Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V Administraciji prejeman velja: Za celo leto gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6- uri popoludne.
Letnik XYIf.
iaJtev.	V Ljubljani, v ponedeljek 28. januarija 1889.
Avstrijsko afriško društvo.
Kjerkoli je ljudstvo gradilo trajna bivališča pro-sveti in omiki, kamorkoli je prinašalo znamenje križa, ta sveti znak odrešenja in pravega človečan-stva, ondi se je povsod trudilo, odpraviti najprej sužeujstvo, to ostudno institucijo starega veka, o kateri se je po celo veke mislilo, da je neobhodno potrebna svetovnemu redu. Veliki modrijani, staro-veški celo, kakor Aristotel, smatrali so suženjstvo za opravičeno, da, za potrebno. Stoprav krščanstvo proglasilo jo zajedno pobratje vseh ljudij, katerim vsem je Bog jedini oče. Po tem nauku razpadali so okovi sužnjev, in človek k človeku brez razločka rodu in kože se je vedno bolj zbližaval jeden k drugemu. In ravno zdaj sprožil je krščanski svet zopet velikansko podjetje, ki ima namen, popolnoma potlačiti suženjstvo v Afriki. Do črnega sveta, o katerem prorokujejo možje vede, da bode podedoval evropsko omiko in kulturo, obrača se vže davno pozornost krščanskih narodov, ki so, kakor povsod, tudi tam pričeli klestiti pot prave omike z bojem zoper suženjstvo.
Ko je po drugih delih sveta humaniteta pridobivala vedno večjih in slavnejših zmag, prirejali so se v Afriki po cela stoletja pravilni lovi na „črni les", kakor šaljivo nazivljejo suženjski trgovci domo-rodnega sina afriških pokrajin. V severni Ameriki odpravilo se je robstvo popolnoma po zakonodajstvu leta 1862. Za Lincolna proglašen je bil črni rod za jednakopravnega z belokožci. V Braziliji v južni Ameriki odpravili so v minulem letu suženjstvo s postavo.
V srednjo Azijo, kjer so kruto vladali Turk-mani, vrnila se je zopet zlata svoboda s prihodom Rusov ; kakor daleč je segala ruska moč, do tja gi-nilo je tudi sužeujstvo. Najprej v Ki vi, potem v Kokandu, Buhari in slednjič s poraženjem poslednje tvrdnjave turkmanske po hrabrem Skobelevu, in konečno po širnih pokrajinah od Hvalinskega morja do Aralskega in do meja Afganistana. Ondi so
LISTEK.
Ribniški pot Cebin.
Ribničani so skrbni očetje. Svoje otroko radi dajejo v šolo, po dovršenih šolskih letih pa rokodelcem v pouk, če niso ravno doma potrebni. Pre-možniši gospodarji pa kakega bistroglavega Janezka tudi za kaj več odločijo in v ljubljanske višje šole odpravijo, „da bi si fantek laglje kruh služil, kakor si ga je oče."
Bilo je leta, ko se je tisto imenitno vino pri-delavalo, ki je gorelo kakor špirit, če si mu ogenj pokazal. Trije fantički iz Ribnice so obiskavali v Ljubljaui latinske šole. Bil je Miklov Janez, Cenetov Pepe in Petelinov Ivorel, vsi trije prav brihtne glavico, ki so dobro zdelavali šole in brez spodtik se pomikali naprej od ene do druge.
Vsak petek pod noč je prihajal v Ljubljano ribniški pot Cebin s starim „fuksom". Pripeljal je kak mernik žita v prodaj, pa šolarjem, kar so jim dobri stariši poslali za priboljšek. Zgorej imenovana trojica ribniških dijakov je vsak petek popoludue vzela pot pod noge in šla Cebinu naproti do mitnice na dolenjski cesti, da bi precej na gorkem izvedla, če so kaj mati poslali, pa kaj je novega v
povsod postali sužnji svobodni poljedelci, delavci, katerim se je zabičila zavednost, da človek nima dolžnosti robovati svojemu bližnjemu, in s tem bil je položen prvi temelj njihovemu nravnemu razvoju.
Afrika v istini stoprav zdaj pride na vrsto v tem oziru. Vsi dosedanji poskusi, udušiti ondi suženjstvo, bili so polovičarski in uničeni takoj v pri-četku, ko so se dotikali gmotnih koristij bogatih naselnikov. V to svrho trebalo je moža, prošinje-nega z odkritosrčno ljubeznijo do človeštva, trebalo je spominjati krščanski svet o veliki njegovi dolžnosti nasproti črnemu ljudskemu plemenu. In ta glas prišel je iz ust kardinala Lavigerieja, nadškofa alžirskega, prvega misijonarja te dobe v Afriki. Prišel je v Evropo ter ginljivimi in toplimi besedami pripovedoval o grozodejstvih afriškega suženjstva. Nad dvajset let bival je v Afriki in izkušnje, katere si je pridebil v dolgi tej dobi, opi-saval je takim načinom, da so besede njegove našle močan odmev po vsem olikanem svetu. Povedal je naravnost, da so v državi kongiški, kateri je pokrovitelj belgijski kralj, take razmere, ki so sramota za evropsko civilizacijo; in v poslednji dobi se ondi skrbi za vse drugo, samo ne za osvobojenje črnega človeka jarma sužnjosti.
Tudi o nemških naselbinah povedal je odkrito resnico in dokazal, da se od belgijskih bregov afriških prevažajo sužnji k nemškim bregom, nad tem bi morala zarudeti Evropa. Besede njegove niso ostale brez vtisa, in nihče ni imel poguma, da bi mu bil oporekal, ravno nasprotno so se države, zoper katere so naperjena njegova očitanja, vzdramile k prvemu činu in pripravljene temu storiti konec v Afriki.
Iz Nemčije in Anglije poslane so ladije z mnogobrojnim možtvom na iztočne bregove afriške, katere so zaprle, da se ne more izkrcavati orožje, in trgovcem s sužnji preprečile njih nečloveško kupčijo. In še o Božiču je kardinal Lavigerie v Rimu govoril zoper suženjstvo po širnih planjavah Afrike.
Vse, česar se loti človek z odkrito in pravo ljubeznijo in popolno udanostjo, ima blagoslov božji, in tako tudi trud afriškega nadvladike spremljajo nečuveni vspehi. Ne samo v Nemčiji in Angliji, Belgiji in na Kongu, v Franciji, na Portugalskem in Spanjskem, temveč tudi na Avstrijskem pojavili so se silni glasovi in vrli možje, ki se trudijo, da se za vselej prepreči posel suženjskih kupcev v Afriki.
