem trenutku so si padalci tega polka nadeli nalogo, ki sega preko meja njihovih zmožnosti in so se z velikim navdušenjem in požrtvovalnim duhom vrgli v boj. Polk, ki mu je odkazano delovati izključno na področjih, ki zanimajo letalsko delova-
nje, ima posebne naloge, ki so bistveno v zvezi z napadalnimi in obrambnimi nastopi glede naprav po letališčih, vzletiščih, letalskih lopah in podobno, kakor tudi organizacijo in neposredno izkoriščanje letališč, ki jih je sovražnik opustil ali so mu bila vzeta. Polk je urejen takole: poveljstvo, bataljon »Loreto«, bataljon padalcev in četo skladiščnikov. Bataljon »Loreto« se prevaža normalno z letali in njegova naloga je, tvoriti posadko in obrambo letališč, ki so jih že zuvojščili drugi oddelki.
Berlin, 3. maja. s. O italijansko-nemških razgovorih s predsednikom francoske vlade Pierrejeiu * Lavalom objavlja nemška uradna agencija naslednje podrobnosti: Francoski ministrski predsednik Pierre Laval je pretekli četrtek opoldne s svojim spremstvom prispel v Hitlerjev glavni stan. Italijanski državni podtajnik za zunanie zadeve Bastia-nini je bil že pred njim tam Nemški zunanji minister von Ribbentrop je pozdravil italijanskega državnega podtujniku za zunanje zadeve in predsednika francoske vlade ter je imel nato svoj prvi razgovor e tema državnikoma.
Popoldne je Hitler v navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa iu italijanskega državnega
podtajnika Baslianinija sprejel predsednika francoske vlade na dolg skupni razgovor, ki je vsega skupaj trajal knke tri ure.
V četrtek zvečer je nemški zunanji minister von Ribbentrop priredil večerjo na čast udeležencem lega sestanka Udeležili so 6e je državni podtajnik Baatianini z veleposlanikom Alfierijem, francoski ministrski predsednik Laval z veleposlanikom De Brinonom, z nemške strani pa nemški veleposlanik v Rimu von Mackeneen. odpravnik poslov v Parizu, Schleyer ter minister Paul Schmidt iz zunanjega ministrstva kot tolmač.
fce isti večer sta se predsednik francoske vlado in italijanski državni podtajnik odpeljala domov.
Angleška javimt in Sikorski
Stockholm, 3. maja Angleški tisk se še vedno bavi z razdorom med tuko imenovanimi združenimi narodi, nastalem po rusko-poljski krizi. V Londonu se liinože kritike zoper vlado Sikorskega, ker se boje represalij Moskve. »Daily Ilerald« odkrito izraža svoje 6lališče do raznih članov poljske vlade. Ta list želi po vsej verjetnosti, da bi Sikorski padel na kolena in rdeče voditelje profil za odpuščanje ter bi glasno umaknil prošnjo, naslovljeno mednarodnemu Rdečemu križu, naj sodeluje pri preiskavi pri pokolju v-Katinskem gozdu. Istočasno pa list priznava, da Sikorski iz različnih vzrokov ne more spremeniti svojega stališča Poljska vlada hoče izigrati še zadnjo svojo karto, to je mobilizacijo angleške javnosti na katero se obrača za primer, da bi Churchill in Roosevelt zahtevala, naj Poljaki popolnoma klorejo pred Kremljem. Sikorski pa mora tudi upoštevati mnenje okoli 100.000 Poljakov, ki se trenutno nahajajo v Angliji. V zvezi s tem piše »Daily Herald«: »Kdor misli, da bi Sikorski lahko izvedel politiko sprave brez ozira na 6tališče Moskve, da bi omogočil hitro rešitev sporu,
očividno ne pozna mišljenja Poljakov v Angliji. No smemo pozabiti, du olistoja celo močna opozicija proti Sikorekemu, ki je zelo razburjena, ker je Sikorski pod pritiskom Angležev in Ainerikancev podpisal znano spravljivo noto v odgovor na rusko noto.« List dodaja: >Ce bi Sikorski priznal sovjetsko zahteve po ozemlju vzhodne Poljske, bi bili njegovi dnevi šteti. Zato je Sikorski zavzel uesprav-ljivo stališče.«
Nekateri listi pišejo, da sovjetske zahteve niso v skladu z načeli atlantske karte. Kapitulacija Poljakov bi utegnila izzvati tudi odpor v ameriškem javnem mnenju, ki bi delalo resne težave svoji vladi.
V zvezi z atlantsko karto in angleško-ruskiin sporazumom iz leta 1JM2. so nastale težave, izhajajoče iz tolmačenja tt pogodbe. Sovjetska zveza tolmači pogodbo v tem smislu da se smatra za veljavno od trenutka, ko je stopila v vojno in da so nn tiče dogodkov, ki so nastali pred tem, in da ostanejo nedotakljivo v veljavi zasedbo polovice Poljske, baltskih držav in Besarabije. (»II Piccoloc.)
Sovfgtsko-poljska kriza še ni rešena
Deset sovjetskih divizij napada ob Kuhanju
Napad je bil strt in obrambni zid je estal nedotaknjen
Berlin, 3. maja. AS. Prejšnji teden so Sovjeti na kubanjskem bojišču začeli l napadi na vsej črti, zlasti na dvajsetih poglavitnih odsekih. Vendar niso nikjer uporabljali večjih 6kupin kakor en bataljon. Sovjeti 60 s tem le tipali, iskajoč slabe točke v nasprotni razvrstitvi. Rusko letalstvo pa je ves čas oviralo nemške bombnike, pa tudi napadalo nemške prve bojne vrste, topniške postojanke in razna središča na tem bojišču. Ogenj topov vseh kalibrov je divjal in začel večji napad, ki se je usmeril proti Krimskaji. Ob zori naslednjega dne so divjali boji v smeri proti Novorosijsku, kakor tudi Tmerjuku ob azovski obali. Za močnimi tankovskimi skupinami 60 prihajale brigade za brigadami in polki za polki. Računa se, da so Sovjeti že prvi dan napadali z najmanj 10 divizijami. Nemci in Romuni so
prisilili sovražnika k ustavitvi še preden je dospel v glavne obrambne črte. Le na enem zelo majhnem odseku je sovražnik oklepni klin predrl, toda nemški strelci so z minometalci in strojnicami vztrajali ob bokih in uničili glavni del sovražnikove pehote, ki je vdrla za tanki. Topovi so nato uničili vse sovjetske tanke brez izjeme. Proti večeru je bila obrambna črta nedotaknjena in v oblasti branilcev, prostor pred njo pa je bi! posejan z mrtveci in ranjenci. Prvi del te bitke se je končal z obrambnim uspehom za Nemce in Romune. Sovražnik je na tem mestu uporabil velike sile, ki jih nikakor ni mogoče primerjati z onimi pri prejšnjih ruskih ofenzivah. Nemško letalstvo deluje brez prestanka in napada vso pokrajino pred Krimskajo, vsak kraj, vsako cesto in vsako severnokavkaško železnico.
Stockholm. 3. maja. AS: Sovjetsko-poljska kriza še ni prešla in v Moskvi se razvija živahno diplomatsko delovanje. V Londonu se s skrbjo sprašujejo, kakšno ceno bo Moskva zahtevala od poljske begunske vlade, da bi prišlo do poravnave spora, če je to sploh mogočo. Ni izključeno, da bo sovjetska vlada izvedla svojo grožnjo in ustanovila v Rusiji novo poljsko vlado. Sikorski je dobil zagotovila zvestobe poljskih borbenih oddelkov in je utrdil v angleških očeh svoj ugled, ki je že padal. Značilno je, da je predsednik lordske zbornice Henderson na proslavi poljskega narodnega praznika v londonskem »Coliseumu« zelo
laskavo govoril o Sikorskom in je v Churchillo-vem imenu izrazil upanje, du bo videl »veliko in neodvisno bodočo Poljsko«. Popolnoma drugega mnenja pa so laburisti in komunisti, ki so grozili poljski vladi. Laburistični poslanec 1'ritt je dejal v govoru v Unsfieldu, da je »vlada poljskih reak-cionarjev v Londonu nevredna poljskega naroda«. Poljski tisk v Londonu fo še vedno odločno in krepko izraža proti Rusom in angleška cenzura je morala črtati dolge stavke iz člankov v raznih poljskih listih. V Londonu se je včeraj razširila se nepotrjena novica, da se bo Litvinov na svojem potovanju v Moskvo ustavil v Londonu.
► II
\\
Von Papen se je vrnil v Ankaro |
Carigrad, 3. maja. AS: Nemški veleposlanik v. Papen, ki se je bil predvčerajšnjim vrnil z dopusta, 6e je včeraj udeležil začetka razstave nemške arhitekture. Zvečer je odpotoval v Ankaro.
Admiral Robert bo branil
Martinique
Bnenos Aires, 3. maja. s. Iz Washingtona poročajo, da je francoski guverner na otoku Marti-nique admiral Robert izjavil spričo težnje Zdru-
(Nadaljevanje z 2. strani)
nrjogih problemov, ki so nujno potrebni pravične rešitve kot n. pr. ureditev bančnih, zavarovalnih in zadružnih zavodov.
V upravnem oziru jc bilo poskrbljeno za mnoge zdravstvene oblike, ki dajejo najhednejšemu prebivalstvu pokrajine oporo in pomoč, da prebrodi težke čase. Zdravstvena pomoč jo bila izvajana na široko in po vsej pokrajini, ki je že pokazala, kako ceni to delo Visokega komisarja, ki je tucli usmerjeno v pomoč najpotrebnejšim. Nisp pa bile pozabljene tudi kulturne ustanove, katerim je bila tudi posvečena velika skrb, za kar priča hvaležna vdanost prebivalstva. Končno je trel-a pri tem pregledu podčrtati sc prispevek, ki ga dajo stranka v naši pokrajini z njenim vsestranskim pomožnim in skrbstvenim delovanjem, ki tudi zasluži vso pohvalo.
Podatki, ki jih je navedel Ekscelenca Visoki komisar, so resnični in temelje 1111 dejstvih, katerih *se no da zanikati. Fašistična Italija je s pomočjo svojih predstavnikov, v naši pokrajini skrbe-
ženih držav, da bi se polastile tamkajšnje skupine vojnih ladij, da se bo uprl vsakemu nasilju in da bo dal rajši potopiti vse francoske in trgovske ladje, med katerimi so tudi tri petrolejske, ki so v zalivu Port de France.
Nesreča generala Lutzeja
Berlin, 3. maja. AS: Načelnik glavnega stana nemških napadalnih oddelkov (SA) Viktor Lutze ie postal v soboto popoldne žrtev avtomobilske nesreče blizu Potsdnma in ie dobil hude poškodbe. Hitler ie ponesrečencu posliil sporočilo, da mu želi takojšnjega ozdravljenja.
la za red in pravičnost, skrbela za podpiranje potrebnih in pokazala v dveh lotili toliko uspehov na raznih poljih javnega udejstvovanja, da je popolnoma na mestu hvaležnost vsega našega prebivalstva za vse, ukr je bilo storjeno in da so more Ljubljanska pokrajina nadejati še uresničenja mnogih koristnih pobud, ki naj dvignejo gospodarsko in socialno ter kulturno stanje v pokrajini po preizkušenih smernicah, po katerih se jc tako delo žo doslej izvajalo. Zaradi tega tudi kažo Ljubljanska pokrajina razumevanje za vse dosedanje delo ter je trdno prepričana, da se bo to delo nadaljevalo v korist našega prebivalstva, ki so zaveda z globoko hvaležnostjo vsega, kar je dobilo, in izraža v zameno za to izvršeno delo tudi svojo lojalnost ter željo po smotrenem sodelovanju na vseh poljih, kjer je to potrebno, da se dosežejo čimvečji uspehi. To jo trdna volja našega ljudstva, ki hoče v okrilju velike fašistične Italije, katero predstavniki na naših tleh, Jasti pa Oborožene sile, delajo v korist naše pokrajine, živeti svoje življenje in pristopiti s še »c-fjo vnemo k skupnemu delu za obnovo in prehod v mirne čase,	_
Zavezniško uradno poročilo o zagrizeni obrambi v Tunisu
Lisbona, 3. maja. s. Uradno poročilo zavezniškega vrhovnega poveljstva v Severni Afriki pravi: »Nasprotnik na nobenem odseku ni odjenjal z odporom. Bori se zagrizeno ter do skrajnosti izkorišča vse prednosti, ki mu jih dajejo dobro utrjene topniške postojanke. Jasno je, da je odločen braniti sleherni meter svojega afriškega mostišča.«
Švedska ladja zadela v angleško mino
Stockholm, 3. maja. AS. Švedska ladja »Nar-vik« se je potopila v Severnem morju, ker je zadela ob mino. Posadka 38 mož je bila rešena. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da bo po prepričanju londonskega tiska ter tamkajšnjih vojaških krogov angleško letalstvo nadaljevalo s polaganjem min v Severnem in Baltiškem morju. Na Švedskem je to poročilo povzročilo razburjenje, kajti izkušnje kažejo, da angleški letalci ne spoštujejo več obalnih voda in česlo celo tudi švedskega ozemlja ne, tako da so angleško mine zadale že precej izgub mornarici nevtralnih držav.
Rušilec »Deverley« potopljen
Lizbona, 3. maja. AS. Angleška admiraliteta poroča, da je bil potopljen rušilec >Deverley«, eden izmed 50 rušilcev, ki jih je Anglija dobila od Amerike. V Ameriki se je imenoval »Branch«. Imel je 1190 ton in 120 mož posadke.
Trenja med Sovjeti in Amerikanci v Iranu
Ankara, 3. maja. AS. V Iranu so si Sovjeti v laseh z Amerikanci. Pri sovjetskem poslaništvu v Perziji je bil namreč organiziran posebni urad za vso mogočo sovjetsko propagando Naglica, s katero je Moskva organizirala v Iranu svojo propagando in začela odkrito napadati ameriško kapitalistično izkoriščanje, je zadala hude skrbi ameriškim krogom v Teheranu. Da bi zaustavili politično prodiranje Moskve tudi v tisti del, ki ga niso zasedle sovjetske čete, so ameriške oblasti zahtevale od iranske vlade, naj prepove sovjetsko propagan-l do, ki je v nasprotju s sedanjo cenzuro.
Naročajte »Slovenca«!
Majski odklanja posvete z Edenom
Lizbona, 3. maja. AS. Po poročilih diplomatskega dopisnika lista »Exchange Telegrapha« so angieško-ameriška pogajanja z Moskvo za poskus sprave spora s Sikorskim na mrtvi točki. Majfki se o tej zadevi ni hotel prav nič razgovarjati z Edenoni. Litvinov pa je v NVashingtonu izjavil, da nima nikakega tozadevnega pooblastila ter je sporočil, da bo v kratkem odpotoval v Moskvo. Očividno je torej, da Stalin odklanja posvete z An-gloamerikanci glede tega vprašanja in zato tudi ni upanja, da bi bilo to vprašanje v kratkem rešeno. Poljski krogi v Londonu smatrajo, da Stalin v Moskvi že ustanavlja novo poljsko vlado. Treba bo le še počakati, če si bosta London in \Va-shinglon pustila vsiliti voljo Moskve.
Sovjeti proti katoliški veri in Vatikanu
Stockholm, 3. maja. AS: Iz Moskve poročajo, da tam s posebno vnemo pospešujejo boj proti katoliški veri. V posebnem razglasu hujskajo na boj proti Vatikanu, boj, ki ga je treba voditi z vsemi silami. Vatikan je glavni sovražnik ljudstva. Razglas brezbožniške sovjetske organizacijo jasno osvetljuje prizadevanja angleških in ameriških propagandistov, ki so trdili, da je Rusija danes država, ki ljubi vero, in da sovjetska vlada ni izdala nobenega ukrepa, ki bi zaviral verski razvoj na njenih ozemljih in na ozemljih, ki jih je zasedla sovjetska vojska.
Roosevelt moral poseči v stavko ameriških rudarjev
AVashington, 3. maja. AS. Roosevelt je odredil, da mora prevzeti vlada vodstvo premogovnih rudnikov, v katerih rudarji stavkajo.
London proti Sikorskemu
Berlin, 3. maja. AS. V tukajšnjih političnih krogih pripominjajo, da je Litvinovo potovanje v Moskvo padlo ravno v pravi trenutek, tako da bo lahko prinesel v Evropo avtentična poročila o stavki rudarjev v premogovnikih in o posledicah, ki jih bo imela la 6tavka za vojno. Ce se bo pa Litvinov ustavil tudi v Londonu in če je glavni vzrok njegovega potovanja rusko-poljski spor. bo mogel znova ugotoviti, da je London proti Poljski in da so nekateri krogi zelo nenaklonjeni nominelni vladi Sikorskega. Tajnik železničarekih sindikatov je celo izjavil, da poljska begunska vlada izrablja azilsko pravico, katero je dobila v Londonu in da se moti, če misli, da bo lahko od tam vršila protisovjetsko propagando, kajti v tem primeru jo bo moral Lon. don pač izgnati z angleškega ozemlja,
Nov odlok glede službene namestitve
Kini, 1. maja. s. Uradni list je objavil vladarjev zakonski odlok, po katerem je v nasprotju z dosedanjimi določbami o službeni namestitvi pre|x>vedano najemati moške od 16. pa do 55 leta za naslednje delovne službe: 1. za prodajalce vstopnic, garderoberje, čuvaje in snažilce v gledališčih. kinematografih in drugih javnih uprizo-ritvenih prostorih; 2. za snažilce vozov, lokalov in trgov (izvzeta je služba snažilca lokomotiv in lokomotorjev), pri izposoii blazin, v shrambah za ročno prtljago na železniških postajah, toda vedno le, če je uslužbenec v tem delu normalno ali pretežno zaposlen; 3. za tekača in za prodajalca vozovnic pri mestnih prometnih podjetjih; 4. za !
natakarja, gardaroberja, za kuhinjske posle (izvzeti so kuharji), za vratarje v hotelih, zdraviliščih in javnih lokalih; 5. za kopališčnoga uslužbenca (izvzeti so le tisti, ki skrbijo za varnost kopalcev) in za strežnika v zdraviliščih, kopališčih ter v zavodih z zdravilnimi vodnimi vrelci; (>. za trgovskega nameščenca v trgovinah s tekstilnim blagom, z oblekami, čevlji, umetnostmini predmeti in dišavami ter za blagajnika pri vseh trgovskih podjetjih.. Omenjena prepoved se no nanaša na vojne pohabljence ter na take, ki so postali invalidi v boju za narodno stvar in na delavske invalide. Odlok stopi v veljavo dane3, 1. maja.
Besede voditelja nemške delovne fronte delavstvu
za 1.
Berlin, 1. maja. s. V članku, ki ga je za
praznik dela v Nemčiji napisal voditelj nemške delovne fronte dr. Ley, jo podal pregled ogromnega dela, ki so ga v zadnjih letih opravili nemški in tuji delavci na vseh poljih, zlasti pa še na polju vojne industrije, dela, ki je v vsakem oziru oskrbelo nemške vojake na rajnih vojnih toriščih. Potem poveličuje napore nemškega in zaveznikih narodov, da s prepričanjem v zmago premagajo skupnega bogataško-boljševiškega sovražnika. »Praznik dela v četrtem letu vojne,« končuje svoj članek dr. Ley, »je nekak simbol boja, ki ga bi-jejo Nemčija in njeni hrabri zavezniki za rešitev Evrope pred stoletnimi sovražniki, da bi ustvarili predpogje za izvedbo načrta za gospodarsko, socialno in politično preureditev, ki jo bodo izvedle osne sile v korist vseh svobodnih in neodvisnih evropskih narodov.«
Berlin, 1. maja. s. Voditelj nemške delovne fronto dr. Ley je včeraj govoril na zborovanju Nemške delavske zbornice, ki je bilo v novi kanc-
lerski palači, o predmetu: »Deset let življenja nemške delovno fronte«.
V začetku svojih izvajanj je govornik podal pregled dela, ki so ga v tem razdobju na vseh področjih opravile razne organizacije in ustanove, ki stoje na čelu veliko centrale nemških delovnih moči. Posebno pozornost je posvetil organizaciji »Kraft durch Freude«, v kateri je včlanjenih na tisoče in tisočo nemških delavcev. Potem je osvetlil v petih točkah razvoj in uspehe, ki jih je dosegla nemška delovna fronta, zlasti na polju oboroževanju, kar jo nemškim oboroženim silam dalo možnost, zmagoslavno nadaljevati vojno proti sovražnikom evropske celine.
»Naš načrt za sedanji čas je,« je poudaril govornik, »pospešiti proizvodnjo, zaposliti čim več ženskih delovnih moči ter povečati vojno proizvodnjo.« Na koncu svojih izvajanj je dr. Ley dejal, da morajo vsi delavci po tovarnah in uradih predstavljati v tej vojni največjo silo narodne skupnosti in najpristnejši izraz nezlomljive volje do zmage, ki preveva nemški narod.
Zbiranje jsip«ki!i sil ob Avstraliji
Slockholm, "5. maja. AS. Po poročilih anglosaškega vira pripravljajo Japonci veliko ofenzivo proti Avstraliji. Neko Reutcrjevo poročilo iz Melbourneja pravi: »Avstralski vojni minister Forde je izjavil, da je na severu zbranih nad 200.000 Japoncev in da tamkaj gradijo toliko letališč, da bodo lahko uporabljali na Timorju, v Rabaulu ali na drugih krajih tega odseka približno 1500 letal. Zbiranje te velike letalske sile je bilo orguni/iruno v nekaj dneh. Na nekem zadnjem ogledniškem poletu je bilo ugotovljeno, da Japonci zelo hite s pripravami in utrjevanji teh letališč. Avstralska vlada izjavlja, da jc pripravljena sodelovali proti smeli ofenzivi, za katero pa bi potrebovala mnogo bombnikov, lovskih letal in vojaštva. Pričakujejo, da se bo japonska ofenziva razvijala v smeri južnozahodno od Tihega morja. V avstralskih vodah sc opaža tudi pospešeno de-
športni drobiž
Srnuški znanstvenik jo prejel Gortheievo kolajno. Pionir nemškega šporla prof. Dr. W. Paul-cke je bil odlikovan ob priliki svoje 70 letnice z Goethejevo kolajno za znanstvene zasluge. Proučeval jo zlasti nevarnosti v gorah, tvorbo plazov, konec preteklega stoletja pa je bil med prvimi, ki so se posvetili uvedbi smučanja v vojsko.
Poveljstvo mornarico v Wilhelmshafenu je
priredilo tekmo v teku na 20 km za maratonce. Med tekmovalci prvega razreda je zmagal višji narednik Bohner v 1 uri 11 min. 10 sek.
0 odličnem francoskem plavalcu Zinsu čitamo. da je postavil v Toulouse-u odlično znamko v hrbtnem plavanju na 100 m. Z izidom 1:10.8 na 100 m se je povzpel med najboljše tekmovalce Evropo.
Dansko plavafice, ki veljajo za najhitrejše na svetu, so nastopile nedavno v Aarhusu. Ob lej priliki je postavila Nathansenova, ki jo lahko že zdaj smatramo za naslednico llvegerjeve, najboljši letošnji čas v prostem slogu na 100 m. Zmagala je s časom 1:07.6 min Ker smo šele na pratru poletne plavalne sezone, je verjetno, da se ii bo posrečilo izbrisati s tabele ženskih svetovnih rekordov Nizozemko van Oudenovo in tako bodo prešli vsi rekordi v proslem slogu v posest danskih plavačic.
Poročnik Homke, član nemške rokometne reprezentance, se ni vrnil z bombnega poleta na sovražnikove postojanke. Homke je bil član berlinskega športnega kluba ATV.
Vremenska napoved 4. maja (torek):
izboljšanje, mnogo sonca, toda v popoldanskih urah nekaj krajevnih padavin in nagnjenje k nevihtam.
5. maja (sreda): Jepo, a proti večeru nevihta od Kamniških Alp.
lovanjc japonskih podmornic. Uradna izjava pravi, da samo še lorci lahko mislijo, da Avstralija ni v nevarnosti.
Po drugi strani pa je imelo v Melbourneju velik vtis poročilo zavezniškega glavnega stana za južnozahodni Pacifik, v kateri je rečeno tudi naslednje: »Sovražnik je začel velike pripravi, da samo še norci lahko mislijo, da Av-Manjkajo šc podrobnosti, ki pa jih še ni mogoče objaviti vse dotlej, dokler bi jih sovražnik lahko izkoristil. Zaradi tega ne bo mogoče v časovnem zapovrstju poročati o teh dogodkih.« »United Press« razlaga to poročilo kot napoved začetka japonske ofenzive proti Avstraliji. Ni še mogoče ne potrditi ne zanikati tega mnenja, vsekakor pa avstralsko poročilo kaže, da položaj ni rožnat.
Iz nemške jeklarske industrije. Drujro največje podjetje nemške železarske in jeklarske industrije, Srednjenemške jcklarnc, ki so bile doslej delniška družba, se bodo pretvorile v družbo z omejeno zavezo. Glavnica družbe znaša 75 milij. mark.
Inozemci na nemških univerzah
Leta 1042 je bilo na nemških visokih šolah 4070 inozemskih dijakov, med njimi (102 ženski. Na prvem mestu je bila Bolgarska s svojimi 2173 dijaki; sledila jo jo Romunija z 20(1 dijaki. Iz Hrvaške je bilo 206 dijakov, iz Slovaške 175, iz Turčije 158, z Norveške 150, z Nizozemsko 120. iz Grčije 76, iz Srbije '10 in iz Belgije 36 dijakov na nemških univerzah. Nekaj dijakov in dijakinj je bilo ondi še iz ostalih evropskih držav.
Čestitke Hitlerju za nemški praznik dela
Berlin, 3. maja. s. Tudi letos je dobil Hitler ob priliki nemškega narodnega praznika nešteto brzojavk od poglavarjev držav in vlad, od državnikov in visokih osebnosti iz ruznih krajev. Voditelji diplomatskih odposlanstev v Berlinu so se vpisali v posebno knjigo v kanclerski palači.
Vodja nemške mladice govori za I. maj
Berlin. 3. maja. s. Vodja nemške mladine Artur Axmann ie imel govor zastopstvu mladih delavcev, včlanjenih v Hitlerjevo mladino, ki v delavnicah in na polju opravlja svoje delo za obrambo države. Axmnnn ie članom odposlanstva. ki ie prišlo v Berlin nu proslavo 1. maja, zagotovil, da bodo mladi nemški delavci, katerih ie sedaj 6 milijonov, še ttaprei opravljali svoje delo z isto disciplino, kakor so io pokazati doslej, ludi še naprej, dokler ne bo dosežena končna zmaga. Odposlanstvo ie potem sprejel tudi državni tajnik Backc. za njim pu državni delavski vodia dr. I.ev.
Zagreb ima žc 350.000 prebivalcev
Dopisnik »CE« poroča iz Zagreba: Od zo-četka vojne do danes se je prebivalstvo hrvaške prestolnice več ko potrojilo. Računajo, da ima Zogreb danes že 550.000 ljudi. Tu znatni prirastek na zagrebškem prebivalstvu se kaže močno tudi na vseh področjih tamkajšnjega gospodarskega življenja. Nn primer v temle: Leta t <u I so v Zagreb uvozil i komaj 65.000 hI vina, letos pa so ga že dozdaj navozili tja 120.945 hI.
Hrvntsko-švicnrski trgovinski sporazum. —
Pretekli mesec je bil podpisan hrvntsko-švicnrski trgovinski sporazum, ki nadomešča dne 19. septembra 1941 sklenjeni trgovinski sporazum. Sporazumi urejajo tudi plačilni promet in sicer ne na osnovi kliringa. Vsa plačilo se razvijajo nn skupnem računu A, ki je razdeljen na blagovni in finančni račun. i0% odpade na finančni račun, 90% pa je namenjeno blagovnemu prometu, odn- tozadevnim plačilom in izplačilom. Nova pogodba velja do konca marca 1944.
Pariz, aprila- (DNHl Angleško-ameriški letalski napadi na francosko civilno prebivalstvo so imeli bude posledice: Ubitih je bilo doslej ti549 ljudi, ranjenih 12440, brez domov in takšnih, ki so jih preselili, pa je okrog 200.(100. Te številke navaja neko poročilo,' ki so ga pred neduvnim izdali na francoskih pristojnih mestih. številke se nanašajo na dobo od 0. onrila 1945. Potemtakem so vštete tudi žrtve zadnjih velikih letalskih napadov na Pariz, Brest in Abbeville.
44
mŠMStmSIsm

Italijanski tanki, izkrcani v nekem pristanišču, v Tunisu. Takoj nato odpeljejo na posamezne odseke bojišča.
DALE CAKNEGIE
Kako si pridobiš prijatelje?
Med ogledovanjem raznih oddelkov je gospod
Ga\v pripomnil, da jo sistem produkcije resnično nekaj posebnega in boljšega. Nato si je ogledal nekaj novih strojev in predsednik je rekel, da jo te stroje sam izumil. Pokazal mu je, kako delujejo in kakšno funkcijo opravljajo. Končno povabi gospoda Gavva na kosilo. Pazite dobro: do 6edaj gospod Gaw ni spregovoril niti ene same besedice o zadevi, ki ga je pripeljala v New-York.
Po kosilu pa predsednik pravi: »In zdaj ee lotiva kar stvari 6ame. Dobro vem, kaj vas je privedlo 6ein, a nisem nikakor pričakoval, da se bo najino srečanje razvilo tako prisrčno in prijateljsko. Lahko se mirno vrnete domov. Zagotavljam Vam, da Vam bom dobavil zahtevani material, tudi če bi moral zaradi tega preklicati druga naročila.«
Tako je gospod Ga\v dosegel vse, kar je hotel, no da bi sploh kaj prosil. Stavba je bila končana do tistega dne, ko je potekel pogodben rok.
Ali bi bil uspeh isti, če bi se gospod Gaw poslužil groženj in ostrih besed, kakor običajno lo ljudje delajo? Podajam vam torej prvo pravilo, kako boste spremenili mišljenje drugih, ne da bi jih pri tem prizadeli ali užalili:
Začnite s pohvalnimi besedami ter z iskrenim priznanjem.
Kako morate kritizirati, ne da bi a« zasovražili.
Karel Schwab je nekega dne našel v tovarni uslužbence, ki so kadjli prav blizu napisa, kjer jo bilo napisano: »Kaditi je prepovedano!« Schvvab je pogledal na napis ter rekel ljudem: »Ali morda ne znate brati?« Kaj šel Sclnvab tega ni naredil. Približal se je kadilcem, jim ponudil cigare ter rekel: »Fantje, vesel bi bii, če bi drugje kadili.« Uslužbenci so se so dobro zavedali, da so storili nekaj prepovedanega in zalo so še bolj občudovali Schwaba ter ga vzljubili zaradi njegovega dejanja. No le, da jih ni grajal, temveč jim je podarB celo cigare ter jih tako posredno spomnit na dolžnost.
John \Yanamaker. lastnik enega največjih skladišč v Filadelfiji, je nekega dne nadzoroval razne oddelke svojega skladišča ter našel nekega odjemalca samega pri neki klopi. Nihče 6e ni zanimal zanj. Uslužbenci pa so stali nekje v gruči, klepe-taU in se smejali. NVanamnker ni rekel ničesar, temveč je postregel odjemalcu, nato pa izročil zahtevani predmet pomočniku, da ga zavije. Nato jo \Vanamaker nadaljeval svojo nadzorstveno pot brez besedice graje, ln vendar so vsi vedeli, da svoje dolžnosti niso storili 1
Dno 8. marca je umrl 6lavni pridigar IIenry \Vard Beechcr. Naslednjo nedeljo bi moral L.vman Abbott imeti spominski govor za pokojnikom. Abbott je hotel dobro opraviti svojo nalogo, zato je ,oj govor spisa! in prepisal neštetokrat. Končno „a je prebral svoji ženi. Govor je bil v resnici zelo ponesrečen, kakor se to tolikokrat zgodi pri spisanih govorih. Zato mu žena upravičeno rece: »Lyman, ta govor je prav zanič. Vsi tvoji poslušalci bodo zaspali. Po tolikih letih svoje službe no moreš nič boljšega narediti? Za božjo voljo, govori kot živ človek, ne pa kot kakšen leksikon!« To bi žena lahko rekla, pa ni. Dobro veste, kaj bi se zgodilo, če bi mu rekla samo delček tega. V resnici pa je pripomnila, da bi bil njegov govor lahko sijajen članek za kakšen časopis v Združenih državah. Skratka: zelo ga je pohvalila, hkrati pa opozorila, da bi kol govor ne ustrezal toliko kot članek. Lyman Abbott je to zelo dobro razumel, raztrgal vse, kar je do sedaj napisal, prihodnjo nedeljo pa je imel veličasten improviziran govor.
Drugo pravilo, kako 6e izognete užaljenosti in prizadetosti, je tole:
Opozarjajte na napake vedno posredno!
Govorite najprej o lastnih napakah
Pred nekaj leti sem vzel svojo nečakinjo Jo-žefino Carnegie kot tajnico v svojo pisarno. Bila je to 18-letna deklica, ki je v redu dokončala svoje šole, ki pa je bila, kar se tiče poslovnih izkušenj ... kako bi rekel... potrebna napredovanja. Zdaj pa je že zelo spretna tajnica.
Nekega dne sem jo mislil opomnili in grajati. Pa sem se premagal in si rekel: »Počakaj, dragi Dalo! Ti si dvakrat starejši od Jožefine, zato so tvoje izkušnje neprimerno večje od njenih. Kako torej moreš zahtevati od nje, da bo tako mislila in delala kakor ti? Kaj si bil pa ti, ko si imel 19 let? Le spomni se, kakšne oslarije si počenjal in kakšne kozle si streljal!« Zamislil sem se v preteklost ter mirno in hladnokrvno dognal, da sem se tedaj mnogo bolj bedasto obnašal kakor pa moja uboga Jožefina.
Od takrat sem vedno, kadar sem hotel opozoriti Jožetino na kakšno napako, takole rekel: »Naredila si napako. Jožefina! Tudi jaz sem jih delal in ne samo ene. Človek se ne rodi na svet s pametjo in izkušnjami. Le čas in vaja prinesejo izkušnje in ko sem bil jaz toliko star kakor ti, sem počenjal take neumnosti, da se te kar ne upam opomniti. Pa vendar, ali se ti ne zdi, da bi bilo bolje tako ali tako?«
Tisti, ki ga opominjate, bo mnogo rajši sprejel kritiko, če jo sprejme iz ust človeka, ki sam sebe najprej obloži in prizna svojo napake in zmote.
Carjevič se je vračal k družini na svatbo svoje sestre velike meginje Ksenije. Poročne slavnosti so obhajali z vsem razkošjem in ijajem, kakršno je bilo že od nekdaj v navadi na ruskem dvoru. Veselje je bilo tem večje in pristnejše, ker so vsi vedeli, da je car srečen, ker je omožil svojo nežno ljubljeno hčerko s članom lastne rodbine in da jo bo mogel imeti zmeraj blizu sebe. To je bil tudi prvi primer te vrste, da se je kaka carjeva hči poročila z ruskim velikim knezom, kar je dalo poseben nacionalni poudarek svatbenim Javnostim. Mimo tega je vprav ta svatba še bolj izrazila nasprotje z oznanjeno carjevičovo zaroko s — tujko, ki so jo vsi smatrali za vsiljivko. Sicer pa o njej ni nihče ne bescdice spregovoril. Ni jo bilo na poroki in vsi so koj pozabili, da sploh živi, zlasti še zato, ker so se na tej slovesnosti vsi zavedali velikanske nevarnosti: vsi so videli, dn se je carjevo zdravje jako poslabšalo in da jc le šo komaj prisostvoval poročnemu vrvežu.
Navzlic temu so je telo tega hrusta vendarle šo upiralo. Car ni hotel ničesar spremeniti v načinu svojega življenja in nehanja. Po vatbi. po Jesenskih manevrih carske garde, se je car Aleksander III,. kot običajno, z vso svojo rodbino odpeljal na lov po litvanskih gozdovih. Sredi decembra pa se je v gradu Spala njegovo zdravje poslabšalo. Profesor Leyden, ki so ga nujno poklicali iz Berlina, je ugotovil vnelje ledvic in je nasvetoval, naj koj odpotuje na Krim.
Carjevič, ki se je pravkar pripravljal, da bi v tretje obiskal svojo nevesto v Darmstadtu, se je moral odreči temu potovanju, saj ni mogel zapustiti svojega očeta. Dne 21. septembra se je vsa družina preselila v Livadijo.
Takrat pač. še ni nihče mislil, da je konec tako blizu. Car je skušal bolezen obvladati, vstajal je s postelje in je zdaj pa zdaj šel tudi na kak sprehod. Carjevič je bil zaposlen z dopisovanjem s svojo nevesto ter si je ves žalosten zaznamoval vsak dan, kadar koli ni prejel nobenega pisma od nje. Toda v začetku oktobra se je carjeva bolezen jako poslabšala, in med drugimi težkimi skrbmi, ki so težile carja, je bila tudi poroka carjeviča. Želel si je, da bi videl svojo sinal« in je odločil, naj jo njena sestra Elizabeta privede v Livadijo. Carjevič jo je težko pričakoval in mislil pri tem na to dolgo potovanje. Ni se mogel ločiti od očeta, ki mu je prav zdaj izročal svoje delo in poročila od ministrov. Brez dvoma ni imel takrat ta ubogi fant svojih možganov osredotočenih v državnih poslih in v takšnih okoliščinah je bil primoran prevzemali vodstvo države v svoje roke.
line 8. oktobra Je carjevič zapisal v svoj dnevnik, da je sprejel brzojavko svoje neveste v trenutku, ko je prestopila mejo na rusko zemljo, ki bo poslala njena domovina: »Sprejel sem čudovito brzojavko svoje drage, oboževane Alikse, ki je že v Rusiji, v kateri mi j pravi, da bi želela koj po svojem prihodu prestopiti v pravoslavno j Cerkev. To me je tako presunilo, da nekaj časa sploh nisem mogel nič razumeli.« Videti je bilo, da so bile skrbi glede vere vedno na ! prvem mestu v mislih mlade princese. Ob veličastni uri, ko je sto-! pala v državo, ki naj bi ji postala vladarica, je bila njena prva misel, da se ji posveti z njeno vero. Dobro je vedela, da je ne bi i moglo ničesar tako zvezali z njenim ženinom kot vprav vera.