Dni 16. t. m. vršil se je namreč shod na Dunaji, ki je imel ustanoviti „Avstrijsko-afriško društvo", kar se je tudi zgodilo. Kot zastopnik kardinala Lavigerie-ja govoril je mladi knez Wrede, opisovaje bedo sužnjev, ter je vže v torek zvečer odpotoval čez Rim v Tunis. Za njim predaval je docent dr. Hand k o suženjstvu od naj-starših döb do sedanjega veka. — Veleč, oče Fr. Aurel i j (frančiškan), komisar svete dežele, predaval je na to o robstvu v iztočnih deželah. Predlog pravil izročen je bil posebnemu odboru v obravnavanje, in konečno vsprejela se je resolucija, katera izraža kardinalu Lavigerie-ju največje simpatije in obljubuje podporo novemu podjetju. Letni donesek „Afriškemu društvu avstrijskemu" za oproščenje sužnjev je 50 kr., in vsak dan se oglaša veliko novih članov iz mest in dežele. (Pisarna je v I. okraji, Adlergasse 1.)
A tudi vladika djakovarski, prevzvišeni Juraj Strossmayer, poživlja v navdušenem pastirskem listu duhovščino, naj nabira milodarov v odkupovanje zamorskih sužnjev. Ni dvombe, da se posreči združenemu trudu in močem, doseči cilj, kateri je postavil plemeniti misijonar, in da bode v kratki dobi i na črnem svetu zagotovljen i zgrajen trajui dom zlate svobode in krščanske omike!
Anglija in li£ipct.
m.
Stewart je bil jako prikupljiv in delaven, veudar je premalo cenil Mahdijevo moč; tako je tudi poročal v Kajiro. Ravno nasprotno pa je poročal o
blaženi Ribnici. Ce Cebina ni biio še videti od nikoder, korakali so dijaki po ižanski cesti do pokritega mostu — zdaj je menda brez strehe — in so se tam pomenkovali o hudih profesorjih, o sitni grščini in o druzih šolskih zadevah. Podstrešje mostu je bilo vse križem počečkano od svinčnikov, s katerimi so dijaki in potujoči rokodelčiči zapisavali svoja imena, pa še kake druge burke, ki so jim slučajno po glavi brenčale.
Po dolgem čakanju od daleč pricuza Cebin s svojim vozom in starim „fuksom", kije bil že blizu one starosti, v kateri ni treba iskati jeroba. Dijaki pota veselo pozdravijo in kar obsujejo z vprašanji, če jo kaj pripeljal itd. — „Ja, pripeljal sem vara, vsacemu uejkej; le potrpite, de k Balentu zepeljiim in vsi boste dobili, kar vam gre."
Pri „Baleutu" Cebin koščeuega „fuksa" oprosti konopcev in jermenov, s katerimi je bil k vozu pri-trjeu, in ga postavi v hlev, potem pa stopi pred voz in pravi željno čakajočim dijakom:
„Vidiš ti, Janez Miklov, tiabi so poslali mati auo masleno štrilco, de boš itnel ze tekerkat — pa sam Bog vejdi, koku so mi je tu uaredlu, kar se mi uej še uikuli — doma sem jo pozabil. — Tiabi, Pepe, so poslali pa auga purinana ze praznike in so neročili, do povabi štriihtarja in drilge svoje pri-
jatle, da se boste ankrat okul ujst obliznili —• pa — vejš — de mi je ta krokar ušel. Odvezal se mi je v prični pa zletel čez njive, glih ta krej Podtur-jaka; nejkej časa tiačem ze njim, iščem, potlej sem ga pa pilstil. — Tiabi, Korel, so poslali pa 2 gold., da boš plačal štriihtarja ze uni mejsec, pa mi je Podturjakom cirenge zmanjkalo in sem ponilcal. —-Pa pozdravit so vas dali in riakli, de gorjd vam, če tekeri cvajte domu priniase. Zdej pejte pa z mano, fantički, bom dal z'an maselc vina."
Naši dijaki niso bili sicer posebno veseli teh bogatih daril, na zadnje se pa utolažijo, ko jim Cebin kako domačo zarobi in za trdno obljubi, da jim bo drugi pot kaj več pripeljal.
S Cebinom so se dijaki tudi vozili na velikonočne in velike počitnice. Po navadi so proti večeru odrinili iz Ljubljane, ker je Cebin „luksa" najraje po noči na kaki detel j ni njivi napasel, fantičke pa pokril s kocem, pod katerim so pozaspali. Kaj sa pri neki taki priliki pripeti?
Cebin pelje dijake na velike počitnice.
Onkraj Pijave Gorice konja spreže in spusti v bližnjo deteljo. Taka je bila, da ji je „fuks" že od daleč kazal svojo dolge zobe. Cebin tri dijake na zadnjem koucu voza vkup stisne in s konjsko plahto zagrne, sam pa se čez prednji konec raztegne in
nevarnosti v Sudanu Abd-el-Kader. In ker je ta osnovat si bojni načrt, ki se ni strinjal z angleškim, izročili so flidpoveljništvo armade generalu Hieksu. V generalnem štabu so bili sami Angleži. Pa tudi kot civilni guberuator je bil Abd-el-Kader na poti Angležem. Imenovali so mu namestnika Ala-el-Dina pašo, popolnoma nezmožnega človeka. Ko je ta i angleSkim štabom v marcu 1883 prišel v Kartum, preganjal je Abd-el-Kader sovražnika na jugu. Vse prebivalstvo v Kartumu je bilo proti uovemu gu-bernatorju ter je poslalo prošnjo podkralju, naj jim pusti Abd el Kadra. V treh tednih je prišel odgovor, da je Ala-el-Din novi gubernator. S tem je bila osoda Sudana podpisana. Novi gospodje so prirejali veselice ter pozabili na sovražnika.
Pri armadi pa ni bilo vse v redu. Paša Soliman ni vedno ravnal po ukazu nadpoveljnika Hicksa in egiptski častuiki so se glasno budovali nad Angleži. Nezadovoljnost je bila vsak dan večja.
Prišel je S. september. Ta dan je vsa armada, do 16.000 mož, zapustila tabor pri Kartumu ter slovesno odrinila proti sovražniku. Evropski naseljenci so jo dolgo pot spremljali. Pri Duemu je bila mala bitka, in potem ni bilo dolgo nič slišati o armadi. Zašla je namreč v gozdih pri Kašgilu, ker so jo zapeljali izdajalski voditelji. Zemljevidi niso bili zanesljivi, v armadi ni bilo več strahii ne reda, ko-nečno so se guberuator Ala-el-Din in beji odločno postavili proti generalu Hieksu. Kaj je hotel ta s tako armado! Po več dni tudi niso dobili vode. Mahdi je armado obkolil ter jo dne 3. in 4. novembra 1883 popolnoma uničil. Ušlo je komaj 50 mož. Vse je bilo zgubljeno. Kdor je mogel, zapustil je hitro Sudan.