Zjutraj 10. oktobra jo princesa Aliks v spremstvu svoje sestre ( velike kneginje Elizabeto prispela v Simferopoli (glavno mesto Kri-' ma), da bi se s kočijo pripeljala v Alušto. Tu, na pol poti za v Liva-Idi jo, jo je pričakoval žeuin, ki Je ta večer napisal v dnevnik;
»... Ob pol desetih sem se odpeljal s stricem Sergijem v Alušto, kamor sva prispela okrog ene. Cez deset minut nato je prispela iz Simferopolija moja oboževana Aliks z Eli (Elizabeto). Takoj nato smo obedovali... Po kosilu sem sedel v kočijo z Alikso in sva se sama odpeljala proli Livadiji. Moj Bog! Kakšna sreča, da sem jo mogel sprejeti tu, v svoji domovini in da je bila poleg mene. Dozdevalo se mi je, da se je polovica mojih skrbi in bremen odvalilo z mojih pleč. Na vsaki postaji so nama nudili kruha in soli. Kočija je bila polna cvetja in grozdja. Bil sem ves vzhičen, ko sem stopal poleg Alikse v stanovanje svojih ljubih staršev. Oče je bil danes bolj slab. Prihod Alikse in obisk očeta Ivana sta ga utrudila... Stopila sva v cerkev na kratko zahvalno molitev. Ostal sem potem v družbi Alikse do večerje. Večer je potekel kot navadno. Potem sem jo spremil do njenih soban.«
Po prihodu princese Alikse v Livadijo naj bi se carjevič poročil z njo v najožjem krogu, vendar ne prej, preden se ne bi carjevo zdravje zboljšalo. Toda navzlic vsemu pričakovanju se je stanjo bolezni vedno bolj hujšalo in vsi so se vdali v to, da bo smrt kaj kmalu prišla. Sredi vseh teh najhujših skrbi in zmed, so na princeso skoraj vsi pozabili razen njenega zaročenca. A tudi on sam je bil ves porazdeljen med svojo ljubezen in sinovsko skrb, kar mehanično je prebiral došla poročila, ki jih je bilo treba rešiti, in se je kar rušil pod težo odgovornosti, saj je bil doslej vajen le slu-šati, a ne ukazovati; tudi on je bil po vsem tem ves zmeden spričo tekočih in bodočih dogodkov. Ce je bilo treba kaj odrediti, so se vsi obračali na carico ali na carjevega brata, velikega kneza Vla-dimirja. Ta je bil kot Član družine prvi za carjem in je užival posebno spoštovanje. Mnogo bolj so ga upoštevali kot mladega prestolonaslednika, ki so ga včeraj smatrali kot navadnega fantiča. Princesa Aliks se je prilagodila vsem leni razmeram in je vzdihovala po človeku, ki ga je ljubila. Njemu je med ljubezenske besede, ki so polnile nove strani carjevičevega dnevnika, napisala te-le lolažilne , besedo;
Zverinska partizanov:
Novo mesto, v maju. Kakor povsod drugod so tudi v miruopeški fari komunistični teroristi hoteli zadušiti vsuk odpor z umori, ropi, požigi. Zlasti «0 se pri tem vrgli na družine, katerih fantje s<i se umaknili od doma, ker kot zavedni Slovenci in katoličuni niso mogli odobravati njihovega postopanju. Tako so se umaknili od domu tudi bratje Mu-vcc. Zato pa so komunisti odpeljali njihovo sestro Marijo Mavec por. Mukše. Dne 21. julija 1942 so jo v gozdu Skratovec nud Globodolom ubili. Toliko se je dulo takrat zvedeti. Komunisti so se sicer okoli hvalili, du so jo ubili, ker je bila »izdajalka«. Vsa okolica pa je vedela, da so jo ubili samo zuto, ker se jim ni posrečilo dobiti njenih brutov.
Dne 22. aprila 1943 so domačini s sodelovanjem vuške stra/e i/. Mirne peči njeno truplo izkopali. Ležalo je v 1.2» dolgem t«'r 40 cm globokem grobu ua obrazu. Uoke in noge so J>ile zapognjcne na hrbet in zvezune z vrvjo. iNa truplu ni bilo sledov od strelu, temveč le sledovi strahotnega mučenju. Žrtev je imela izbito desno oko in vse zobe, razbito desno čeljust in vso desno stran obrazu, levo nogo pod kolenom odsekuno, pruv tuko odsekano desno roko v zapestju. I.evi čevelj je ležal v grobu zraven žrtve, v čevlju je bil ostanek leve noge. Žrtvi je bilu noga odsekana, ko je bila obuta. Truplo je bilo dobro ohranjeno in su se dale .vse poškodbe točno ugotoviti.
lJne 23. aprila, na veliki petek, je bil njen pogreb. Udeležili so se gu predstavniki vojaške komande iz Mirne peči. domača vaška straža ter ogromnu množica fjudi. Domači /upnik
i'e v svojem govoru poveliČevul nedolžno žrtev, i je bila dobra mati 4 otrokom, zvesta družica svojega moža, dobra soseda, zavedna Slovenka in neustrašena katoliška žena. Izšlu je i/, družine, ki je dala /a svoj narod in svojo vero poleg nje še dve žrtvi, dva njena bratu, oil katerih je bil eden zahrbtno ubit od purti/.unov,
Gospodarstvo
Izvoz knjig iz Italije narašča. T/ poročila nar. svetniku Busila jc ruzvidno, da se izvoz knjig iz I tuli jc stalno zvišuje. Leta 1938-1939 je Italija i/vozila za 2.6 milij. lir knjig, naslednjega letu 1939-1940 pu ji: izvoz pudel nu 2 milij. lir, toda že v nuslednjem letu 1940-1941 je dosegel izvoz 2.2 milij. in je narustel leta 1941-1942 na 3.1 milij. v letu 1942-19+3 pu je izvoz knjig i/. Italije narustel na lt milij. lir. To povečanje izvozu je tembolj pomembno, ker pristojni vladni organi niso porabljali posebnih sredstev zu pospeševanje izvoza knjig.
Osrednja notna banka v Ukrajini jo predložila sedaj obračun svojega enoletnega dela. Iz poročila izhaja, da je banka osnovala novo valuto v Ukrajini, katere enota je karbovanec, ki je odgovarjal prejšnjemu rublju. Od skupnega obtoka sovjetskih rubljev v znesku 2 milijard, ki je bil predložen za zamenjavo, jo bil samo del izmenjan, ker je bil proti vrednosti zadržan na blokiranih računih, t. j. približno polovica. To jo veljalo predvsem za velika podjetja. Od ostalih rubljev konsumentskega denarja jo bilo vpisanih na vezan račun 425 milij. rubljev. V začetku decembra so zamenjavali vse zneske do 150 rubljev brez odtegljaja. Male bankovce po 1 in 3 rublje so še nadalje pustili v prometu, ker je primanjkovalo drobiža. Za vojne stroške izdaja država posebne blagajniške nakaznice, ki jih banka dis-kontira po 2.5% kot v Nemčiji. Brezgotovinski promet je bil zelo znaten in je v zadnjem četrtletju lani znašal 14 milijard rubljev.
Nemškohrvatsko sodelovanje na polju prehrane. Iz izjave nemškega poslanika v Zagrebu dr. Kasclieja je razvidno, da je lani Nemčija dobavila Hrvatski 5.600 ton koruze in 5.600 ton sladkorja. 2 toni semenskega blaga. 2.200 ton pšenice, "50 ton ječmena. 1100 ton ječmena za zameno za rž preko Slovaške. 430 ton rži, 3tH)0 ton semenja za zelenjavo iu 1.500 glav plemenske živine. Zu leto 1943 bo dala Nemčija Hrvatski 10.001) ton sladkorja, nadalje pa sledeče količine semen: 2.500 ton pšenice, nad 3.000 ton ječmena, nad 300 ton ovsa, 260 ton sladkorne pese, nadalje pa še več sto ton semenja za druge vrste žita in zelenjavo.
Sodelovanje jugovzhodnih držav na veterinarskem polju. Za prve dni maja je sklicana v Bratislavo konferenca zastopnikov Nemčije, Slovaške, Bolgarjje, Madžarske, Romunije, Hrvatske in Rol-garije, da bi ustanovili delovno zajednico na ve-ierinarsko-policijsketn področju, tako da bi se nadzorstvo, zlasti pa preprečevanje živinskih kužnih bolezni enotno organiziralo.
KULTURNI OBZORNIK
Prvi nastop tenorista Brišnika
V petek, 30. aprila je nastopil s svojim prvim samostojnim koncertom tenorist prof. Briš-nik, ki se je vrnil s svojega študija pri odličnih glasbenih pedagogih v tujini. Zanimanje zanj je bilo veliko, toda opaziti je bilo. da je bilo mnenje tistih, ki so ga kakor koli poznali kot pevca že pred nastopom deljeno, kar je pričalo na eni strani mnogo cvetja, na drugi pa ob prvem pojavu pevca škodoželjno nasmihanje, ki se je dobro čutilo iz ozadja dvorane in je moralo vplivati na nastopajočega depresivno. Naj bo kakor koli: za poslušalca, ki je pričakoval odkritja kakega Carusa, je izid pomenil pač razočaranje, nikakor pa takega poraza, kakor bi ga radi prikazali nekateri. Pomniti moramo, da je bil to Brivnikov prvi nastop in si je proF. Brišnik izbral gotovo preobširen spored, ki bi utrudil tudi pevca močnejše telesne konstrukcije, potem pa se lotil mogočnih opernih arij, ki predstavljajo repertoar največjih svetovnih pevcev ter bi kdo lahko sodil, da se je z njimi podal v tekmo. Toda, če vpošte-vamo tudi vremensko spremembo teli dni, ki jo kritiki jemljo resno v poštev celo pri naših najboljših pevcih, kadar jim je treba odpustiti kakšno ponesrevenost, moramo priznati, da je Brišnik s svojim nastopom pokazal marsikatere kvalitete. V Handlovem »Mesiji« je na primer občinstvo resnično navdušil in pokazal, da dobro obvlada izredne težavne faze v prehodu, ki terjajo veliko dihalno tehniko in obvladanje tona. Tu je prišla do izraza tudi njegova prožnost glasu. Na žalost pevec, v glasovnem olisegu ni bil na višini, kajti višine mu ni?o zvenele proslo. parkrat mu je tudi spodletelo; ne moremo pa tega reči o nižinah in srednjih legah, ki so globoko in čisto zvenele. Kako močno se je poslušalcev dojmil Billijev rondel »Prepeva čriček«, pa tudi Lajovčcva ilskal sem svojih mladih dni«. Tu je pokazal, da zna menjati razpoloženje pesmi in podčrtavati kon-
umor nedolžne matere
drugi pu je kot legionar padel v boju s komunisti. 'loke družine so steliri, na katerih počiva usoda naroda.
Kako kvarijo partizani mladino
Grosuplje, 2- maja.
Nedavno je bil v Stari vasi pri Grosupljem ujet II leten otrok po imenu f ine Komun, domu iz Ljubljane, stanujoč v Dravljah, Per-/unska ulica. Bil je oblečen v partizansko obleko in je tudi dejansko pripadal imrti/unskim edinicani, čeprav star šele 11 let. Kmalu se je spoznalo, da gre zu primer popolnoma skvar-jenegu otroka, ki so ga komunisti spravili med svoje vrste. Med komuniste je zbežul od domu pred kakimi štirimi meseci. Domu je staršem ukrudel denar, škornje, usnje, pumpuriee ter šotorsko krilo. S tem plenom je nuto pobegnil v llruševo. Tum so gn partizani uporabili zu kurirja in prenašal je pošto od liubne gore pu na Toško čelo. Udeleževal se je skupaj z drugimi partizani ropov in tatvin. Bil je tudi pri zadnjem ropanju živine v Dravljah. Pri
Ljubljanski možje in fantje, vseh stanov In poklicev, ki so Imeli za veliko noč svoje duhovne obnovo po raznih mestnih cerkvah, so se na veliko sredo zjutraj zbrali v stolnici k skupni posvetitvi Brezmadežn. Srcu Marijinemu. Njih udeležba je bila mogočna, naravnost presenetljiva. Vsa stolnica je bila polna mož iu fantov. Tako mogočne armade mož in fantov že dolgo nismo videli. Preizkušeni očetje, mlajši možje, pa tudi številni fantje, vsi so se zgrnili okrog svojega Škofa.
Posvetitev je opravil prevzv. g. knezoškof dr. firegorij Rožnimi. Med branjem pa s i Jona je s priž-nice spregovoril kanonik dr. Kraijič, ki je v živih besedah orisal zbranim možem in fantom pomen velike slovesnosti. Najlepši prizor je bil, ko so kleni in izkušeni očetje, pu tlidl mladi možje v dolgih vrstah pristopali k mizi Gospodovi. Med sveto daritvijo je ubrano prepeval stolni moški zbor. kar je vso slovesnost samo povzdignilo.
Druga posvetitev je bila 11:1 velikonočni ponedeljek popoldne. Številni svetni duhovniki in redovniki so se zbrali v stolnici pod kupolo, ves ostali prostor pa je napolnila verna srenia. Tudi lo |K>svetitev je opravil prevzv. g. knezoškof, ki je imel ob tej priliki na zbrane duhovnike nago-
Nove zadruge NDII. Nemška narodnostna skupina v NDH je ustanovila v zadnjem času šest novih kmetijskih, kreditnih in strojnih zadrug.
Ennlna vojaška sodišča. V Zagrebu je bila te dni objavljena zakonska odredba, po kateri se razpuščajo vsa dosedanja vojaška in vojna sodišča. Delokrog teh sodišč prevzamejo enotna vojaška sodišča, ki bodo v najkrajšem času ustanovljena.
1'oglavnikova darila za ranjence. Hrvatsko časopisje poroča, da so se te dni vozili sko/.i Zagreb ranjeni nemški in hrvatski vojaki, ki so sodelovali v raznih čistilnih akcijah v Bosni. Na postaji v Zagrebu so članice ženskih ustaških organizacij delile med ranjence cigarete in ostala darila, ki jih je dal na razpolago Poglavnik. Ranjenci so zatem nadaljevali vožnjo v neko hrvatsko zdravilišče.
Varčevanje 1 vodo v Zagrebu. Zaradi trajne suše je zagrebška mestna občina znova opozorila vse meščanstvo na skrajno varčevanje z vodo.
Ustanovitev zobarske šole v Zagrebu. V Zagrebu pripravljajo zakonsko odredbo, s katero bodo ustanovili posebno zobarsko šolo.
Novi prometni znaki v Zagrebu. Zaradi vedno večjega prometa v Zagrebu je tamošnja mestna občina dala postaviti na vseh važnejših križiščih in ulicah ter trgih nove prometne znake, s katerimi nameravajo preprečiti prometne nesreče.
Ustanovitev hrvatske šolske knjižnice. Hrvatsko profesorsko društvo je sklenilo izdajati šolsko knjižnico, v kateri bodo izbrani profesorji in kulturni delavci šolski mladini širili znanje o posameznih hrvatskih pisateljih in pesnikih. V tej knjižnici bo pričela v kratkem izhajati tudi še druga zbirka pod naslovom »Človek in vzgoja«. Prva knjiga te zbirke, ki nosi naslov »Človek% bo izšla v kratkem ter jo je napisal ,1. .Inrjcvič.
Zagreb Ima sedem bolnišnic. Po zadnjih statističnih podatkih je v Zagrebu sedem bolnišnic in
Irast. Zanimivo je tudi, da je »Sanje« iz »Manon« pel skozi v mezza voce iu ne v falzetu. Največja njegova pomanjkljivost, ki ga težko usposablja za opernega pevca, je slaboten glas, ki se tiče moči organa; Čutili smo pa tudi. da pevec sem ni težil za močnim glasom, temveč za kulturo glasu. In Iu moramo reči, da je pevec pokazal izredno dobro šolo, posebno kar se tiče izoblikovanja glasu v nižjih legah ter v izredno lepi izgovorjavi. Z ozirom na jako?t njegovega glasu smo mnenja, da se je prof. Brišnik označil kot koncertni in salonski pevec; njegova izvrstna šola pa daje slutili v njem dobrega glasbenega pedagoga. Tako bi se glasila objektivna sodba na podlagi njegovega prvega javnega nastopa.
Pri klavirju je koncertanta odlično spremljala gdč. Silva Hrašovčeva.	P. I).
Lovrenčič: Marija Pomagaj
V založbi frančiškanskega samostana Vič— Ljubljana je izšla v lepem ponatisu znana Lovren-čičeva Legenda o Mariji Pomagaj, ki je izšla prvikrat lani v »Slovenčevem koledar|u«. Tako je Lovrenčič svojim legendam v pesmih in v prozi, kakor jih je napisal pred leti v nekaj knjigah — zadnja taka je bila posvečena Uršiki Frligojevi, povezano s postankom čudežne božje poti na svetih gorah — zdaj pridružil še novo, ki govori o postanku božje poti na Brezjah. Vsem je znan postanek brezjanskega Marijinega kulta, ki je v zvezi z Layerjevim ponarejanjem denarja ter njegovo vozo v Kranju. Soglasno sporočilo pa pravi, da je v ječi obljubil naslikati za Marijino kapelico pri podružnici sv. Vida v mošenjski fari, ki jo je sezidal 1. 1800 župnik Ažbe, podobo Marije Pomcčnice. Ni zaupal zastonj. Zaprli so ga Francozi, ko pa so se leta 1813 morali umakniti iz naših krajev, je postal tudi Laver svoboden ter je izpolnil svojo zaobljubo leta 1814, kakor se še danes bere na notranji strani v kapelici. Odslej je ta podoba postala predmet posebnega češčenia Marije Pomočnice ter in je pokojni škof dr. Jeglič kronal: Kraljico kristjanov. Se vsi smo priča, kako zmagoslavno not je napravila svoj čas v
Fantek je videl, du so partizani pokopali po spopadu, ki je tum nustul, tri mrtve, ranjenih pu je bilo 7 do 8 partizanov. Prišlu pu je ofenziva iu tam je padbi okrog 100 partizanov. Pokvarjeni mladič je moral uzivuti zaupanje med komunisti, kajti vedel je povedati precej podrobnosti o njihovih skrivališčih. Po ofenzivi je zbežul in iskul zveze s komunisti po Igu, Podpeči, Šmarju, Grosuplju, Sluti vasi, kjer je bil zajet-
Zunanjost fantiča se je dokaj skladala z njegovo nntrunjostjo. Bil je ves umuzuil, ne-počesan, ves curjuv, polu uši, ki so se 11111 /uredile pod kožo in pod gurjumi, tnko da gllije pri živem telesu. Oblečen je bil v raztrgane vojaške hluče ter brez srujee. Kakšna je pokvarjenost tega otroku, kare uujbolj tule primer: Ko so gu vprašali, kilo je komunistični zaupnik v neki vasi, je povedul ime največjega poštenjaka, knkor so gu puč naučili komunisti, du moru v takem primeru odgovoriti. Ko so 11111 nato pojasnili, du se je najbrž zmotil, je odgovoril: »Potem pa najbrž igru na dve plati!«
Tuko komunisti zvabljajo v hribe tudi otroke, jih kvarijo in nato uporabljajo /n svoje grde namene. Otrok bo šel /daj najbrž v pobol jševalnico, ker so tudi domu i/juvili. dn ga ne morejo več krotili, tuko je pokvarjen.
vor. Ob asistenci gg. stolnih kanonikov je škot pred izpostavljenim Najsvetejšim navzoče duhovnike izročil v Marijino varstvo. Lepo slovesnost je sklenila pretresljiva in v srce segajoča ljudska pesem» O Marija, naša ljuba Mati...«
Posvetitev IjuJskošolskih otrok
Ljubljana, 2. maja.
Danes popoldne ob pol -4 je bila v stolnici slovesna |>osvetitev ljudskošolskih otrok Marijinemu Srcu. V cerkvi se j.^ /.bralo silno veliko otrok, ki so prišli bodisi s starši bodisi |hk1 vodstvom gg. katehetov. Slovesnosti so se začele z govorom prevzvišenega gospoda Skola, ki je predvsem poudarjal dolžnost otrok spoštovati, ubogati iu ljubili svojo starše, spoštovati pa prav tuko tudi svoje šolske predstojnike. Končno je omenil, du morajo tudi otroci doprinašati spravne žrtve za vsa ža-ljenjn božjega Srca.
Po govoru so bile slovesne pele lavrelanske litanije, nato pa posvetitev. Mogočno je odmevalo petje otrok po cerkvi in se zlilo v eno samo željo: taki hočemo ostati.
zdravilišč s 164 zdravniki in 3012 posteljami. Na vsako bolniško posteljo pride 116 prebivalcev. V Zagrebu je trenutno 32 lekaren. V njih je zaposlenih 229 lekarnarjev in njihovih pomočnikov ter pomočnic. Posamezna lekarna pride na 10.900 prebivalcev, Vseh zdravnikov v Zagrebu je pa 675, den-tistov in zobotehnikov 85, zdravstvenih pomočnikov 73, bolniških strežnic 106 in 60 babic.
Najnovejše Meštrovičeve umetnine v Rimu. — Največji sedaj živeči hrvatski umetnik Ivan Me-štrovič, ki je s svojimi umetninami dosedaj sodeloval na vseh hrvatskih domačih in inozemskih razstavah, živi že dalje časa v Rimu ter tam ustvarja nova umetniška dela, ki bodo krasila nove prostore Zavoda sv, Ilieronima. Meštrovič je dosedaj te izdelal kipa papežev Siksta V. in Leona XIII., te dni je pa začel klesati kip sedanjega sv. očeta Pija XII.
Ureditev avtomatske telefonske centrale v Banja Luki. V Bunju Luko so prispeli strokovnjaki tvrdke Siemens ler so pričel z montažo avtomatične telefonske centrale. Vsa tehnična dela Imijo predvidoma gotova do konca tegu mesecu. Nu novo avtomatsko telefonsko centralo v Bunju Luki bo priključenih tisoč aparatov.
Sporočilo hrvatskega notranjega ministrstva. Hrvatsko časopisje objavlja sporočilo notranjega ministrstva NDII, da je bil v noči od 23. do 24. marca ubit v svojem stanovanju pri Sv. Martinu pod Okičem v samoborskem okraju šef železniške postaje Horvati Mijo Mavrin. Ker oblasti v zakonskem roku niso izsledile atentatorja, je bilo dne 17. aprila na mestu zločina ustreljenih 10 od oblasti ugotovljenih komunističnih prvakov.
Darilo hrvatskega sabora Ilrvatskemn Radiši. Predsedništvo hrvatskega sabora v Zagrebu je odobrilo Hrvatskemu Radiši podporo 10.000 kun v priznanje njegovih velikih uspehov v šolanju in preskrbi hrvatske trgovske in obrtne mladine.
Izkaz statističnih podatkov Zavoda za socialno zavarovanje
Statistični podatki, kt jih Je izdal Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine za predzadnji mesec, izkazujejo, da je bilo v zavodu včlanjenih tega meseca 25.472 oseb, med njimi 15.052 moških iu 10.420 žensk. fileviio včlanjenih se je znižalo proti lanskemu mesecu marcu za 1181. Izmed vseh zavarovancev itnu največ članov ZSZ (20.860), daljo TBPD (4518). Merkur pa 21. Povprečna dnevna zavarovalna mezda je znašala 23.81. V posebni statistiki lahko vidimo, da ce je povprečno število zavarovancev zvišalo zlasti pri prometnih podjetjih (168), tlalje v papirni industriji (10t>), v občinskih obratih (liti), znižalo pa v lesni in rezharski stroki (manj :!07). v gozdnoiagarski stroki (212) in v stroki za pridelovanje kož in surogalov (lo:-l). Posebno zanimiva je razlika uslužbenk-slu-žiučudi lani in leto,*. Statistika pravi, da je lelos zavarovanih 3121 služkinj in da je to število letoi' padlo zn 511.
Maksimalni cenik št. 8
(Nu drobno v oklepajih)
Česen novi lir 4.23 (5.05), belilši 9— (11.-), karfijola 2.80 (3 35), korenje očiščeno 3,— (3 60), čebula zgodnja 2.90 (3.45), kopre 2.20 (2.55), kolutu vseh vr<t 3.1» (3.70), špinuča 2.85 (3.35), re-lenu 3 SO (4.33), marelice suhe 43.33 (5S.I5), po-murunče Iu (Moro—larocco) 8.35 (9 55), poma-runče Ha 7.35 (S.>>), limone la (t3 cm obsega) 4.03 (4.80. komad 0.30), orehi Sorrento 26,— (30.—), orehi navadni 21.30 (23.—), suhe čcšplje, domače 20,— (23.SO).
T/. Srbijo
»Resen in potreben opomin.« Pod tem naslovom je objavil bivši jugoslovanski zununji minister dr. (' i n c u r - M u r k o v i č članek v srbskem tedniku »Srbski Narod . Njegov članek je uvrščen med ostule sestavke sedanjih srbskih politikov iu voditeljev, ki jih je priobčil omenjeni tednik ob drugi obletnici /nu-iiili marčnih dogodkov letu 1'UI v Beogradu. Dr. ( inear-Markovie uvodoma ostro napuda vse prevrutnike. ki so se dne 27. mureu 1941 polastili v prejšnji državi oblasli, strmoglavili tedanjo vlado in politiko, ki ju je lu vlada vodila. Vsem tem pripisuje popolno odgovornost tudi /u vse poznejše dogodke, ki so se kot posledic,i marčnega prevratu zgrnili nud bivšo Jilgoslavijo. Zato pa omenja ru/.ne tuje propagande ler trdi, da sejejo med srbsko ljudstvo samo zmedo iu neslogo ter poudarja: »Interes Srbov ne more biti v neslogi, anarhiji ali v državljanski vojski. Nevarnost pred državljansko vojsko pa le/i ravno v tej nesrečni razdvojenosti iu razcepljenosti, nu kateri tako vneto delujejo isli elementi, ki pred zgodovino /e nosijo strašno odgovornost za prevrat / dno 27. muren in zn vse njegove poznejše usodne posledice. Nuroil. ki je doživel poraz, postane popolnoma poražen in uničen samo / notranjimi naredliuini in spori. Če pa ostane discipliniran. slo/en in delaven, bo /aruiii doživetega porazu ostul oslabljen samo začasno. Ohranil si bo tudi upanje, celo neko zagotovilo, da bo /nova zudobil svojo prejšnjo moč in svoj napredek. Danes živimo v položaju, v katerem se moru vsak dober Srb brezpogojno pokoriti potrebi narodnega edinstva, ker je prva dolžnost, ki jo sedaj zuhteva pravo rodoljub je, dolžnost discipline. Ites da je ta disciplina lahko mučna. Pogosto zahteva tudi gotove odpovedi in včasih celo težke žrtve, loilu ona ediuu lahko prinese rešitev.
Beseda, ki se stulno ponavlja v vseh poslanicah in govorih predsednika srbske vlade, je sloga, lo srbsko edinstvo je Nedičeva največja skrb in misel, edinstvo, ki pu moru bili moralno in materialno in ki je danes ogroženo od vseh strani. In res, državo je mogoče rešili samo tako, če se nam iz nje posreči ustvariti živ in kompakten blok. ki bo v svojih bodočih akcijah upošteval v prvi vrsti skrb zu svoje nurodne interese. V popolni slogi in s popolnim zuupunjem, ki ga imiru srbsko ljudstvo pokloniti osebnosti generulu Nediču, bo srbsko ljudstvo zopet prišlo do svoje moči in svojega ugleda. Prvi pogoj zu njegov dvig je pu la. du mora postati eno telo in cuu duša in dn vse njegove napore preveva samo ena volja. I o moru /u vsako ceno razumeti cela država «
Zanimiva nogometna tekma v Beogradu. Dne 14. marca se je v Beogradu spoprijelo moštvo, sestavljeno iz. raznih beograjskih nogometnih klubov z moštvom, v katerem so nastopili samo begunci. Tekmo je gledalo 10.00(1 ljubiteljev nogometnegu športa. Kakor lansko jesen. je tudi tokrat moštvo beguncev premugulo Beograjčane. To pot z rezultatom 3:1.
Ljubljano ob priliki evharističnega kongresa! In odmev tega velikega zaupanja v Marijo je tudi ta Lovrenčičeva pesnitev, ki prihaja sedaj prav v pravi čas, ko ves narod opravlja pobožnost Mariji in se bliža njen mesec mejnik. Tako se je tudi slovenski pesnik priključil vsenarodnemu religioznemu toku s svojo pesniško besedo.
Lovrenčič je svojo legendo razdelil v štiri dele: v prvem govori o hudi stiski za Francozov v Kranju, ko Layerja na kokrskem mostu spravlja obup v vodo, pa mu hudič vdahne misel na ponarejanje bankovcev. Bankovec pa dobi v gostilni, kamor zavije brez denarja, ko nariše očeta krčmarja za mizo. Drugi spev opisuje, kako ponareja denar in kako njegov brat, njegov poma-gač, spravlja ponarejene bankovce v promet na kranjskem semnju, pa ga zalotijo Francozi in oba zapro. Tretji del je višek in kaže, kako v ječi brat Valentin obupuje in umira. Hotel se je celo obesili. Slikar I.ayer pa se zaupno obrne k Mariji in prosi za rešitev bratovo in svojo ter ji obljubi naslikati lepo podobo. Res: brat umre za jeliko v ječi, skesan pred smrtjo, on pa se reši. In zadnji spev ima za vsebino slikarjevo pot iz Kranja na Brezje z namenom, da tam naslika milostno podobo Marije Pomagaj, kakor jo je videl ob viziji v ječi, ko je sklenil svojo zaobljubo. In odslej
Je vročih sto in sto želji Marija Mati usliSala, na Brezjah poveličana .,. O Mati, še v današnji čas poslušaj naš proseči glas: »Kraljica naša, varuj nas!«
Tako zaključuje svoj spev, ki legendo o postanku slike lepo notranje napeto pripoveduje ter — in to je velika odlika teh pesnitev — v pristni, narodni dikciji ter metriki, ki spominja na narodno pesem. Tudi oblikovna ritmična in ri-mana 6tran je skrbno obdelana ter spada ta legenda med Lovrcnčičeve boljše stvari. Zanimivo je, da se je Lovrenčič, nekdanji prvi slovenski futurist in ekspresionist ter oblikovni novotar, umiril v prosto narodnem pripovedovanju ter tako nadaljuje Valjavčcvo tradicijo za naš čas.
Pesnitev je lepo izdelana ter ima 4 priloge, risbe, ki jih je izvršila akademska slikarica Bara Remčeva. Zanimiva je tudi naslovna stran, ki predstavlja podobo Brezjanske Marije Pomagaj, ki jo je po načrtih isle slikarice vkljekljala L. Felhan ter jo je Katoliška Akcija za dekleta poklonila papežu Piju XII. ob obisku v Rimu. Tako knjižica pomeni tudi v knjigotrškem pomenu lepo knjigo ter bodo častilci Brezjanske Marije Pomagaj radi segali po njej. Pesnitev ima vse odobritve cerkve-
.oiii oblasti. Cena 5 lir.	ii.
*
Nove knjige Hrvatske Matice. Vsako leto za veliko noč izda Hrvatska Matica svoje knjige. Tako tudi lelos. Izmed domačih hrvatskih pisateljev so predstavljeni trije pisci. Tako je pisatelj Anic Dean zbral novele »(7 sjeniki dobro karakteri-zirajo njegov pisateljski lik. Nastopata pa z drugima dvema knjigama dva doslej še neznana pisatelja: Zvonimir Remeta s povestjo »Grijeh« ter Ivan Triplata z romanom »Krug«. »Grijeb« je roman izredne psihološke vrednote. Triplalov roman pa je kronika iz zagrebškega življenja, v kateri nam odkriva svoje vidike življenjske izkušnje. V zbirki »Svijetski pisci« pa je izdala sedaj knjigo »Suvremenih njemnčkih novel«. Kot drugi del iste zbirke pa je izšel prvi del Dantejeve trilogije *l'e-keU v. prevodu — Vladimirja Nazorja, kar je gotovo velik literarni dogodek. Ce bi ga dobili na pregled, bi o njem kaj več napisali, kajti tudi pri nas se dela na novem prepevu tega dela Božanske komedije. V mladinski knjižici je izšel Collodijcv »Pinochio«, ki ga imamo pri nas že v več prevodih ler je najbolj znan v Lovrenčičevem prevodu kot Storžek. V znanstveni knjižnici pa je izšel prevod »Oblici života« nemškega filozofa Sprangera. Kot zadnja knjiga pa bo izšla kolektivno napisana knjiga »Zemljepis Hrvatske«, ki se šele pripravlja in bo izšla kot jubilejna izdaja Malice llrvalske. Prvi zvezek je izšel pod uredništvom prof. Zvonimirja DugaČkega ler vsebuje 16 razprav o podnebju, rastlinstvu, vodah, entnografskem sestavu itd. itd.
To je letošnji dar najveličastnejše urvuieke knjižne ustanove Matice Hrvatske.
Dve mogočni posvetitvi v ljubljanski stolnici
Novice iz Neodvisne Države Hrvatske
fd&oj&ne, novice*
Koledar
Torek, 4. velikega travna: Florijan, mučenec; Monika, vdova; flolhard, škof.
Sreda, B. velikega travna: Pij V., papež; Irena, inuč.; Maksim, muč.; Irenej, muč.
Lunina sprememba: Mlaj: 4. velikega travna ob 10.43. Herechel napoveduje oblačno in deževno vreme.
Zgodovinski paberki
3.	velikega travna:
1. 10SD. so Hrvatje ubili na Kuinskem polju svojega kralja Dimitra Zvoniniira, ki jih ,ie |k>
papeževi in cesarjevi želji hotel peljati na križarsko vojno;
1. 1 (>.'15 so se uprli Sclirattenhachovi podln/.niki
v Voljski in Ostrovcu nad Celjem in oni i/, laške graščine. Tem so se pridružili podložniki drugih štajerskih in kranjskih graščin. Naskočili in oro-pali so več gradov in samostanov. Graščaki so zapustili svoja doinovja in zbežali. Upornikov so je nabralo s Štajerskega in Kranjskega nekaj tisoč. Kranjski stanovi so s cesarjevim dovoljenjem zoper nje [»klicali na pomoč Uskoke in graničar-je iz Karlovra, ki so upornike ukrotili. Tako poroča o dolenjskem kmečkem uporu krška mestna kronika;
I. 1881. je umrl Josip Jurčič. Rodil se je lela 1841. kot sin bornega kmeta, ki je nadarjenega sina poslal v šole. Po maturi je jeseni lela 1805. oilšel na Dunaj študirat klasično filologijo. Ko je 1S68. lela poslalo njegovo gmotno stanje nevzdržno, se je napotil v Maribor, kjer je pomagal uredniku Tomšiču pri -Slovenskem Narodu«. Oktobra 1S72. 1. se je z »Narodomc vred preselil v Ljubljano, kjer je osl.il do smrti. Jurčič je zgradil z Levstikovo pomoč,jo kongcnijnlno Prešernovi liriki, dasi brez njegove oblikovno in smiselne popolnoslj stavbo slovenskega pripovednega slovstva. Jurčičevo povesli pa niso samo zaklad našega pripovedništva, temveč tudi dragocena, čeprav enostranska slika našega kmečkega življenja v začetku druge polovice devetnajstega stoletja.
4.	Tclikcga travna:
1. 1635. so kmečki uporniki napadli samostan Novi klošter, samostanska kronika poroča: Ko so menihi 4, maja opravljali večernice, je prišlo 15 kmetov kot poslanstvo drugih podložnikov in zahtevalo nekaj olajšav pri davščinah in tlaki. Odgovor so zahtevali za dan 0. maja. A še preden ie prior odgovoril, je prišlo pred samostan kakih 200 kmetov pod vodstvom Antona Repiča in Štefana Dvornika, ki niso več nastopili kot prosilci, ampak kot oblastni gospodarji. Hoteli so videli samostanske >boniharde< (lopiče), zahtevali kruha in vina. češ da potem menihom ni? žalega ne store. Dvanajst kmetov je udrlo v samostansko obednico, kjer so iskali živil, omenjena dva voditelja pa sta zunaj stoječim skozi okno metala bele in črne kruhe. Vsi vinjeni so uporniki slednjič odšli proti Voljski. Dva dni pozneje je zopet prišlo 150 kmetov, ki so zahtevali, naj jim redovniki izroče poljske pridelke, ki so jih s tolikim trudom spravili v samostan. Vso noč so 60 potem razveseljevali-! pred samoslanom z gostijo in popivanjem, zraven streljali iz topičev. drugo jutro pa so iznova ttdrli v obednico in zahtevali pismeno potrdilo, da so njihove prošnje z dne
A. maja uslišane. Ogroženim redovnikom ni kazalo nič drugega, kakor vsem zahtevam upornikov ugoditi, ako so hoteli rešili sebe in samostan;
11127. 1. je umrl slovenski glasbenik in planinec Jakob Aljaž, rojen julija 1848. lela v Za-! vrhu pri Smledniku. Po končani gimnaziji je sto-| pil v bogoslovje in se učil glasbe pri Nedvedu in Foersterju. Služboval je v raznih farah ljubljanske škofije, in lela 18S9. pa do svoje smrti je vršil službo župnega upravitelja v Gorjah. Kol glasbenik se je iidejslvov.il predvsem s prireditvijo pesmarice, ki jo je izdala Mohorjeva družba, zložil in izdal je dalje 1-1 zborov, večinoma na S. Gregorčičeva besedila. Zaslužen je tudi kot planinec; zdradil je |io lijem imenovani slolp vrh Triglava (1895. I.), Staničevo zavetišče. Triglavsko kočo na Kredarici, Aljaževo kočo v Vratih ter Aljažev dom v Vratih. Pisal je »Planinske spomine*. Aljaževe skladbe so preproste, lahke, a krepko in so jih mnogo peli.