V skrajni sili spomnili so se Angleži zopet Gordona ter ga imenovali generala. Na izrečno željo angleške kraljice je zopet prevzel vlado v Sudanu, da bi ukrotil vstaše. Dne 18. februarija 1884 je bil Gordon že v Kajiri, kjer so ga sprejeli kot rešitelja. Imel je mnogo denarja, še več obljub, velike pravice in mnogo redov, a ni imel armade. Brez armade pa ni mogel čudežev delati proti Mahdiju. Vendar je storil, kar bi nikdo na njegovem mestu. Do 26. januarija prihodnjega leta je proti sovražniku in boleznim branil Kartum. Prosil je pomoči is Egipta. Angleži so mu jo poslali, pa armada je več mesecev ležala v Kortiju, akoravno bi bila brez strela še prišla v Kartum. Ko je Gordon vedno le prosil pomoči, vzdignila se je armada iz Kortija proti Kartumu. Toda sovražnik 6e je med tem že zbral ter zastavljal pot armadi, ki je hitela Gordonu v Kartumu na pomoč.
Sredi januarija 1885 ste bili krvavi bitki pri Abu-Kleahu in Matamahu. Pal je mladi, odločni in jako priljubljeni general Stewart in ž njim najboljši častniki. Dne 18. januarija so razpodili sovražnika. Gordon je poslal armadi parnike, ali armada je do 23. januarija tratila čas in prišla prepozno. Stewartov naslednik general Wilson sa je vzdignil z armado proti Kartumu. Prišel je srečno dne 28. januarija do Halfayaha, kjer bi bil lahko že 20. ali 21. dne. Mej tem pa je ponoči dne 26. januarija paša Faradj izdal Kartum in hrabri Gordon je pal v boji. Divjaki so klali prebivalce v Kartumu, Angleži bo iz
zadremlje. — Luna priplava po nebu in prijazno razsvetljuje okolico. — Fantje bližnje vasi pridejo po poti in vidijo Cebinovega „fuksa", ki ga je vsak otrok poznal ob cesti do Ljubljane, v škodi. Brž se zmenijo, kaj bodo Cebinu napravili. Eden se nati-homa priplazi do voza in spečemu vozniku suame ohlapne škornje z nog. Zdaj vjamejo „fuksa", mu Cebinove škornje nataknejo na prednji nogi in prav trdno privežejo okoli kosti.
Cebina je začelo v noge zebsti, zbudi se in vidi, da je sezut. S kraja misli, da si je morda sam snel obutalo z nog in išče škornje okoli voza. Nikjer jih ni. Kajpada ne misli zdaj druzega, kakor da mu jih je kak ponočnjak odnesel. Stopi po „fuksa", da ga vpreže in naprej požene — kar ugleda škornje na „fuksovih" kopitih. — „No — pravi — take mi pa nuj še naredil, kar sva vkep. Bejs je kiinštov moj „fuks" in pameten, de bi ga Jiher v cerkev spustil, ampak de se zna obuti, tega mu niabi bil zeupal. Pa temu se še ne čttdim tiilku, koku se je obul, ampak le, koku se je spodvezal, spodvezal." — Napreže in požene proti Ribnici.
Nemški paše na Turškem.
V „Varšavskem Dnevniku" bolgarski rodoljub S. Bob čer objavlja vrsto člankov o vrivanji Nemcev
dalja ve z daljnogledi gledali nesrečno mesto in morali so se vruti. Bilo je prepozno.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. januarija. Siotranj« «ležete.
Izjava avstrijskih Škofov za posvetno oblast papeževo je neki jako poparila nemško in italijansko veleposlaništvo na Dunaji. „Agr. Tagbl." dostavlja tej vesti: „Grof Kalnoky jo vsled višjega ukaza ostal v tej zadevi popolnoma nevtralen."
Včeraj je bil na Dunaji povodom rojstnega dne nemškega cesarja v mramornati dvorani cesarskega dvora slavnosten obed, katerega so se vdeležili prestolonaslednik Rudolf, princ Reuss s skupnim veleposlaniškim osobjem, najvišji dvorni mojster princ Hohenlohe, ministri Kt'ilnoky, Taaffe, Kailay, mornarični poveljnik admiral Sterneck in najvišji dvorniki. Avstrijski cesar je napil na zdravje nemškega C06arja Viljema.
Graška trgovinska zbornica je izvolila predsednikom tovarnarja Ludovika Kranza, podpredsednikom pa lekarnarja dr. Autona Wunderja.
Gališki deželni zbor je končal glavno razpravo o odkupu propinacijske pravice. Vladni zastopnik se je izjavil, da vlada nikakor ne more pritrditi odškodninski glavnici v izuesku 62,700.000 gold., ker bo propinacijski zaklad imel komaj toliko dohodkov, da bo mogel v določenem obroku poplačati 60,200.000 gl.
Madjarski vseufiiliščniki so priredili včeraj velikanski shod v Budimpešti, katerega se je vdeležilo nad 3000 velikošolcev. Sprejela se je enoglasno resolucija, ki protestuje zoper podaljšanje službovanja pri enoletnih prostovoljcih, zoper na-pravljanje častniškega izpita v nemščini, in ki odločno želi, da se ustanovi narodna armada. Shod se je vršil brez vsakega izgreda.
Tnanje države.
Londonska „Splošnja Korespondenca" je trdila, da srbski radikalci vzlic vsem svojim zatrjevanjem o Iojaliteti delujejo zoper kralja Milana na korist prestolonasledniku. „Pester Lloyd" pravi, da proglašajo tako vladni kakor drugi radikalcem protivni krogi te vesti za nesramna obrekovanja.
Bolgarski eksarh v Carjigradu je obiskal turškega velikega vezirja Kiamila pašo ter je pri njem zagovarjal sofijsko škofovsko sinodo zoper očitanje, da je nepostavno sestavljena. Zatrdil je, da je bolgarska vlada že priznala vsakega posameznega člana sinode, ter je tajil, da je sinoda postopala v smislu tujega ščuvanja.