Novi grobovi
+ V Kamniku so dne 18. aprila pokopali gdč. Klad v a Vero, hčerko pokojnega dolgoletnega sodnega predstojnika dr. Kladva Ivana. Pokojna je zaradi blagega značaja uživala med me-Sčnnslvom splošen ugled. Naj počiva v miru! Žalujočim našo iskreno sožaljel
Osebne novice
Poroka. V solrtdo, 1. maja, sla so jioroeila v cerkvi sv. Florijana znani operni režiser g. Emil Frelili in gdč. liana Centa, uradnica »Chemola-borjat. Poročil ju je nevestin stric pisatelj Janez Jalen. Obilo sreče!
—	Poročila sla se v nedeljo, 2. maja pri Sv. Jakobu g. Baje Maks, uradnik, in 'gospodična Ster-pelj Julija. Za prifli sta bila ženinov tirat g. dr. Baje Franc in g. Kant Janez, diplomiran tehnik. Mladima poročencema iskreno časlitaino in želimo obilo sreče.
—	Skupna posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu bo: a) Za vse ljubljanske dekliške Marijine družbe in družbe za žene (gospe) prihodnjo nedeljo, 9. majnika, ob 3 popoldne v cerkvi sv. Jožeta: ti) Za ljubljanske Marijine družbe mož in fantov istotako prihodnjo nedeljo, 9. majnika, oh 5 popoldne v Križavniški cerkvi. — K tej posvetitvi so najvljudneje vabljeni tudi vsi gg. sodali vseh akademskih kongregacij. Skupni posvetitvi naj bi bili obenem spomin na vsakoletni svetovni kongregacijski spravni dan! Zalo prosimo gg. voditelje, da se tudi sami v čim večjem številu udeležijo skupnih posvetitev, gotovo pa naj poskrbijo v smislu okrožnic SVMD z dne 25. februarja in 9. aprila t. 1. za |>olno udeležbo svojih kongreganislov!
—	Prvi majniški dnevi hladni in deževni. V stoletni pratiki. kakor tudi v navadnih pra-tikali in koledarjih so označeni prvi mujniški dnevi v tem letu zu deževne in hladne. Prvi
iel
KINO UNION
22-31
Zanimiv roman mlado sirote ln Etavncga pisatelja
:w »Mala gospodična«
V glavnih vlogah: Laura Nuccl, Loredana,
Nino Besozzl In drugI . . . Predstave: delavnik ob 15 30. 17.30 In 10.30; ob nedeljah ob 10 30, U 30, 17.30 In 19 30
tel
IilNO SLOGA
IMG
Velcmestje - podeželje, ofabnost - prlprostost I Ljubezen do domače grude v prelepem filmu
»Profesor Kovač«
V glavni vlogi: Antal Pager, Erzsl SImor. PREDSTAVE) ob 14, 15 50. 17.40 In 19.30; v nedeljo Se ob 10.30 dopoldne I
maj je bil sončen in lep, toda že 2. maja, na belo nedeljo se je vreme zacmerilo. V nedeljo
je bilo ves čas oblačno, pozneje popoldne okoli 14.30 so padle prve kaplje. Proti večeru, tako ob 17.30, je zučelo nulahno rušiti iu vedno močneje ponoči. Jutro je bilo razmeroma hlad-110. Od nedelje do ponedeljku do 7 zjutraj je pudlo po dežoineru meteorolškega zavoda 10.2 ni in dežja. V soboto je bila dosežena popoldne najvišja dnevna temperatura + I9", v nedeljo nekoliko nižja +17.8° C. V nedeljo zjutraj najnižja jutranja temperutura +7.6", v ponedeljek zjutraj +10" C. Barometer je padel pod nor-malo na 760 nun. Krutek vremenski pregled za letošnji april nuni pokaže zadovoljivo vremensko sliko. Bilo je 12 deževnih dni in 83.7 mm dežju. Jutranja temperatura je v aprilu le trikrat pudlu pod ničlo, nujnižja je bila zuzna-movuna 10. aprila, ko je bilo z jutra j —2.4" C. Imeli smo osemkrat zjutraj slano. Bila so pa v a|irilii tudi toplu jutra, tuko je toplomer 23. uprila zaznamoval že zjutraj +11.6° C. V drugi polovici aprila smo imeli po več dni, ko je bila maksimalna dnevna temperatura dosežena nnd + 20" C. Najvišja dnevna temperutura je bila 18. uprila, ko je bilo +23.2" C in tu dan smatramo za prav vroč dan. Barometer je 8. aprila bil najnižji, ko je kuzul 749 mm. najvišji pa 14. uprila s 774.5 mm.
—	Tečaj za električno varjenje. V šolski va-rilnici Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani bo od 7. do 15. junija t. I. tečaj za električno varjenje in avtogensko rezanje. Tečaj bo trajal 8 dni in se bo vršil vsako popoldne od 14 do 18. Prijave sprejema šolska uprava (Aškerčeva cesta 9, I. nadstropje) do 29. maja t. 1.
—	Itdeči križ poroča: Med uradnimi urami od 8.30 do 12 naj se javijo na Italijanskem Rdečem križu, Avtonomni sekciji v Ljubljani, Via Ariella Rea 2-11 (Gosposvelska) naslednji: Blede Štefan, Ložar Radoslav, Sečnik Frančiška, Sla-menkovič Etna. učiteljica, Varšek Terezija, SoUlič Ivan, Cok Ivanka, Peterle Ana, Peršin Marija, Arko Andrej. Molk in osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Zupančič, Zalar, Malic, Slaruša Ivan, Cop Franjo.
—	Poizvedba: Dvajset minut od Lipoglava nnd Šmarjem, občina Dohrunje, leži nepokopano truplo moškega. Moški je bil ubit že lansko lelo v aprilu, majtt nli pa juniju, morda celo pozneje ob žetvi, ker so takrat ljudje slišali vpitje in slrele. Glavo ima prestreljeno, nato pa še odrezano. Oblečen je v črne črtaste hlače, vojaško srajco, nizke črne čevlje z različnimi vrezi, na glavi ima pa zelen klobuk. Ima bel robec z rdečimi, belimi in plavi mi črtami ob robu. Kdor I»i kaj vedel o njem, ali pa kdor jiogreša koga svojih in misli, da bi bil lo la neznanec, naj povpraša na poveljstvo proti komunističnega oddelka v Šmarju ali pa v Št. Juriju.
—	Nesreče na deželi. Posestnikov sin. 33 letni Alojzij Premrou. je v Cerknici bil zaposlen pri gozdnih delih. Padel je in si zlomil desno ključnico. — Taborniku Jožetu, 29 letnemu lesarju v Borovnici, je cirkularka na žtigi odrezala prste leve roke. — Justina Gospodaričeva, 10 letna posestnikovu hčerka v Trebnjem, je padla in si zlomila levo roko. — Mirko Sev-šek, 14 letni pastir v Št. Rnpertu nu Dolenjskem, ima hudo poškodovano desno oko. Vol ga jc sunil z rogom.

Iz dela in življenja - ©*8 tu in 4am
tEL
KINO MATICA
22-41
Carin. Del Pogglo, Leona rdo Cortesc In Paolo
Stoppa v moderni duhoviti komediji
»Ponočna srečanja«
PREDSTAVE ob 17 in 19.15.
MATINEJA I Na splošno željo predvajamo ponovno nepozabljen tlim
»Dunajska kri« r*c
PREDSTAVE samo ob 15!
Z Gorenj skega
Hiralnica in uhožnica t Mengšu in Domžalah.
Po prevratu sta bili dotedanji ubožnici v Mengšu iu Domžalah, ki sta bili last nekega cerkvenega reda, odkupljeni in kakor piše gorenjski tednik — sodobno preurejeni, tako da se na nji lahko naslanja skrbstvo za hiralce in ubožce v vsem kamniškem okraju. Dosedanja hiralnica v Mengšu ima 80 oskrbovancev in hkrati lastno kmetijo, ki meri 29 ha. Ubožnica v Domžalah je preurejena za otroški dom — sirotišnico za vse otroke iz kamniškega okraja, seveda take, k: so brez staršev iu brez posebne oskrbe.
Občinske hiše v kamniškem okrožju so v zadnjem lelu doživele dokaj sprememb, piše gorenjski tednik. Tako so bila vsa županstva opremljena z ustreznimi opravami. Nekatera županstva so bila nastanjena celo v novih ali pa v prezidanih hišah. Novo stavbo so zgradili v Ihanu. Županstva v Mot-niku, Ilolmecu in Dobu pa so bila povečana.
Posvetovanja o šivanju. Organizacija ženstva, in 6icer oddelek za gospodinjstvo, je priredila v Kranju te dni prvi dobro obiskani večer za gospodinje. Na večeru so pokušale žene pecivo iz ržene moke in krompirja. Bilo je tudi predavanje o prehrani; sporočeno je bilo dalje udeleženkam, da bodo vsako sredo popoldne od 14 do 17 prirejeni brezplačni šivalni posveti za vse žene.
Življenje Stranke v Litiji. Predzadnjo nedeljo je sklical vodja krajevne skupine Rohm vse svoje sodelavce na sejo, kjer so se posvetovali o sedaj najvažnejši nalogi, namreč o popisu vseh mož in žena za državno obrambo, ki je sedaj odrejen tudi za Gorenjsko. Dolje so razpravljali o izplačevanju prispevkov za otroke in o skrbi za vse tiste, ki so odšli v delovno službo, k okroženi sili in policiji. Na seji se je poslovil tudi vodja hitlerjevske mladine Kari Seuger, ki odhaja k vojakom.
Dijaški izenačevalni tabor se imenuje ustanova nemškega državnega vodstva za dijake iz vseh nemških pokrajin. Tak tabor je bil prirejen ta teden v Grabštajnu na Koroškem. Deželni uradni vodja dr. Pogatschnigg jc predaval o kulturno-političnih nalogah koroške dežele glede na kulturno politiko Nemčije in na odnošaje z jugovzhodno Evropo. O narodnostnih vprašanjih je predaval major Maier-Kaibitsch. Po tem taboru bodo tečajniki nastopili različno pomožno službo na Koroškem in na Gorenjskem.
S Spodnjega Štajerskega
Kmetijska poklicna šola pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je zaključila prvi letnik. Lansko zimo ustanovljena kmetijska poklicna šola v bivšem samostanu pri Sv. Trojici v Slov. goricah je te dni odpustila 35 deklet prvega letnika. Dekleta so se učila teoretično in praktično v vseli poljedelskih panogah. Posebej so se učile tudi o negi kmečkega vrla, o kuhi, gospodinjstvu, šivanju, skratka o vsem, kar mora znati kmečka gospodinja. Na zaključno 6lavje je prišel tudi okrožni vodja.
Uspešno delo letalske zaščite. Policijski ravnatelj v Mariboru objavlja, da bo le dni prebivalstvo lahko prejelo zadostne količine peska brezplačno. Ta pesek je poleg vode najvažnejše sredstvo za gašenje požarov, ki bi jih povzročile zažigalne bombe. Hišni posestniki bodo morali pesek spraviti v zabojih na podstrešja. Pri v6aketn zaboju bo morala biti lopota. Na stopniščih in v stanovanjih bo treba hraniti pesek v papirnatih vrečicah po 5 kg. Za sedaj bodo delili pesek za podstrešja in stopuišča. Pesek za zasebna stanovanja bodo delili kasneje, ko bo razdeljen že pesek za hišna podstrešja. Istočasno objavlja časopis navodila, da je treba v primeru napada pustili prav vse, kar bi sovražnik vrgel na tla, nedotaknjeno,
\
Dom - vrf - polic
v
(Gospodarske in gospodinjske knjige iz naše založbe)	*
Arko: Prikro/evan/e perna. Br.L 15 Beg: Naše gobe. Kart. L 15 Gospodarska reja kuncev. Br. L 15 Humek: Praktični sadiar. Vez. L SO Huniek: Prehrana po novih zdravstv.
načelih. Br. L 12. vez. 20 Janša: Nauk o čebelarstvu. Br. L 10 Krištof. Gosoodarska reia koz. Br.L12 Majdič: Nasveti za hišo in oom.
Br. L 10, kart. 18 Pevec: Sirarstvo. Br. L 25, vez. 40 Remec: Varčna kuharica. Kart. L 14 Skalicki: Kletarstvo. Br. L 25. vez. 40 Slivnik: Perutmnarstvo. Br. L 18,vez. 28 Žnidaršič: Naš Dam. Br. L 15
Ljudska knjigarna v Ljubljani
Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesla 5

pa naj bodo to ostanki bomb ali pa deli letalske opreme. Vsako nabiranje tako imenovanih spominkov je 6trogo prepovedano, ker so 6e že zgodile večkrat zaradi tega hude nesreče, prav tako pa se s tem preprečujejo važne ugotovitve. Kdor bi slučajno kaj opazil, je dolžan opozoriti najbližjo policijsko postajo. Isto velja za sovražnikove letake.
Bivši župan obsojen. V Laškem je bila konec marca razprava proii bivšemu laškemu županu Ottu Schmidtu in njegovi ženi Ani. Obtožen je bil, da je izkoriščal svoj položaj kot župan v svojo osebno korist, da je poneveril razne predmete in živila, da je svelniku deželnega sodišča neupravičeno grozil s preselitvijo in da se je dejansko upiral aretaciji s silo. Schmidt jc bil obsojen na osem let zapora, medlem ko je bila njegova žena, ki je v svojem gospodinjstvo porabila živila raznih izseljencev, obsojena na deset mesecev zapora. Predsednik kazenskega senata in tožilec sta bila mnenja, da so glede na to. da sovražna agitacija skuša podpihovati prebivalstvo, potrebni najodločnejši ukrepi in da prav zaradi tega mora hiti vsak javni delavec zgled vsemu prebivalstvu. Prav to dejstvo pa je obteževalna okolnost za Schmidta, ki se je s tem izneveril Fuhrerju in ljudstvu.
Kazen za poslušanje tujih radijskih postaj.
40 letni mizar Miha Jager iz Št. J ti rja ob južni železnici je predlanskim in lani poslušal tuje radijske postaje in je širil različne vesti. Kazenski oddelek poverjenika varnostne policijo na Sp. štajerskem ga je obsodil na 8 let ječe. Iz enakega vzroka je bil obsojen na pet let ječe 59 letni upokojeni železniški uradnik Raj-ko Topolnik iz Šoštan ja. 29 lelni kmetovalec Pavel Gams iz Starega trga pri Slovenjem gruden pa je bil zaradi poslušanja tujih poslaj obsojen na 3 leta ječe. Mariborski dnevnik objavlja ob tej priliki ponovno opozorilo, da ne sme noben nemški pripadnik poslušati lažnivih sovražnih poročil. Nemško vojno poročilo in ostule objave nemškega radia nudijo nemškemu nurodu dejanske podatke, kukor je to bilo preteklo zimo. Vedno je javnost zvedela resnico o dogodkih. Kdor posluša tuje postaje v času, ko se bore milijoni Nemcev za varnost domovine, bo izključen iz skupnosti in poslun v ječo.
Slepar pred sodiščem. Pred sodniki kazenske« ga oddelka pri poveljstvu varnostne policije na Sp. Štajerskem se je mora! zagovarjati 34-letni Ignac Golob iz Studencev pri Mariboru, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi sleparij in zlorab. Izdajal se je za strojevodjo in strojnega mehanika, končno pa za policijskega uradnika. Neki želez-ničarjevi ženi je izjavil, da mora popraviti njen šivalni stroj, zn kar je izsilil iz nje 57 mark, en liter vina. Lani 4. decembra se je v neki mariborski gostilni zopet izdajal za policijskega uradnika in napovedal dvema gostoma aretacijo. Ni pa vedel, da gre za dva nevarna vlomilca. Od vedel ju je skozi mesto in jima namignil, da bi ju izpustil, če bi mu plačala primerno odškodnino. Končno je obema pobral vse, kar sta imela in ju odslovil. Mož bi bil obsojen na smrt, če ne bi bil svojih grehov odkrito priznal. Tako so mu pa prisodili samo pet let ječe.
Lep pogreb zaslužnih mož v Planini pri Sevnici. 13. aprila so na slovesen način pokopali v Planini pri Sevnici dve žrtvi komunističnih ban-ditov. Dopoldne so pokopali orožniškega stražmoj-stra Alojzija Ožbolta. Na zadnji poti so ga pospremile čela varnostne policije, edinici orožništva in brambovcev; ob odprtem grobu so se poslovili od tovariša zastopnik poveljnika orožništva ter poveljnik policijskega bataljona major Maiwald. Zastopniki štajerske domovinske zveze, države ter drugih oblasti so položili vence. Popoldne so pokopali Emila Jazbinška, vodjo urada krajevne skupine v Planini pri Sevnici. Vse prebivalstvo je prihitelo k pogrebu, saj je bil rajni priljubljen pri mladih in starih. Poslovili so se ob grobu od njega vodja krajevne skupine, vodja brežiške stan-darte SA vodja Bammer in zastopnik štajerske domovinske zveze.
Drobna Ifuhljanska kronika
RekolekcIJa za gospe In matere ho v Lieli-tenturnu v sredo, 5. maja. ob 4 popoldne in v četrtek, B. maja, ob 8 zjutraj z nagovorom, posvetitvijo brezmadežnemu Srcu Marijinemu, h skupno sv. mašo in obhajilom. Pridite!
Akademij« maturantov učiteljske šole ho v soboto, 8. maju, ob pol 7 zvečer v frančiškanski dvorani. Spored akademija je zelo pester. K obilni udeležili vabimo.
Po zaslugi pianistk Marte Hlzjak-Vnljn-love in Slive Hrašovčeve iiomo imeli ta petek 7c peli njun koncert nn dveh klavirjih. Z veliko ljubezni jo sla se posvetili igranju na dveh klavirjih in nas tako od koncerta do koncerta seznanjata r. novo tovrstno literaturo. Po njuni zaslugi pa je nastalo že tudi nekaj domačih del napisanih za dva klavirja. Peti koncert obeli umetnic na dveh klavirjih ho v petek. 7. t. in., in prinaša zopet popolnoma nov spored. Nn koncert opozarjamo, vršil sn ho v mali filbarmo-nični dvorani, začetek ločno ob 7 zvečer. Predprodaja v knjigarni Glasbeno Malice.
Prijatelji mladinci Pridite nn akademijo maturantov iičitcljiščnikov v frančiškaasko dvorano v soboto ob 18.30,
Važno za vsnkognr sedaj In v bodoče Je /nanje strojepisja Iu stenngraNJe! N'ovi polotili tečaji lirično 4. maja. Pouk dopoldne, popoldne ali /.večer po želji obiskovalcev. Učninif" zmerna. Podrobne informacije in brezplačni prospekti na razpolago: Trgovsko učllllče »Chrlstofov učili zavod«. Domobranska cesta 15.