Nemškemu državnemu zboru je došlo nadaljevanje bele knjige o vstaji v vshodni Afriki glede Buširijevega napada na Bagamojo, dalje poročilo veleposlanika grofa Hatzfeldta o prognanji krščanskih misijonarjev iz Ugande, kakor tudi naznanilo nemškega generalnega konzula dr. Miclia-hellesa o položaji v Bagamoju in Daressalamu. — „Reichsanzeiger" poroča: Vice-admiral baron Goltz, dosedaj načelnik mornaričae postaje ob Severnem morji, je imenovan za poveljnega admirala ter bo nadomestoval načelnika admiralitete. Contre-admiral Heusner bo tudi v bodoče še zastopal mornarične zadeve v državnem zboru in zaveznem sovetu.
Francoski „združeni republikanci" so se dne 24. t. m. v zbornici zopet — pričkali. Lamarzelle je ministerstvo intarpeloval, zakaj je odstavilo maire-a v departementu Laudes; ministerski predsednik Flo-quet je odgovoril, da se je to zgodilo zaradi njegove monarhistične propagande. Tu je rekel Douville-
na iztok. Poslednji članek se bavi z nemškimi pašami na Turškem.
Prvi izmed bolj znanih Nemeev, ki so vstopili v turško vojaško službo, bil je sedanji grof M o 11 ke. Bilo je to v letih 1836 do 1854, ko je sultan Mahmud, potrebujoč ljudi k nameravanim preosnovam, iskal pomoči pri pruski vladi. Iz Berolina poslali so mu na prošnjo njegovo mnogo častnikov, med njimi Moltkeja, ki je bil takrat še kapitan. Toda Prusi ostali so samo malo časa v turški službi.
Kmalu na to postali so Francozi izkljačljivo inštruktorji Turkov. To je trajalo blizo do prusko-francoske vojne. Od te dobe počeli bo zopet Nemci pritiskati v turško službo pri armadi iu v civilno upravo, in postali so sčasoma ne samo vplivni, temveč skoro neobhodno potrebni ljudje.
V sedanji dobi je med njimi najznamenitejši Holz paša, pomočnik pri poveljniku generalnega štaba, nadzornik vseh vojaških šol in člen zakonodajnih in druzih odborov. Mož je, to vsi trdijo, zelo marljiv. Službo turško hotel je zapustiti že mnogokrat, toda ostal je, vselej na migljaj in povelje iz Berolina. Sitnost je bila samo ta, da so višji krogi turški sicer predloge in ukaze njegove odobravali, a nikdar izvrševali.
Položaj ostalih Nemcev v turških službah ozna-
Maillefleu: „Monarhije ne bodete preprečili, ker ja monarhija vža gotova, če tudi ne danes, pa jutri." (Pritrjevanje na desni.) Ministerski predsednik nadaljuje svoja pojasnjevanja, toda segajo mu v besedo. Konečno zapreti, da bode zapustil govorniški oder, ako bodo tako žalili vlado. Cassagnae: „Dolžni smo spoštovati svoje tovariše, vlado — ne!" (Pritrjevanje na desni.) Floquet: „Mogoče, da imate prav, kajti vlada ima sredstva, da 6Í pridobi spoštovanje. Ako treba, jih bode tudi rabila. (Razburjenost; ploskanje na levi.) Lamarzelle: „Gospod Floquet nas s svojim pretenjem ne bode preplašil. Mi poznamo Vašo zgodovino, gospod ministerski predsednik, ter vemo, da so Robespierre-a v Vaši starosti vže ž i loti n ira li." (Odobravanje na desni in veselost.) Floquet je konečno vendar končal odgovor na interpelacijo. — Senat je potrdil orožno postavo, kakor mu jo je izročila zbornica, ter je s tem pokazal svojo nosaraostejnost. V imenu opozicije je baron Reille prečital izjavo, ki pa sevéda ni ničesa pomagala. Ista slove : Postava ni primerna niti potrebam armade niti načelu enakopravnosti, marveč je celó proti moralnim državnim koristim, hudo teži narod, pri tem pa niti ne jamči za izobražbo vojakov in spravlja v nevarnost mobilizacijo. To postavo je je-dino rodila politika. — Boulauger je poslal vsakemu volilcu vizituieo in volilni list s svojim imenom, oženjenim volilcem pa še fotografijo. Kako smešna so pariška agitacijska sredstva, pove nam pisava republikanskih listov, ki svarijo volilce pred generalom, češ, poslal vam jo fotografije, ker hoče — za-poljati vaše žene. „National" vrhu tega razširja vest, da je nedavno v Parizu usmrteni ropar Campi, ki ni hotel povedati svojega pravega imena, — brat Boulangerjev.
Kakó osrečuje italijanska vlada svoje pod-Iožnike, razvidno je najbolj iz njej privrženih listov. Takó se piše v „Opinione" iz Sicilije: Tukaj imamo vsega v izobilji; vrtovi so polni najžlahtnejšega sadja, toda kupcev nam manjka. Blago, ki se je druga leta pošiljalo v Francijo, leži v skladiščih, denar poitaja vedno redkejši, konkurzi vedno pogostejši." — V Rimu je še huje. Stavbena kriza, katero je zakrivila vlada sama, ker je najprvo dovolila zidanje novih stavb v obširni meri, potem pa je nenadoma prepovedala, ugonobila je najtrdnejše tvrdke. Tisoči in tisoči delavcev so brez kruha, konkurzi so na dnevnem redu, iu srečen oni upnik, ki dobi za svoje tirjatve po 8 do 10 odstotkov ! Naj-odličnejše družine so ugonobljene, a potegnile bodo seboj v prepad stotino manjših trgovcev. Vse to pa Crispijevi vladi ne moti sladkega spanja, saj je dosegla svoj namen, vzela je, kolikor je bilo mogoče, večnemu mostu častitljivi značaj! — Kakor znano, namerava vlada „reorganizovati" — bolje rečeno oropati — „opere pie", dobrodelna in duhovska društva. Da bi imel Crispi nekak izgovor pred zbornico, razposlal je po celi državi komisarje, da pregledajo poslovanje teh društev. Toda kaj so našli ? „Popolo Romano" piše: „Dognalo se je, da so bile posebno večje ustanove oskrbovane s tako natančnostjo in poštenostjo, kakoršne ne najdeš pri pro-vincijalnih in občinskih zadevah". Radovedni smo, kaj bo vlada predrugačila pri teh razmerah v poslovanji napominanih društev. Brez najodurnejšega nasilstva gotovo ne bo dosegla svoje nakane.
Irski poslanec W. O' Brien, zatožen zaradi mnogih prestopkov zoper posilno postavo, je prišel dne 24. t. m. v spremstvu velike množioe pred sodišče v Carrick-on-Suiru ter je skušal vlomiti v so-diščno dvorano, predno so bila vrata odprta. Re-darstvo ga je zavrnilo. Zagovornik njegov, poslanec Healy, je posredoval, da bi ga branil. Razdražena množiea se je vrgla na redarstvo ter je navstal hud boj, v katerem je bilo mnogo oseb i bajoneti ra-
čuje izrek dovtipnega Turka: „Čemu se pa prav za prav pritožujete? Dajejo vam mastno plačo, na vse možne načine vas odlikujejo in od vas ne zahtevajo druzega nego: nič delati! Hodite v krčme, pijte pivo in ne razburjajte si marno svoje vesti." —
In tega sveta se ostali Nemci tudi drže; tak je paša K a m p f f e u e r, nadzornik in inštruktor pehote. Večina peš-polkov v Carjigradu je podredjena neposredno njegovemu nadzorstvu. — Dalje je Rilstov paša, ki je utvoril vzorni topuičar&ki polk; njemu izročili so tudi utrdbo Dardanel.
Gobbe paša, inštruktor konjiče in člen raznoterih komisij pri preosnovi armade. Njemu je sultan telo naklonjen. — BI um paša, sedanji glavni vojaški inžener; Schilgen paša je pa svetnik pri intendaturi. Vsi ti nemški paše so častni adjutauti sultanovi.
Vrhu tega pa navaja S. Bobčev še mnogo druzih, ki so vsprejeli izlam, toda ostali so Nemci. Ti bo na pr.: Fejzi paša (Kulmann), ki je bojeval t krimski vojni proti Rusom; Mahmud paša (Freund), ki je imel velik vpliv pri dvoru, a ga je izgubil, ker so ga pobili Črnogorci; v poslednji ddbi je zopet r veliki milosti pri sultanu itd. Nij li to nemški generalni štab v drugi izdavi ob Bosporu? Glej, kdor ima oči, in čuj, kdor ima ušesa!
njenih, nad 30 zaprtih. Med obravnavo so bili poslušalci nemimi, zaradi tega je ukazal sodnik, da morajo zapustiti dvorano. Navstal je velik ropot, mej tem pa je O'Brien ušel iz dvorane. Sodnik je takoj izdal ukaz, da ga morajo orožniki šiloma pripeljati pred sodišče.
V rumunski zbornici je dne 25. t. m. neki poslanec naznanil interpelacijo o nagibih, zaradi katerih nemško-romunska trgovinska pogodba ne obsega prostega uvažanja rumunske živine v Nemčijo. Carp se je izjavil, da bo v treh dneh odgovoril. Zbornica je potem predlog o zopetni uvedbi prostih pristanišč v Galacu in Brajli s 110 proti ■55 glasovom odklonila. To glasovanje je pomenljivo, ker se je pri tem pokazal popolni razpor mej konservativci. Eden dol izmed njih jo glasoval za vlado, drugi zoper vlado s Catargijem, ki je pri tem predmetu ostro napadal vlado. Drugi dan sta se zaradi tega glasovanja odpovedala zbornični predsednik ■Oatargi in podpredsednik Blaremberg. Zbornica je ostavki dvakrat odklonila, ker pa sta vzlic temu oba, ostala pri svojem prvotnem sklepu, volila je danes zbornica novega predsednika in podpredsednika. Mnogostranski se sodi, da bo razpor mej konservativno stranko provzročil ministersko krizo, ki se bo rešila na kvar junimistom.
Iz turške prestolnice se brzojavlja, da si je vlada naročila za dva milijona frankov Mauserjevih pušk in jih je tudi v gotovini plačala. Orožje je pripeljal avstrijski Lloydov parnik v Carjigrad.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval občini Zumesko pri Motovunu v Istri 600 gold., da se ta denar razdeli med občinarje, ki so trpeli škodo vsled elementarnih nezgod.
(Pravniško društvo.) Osnovalni zbor tega društva se je vršil v soboto zvečer v mestni dvorani; navzočnih je bilo 34 članov. Svetovalec dež. sodišča g. Vencajz je pozdravil zbor ter naznanil, da so pravila potrjena. Pojasnil je program društva, kateremu je podlaga cesarjevo geslo „viribus unitis", ter končal govor s trikratnim „slava"-klicem presvetlemu cesarju. G. dr. K ris p er je nasvetoval, naj se g. dr. Papež „per acclamationem" izvoli predsednikom; predlog jo obveljal. G. dr. Papež se je zahvalil na zaupanji ter povdarjal, da bode glavni namen društvu izdajati društveno glasilo „Pravnik". Kot računska pregledovalca sta bila izvoljena g g. dr. Jernej Zupanec in dr. Munda, v odbor pa gg. Trnovec, Leveč, Vencaj z, dr. Ferjančič, dr. Sernec, Pleško, Guttman, Gogala, dr. Babnik in dr. Maj ar on. Na predlog g. dr. T a v-•čarja je zbor izrekel zahvalo za trud osnovalnemu odboru osobito njegovemu predsedniku g. Vencaj zu. G. dr. Poznik iz Novega Mesta in celjski juristi so brzojavno pozdravili zbor.
(Deželni odbor) je dovolil občini Bohinjska Bistrica 1000 gld. podpore za cesto od Bovt do Sorice.
(Trgovski in obrtniški zbornici) došel je od c. kr. državnega vojnega ministerstva razglas z dne 17. decembra 1888. leta, v katerem se razglaša, da se namerja tudi za bodoče od 1. januarija 1891 po-•čenši nabavljati za c. kr. vojsko ubuvala, jermene in druge stvari iz usnja po zasebni obrtnosti. Sposobni podjetniki in družbe malega obrta opozarjajo €e s tem na ta razpis z opomnjo, da imajo vojaške zaloge v Brnu, Budapešti, Gradci in Kaiserebers-dorfu in podružuica v Karlsburgu na ogled uzorce razpisanih predmetov ter tvarino in denarne uvete, in da je dano podjetnikom na prosto voljo obrniti se do državnega vojnega ministerstva radi uzorcev, ki se dobivajo tam za primerno odškodnino. Pogojni načrt je tudi na ogled v pisarnici trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Vojaški nabor) se bode vršil, kakor poroča „Laibacher Zeitung", prve tedne po Veliki noči na podlagi nove orožne postave.
(Trgovsko bolniško in pokojninsko drnštvo) je imelo včeraj v mestni dvorani izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je bila volitev ravnateljskega člana na mesto umrlega A. Dreota. Oddanih je bilo 65 glasov; 64 glasov je dobil g. E. Mayer, 1 gla» g. Va6o Petričič. Olani ravnateljstva so potem v seji izvolili načelnikom društva g. E. Mayerja.
(Potres.) Sinoči pred jednajsto uro je bil v Ljubljani močan potres od juga proti severu, trajajoč l'/j Bekunde.