NalinvIJalna zadruga državnih ii«ln»bi>n-cev, Vodnikov trg 5, bo imela svoj XXI. redni lelni občni zbor dno 8. maja 1943 oh 18 kot običajno v dvorani Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Vabila x računom bilance za lelo 1912 dobijo člani t. zadružni prodajalni.
nijakl-iiije 3. In 4. razreda gimnazije ter 1. razreda meščanske šole prijavite so za posebne instrukcijc v predmetih za niiilo maturo. Ločeni oddelki po šolah in razredih! Učiii honorar nizek. Poučujejo profesor.r strokovnjaki. Informacije in prijavne dnevno dopoldne od 9—12, popoldne od 4—(i: Specialne strokovne Instrukcijc /.a gimnazije Iu meščanske šole, Mussoliiiljcv (Kongresni) trg 2, II. nadstropje. Središče mestni
Slaven pianist Carin Vldusso, eden najpomembnejših pianistov sedanje dobe, ho koncertirnl v Ljubljani t ponedeljek, dne lil. ninjn. t veliki filharmoničnl dvorani. N« koncert velikega mojstra, ki si jo pridobil s svojo umetniško igro v našem mestu veliko občudovalcev, opozarjamo že danes. Natančen spored njegovega koncerta bomo priobčili jutri. Začetek koncerta bo točno ob 7. predprodaja začne danes v knjigarni Glasbene Matice.
V	Ljubljani umrli ml 23. aprila (lo 29. aprila 151:1. Novak Karol, lil let, strojnik, Ob železnici 1: Primožič Rafaela, 63 let, kuharica. Vidovdnnskn c. 9: Sedlak Marij« roj. Miculinič, 87 let. vdova nadnčitelja, Kfirvlkova ul. 7: RlinniV Krnnčiška, 40 Iel, poljska delavka. Vidovdnnskn c. 9; Petrovič Izabcla roj. Elhllnger, 87 let, vdovn »od-nega sveinikn, (lorupova 10: llerz Josip, 77 let. bivši posestnik in gostilničar. Viilov-danska c. 9; Seiko .Tanko 65 let, višji sodni nficijal v pokoju. Prekmurska nI. : Lesar Neža. 22 let, hči Pisarja, Vldovdanska c. 9: dizel i Janez, 37 let. mestni delaven. Celovška c. ft7: Belič Karol. lili let, strojevodja drž. žel. v pokoju, Krekov trg 7; lin". Neža roj. dajeta, 7."i let. soproga člana opere v p.. Dolenjska e. 23; Win!er Cecilija, roj. Koli roser, 91 let. zasebnicn, Glodališka ul. 13.
V	ljubljanski bolnišnici so umrli: fterjak Leopold, 42 let, tesarski pomočnik. Dolenj-
ska cesta 40: ftemrl Katarina roj. Bahar, fd let. vdova železničarja. Vidovdansku cesta 9; Tomo Silva, 211 let, dijakinja Glasbeno akademije, Zitnikova ulica 10; Krušovoc Tomaž, 77 let, železničar v pokoju, Slivce 5; 1'iilrih Jerica roj. Peršin, mesarica, Dolenjska cesta (i: Sireelj Amalija, upok. arhiv, uradnica. 39 let. Krekova ulica 8; de Redange l.id-vipa. 73 let zasclmlca. Križevniška ulica 5; Uril Marija, 117 let, bivša kuharica, Sv. Jakoba trg 5; Tirbič Jakob, 55 let. delavec, Ciglarjeva ulien 1: Saje Franc, 24 let, delavce. Vevče 49, Liuhljann: Bajuk Marija, 44 let, pocestnica, iladovlca 25, Metlika.
Iz zemljiške knjige. V zadnjih desetih dneh je zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Ljubljani zaznamovala 14 kupnih pogodb za kupno vrednost 1,434.600 lir. Hebolj Bogdan. trgovec v Ljubljani, Kolnikova ulica 13. je kupil nepremičnino vlož. št. 30 k. o. Poljansko predmestje (hiša št. 8 nn Poljanski cesti in vrl) zn 8511.000 lir. Prej jn bil lastnik te hiSe klepar Teodor lvorn. Kol prvi lastnici le hiše t sedanji zemljiški knjigi sta s prisojijom od I. decembru 1877 označeni Koren Jožefa in Koren Serafina ml., vsaka do polovice. Mati Jožefa, vnovič poročena Hnyne, jo 27. marca 1896 kupila od Serafine drugo polovico, pozneje pa je Jožefa Koren prodala hišo 12. novembra 1916 kleparju Teodorju Kornu. — Inž. a ril. Herman ll'is, inž. arli. Karel Hus, zaseli-nicn Ana Hus in zasebna uradnica Jelka llusova so prodali Vidi in Leopoldini Stur-movi, hčerkinim trgovca v Metliki, nepremičnino vlož. St. 454 k. o. (irndlško predmestje (travnik v izmeri 829 kvadratnih me-trovl zn 125.000 lir. — Oven Angela, zasebnicn. Ljubljana. Poljanska cesta 15, je kupila polovico nepremičnine vlož. SI. 231 k. n. Ljubljana.mesto (hiša št. 25 un Mestnem trgu) za 300.0110 lir. Prejšnja lastnica le nepremičnine je bila Schustcr lirika roj. Ko-strevo, stanujoča v Gradcu.
Z« posknšen umor In drugo 3 leta rohlje. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval
s. o. s. g. Jože Baričevič, je po dvodnevni razpravi obsodil 28 letnega poročenega železničarja Emila Kurcta. sodaj stanujočega v 1). M. v Polju, na 3 leta in 2 meseca ro-bije ter na 50 lir dnnarne kazni zaradi zločina poskušenega umora, zaradi dvakratnega prestopka odpravo telesnega plodu in zaradi prestopka nevarne grožnje. Soobtožcnn Lcopnldina Globelnikova, 39 let stara, stanujoča v Zgornji Šiški, pa jc bila zaradi dvakratnega prestopka odprnve telesnega ploilu obsojena na mesec in 15 dni zapora, pogojno za 3 leta. Kuret .ie poskušal lani aprila zastrupiti moža Glohelniknve. ko mu je zvečer natresel nek strupen prašek v polento. Žena pa jc to jed vrgla proč.
GlednliSče
Opera:
Torek, 4. maja. ob 18: »Zemlja smehljaja«.
Opereta. Izvou. Znižane ccne od 24 lir navzdol.
Sreda, 5 maja, ob 18; »Madame Butterfly«.
H cd A.
Četrtek, 8. maja, ob 18: »Janko In Metka«.
Ued fetrlek. Petek, 7. maja: Zaprto. (Generalka.) Sobota. 8. maja, ob 18: »Prodana nevesta«.
Prvič v sezoni, ltcr Premierskl.
Drama:
Torek. 4. ninjn, ob 18.30: »Prnvn ljubezen«.
Kcil B.
Sreda, 5. mnja, ob 18.30: »Veliki mož«. Red
Sreda.
Četrtek, 8. maja, oh 17: »V fnsn nhlskanja«.
Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek. 7. maja, ob 17: »V času obiskan.!««.
Zaključena predstava, za šolsko mladino. Sobota. 8. maja, ob 15: »V času oblsknnjn«. Zaključena predstava za šolsko mladino. It. Tlraccn »Prava ljubezen«, dialog v 3 dejanjih. Osobe: Helena —» .V, Juvauova,
Hugo — Jan, natakar — Verdonik, krčma-rica — Kraljeva, šofer — Košič. Režiser J< Kovič. scenograf Valo Bratina.
Opozarjamo na zanimivo prcmlero pastirske tragedije »Jorljeva ličl«. Avtor dela je Gahriele D'Annunzio. Ta igra je Imela izmed vseli njegovih odrskih del največji uspeh. Odlikuje jo lastnost, da je etično najvrednejše njegovo delo. Igro je posloveni! dr. Alojz Gradnik, zrežiral jo bo Milan Skrblnšek.
Naznanila
RADIO. Torek, 4. maja: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Pijanec, pisana glasim — 14 Pbročlln v italijanščini — 14.10 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 14.45 Komorna glaslin — 15 Poročiln v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Ploščo »Ln Voce del Padrone — Colnmbia« — 19.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Nappved časa. poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — ?0.40 Pasion po sve-tem Marku, uglashll S. Bach; v odmoru predavanje v slovenščini, po končani opori poročiln v Italijanščini,
LEKARNE. Nočne sluSbo Imajo lekarne! tnr. Nušnlk, Marijin trg 5; mr. Peu-Klanj-šček, Cesla Ariella Ren 4, in mr. Bohiuco ded., Cesla 29. oktobra 31.
Poizvedovanja
I/SIIlili sem torbico (laško) s prometno dovoliino knjižico od tovornega avtomobila št. I/B 1314. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne takoj proti nagradi .v. 1'lorijanski Ulici 42,
Kaiinin - predsednik Sovfetshe republike
Slamnata lutka « Stalinovih rokah
V marcu L 1919. je Lenin med nekim svojim govorom pokazal na enega izmed svojih poslušalcev in rekel: »Ta jo najbolj primeren, da |>ostano Sverdlovov naslednik in da na vrhuncu delavske vlade zaradi svojih izkušenj kot delavec in kmet ustvari trdno vez med kmečkim stanom in proleta-riatom.< S temi besedami je Lenin postavil pravega moža na pravo mesto. Ta skromni človek — Kaiinin — je bil izvoljen za predsednika Izvršilnega odbora Zveze 6ovjetov. S tem je dobil po svojem položaju bolj odlično mesto kot Lenin sain. Oče boljševizma je s tem namenoma prevalil odgovornost na položajno više stoječo osebo, sam pa se je namenoma umaknil v ozadje; istočasno psi je že tudi poskrbel za svojega namestnika Stalina. Lenin, Stalin in vsi odločilni sovjeti so torej mogli uporabljati v državi svojo moč po svoji volji, ne da bi jih pri tem oviral slamnati možic na predsedniškem stolu.
Najbolj značilna lastnost tega sovjetskega predsednika Mihaela Ivanoviča Kalinina je njegova starost. To je že nekaj — na izpostavljenem mestu v Sovjetski zvezi doseči tako visoko slarosl skoraj 70 let in ne biti »likvidiran«. Njegova ob-eotutna nenevarnost je bila edini razlog, da je srečno prestal vsa »čiščenja«, ki so se skoraj vsako leto ponavljala. Tudi veliko »čiščenje« I. 1930. mu je prizaneslo, čeprav bi tedaj tudi on skoraj bil postavljen na črno lislo; — pravim oblastnikom torej res ni bil nevaren.
Kljub svoji pripadnosti k najrevolurionarnejši stranki v carski Rusiji ne pozna njegova biografija nobenih heroičnih dejanj. Ni bil strokovnjak za atentate z bombami, za napade na železnico ali banke, za poboje na cesti; tudi državljanske vojne se ni aktivno udeleževal — vsega tega mu ni dopuščalo njegovo rahlo in občutljivo zdravje.
Kot sin podloiniškega mužika v tverski gu-bernijl ima tipične znake ruskega mužika. ki se jih nikdar ni mogel popolnoma otresti, kljub občevanju z Leninom in Stalinom. Čeprav je prava oseba v državi, je njegova izobrazba zelo skromna. Dve leti jo v nepravilnih presledkih obiskoval krajevno šolo. Tudi pozneje ni pokazal želje po izpopolnitvi svojega znanja, preštudiral je le komunistične nauke Marxa, F.ngelsa in Lassalla. To se je zgodilo, ko se je kot osemnajslletni posestnikov sluga s posestnikom vred preselil z dežele v Pelrograd. V tovarni streliva »Stary arse-nnl« je prvič nekaj izvedel o obstoju ilegalnih delavskih organizacij, h katerim je pristopil na pritisk svojih tovarišev.
Leta 1896. je uradno pristopil h komunistični stranki in je mlajšim delavcem prebiral in razlagal komunistične spise. Vplivnejši so ga potiskali naprej, sami pa so ostajali v ozadju in tudi Beda j ni prav nič drugače.
O svojem tedanjem delovanju je sam izjavil: »V kyrovskem okrožju se je začelo moje zavedno življenje. Med delavci kyrovskega rajona je začel nastajati, se utrjevati in izoblikovati boljše-viški revolucionarni svetovni nazor.
Ker njegovo delovanje ni moglo ostati pri-
krito Ohrani (tajni carski policiji), je pogosto moral mesto onih, ki so ga rinili naprej, iti v ječo in v pregnanstvo. Prav radi tega si je pridobil Leninovo priznanje in naklonjenost.
Z Leninom in Stalinom se je seznanil na 4. komunističnem zborovanju v Stockholmu. Ko je odšel Lenin v emigracijo in Stalin v pregnanstvo, je Kaiinin dobil pod Mololovim vodstvom mesto pri listu »Pravda«.
Ko si je boljSevISka stranka pridobila zaupanje mas. so se voditelji spomnili Kalininovih govorniških sposobnosti Zopet je začel dnevno nastopati pred množico, toda govoril je izključno le to, kar so prejšnji večer na njegovem stanovanju sestavili Lenin. Stalin in drugi. Uspeh teh govorov ie bil, da je bil leta 1919. izvoljen za predsednika Izvršilnega odbora Sovjetske zveze
Od tega Časa dalje je Kaiinin nad 20 let na najvišjem položaju v državi, ne da bi zaradi tega bila Stalinova moč zmanjšana. S Kalininom so bili pravi oblastniki pač zadovoljni, ker jim je bil pokoren in prav nič nevaren.
V dvajsetih letih svojega predsedntkovanja je bil stari gospod čisto navaden zvočnik edine in vsemogočne stranke. Nobenega strahu ni. da bi govoril kaj drugega kot to. kar ie iz predloženih mu rokopisov prebral Drugih in drugačnih izjav že v interesu lastnega življenja ni dajal. Do iz-
tz Kremlja naročene govore, katerih vsebina je bila prav tako malo važna kot oseba govornika.
Po izbruhu vojne je bolj pogosto govoril po radiju. Posebno znan je njegov govor iz oktobra 1942.. ko je govoril o perečem vprašanju prehrane, ki je |K>slala zaradi nemške zasedbe Ukrajine precej manjša. V istem govoru je ožigosal pasivno zadržanje kavkašldh narodov do Sovjetske zveze in jim je tudi grozil s hudimi kaznimi.
Govoril je na lisoče eovorov. Smel je govoriti pred rdečo armado, podeljevati odlikovanja vojakom in stahnnovcem. obiskovali dečje domove (kolikor jih je), otvarjati in pozdravljati komunistična zborovanja in shode, sprejemati deputacije iz države — pri vseh mani važnih zadevah stopa on v ospredje. Ne sme pa sprejemati poslanstev in zastojmikov drugih držav, to je pridržano pravemu oblastniku (n pr ■ I 1939 je bil Ribbentrop pri Stalinu, enako tudi Churchill 1. 1912).
V javnem življenju se Kaiinin cihlje. govori in deln lako, kot mu stranka predpisuje, v zasebnem življenju pn mu niso postavljene omejitve Ob pro-stem času živi najrajši v domači vasi Verli-njaja. Tu je več vzorno urejenih kolhozov, ki so reklama za tujce. Tu se Kaiinin najholie ivicuti, čeprav Iudi doma živi pod stalnim nadzorstvom. Kalininova služba prav za prav ni težavna' opozi rije, ki bi mu nasprotovala ni. in kaj naj stori in govori, to mu predpiše stranka, kateri pa ne bi bilo dobro nasprotovati Kaiinin vse to dobro ve; zalo j« srečno prestal vsa. za mnoge visoko oblastnike tako usodna »č:lčeniar in dosegel v visokem položaju visoko starost, kur jo v Sovjetski zvezi redek rekord.
Francija v luči teh dni
V Parizu, v maju. Francoska javnost se prav tako kot ostala Evropa vneto bavi s kadilskimi umori na debelo. Francoski list »Cri du Peuple« piše: »Ali angleškega in ameriškega ljudstva ni groza zaveznika, ki sta ga jima dala Churchill in Roosevelt? Ali je ljudstvo v Angliji in Ameriki zares teh misli, da je moči biti hkrati prijatelj umorjenih žrtev in prijatelj morilca?«
Otroke iz pariške okolice, kjer je bila zaradi zadnjega letalskega napada ena šola povsem porušena, dve pa hudo poškodovani, bodo razposlali v razne pokrajine notranje Francije. Pet tisoč otrok je že na poti v pokrajino Creu-se: v pokrajini Allier pa jih bo našlo deset tisoč zatočišče. Prometni minister Bonard, ki mora najti šolska poslopja za otroke, ki so bili iz Pariza razposlani po Franciji, je dejal, da je zdaj bolj važno to, da se otrokom reši življenje, ko pa vprašanje njih vzgoje. Na željo poljedelskega ministra je določil začetek velikih počitnic na 15. junij, za višje šole pa na 1. julij, da bo mogla mladina pomagati pri poljedelskih delih, kjer primanjkuje delavskih moči. Iz istega vzroka odpadejo letos tudi vsi zrelostni izpiti.
Vse v Vichvju živeče Ruse in »rdeče« Spance je na predlog vlade policija aretirala. Med prijetimi so tudi bivši člani rdeče špan-
ske vlade, ki so bivali v francoski prestolnici in ki jih je podpiralo diplomatsko zastopstvo Mehike.
Francoska tovorna ladja >0»sis« je bila med fruncosko obalo in kor/iko po angleških podmornicah obstreljevana in potopljenn.
Maršal Petain je bil na veliko soboto '<7 let star. Nn njegovo izrecno željo ni bilo tega dne nobenih javnih proslav.
TILTEPEŠKI SLEPCI
HHramij.,
m
Spisal Karel Jaromlr Erbeo
NATO PODARI PLAVACKU DVANAJST KONJ, BELIH KAKOR LABODI, NA NJIH PA TOLIKO SREBRA IN ZLATA, KOLIKOR SO GA MOGLI NOSITI.
Na nekem letališču v Tunisu: Za strojnico na lovcu pripravljajo nalioje.
I —
V mehiški |>okrujini Oaksaka je vas, ki ima 44 kočic in so vsi vaščani slepi /e od rojstva. listi, ki so bili rojeni zdravih oči, pa navadno /e čez neknj mesecev oslepijo. Nekaj lujcev, ki so hoteli živeli v tej strašni vasi, je prav tnko že čez nekaj časn oslepelo. Slepe so tudi domače živali, zlasti govedo. Spočetka so mislili, da so ljudje oslepeli zaradi uživanja alkoholnih pijač, česar pa o živalih hre/ dvoma ni moči reči. Pač pa menijo znanstveniki, dn so vzrok tej epidemični sle|>oti neke ličinke, majhni črvički z imenom mikrofilarices. ki so tanjši ko las in ki se zajedajo v oči. nc da bi človek to opazil ali začutil, l ake ličinke so pa op.izili tudi že na obalah Guatcmale. Še bolj čudno ko slepota je pa to, da nobenemu Tiltepečanu še na mar ne pride, da bi se izselil v kak drug kraj. Dozdeva se, da sc kot slepci dobro počutijo v svojih domačijah, ki jih seveda nc morejo niti videti.