(Slovensko gledališče.) Včeraj se je predstavljala prvikrat žaloigra „Čarovnica pri jezeru"; spisal Fran Nissl, poslovenil Anton Trstenjak. Dejanje igri je vzete iz niirodnega življenja v 17. veku ob Bohinjskem jezeru. Ker bodemo v kratkem priobčili na podlagi te igre obširnejšo razpravo o bistvu in
namenu žaloigre, zadostuje naj danes nastopno. Sedanji oder, ki ga čitalnica blagovoljno prepušča dramatičnemu društvu, je za to igro mnogo pretesen. To je vzrok, da se marsikateri prizor zdi gledalcu v prvem trenotku prisiljen ali nenaraven. Igra ima toliko groznih prizorov, da jih rahle čut-nice ne morejo prenašati. Že zdaj opomnimo, da mora glavni junak v žaloigri več duševno trpeti, nogo telesno ter tako vzbujati sočutje, a v tej igri je združenih preveč žrtev po vrsti, in to konečno ne zadovolji gledalca, kakor bi morala prava tragedija. Vsaj boj vzrujanega Franceta e kmeti in ribiči naj bi se vršil za kulisami, ker bi zadostovalo, da ranjenega vojaka Potočnika prineso na oder. Tri glavne vloge: čarovnice, mladenča Franceta in blaznega Martina zahtevajo umetnike prve vrste. Priznati moramo, da so se gdč. Zvonarjeva in gg. Borštnik in Slavko marljivo naučili svoje vloge ter je tudi s pravim razumom in čutom predstavljali. Gdč. Zvonarjevi bi želeli le močnejšega glasu. Ostale osebe so ne glede na posamezne hibe dobro izvršile svoje naloge. Jezik je lep ter bi se mu nekateri igralci morali bolj privaditi. Toliko za danes.
(Kanonično vmeščen) je bil danes č. g. Ivan Berlic na župnijo Boh. Belo.
(Umrl) je dne 24. t. m. v Boljunci nadžupan dolinski Edvard Lampe v 66. letu svoje starosti. Pogreb je bil v soboto veličasten, kakor ga je zaslužil rodoljubni župan, ki je osivel v neumornem delu za blagor svoje občine. N. v m. p.!
(Burja na Krasu.) Vsled raznih nezgod, ki so se pripetile na Krasu : i o ozirom na velike žamete, naročilo je poljer' .ninisterstvo deželnemu gozd. nadzorniku g. G, ■., da v dogovoru z inženerji določi v Postojini in pri sv. Petru dotična mesta ob železnici, kjer burja najbolj briše, da se s pogozdovanjem zaprečijo večje nevarnosti. Iz poročila gosp. Goli a je razvidno, da bi na 35 mestih morali po-gozditi do 730 oralov zemlje in tako ustaviti silo burje. Potrebovali bodo nad sedem milijonov me-cesnovih drevesc, in pozneje za nadomeščenje še nad tri milijone. Troški bodo znesli blizu 29.000 goldinarjev. Delo se bode vršilo v treh letih. Dosedanji zidovi in plotovi bodo potem nepotrobni.
(V Gorici) se je osnovalo društvo v podporo dijakov, katerega pravila je vlada vže potrdila. Namen društvu je, podpirati dijake z obleko, knjigami in šolskimi stvarmi. Društvo šteje vže do 400 članov.
(Odbor narodne čitalnice v Cerknici) je sklenil, da bode prva letošnja veselica dne 10. februarija. Sviral bode češki kvintet Bleyer. Vspored pozneje.
(Zolovi romani) so strogo prepovedani na Angleškem. Poskusili so več tisoč zvezkov vtihotapiti v Dublin, vsled pazljivosti uradov pa sa jim ni posrečilo. Zaplenili so vse zaboje. Neki knjigotržec v Londonu je hotel spraviti v promet neki prevod, a bil je obsojen na 14 dni zapora in 25 liber šterl. denarne kazni.	✓
Raznoterosti.
—	Kardinal Haynald je podaril peštan-skemu muzeju lierbarij (rastlinsko zbirko) v vrednosti 100.000 gld.
—	KnezBismarck je izgubil svojega naj-zvestejšega tovariša, rekli bi zgodovinsko znanega črnega angleškega psa (dogo), ki je vsled starosti poginil v sobi svojega gospodarja. Pokopali 80 ga pod starimi drevesi pred kanclerj6vo palačo.
—	Moderni Goli j a t. Nedavno je profesor Virchov berolinski medicinski družbi po končanem predavanju pokazal delavca imenom Westphalen, ki je velikanske rasti. Visok je nad šest črevljev, skozi njegov prstan gre z lahkoto srebrn goldinar. Mož je močan, zdrav in oče šesterih otrok.
—	Redek gost se je pokazal na severnem nabrežji Jutlandije. Blizo Barrita je namreč obtičal v pesku 65 črevljev dolg in 600 starih stotov težak kit. Danski parnik „Die Biene" bo pripeljal velikansko žival v Kodanj, kjer jo bodo razstavili, potem mast prodali, okostje pa darovali naravoslov-skemu muzeju.
—	Ženska omika. Nekdo je rekel v družbi: „Ne moremo tajiti, da so gospe in gospodičine našega mesta zadnja leta jako napredovale v omiki." — Neki starček je dostavil: „.To tudi jaz čutim; vsaki dan jemo slabše."
Telegrami.
Pariz, 28. januarija. Izid volitve: Izmed 508.907 vpisanih volilcev jih je glasovalo 435.800; voljen jo bil Houlanger z 244.070 proti Jacquesu s 102.520 glasovi. Akoravno se je neprestano in živahno agitovalo do druge ure zjutraj, pripetil se vendar ni no-
beden resen nered, le nekaj oseb so zaprli. Ponoči se je vršil pod Carnotovim predsedstvom ininisterski sovet, pri katerem se je razpravljalo o položaji. Oarnot hoče počakati izid današnje zbornično seje, predno so konečno ukrene. Jouvenell bode baje interpe-loval zaradi omejitve boulangizma, Floquet pa bode imel velik govor.
Rim, 28. januarija. Osem političnih društev, blizu tisoč oseb, je praznovalo spominsko slavnost na boje pri Dijonu 1. 1871. Govorili so se ostri govori, redarstvo je posredovalo, množica je metala kamenje ter streljala z revolverji. Več redarstvenih agentov jo ranjenih, 10 oseb zaprtih.
Pravila
podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaju, ustanovljenega v spomin štiridesetletnici vladarski Nj. veličanstva cesarja Frana Josipa I.
Ime in sedež društvu.
§ 1. Imenuje se društvo: „Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaju."
Sedež društva je na Dunaju.
Namen društvu.
§ 2. Namen društvu je dobrodelen, namreč, da podpira uboge in marljive dijake slovenske narodnosti , kateri se uče na vseučilišču, tehniki ali poljedelski visoki učilnici; izjemno kolikor moči tudi druge slovenske dijake na Dunaju,
Kako doseči društveni namen.
§ 3. Svoj namen dosezaj društvo dajaje podporo :
a) na enkrat ali na večkrat;
i) v gotovih obrokih (na mesec, na četrt leta, na
pol leta ali pa na vse leto); c) na kak drug način.
Društvena sredstva.
§ 4. Društvena sredstva so:
I.	letni doneski: a) rednih udov, b) podpornikov ;
II.	doneski: c) ustanovnikov, d) dobrotnikov;
III.	e) dohodki podjetij, po društvu prirejenih: koncertov, slavnostnih večerov, predavanj, itd.; f) prhodki društvenega imetka.
Kako porabljati društvena sredstva.
§ 5. Od društvenih dohodkov smejo se porabiti samo letni doneski rednih ndov, podpornikov in dobrotnikov, tudi obresti od glavnice. Doneski ustanovnikov, dohodki društvenih podjetij in volila bo glavniški imetek ter se morajo dajati na obresti.
Udje.
§ 6. Udje so: a) redni, b) podporniki, c) usta-novniki in, d) častni udje.
Kdo je reden ud?
§ 7. Beden ud je vsak na Dunaji ali v dunajski okolici stanujoč Slovenec, ako plača vsaj tri goldinarje na leto.
Podpornik.
§ 8, Podpornik je vsak, kdor plača vsaj pet goldinarjev na leto.
Ustanovni k.
§ 9. Ustanovnik plača enkrat za vselej vsaj petdeset, pravna osoba sto goldinarjev, oni in ta na enkrat za vselej, ali pa najdalje v petih letnih enakih obrokih.
Častni udje.
§ 10. Za častnega uda se imenuje le oni, kateri si je za društvo pridobil izvanrednih zaslug.
Volitev častnega uda vrši se v občnem zboru na predlog odborov brez debate s tajnim glasovanjem, in to z 2/3 pričujočih glasov.
Bednih udov pravice.
§ 11. Redni udje imajo pravico, da v občnem zboru predlagajo, glasujejo, volijo in da morejo voljeni biti. Tudi smejo odboru predlagati one, kateri so podpore vredni in potrebni.
Podporniki, ustanovniki in častni udje imajo, ako so Slovenci in v zboru navzočni, iste pravice kot redni udje.
Dobrotniki.
§ 12. Dobrotniki društva so oni, kateri z darili ali na drug način podpirajo društvene namene, četudi niso udje.
§ 13. Imena podpornikov, ustanovnikov, častnih udov in dobrotnikov morajo se razglašati ter zapisovati v posebno knjigo-spomeuico.
§ 14. Kdor hoče pristopiti k udom, v § 6. a), l), c) imenovanim, oglasi se pri odboru ustno ali
pismeno.
Kdor hoče izstopiti, nazuaui to odboru vsaj 1/i leta pred občnim zborom.
§ 15. Društveno leto se pričenja 1. oktobra
meseca.
§ 16. Kdor v prvih štirih mesecih društvenega leta po trikratnem opominu ne plača letnine, naj se izbriše.
§ 17. Društvene posle vodi A) občni zbor, B) odbor in C) presojevalci.
A) Društveni zbor.
§ 18. Odbor sklicuje občni zbor v prvi polovici novembra meseca, oglašaje dnevni red v slovenskih listih in sicer vsaj 14 dni pred zborovanjem.
§ 19. Odbor ukrene lahko tudi izredno zborovanje. Ako to namreč zahteva vsaj deset rednih udov pismeno ter prijavi dnevni red, mora odbor vsaj v 14 dneh sklicati občni zbor.
§ 20. Občnemu zboru pripadajo naslednja opravila :
1.	voliti predsednika, odbor in presojevalce;
2.	odobravati letni račun, oziroma poročilo od-
borovo o delovanji društva in o gospodarstvu
z društveuim imetkom preteklega leta;
3.	voliti častne ude;
4.	sklepati o predlogih odborovih in posameznih
udov ;
5.	sklepati, ako je treba premeniti pravila — ali
6.	razdružiti društvo.
Voli se z listki z nadpolovico pričujočih gLsov.
§ 21. Samostojne predloge mora vsak ud vsaj 8 dni pred občnim zborom prijaviti odboru pismeno.
§ 22. Kedar je treba premeniti pravila ali razpustiti društvo, morate biti vsaj % vseh rednih udov pričujoči.
Za navadno zborovanje treba samo '/4 vseh rednih udov. Ako se v eni uri ne snide toliko udov, sklepa vsako število pričujočih udov.
§ 23. Sklepa in voli se z nadpolovico pričujočih glasov.
Sklep za premenitev pravil ali za razdružbo tega društva veljaven je samo takrat, če sta za to glasovali vsaj 2/3 pričujočih glasov.
§ 24. Ako je za predsedništvo, za odbor, ali za presojevalce več kandidatov, pa ni bil prvič in drugič voljen nijeden z nadpolovično večino, vrši se tretjič ožja volitev med onima, oziroma onimi, kateri so dobili največ glasov. Pri enakem številu razsodi žreb.
B) Odbor.
§ 25. Odbor je iz predsednika in iz 9 udov, ki imajo svoje stalno stanovanje na Dunaji ali v dunajski okolici.
Odbor voli izmed sebe dva podpredsednika, dva blagajnika, dva tajnika in dva namestnika.
§ 26. Predsednik se voli vsako leto; odborniki pa se volijo na tri leta. Koncem vsakega društvenega leta izstopi tretjina udov iz odbora; kdo izstopi, to določuje prvi dve leti žreb, potem pa izstopajo odborniki po vrsti svojega triletnega delovanja.
Izstopivši^udje smejo se zopet voliti.
Vsako leto se volijo v občnem zboru tudi trije namestniki v odbor.
§ 27. Odboru je dolžnost, da vodi društvo in izvršuje sklepe občnega zbora; on mora upravljati tudi z društvenim imetkom, pazeč pri tem na pravila in sklepe." društvenega zbora.
Odboru je sestavljati računska poročila ter se posvetovati o vseh 'predmetih, kateri naj pridejo pred občni zbor.
Odbor se posvetuje in sklepa v vseh zadevah, katere ne pripadajo občnemu zboru, potrjuje bla-gajuikove račune ter določuje, kako treba novčni imetek najbolje dajati na obresti.