Koliko je vreden blisk
Po najnovejših računih je energija bliska velika 15 milijard kilovatov, človek bi dejal, da je neskončno velika ta množina uporabljene elektrike. A ne smemo pozabiti, da je trajanje bliska neskončno kratko, in sicer le eno milijontino sekunde! Če pomnožimo 15 milijard kilovatov z milijontino sekunde, dobimo skoraj nalančno — 4 kilovatne ure. Če lo preračunamo na ceno nnše elektrike za razsvetljavo, stane blisk le nekaj lir. In zraven je še grmenje zastonj' Torej ie zares pravilno, ko rečemo: »Toliko hrupa za prazen nič!«
Predzadnje ktb šahovskega turnirja
V predzadnjem kolu šahovskega turnirja v Pragi je bilo kar polovico iger remis. Aljehin jc igral predzadnjo partijo proti Pacninanu in sicer švicarsko varianto indijske otvoritve. V igri je izkoristil prednost dveh lovcev in je prodrl nn nasprotnikovo kraljevo krilo, dobil figuro, nakar se je Pachman vdal. Keres jc tudi dobil partijo proti gospe Suchy, Šajtar proti ritclenu, Florian p roti Dietzeju. Preki-
KO PRIDE V DRUGO MESTO, GA VPRAŠA KRALJ PO ODGOVORU IN PLAVACEK REČE: »KOPAJ POD JABLANO IN NAŠEL BOS GADA, KI SEDI NA KORENINAH: UBIJ GA, PRESADI JABLANO DRUGAM IN RODILA TI BO KOT PREJ!«
&Dp;esaKiBitcDaagE!BBGEiKi.aBnBezERsnc'
njena je bila partija Foltvs—Siimisch, remis pa so bile partije: Lokvenc—dr. Bartošek, Prficha — Kubanek, Urbanec — Fichtl, Novotnv — Opočensky, Podgorny — Katetov. Od visečih
Eartij so bile reinis Thelen — Keres in Dietze— /ikvcnc. Shcliv je izgubila proti Katčtovu.
Stanje po predzadnjem kplu: dr. Aljehin 16, Keres 14. Katetov 12, šajter II (I), foltvs I0J* (2), Lokvenc I0'A. Siimisch 10 (1), Urbanec 10, Thelen 9M2), Pachman, Prucha Opo-čensky, Novotnv 6, Dietze 5 (1), Kubanek 3% in gospa Suchy I lA.
Aeropolis
Nekega večora v letu 3000
Ura je dvajset. Na absolutni višini 2000 m sloji Aeropolis, mesto ozračja v tridesetem stoletju. Sleherna cesta je razsvetljena z neizmernim žarometom, ki se dozdeva na višini cerkvenega stolpa ko majhno zasebno sonce. Iz večine hiš, ki stojijo na kovinastih ploščah, se svetlika motna, vijoličasta luč. Vse kar hrumi od motorjev. To so naprave, ki dajejo sile električnemu srcu mesta, to so merilci časa, alarmski semaforji za varnost proti nezgodam.
Pet let je trajala gradnja tega mesta v ozračju. Z letali so prinašali kvadraste plošče v to višino. Na podlagi pravila, da je sleherno telo električno, 6o montirali naprave, ki se pri uporabljanju privlačenja nasprotnih tečajev zračne elektrike obdržijo v zraku. Ploskev za ploskvijo so strnili skupaj. Poslednjo ploskev so dodali posebno slovesno, kakor so časih v prejšnjem tisočletju postavljali temeljne kamne.
Iz ene od enonadstropnih jeklenih hišic se sveti povsem rdeča luč. Nad njo se blestijo velikanske bele črke: »Aegauft«. To je obmejna stražnica Acropolisa in je namenjena kot kažipot raznim letalom.
Eno letal je sredi aparatov, tipk in mikrofonov na straži! Obdano je z električnimi hlapci. To so naprave, ki izvajajo določena opravila. Eden teh strojev pravkar prešteva hiše, ki so njih prebivalci zdaj na potovanju, da bi bilo moči tudi med njihovo odsotnostjo ugotoviti e]ek-trične napake, ki povzročajo nezgode v državi Elektrls, kamor spada Aeropolis. Prav urno delujejo ti električni hlapci in natančno določajo, koliko Aero|>olilancev je odsotnih iz mesta.
Nenadoma nekaj zapiska. Tisti v Aegauftu brž pripravi govorilo za v ozračje Tedaj zadoni: »Ilalo, Aeropolis. obmejna stražnica!«
Glas prihaja iz nekega letala, ki je nekaj kilometrov proč od Aeropolisa. Elektromotor, ki poganja letalo; srka moč iz zračne elektrike. Dp-luje povsem neslišno. Nobenega propelerja ni nikjer. Mogočna krila, ki proizvajajo gibanje v zraku, poganjajo Pleulovi drogovi. Kratki, odločni 6unki.
Zdaj se oglasi stražnica: »Tu Aegauft. Želite?«
»Prihajam iz Eleklropolisa, okraj 98. Sporočam prihod in iščem stanovanje meščana M—G— 563-1. Hkrati prosim za prosto pot skozi ozračje.«
»Čez tri minute vas obvestimo. Počakajte, ko preletite 200 metrov. Vstavite fiksirno ročico po današnjem dnevnem položaju na 73—287 «
Pilot je zaposlen z ročico, še prej je ustavil inotor. V istem razmerju, kakor se zdaj manjša gibanje naprej, se jača nevidna sila. ki slednjič motornega ptiča zadrži in zasidra v zraku. Tudi tu je bila uporabljena privlačnost oheli nasprotnih tečajev. Letalo stoji zdaj v ozračju, kot bi ga držal velikanski magnet.
Medtem je uradnik v obmejni stražnici vstavil napravo za videnje v daljavo. Najprej si ogleda leLalo od zunaj, nato pa s pomočjo Rentgcno-vega vidatorja še od znotraj. Zdaj vidi vse. kar je v letalu. Ko ne najde ničesar protipostavnega, pomeri vidator na karloteško mestno centralo. Neposredno za temi kontrolnimi postopki se letalo nenadoma strese Iz mikrofona se odzove oglušujoče hrumenje. Igla kompasa, kazalci na radiometru. nihala riofona. nihala alarmnega semaforja se vrtijo ko divji. Potem je spet mirno. Potnik spozna, da je pravkar odšel radijski brzo-vlak iz Aeropolisa.
Obmejni uradnik medtem nastavi cev vidatorja na kartoteko Po neki tabeli spozna potrebno stopinjo kota in koj najde skupino črk M—G. Potem poišče z vidatorjem dotično skupino številk: 5630, 3631, 5632 5633 . 5634. Nato vstavi rtofon in zakliče: »Halo! Letalo iz Eleklropolisa! Meščan M—G (zgodovinsko ime More Gabrijel) s kartotečno številko 5634. zdaj 138 let 6tar, državljan Aeropolisa stanujoč v okraju 42, višina 468. Za pristanek poiščite anteno z valom Z—34. Prislanek dovoljen. Pol je prosta.«
Čez šliri minute vožnje, ki vodi v navpičnem poletu navzdol, je lelalo prisesano po pristaniški anteni in zaradi zavornih valov obstane na določenem mestu.
Ondi ie slišali telefonski pogovor: ». Torej mi obljubiš da bo5 ob 22,22 ondi? Zapiši si č:is! Ustavi se pri 72-284 Ne pozabi, da ie ob 22.21 državna sekunda za Slednjo elektrike in da |e prepoved valovno frekvence, tn da se ob 22,23 konča državni kino v daljavi. Zatorej se moraš,
da boš dobil prosto pot. držali ordinatne višino 278, nato pa 596, da boš dospel v bivališče 734.859.«
Brnenje zvonca prekine ta pogovor. Aeropoli-tanec se ozre na signalno ploščo: pristaniška antena naznanja izstop. Brž pohiti ven. Na drogu antene lepi letalo. Pritisk na tipke — je že snolzil ob drogu nizdol Iz letala stopi moški vitke postave v overalu. Le obraz je razkrit. Konca hlačnic tičita v roluitih izolirnih čevljih Prišlec ni 6tar. Ima nemara komaj prvo Voronovovo dobo za seboj Je torej osemdesetletnik.
Zdaj pokaže 6voj potni list in pravi: »Meščan Z—S—872 iz Elektrone. Oddelni načelnik v defenzivnem odseku ondotnega vojnega urada. Ali imam čast govoriti s kemičnim ravnateljem tukajšnjega glavnega laborilorija?«
»Tako je. S čim vam morem postreči?<
»Kakor je razvidno iz moiega potnega lista, sem povabljen k današnji večerni seji tukajšnjega vojnega urada. Ali bo krog dva in dvajsete ure že končana?«
»Seveda V vaše pomirjen je vnm na podlagi državne odredbe lahko povem, da pri na6 ne smejo bili seje nikdar daljše ko eno uro!«
»Izvrstno! Zdaj pa k stvari! Ker moram še danes s poslednjem radijskim brzrem odpotovati v avstralsko Gigantejo na sejo za prehrano in podaljšanje življenja, so me opozorili naj se prej obrnem do vas,- da kaj p>ozvem o teb vprašanjih, kako jih presojale v Aeropolisu.«
»Rad vam ustreženi, zlasti še. ko bo v prihodnjem kvartalu izvedeno prehranjevalno izenačenje med Aeropolisom in Eleklrlsom.«
»Še nekaj: kako se pelje zdaj človek v Gigantejo?«
»Jako udobno V štirih abscisnih urah sle že na mestu Potniki še nocoj spijo v avstralskih ho letih Navzlic mnogim postajališčem zaradi univerzalne valovne frekvence, se pelje iz štirih kabin-skih stročnic sestavljeni radijski brzec s prekrasno dovršenostjo lin morejo potniki laže prestali vožnjo, dobijo oni in osebje popolno narkozo. Eno uro pred odhodom vlaka dobijo vse obmejne države brzojavno obvestilo o odhodu«
»To je pač več. kot sem pričnkovnl! Zdai pa še to: kako je s prehrano in kako z zdravsleninii razmerami?«
»Zadovoljivo Vprašanje prehrane smo povsem razrešili. Imamo le še kemična živila, ki popolnoma zadovoljijo potrebe človeškega organizma. Povsem smo odstranili rastlinska in živalska živila «
»Ali ste pri tem upoštevali napade, ki se večkrat pojavljajo, zaradi pomanjkanja slastnega okusa?«
»Seveda smo. Sicer so dušeslovci večkrat javili nove napade oložnosti Vendar zaleže, če damo takim bolnikom po nekaj pastil vonja po pečenki, cvetlicah ali alkoholu.«
»In učinek?«
»Popolnoma zanesljiv.«
»Kako pa je s podaljšanjem življenja?«
»Tudi to je lako nepredovalo Povsem je odstranjena nevarnost, da bi postali ljudje podobni opicam in imeli zlasli daljše roke po tretii Vo-ronovovi dobi.«
»Ali imate rejo opic?«
»Imamo.«
Nenadoma zvonec močno zabrni. »Plinski napad,« pravi gospodar brezbrižno; »pojdiva na razgledni stolp!«
Dvigalo, ki ni večje ko srednje velika omara za obleko, odpelje oba v stolp, ki štrli za nekaj metrov iznad slrehe.
V svetlobi žarometrov se odpre pred njima čarobna simetrija mesta Nenadoma pokaže gospodar na obzorje. Ondi se v svitu zelenih žarometov kopičijo neizmerni oblaki, ki se na vso moč naglo dvigajo kvišku
»To je plinska stena zoper fosgenolove napade.« pojasni kemik; »naše najnovejše obrambno sredstvo! Postavljene ie v štirih abscisnih sekundah.«
»čudovilo!«
»Pa to še nI vse Priredili smo Iudi sistem kratkega stika, po katerem se more sleherno napadeno mesto v ozračju demontirati v dveh ordi-natnih Sfkundahl«
»Nemogoče l«
Zaradi svetlobnega zraka na hišni strehi pravi goopodar:
»Pohiteti morava Pravkar sem dobil opozorilo za na snjo Zdai Imava še pet abscisnih mi-| nut časa. V treh abscisnih minutah bova da i mestu.«
I Malo dvigalo pogoltne oba kol bi trenil.
S. S. VAN DINE:	59
Umorjeni Kanarček
»Nikakor no. Bil je zelo vljuden, a nekoliko skrivnosten. Kdo pa je bil ta Skeel?«
»Ni bil kaj prida. Večkrat je že bil kaznovan zaradi tatvine. Zdi se, da je imel precej vpliva na gospodično Odeli in mislim, da se mu je posrečilo, da ji je izvil precej denarja.«
Na Spotsvvoodejevem obrazu se je pokazal izraz studa iu jeze.
»Tak človek no zasluži boljšega konca,« je izjavil.
Pogovarjali smo se do desetih o raznih stvareh. Končno pa je Vance vstal, očitajoče pogle dal Markhama in dejal:
»Nadomestili moram počitek, ki sem ga zamudil. Nikakor nisem rojen za policista.«
Kljub tej izjavi je drugo jutro bil že ob devetih v Markhamovi pisarni. Prinesel ie s seboj več časopisov in se je zabaval s tem, da je prebiral razna poročila o Skeelovcm umoru. Ob ponedeljkih je Markham imel mnogo dela, zalo je prišel v urad že ob pol devetih in je moral najprej rešiti več drugih stvari, preden je mogel posvetiti zopet vso svojo pozornost zadevi Odeli Vedel sem, da bo lleath prišel ob desetih. Zato sva se z Vancejem lotila časopisov, ker trenutno nisva imela nobenega drugega posla.
Točno ob desetih je dospel lleath. Na obrazu se mu je videlo, da je zvedel nekaj važnega, kar ga zelo veseli. Bil je videli naravnost vesel in
ko je pozdravil Vanceja, je okrog njegovih usten igral zmagoslaven nasmeh.
»Naše težave so končane,« je dejal in si prižgal cigaro. »Aretiral sem Jessupa!«
Vance je prvi pretrgal molk, ki jo nastal po tej nepričakovani novici.
»/.a božjo voljo! ... Zakaj |)a?«
1 leatli se je okrcnil k njemu in dejal odločno:
»Zaradi umora Marjeto Odeli in Tonyja Skeela.t
»Moj Rog!« je vzkliknil Vance in vstal.
»Nikar se ne čudite. Zadeva je čisto preprosta.«
Markham, ki si je že opomogel od presenečenja, je dejal llcathu čisto mirno:
»Pripovedujte!«
»l'o včerajšnjem odkritju sem začel razmišljali o vsem, kar se je zgodilo. Skeclov umor je popolnoma enak plesalkinemu. Umorjen je bil prav v trenutku, ko je hotel vse izdati. Zelo verjetno je, da je ena in isla oseba izvršila oba zločina. Iz tega sem sklepal, da sta bila bržkone dva človeka v stanovanju gospodične Odeli, Bila sla Tony in morilec, kakor je trdil gospod Vance. Tedaj sem si dejal, da sin se la dva človeka brez dvoma dobro poznala, ker morilec ni saino vedel, kje Skeel stanuje, ampak tudi lo, da ta namerava vse Izdati Zločin sla izvršila skupno, zalo Skeel do zdaj še ni hotel govoriti. Ko pa je drugi zgubil pogum in odvrgel dragulje, se je Skeel hotel spravili na varno, zato je sklenil, da pove vse in da se iz sokrivca prelevi v pričo...«
Narednik je za hip umolknil, nato pa je nadalj eval:
»Nikdar nisem resno mislil na krivdo gospoda Mnnni\u, Cleaverja in Lind<|iiisla. I i ljudje nikakor niso zmožni storili kaj takega
in bi se tudi ne spravili v družin) s takim ne-pridipravom, kot je i>eel. Zato sem jih postavil ob strun in zučel iskati nekoga, ki bi bil vreden Skeelu Predvsem pa setn ikušul odstraniti tuko zvune inateriulne ovire... to se pravi ovire, ki so nuni onemogočale, du bi pojusnil vse podrobnosti, kako se je zločin odigrul...«
Spet jc za hip prenehul, nuto pa povzel besedo:
»Ena izmed stvari, ki nas je najbolj spravljala v zudrego, so bila stranska vrutu. Kako to, da so bila odprta po šesti uri? Kdo jih je zuprl po zločinu? "skeel jo prišel v hišo pred enajsto, ker je že bil v stanovanju, ko sta »e Spotsvvoode in plesalka vrnila i? gledališča. Zelo verjetno je odšel šele potem, ko je prišel Cleaver prisluškovat k vratom. Toda s tem ni mogoče pojasniti, kako to, Ha so vrata bila za-prtu od /nolruj. Odšel sem v hišo, kjer se je i/vršil zločin iu sem si znova pozorno ogledal vrata. Sjiivelv je bil.v telefonski centrali. Vprašal sem ga, kje je Jessiip, ker sem mu hotel slaviti nekaj vprašanj. Povedal mi je, da je Jessiip zapustil službo v soboto popoldne!«
lleath je prenehal s pripovedovanjem, ker je bolel, da bi vsi nav/oči dobro premislili važnost njegovega poročila.
»Vračal sem se že v mesto, ko se mi je nenadoma posvetilo: Nihče drugi ni mogel odjireli vrat in jih spet zapreti, razen Jessupa. Premislite to dobro. Skeel tega ni mogel storiti. Prav tako nihče drugi.«
Markhama je začelo zanimati narednikovo pripovedovanje.
»Koma| «e mi je porodila ta misel,« je na-naljeval lleath, »sem sklenil, da nekaj tvegam. Izstopil sem iz podzemske železnice ter telefo-
niral Spivelvju, da bi izvedel za Jessupov naslov. Izvedel sem, da je njegovo stanovanje nedaleč od Skeelovega. Vzel sem s seboj dva policista in odšel na n|egov dom. Našli smo ga doma. Pospravljul je svoje stvari z namenom, da odpotuje v Deitrot. Vklenili smo ga, vzeli njegove prstne odtise in jih poslali Duboisu v pregled Zdelo se mi je, da bom na ta način kuj izvedel, kajti zlikovci nikakor ne začnejo s tako mojstrskimi poskusi, kot je bil umor Kanarčka.«
Spet je pretrgal svoje pripovedovanje in se namrdnil.
»Duboisu se je posrečilo, da je odkril njegovo zgodbo. Njegovo ime ni Jessup. Imenuje se Belilom llil je obsojen zaradi ropa v Oaka-landu lela 1909 iu bil obsojen na eno leto ječe prav v času, ko je tudi Skeel bil v ječi. Udeležen je bil tudi pri vlomu v neko banko leta 1914, a ni bil klican na odgovor... Ko sem ga snoči zasliševal, je priznal, da si je spremenil nne po onem dogodku iz leta 1914 in da je nato vstopil v armado. Io smo izvedeli od njega, a več nam tudi ni bilo treba... lo so torej dejstva: Jessup je bil že kaznovan zaradi ropa, udeležen pri vlomu in poleg tega je bil v ječi skupaj s Skeelom. Nikakega alibija nima za soboto zvečer, ko je bil Skeel umorjen in še stanuje čislo blizu njega. Brez pravega razloga je za|ius|il službo v soboto popoldne. Spreten je in močan, tako da ni nemogoče, da je on zagrešil zločin. Ko smo ca prijeli, se je pravkar pripravljal, da pobegne. Poleg vsega tega pu je edina oseba, ki je lahko odprla in zaprla tista znamenita vrata v noči, ko je bil zadavljen Kanarček«
Nedeljske popsfte na stadionu ¥ šiški
Ljubljanski športniki so se epet navadili na popoldanske nogometne tekme, ki jih gledajo zdaj na stadionu v Šiški ali pa na igrišču Ljubljane. Čeprav ni bilo vreme kaj |>rida mikavno za male nedelj, ke izlete, združene s športnim razvedrilom, je bilo vendarle že ob 1-1 precej gledalcev okrog arene lepo ozelenelega Hermesovega travnika. Bili pa so razočarani, zakaj zaman so čakali, da hi videli napovedane predlekmo. Smo sicer mišljenja, da zadostujeta dve tekmi, toda če so napovedane Iri, bi morali tudi tri odigrati. Predtekma je torej iz neznanih razlogov odpadla in tako smo gledali samo nadaljevanje domačega prvenstva v 11. in I. razredu.