Odboru daje se pravica pregledavati blagajnico, kedar-koli hoče, ter' mu je dolžnost, storiti to vsaj dvakrat na leto.
§ 28.VOdbor je sklepčen, ako je s predsednikom vred navzočnih vsaj "pet odbornikov, ter sklepa z nadpolovico pričujočih glasov.
§ 29. Odbor zboruje vsak mesec vsaj po enkrat, izvzemši mesece julij, avgust in september.
O nujnih slučajih sme predsednik sklicavati izredne seje ali pa pismeno poizvedovati odbornikov mnenje.
Za odborova opravila ni plačila.
Potrebni troški morajo se odbornikom vračati.
§ 30. Ako se odboru dozdeva koristno in umestno, imenuje v rainih krajih poverjenike, ki imajo pospeševati na kateri-koli zakonito dopuščen način društvene namene.	(Koneo «ledi.)
Umrli so:
25. januarija. Fran Kosec, postresekov sin, 2 mes., Hra-deckega vas št. 13, rhinitis. — Marija Urbanija, kajžarjeva hči, 5 let, Ilovica št. 20. — Janez Počivavnik, hišnega posestnika sin, 1 mes., sv. Petra cesta št. 85, atelectasia pulm.
Ana Černy, inženirjeva žena, G1 let, Mestni trg št 17, apoplexia.
V bolnišnici: 25. januarija. Elizabeta Kozjek, gostija, 50 let, myelitis lhron.
Vremensko »poročilo.
a d «	ČM	Stanje		Veter	Vreme	> ® ^ .S £ -J2
opisovanja		mkonerft t mm	toplomer» po Celziju			o n E S « a
26.	7. u. zjut. *. u. poç. 9. u.zvec.	742 8 74M 741-9	—	15 0 -- 4 4 —	8 8	breiv. si. szap. »	mogla jasno megla	o-oo
27.	7. u. «jut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7428 739 1 745 0	—11-8 —	2 3 -	4-8	b1. szap. n rt	megla oblačno megla	o-oo
in 4-9° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 26. januarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (i davka)	82
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ „	83
4% avstr. zlata renta, davka pros.i . . .	110
Papirna renta, davka prosta.....98
Akcije avstr.-ogerske banke ......	891
Kreditne akcije ..........312
London.............120
Srebro..............—
Francoski napoleond....................9
Cesarski cekini ......................5
Nemške marke ..........59
gl. 80 » 40
n 85 „ 35
n
* 40 " -
n
» 55 n 67 « 17\
kT.
Tržne cene v Ljubljani
dné 26. januarija.
	gl.|kr.	
Pšenica, hktl. . . .	6	34
Rež, „ ...	4	50
Ječmen, „ ...	4	33
Oves, „ ...	2	83
Ajda, „ ...	4	33
Proso, „ ...	4	83
Koruza, „ ...	5	—
Krompir, „ ...	2	14
Leča, „ ...	12	—
Grah, „ ...	13	—
Fižol, „ . . .	11	—
Maslo, kgr. .	—	96
Mast, „	—	68
Špeh svež, „	—	48
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „
Pišanec.....
Golob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „ „
gl |*r.
Potrtega srca naznanjamo v imenu vseh sorodnikov, da je srčno ljubljena gospa
5ta Cvar r0i. Jaki,
Za pogorelce v Hrastji:
Duhovnik v Ljubljani je daroval 50 gld., katere smo takoj poslali na omenjeni kraj, ker jo velika potreba v hudi zimi Posebno zdaj velja: »Dvakrat di, kdor hitro dd«. Bog daj blagemu dobrotniku veliko posnemalcev!
Na prodaj je
S
y
z opeko kritim, in gospodarskim poslopjem, kakor tudi stiskalnico, ležeč pri Svetinjah v slovenskih goricah. Posestvo je tik cerkve v najlepši legi in primerno za umirovljenega gospoda duhovnika. Cena 3500 gld. — Natančnojo javlja Filip Bezjak, posestnik v Tergovišču, pošta Velika Nedelja na spodnjem Štajerskem.
Izvrstno sredstvo
zoper kašelj, liripavost, kakor tudi ¡zborno hranilno sredstvo zoper davieo, bolezni v grlu, pljučnih vejah in pij tičali so	(20—12)
protikiitaraličiic krogljice,
koje izdeluje lekarnar	"w
■^ j"«»-	Dunajska cesta. Njemu
naj se pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuje proti povzetju ¡zneska. Škatljica 20 kr.
Krogljice iz sladnega ekstrakta, salmiaka, eks-trakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat.
St. 22103.
Razpis natečaja.
Pri ljubljanski mestni občini je oddati službo
mestnega vrtnarja
z letno plačo 390 gld. in prostim stanovanjem, oziroma eventuvalno službo
vrtnarskega pomočnika
z letno plačo 300 gld.
Prošnje za ti službi z dokazili o starosti, sposobnosti in dozdanjem službovanji vložiti je do
23. februvarija t. 1.
pri tukajšnjem mestnem magistratu.
V Ljubljani, 25. dan jan. 1889.
Župan: Grasselli 1. r.

Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej ceni.
■IIIBaillflBlKJXB
HP
danes ob 1lib. uri po kratki, hudi bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, 36 let stara, vsa udana v božjo voljo, preselila se iz tega sveta v boljšo večnost.
Pogreb bode v sredo ob 9. uri zjutraj v Preserji.
Ranjko priporočamo v molitev in blag spomin.
V Preserji, dne 28. januvarija 1889.
Žalujoči ostali.
* Itrata Eberl, *
X Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X X	in napisov.	$$
g Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
n
S	■■ *»BJsa-Ji«.s»,	H
5 za Frančiškansko cerkvijo v (j. J. Vilharja hiši št. i fi jK	Jff
II priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse TJ ^ v nJ'j" stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ¿C ^ znano reelno fino delo in najnižje cene. a*, Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve 2 y ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firne/.i najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.	aa
¡Pff" Oonilco nti /,nhtovm\je.
Slovenski
Žepni koledar
rt
mi
IK
Ki» B«"4<> lMM»
izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v
Katol. Bukvami, pri Jos. Gerberji in J. Giontinvju
komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več.
Knjižica je posebno primorna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po ako znižani ceni.
Tudi jo dobiti v „Katol. Bukvami"
„Koledar MoLMovnep Mva
v lijubljaiii" za 1.1889,
namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučitoljem zapisnik učencev za več nego 40 0 otrok.
Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudom stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več.
K?
Z C
H
r	liti /iilllM^ViUlJtr.	^ I VHR
IXXXXXXXUXUXXXHXXX LgjBSBBBfBBBBHBBB