Mladika : Vič 4:2 (3:1)
V	tekmovanju za ljubljansko prvenstvo II. razreda je odpravila Mladika enajstorico Viča s 4:2. Igra Mladike pa ni bila prepričljiva m smo od nje pričakovali, da bo podala živahnejši nogomet. To tem prej, ker so se Mladikarji na velikonočni po-o tem, da se enajslonra Mladike razume na rav-nedeljek tako dobro izkazali Nobenega dvoma ni nanje z usnjato igračo, ima pa dneve, ko igra brez prave vol je. Morda so podcenjevali svojega včerajšnjega nasprotnika, kar pa ni bilo utemeljeno Vičani so zlasti v II polčasu vnelo napadali in zdelo se je, da bodo prišli do neodločenega izida. To bi se ludi zgodilo, če ne bi napadalna vrsfa Vičanov zaslreljala toliko zrelih priložnosti. Igra, ki jo je vodil g. Zajec, je bila s strani Mladikar-jev mlačna, Vičani pa so ugajali po svoji žilavosti in pridnosti.
Ljubljana : Hermes 5:1 (2:0)
V	teku popoldneva se je zbralo na igrišču blizu 1500 gledalcev. Zanimalo jih ji; srečanje med Ljubljano in Hermesom. nekaleri pa 60 prišli tudi zaradi atletskega tekmovanja v teke na 1000 metrov, o katerem poročamo na drugem meslu.
Sodniku g. Deržaju sla se predstavili moštvi v naslednjih postavah:
Ljubljana: Rožič — H asi, Šercer — Perharič, Vari, Pelicou — Kroupa, Vodeb, lieclcr, Lah, Bcr-toncelj.
llermes: Rogelj — Antonič, Zadravec — Ac-cetlo. Rogelj. Aljančič — Sočan, Brodnik, Bačnik, Zupančič, Zupan.
Ljubljana je nastopila skoraj v svoji najmočnejši postavi. Trajalo je precej časa, preden se je igra razvila in razpletla do zanimivih zapletljajev. O vseh moštvih, ki jih motrimo na letošnjem prvenstvu, bi lahko dejali, da se jin pozna pomanjkanje načrtnega urjenja. Zaman iščete človeka, ki bi bil tako opremljen z ravnanjem z žogo, 6 hitrimi teki in z zmogljivostjo, da bi imel vse lo v malem prstu in da bi res lahko igral z »glavo«. V vrstah Ljubljane je sicer nekaj inarkantncjših posameznikov (Lah, Berloncelj), vendar ne moremo reči o moštvu, da ga preveva v snovanju akcij isti duh. Igra se razvija od slučaja do slučaja, to je bil vtis, ki smo ga imeli, in sicer neugoden vtis za tekmo, pri kateri je nastopil kandidat za prvenstvo (Ljubljana) z moštvom, ki preživlja krizo (llermes).
Kar daje Ljubljani dobro ime, so zanesljivi posamezniki, ki ne uživajo zadostne podpore tovarišev. Rožič je bil zanesljiv, Vari in Lah sta skušala graditi (kar je glavno), Kroupa in Berloncelj sla zadovoljila na krilih, Ilacler pa je pridno 6lrc-ljal in poslal trikrat žogo v mrežo.
! llermes se je precej časa otepal nasprotnikove | napadalne vrste in je doživel 6voj prvi poraz šele j v 83. minuti. Nastopil je z nekaterimi mlajšimi i igralci, v ostalem pa velja o llermesu vse tisto, 1 kar smo napisali o Ljubljani, ono negativno seveda v veliko večji meri. Srečen dan jo imel vratar Rogelj, k: je ugajal, čeprav je imel polne roke dela. V prvem polčasu ga je dvakrat ukanil Ilacler z lepima streloma in pred odmorom je vodila Ljubljana z 0:2.
V nadaljevanju igro se je Ljublajna razživela in je povišala razliko na 0:3 najprej po sporazumu med Perharičem in Kroupo na 0:3, potem po Ber-tonclju in nazadnje še po llaclerju Na nasprotni strani so bili zlasti podjetni Bačnik, Sočan in Brodnik in končno se jim je posrečila efektna solistična akcija med BaČnikom in Sočanoni, ki je privedla do častnega gola. Izid je bil lorej 5:1, občinstvo pa je bilo s tekmo v glavnem zadovoljno.
Tekači so tekmovali za »veliko nagrado«
Med 32 tekmovalci je zmagal dijak šoštarič s časom 2 min. 33.6 sek.
Včerajšnji atletski prireditvi na Ilcrincsu bi lahko dali tale naslov: »Iščemo najhitrejšega tekučo nn 1000 m.< Namen prireditelja je bil, da preizkusi večje število tekačev in du ugotovi njih telesno zmogljivost ali nadarjenost za tek na srednje proge. Priglasilo sc je 32 fantov, ki so jih razdelili v dve skupini in jih poslali najprej na izločilne tekine. Proga, ki je obsegala dva kroga in pol okrog tekališča, je razmeroma kratka, vendar dovolj dolga za ugotovitev, kilo ima hitre noge, kdo zinogljivu dihala in krepko srce.
V prvem predleku se je izkazalo, da je bil med 16 fanti najhitrejši dijak šoštarič (II. gimnazija), ki je zmagoi pred Novukoni in pred Starmanom s časom 2 min. 57.4 sek. Mea tekači je bilo tudi nekiij začetnikov, ki so tokrat prvič tekli za čas in se prepričali, da je tek vsekakor udejstvovanje, ki zahteva pridne vaje.
Tudi naslednja skupina je bila kaj pisana. Videli ste vitke tekače z dolgimi kraki, med njimi pa tudi male, krepke postave, mlajše in starejše. Prav dober vtis je napravil Pleničar (Ilirija), ki se je z lahkoto odtrgal od jate zasledovalcev in zmagal s časom 2 min. 59 sek.
Na drugem mestu jc bil Kndunc, na tretjem ]>u Starman.
Po končanih predtekih so atleti počivali in čakali, du jih bodo poklicali h končni borbi. Medtem je sodniški zbor zbral 12 najhitrejših, ostale pa je izločil od nudaljnjcga tekmovanja. Med prijavljenimi je bilo največ zastopnikov GILL-a in Hermesa, Zubjuk je prijavil h tekačev, Vič 3, Ilirija, Planina in Gasilci po 2, nekaj pu je bilo neorganiziranih.
Končnovel javno tekmovanje izbranih tekačev na 1000 m se je vršilo v odmoru prvenstvene nogometne tekme med Ljubljano in llerinesom. Približno 1500 ljudi je z zanimanjem motrilo borbo dvanajstih fantov, ki so se podali na črno krožno tekališče. Kaj kmalu se je odtrgal Pleničar, zmagovalec II. predteku. Videti je bilo, du teče z lahkoto, je pn najbrž |irecenjeval svojo zmogljivost. Ze se je zdelo, du tuii ne bo nikdo ogrožal zmage v tekmi za »veliko nagrado v tekih na srednje proge«, ko je približno pri 700 m odstopil. Vtis je bil, da ga je zagrabil krč v mečo. To je vplivalo bo-drilro na ostale, ki so pospešili hitrost.
Ko so tekli po ravni progi proti cilju, je bila borba za prva mesta že odločena. Mladi šoštarič si je priboril toliko naskoka, da je zmagal docela prepričljivo. Vrstni red je bil tale:
L Šoštarič (II. gimnazija) 2 min. 55.6 sek.
2.	Novak (Ilirija) 3:00.2 min.
3.	Starman A. (Hermes) 3:01.2 min.
4. Starman I. (llermes) 3:01.8: 5. Sedej (Pla-nina) 3:04.4, 6. Bezlaj (Hermes).
Uspeha tekmovanja ne smemo iskati v doseženih časih, ki so bili srednje dobri, pač pa v razmeroma lepem številu tekmovnlecv. Prireditev se je vršila v okvirju velikega tekmovanja v tekih nn srednje prose, ki ga organizirajo po vsej državi na pobudo milanskega š|)ortncgu dnevnika »Gazzctla dello Šport«. Imenovani dnevnik je tudi razpisal tuko imenovano veliko nagrado, ki bo dodeljena iirvaku nud vsemi krajevnimi prvaki.
Organizacija prireditve v Ljubljani je trpela zlasti zaradi pomanjkanja dobrih rediteljev. Tako je vdrl del občinstva kar na tekališče ter sc gnetel okrog sodniškega zbora in tekmovalcev najprej na startu in potem na cilju, kar je motilo preglednost tekmovanja. V bodoče bi bilo potrebno, dn bi držuli reditelji občinstvo za ograjo. Glede organizacije bi tudi želeli, da bi dosežene uspehe predtek-inovanja, kakor tudi finalne borbe objavljali občinstvu, kar bi pomenilo še uspešnejšo propagando za lahko atletiko.
Nogometni izidi pretekle nedelje. Mladika rez. : Mars rez 4:2, Mars : Zabjak 0:0, Gradjan-nki : Ferraria 7:0, Konkordia : Ličanin 5:2, Ilašk : ZET 8:2, Železničar : Redarstveni 2:1.
Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Obveščamo gg. sodnike, da je zbor vseh sodnikov za srednješolsko tekmovanje danes, 4. t m. ob 14 na Stadionu ob Ciril Metodovi cesti. Naprošamo vee sodnike — tudi tiste, k' niso bili posebej obveščeni —- da se polnoštevilno javijo vrhovnemu sodniku ob določenem času.
K&rske — odlične za kruh
Zdi se, da je vojna in vse tisto, kar je imela za posledico, zlasti pu omejitve glede prehrane, raznim iznajdljivim glavam dala novih pobud. Tako se je med drugim pred nedavnim baje posrečilo nekemu švedskemu učenjaku dobiti iz morja nek izvleček, o katerem pravijo, da dokaj zboljša hranilno vrednost Kruha, če ga primešamo med testo. Je to neke vrste tekočina, ki jo pridobivajo iz morskih alg. Tn tekočina vsebuje beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate in soli.
Z uporabljanjem izvlečka morskih alg pri peki — pravi poročilo iz Stockliolma — se lahko prihrani precej mleka in maščobe. Novemu proizvodu, ki gu je iznašel ta Šved, so dali ime »konsil«.
Francccke žrtve zavezniških letalskih napadov	*
Pariz, aprila. (DNB) Angleško-ameriški letalski napadi na francosko civilno prebivalstvo so imeli hude posledice: Ubitih je bilo doslej h340 ljudi, ranjenih 12-440, brez domov in takšnih, ki so jih preselili, pn je okrog 200.000. Te številke navaja neko poročilo, ki so gu pred nedavnim izdali na francoskih pristojnih mestih. številke se nanašajo nn dobo od 6. aprila 1943. Potemtakem so vštete tudi žrtve zadnjih velikih letalskih napadov na Pariz, Brest in Abbeville.
DfoJsbo zanimivosti
Za izdelavo ene same svilene ženske nogavice je treba imeti na razpolago 1600 metrov dolgo nit, dočim potrebujemo za svileno majco 750.000 metrov dolgo nit!
5 milijonov novih izumov |n iznajdb je bilo potrjenih na vsem svetu v dobi od 1937 do 1942 leta.
omka
Proda se se iz proste roke
na otoku Arbc (RAB) v sredini mesta ob gl. ulici. Hiša jc dvonadstropna. V pritličju ima dva trgovska lokala s pripadajočimi postranskimi prostori. Prvo nadstropje ima 0 sob, kuhinjo in pritikline. Istotako II. nadstropje. Na podstrešju je nekaj manjših sob, balustrada okrog male terase, iz katere jo razgled na morje. V hiši je vodovod, električna napeljava, stranišča (angleška). — Vsa potrebna pojasnila pri »HRANILNICI KMEČKIH OBČIN V LJUBLJANI, Miklošičeva cesta štev. 10.
II A R L E M : nepozabni film. Dejanje vzbuja s prepričljivim ritmom strast in skrbi italijanskih emierantov v Ameriki, 'lo je konflikt dveh svetov in dveh civilizacij, v katereip zmagujeio naše naravne in tradicionalne vrline nad surovimi in elementarnimi silami, ki vrejo v ameriškem okolju. 11 A R LE M govori naravnost k italijanskemu srcu: je dramatičen in vzbudljiv film. Vrlela ga je CINES. razpečava ga F.N. I.C., mstopajo Elisa Česani, Vivi Gioi, Massmio Girotti, Ama ieo Nazzari. Ernunio Spalla, Osvoldo Valenti. Enrico Viansjo m drugih dvajset
velikih filmskih umetmkov. OD 7. HAJA NAPREJ V KINU MATICA
CflŠfi E5IPII3U5KEQfl PBDKRn^n
U. Mioni
> 2) •
»To so prvenci naše dežele; zelo redki sadeži kanuanske dežele, ki jih poklanja naš oče podkralju, kulerCinu naj bo naš Bog vedno naklonjen,« odgovori Ruben.
Jožef se ne da čakati. Preveč koprni videti Benjamina. Takoj ukaže pripel jati brate v pre-slolno dvorano, vzame s seboj tolmača, čeprav bi ne bil nič potreben, ker so bratje razumeli nekoliko egipčansko; naučili so se nn zadnjem potovanju in v domovini, razgovor ju joč se z egipčanskimi uslužbenci. Ni bilo mnogo, pa zadostovalo je za sporazumevanje.
Na mig velikega dvorjanika si zakrijejo bratje roke z notranjim robom boljše obleke, ki so jo oblekli v gostišču, vzamejo s tako zakritimi rokami darove in vstopijo v prestolno dvorano.
Ko zagledajo Jožefa, pokleknejo in ostnejo v tem ponižnem položaju in stegnejo roke z darovi proti njemu.
Podkraljev pogled jc ginjen počival na Benjaminu.
Slednjič izpregovori:
»Pozdravljeni. Ali vaš priletni oče še živi? Je zdrav?«
In pričakuje v strahu odgovora.
Tu je dober.
»Tvoj služabnik nnš oče. je še živ in zdrav in te pozdravlja. Glej durove, ki te ponižno
prosi, da jih sprejmeš in ti dokaže, dn te prizna za gosjiodurja in je on tvoj suženj!« odgovore in se tuko globoko priklonijo, du se dotaknejo prahu s čelom.
Na Jožefov mig vzame majordom darove, zn katere se podkralj ljubeznivo zalivali. Ko potem pokaže Benjamina, ki je bili šele štiri in dvajset let star, vpraša:
»Ali je to vaš najmlajši brat, o katerem ste mi govorili?«
»Da, ta je zadnji sin našega očeta, naš najmlajši brat, Benjamin, tvoj služabnik.«
Govori Rtiben, čeprav ni bil prvorojenec, ker je Jakob njemu izročil svojega ljubljenega sina.
Jožefov pogled ljubeznivo počiva na bratu.
»Bog bodi usmiljen s teboj, sin moj!« mu reče.
Naglo se umakne v sosedno sobo, ker je bil tako ginjen, da ne more več zadrževati solz.
»Meni se zdi dober. Čutim nagnenje do njega,« reče Benjamin bratom.
»Danes se zdi spremenjen,« odgovore.
»Da le ni to krinka in grobo ne igra z nami kot lansko leto,« godrnja Ruben, ki je ne-zaupen, tiho, da gn navzoči Egipčani ne slišijo.
»Upajmo, da ne.«
Ko dn Jožef duška svojemu joku, odide v svojo sobo in vpraša majordoma:
»Ali je miza pripravljena?«
»Da.«'
»Povoj bratom, da ostanejo na obedu pri meni. in jih posadi, kakor sem ti rekel.«
Veliki dvorjnnik izvrši naročilo.
Bratje kar ne morejo verjeti lastnim ušesom. Podkralj jih vabi na obed. To je bilo
zelo redko počaščenje. Ta mož se je popolnoma spremenil.
Odpeljejo jih v obednico.
7. POGLAVJE.
Na kosilu pri podkralju.
V veliki dvorani je pripravljena niiz.a.
Dvorana je obširna in odprta; veličastni stebri podpirajo križne oboke: stene krase reliefi, ki predstavljajo sla.vo Iksos, zlasti Ajia-pija II., ker dvorana je novejšega izvora, zamišljena od Jožefa, ki je hotel s temi slikami pokazati hvaležnost, katero goji do vladarja, ki gu je povzdignil iz ječe do najvišje časti v Egiptu.
Nobenega sledu pa ni o bogovih, nobene njihove podobe.
Pri gradnji dvqrane je moral JožoT zaradi tega premagati prenekntero borbo s tastom.
Putifar, veliki svečenik iz Ona, je često obiskal zeta, na katerega je bil ponosen, in hčer, ki je bila tuko srečna z ljubeznivim možem.
Tn je večkrat rekel zetu:
»Znfnatpanen, zudovoljen sem s teboj; toda nekaj ti manjka.«
»Kaj?« vpraša smehljaje Jožef. Ze na pamet je vedel za odgovor. Vedno eno in isto, kar je že orl več strnili slišni.
»Nc častiš bogov, ki so ustvarili veliki Egipt« 4
Jožef ni nikoli odgovarjal na take opazke. Samo enkrat je bil rekel velikemu svečeniku, dn on časti edino pravega Boga in se mu ni zdelo umestno tega ponavljati. Putifar pa se ni dal prepričati.
Ko je šlo za okrasitev velike dvorane z reliefi, je Putifar vztrajal na tem, da pusti zet prostor za bogove. Nasvetoval je, naj med splošno okrasje resno vzame nesmrtne. Silil je, naj postavi Jožef na glavni obok nad velikimi vrati podobo Amona Ra, boga sonca, naslikanega v podobi velikega hrošča z razprostrtimi krili; poleg kraljeve podobe bi moral umestiti sliko boga Pia, kako ga blagoslavlja: ne sme pozabiti svetega bika Apiaa in Oziride, kateremu mora dati poteze Apapija IL, ki bo nekoč postal Oziride, in postavil nasproti staremu bogu Oziride vludarstvo v kraljestvu umrlih.
Toda Jožef mu je odgovarjal vedno z odločnimi odklonitvami. On ne bi dal nikoli slikati niti klesati podobe ali kipa malika.
Svečenik vztraja:
»Moramo častiti bogove, ki so zgradili veliki Egipt.«
»Je samo en Bog, Bog mojih prednikov,« odgovarja Jožef.
»Tvoj Bog je pač malovreden v primeri z našimi bogovi.«
»On je višji od vseli. On me je povišal iz ječe na prestol.«
»To je bil Tot, nelivaležnež. ki je namenil Faraonu one sanje in ti dal milost, da si mu jih razložil «
»Ako bi bile prišle sanje od boga Tot, bi jih bili mogli vedeževalci,, ki ga časte, razložiti. Bil pa je moj Bog, ki jih ie poslal jr. zato sem jih jaz, njegov služabnik, razloži.«
»Daj izklesati te bogove vsaj z ozirom neme in Fnrnona.«
»Dobro ti želim, ker si oče Asenet; iode v teh stvareh te ne morem ubogati.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS
Izdajatelj: Ini Jože Sodja
Urednik: Viktor Centi*