Karmen Kenda-Jez
SHRANLI V BANČAH
Slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini Contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale
SMOJIH
SHRANLI SMO JIH V BANČAH
| Slovensko Kulturno Središče
PLRNIKR
Centre Cufcurale S love no Stella fllpino I

Karmen Kenda-Jež Shranli smo jih v bančah
Slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini Contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale
Izdali / Edito da
Založila /Pubblicato da Uredila / A cura di Aktivno sodelovanje / Con la partecipazione attiva Koordinacija / Coordinamento Recenzija / Recensione Prevod v italijanščino / Traduzione in lingua italiana Prevod v nemščino in slovaropisna redakcija / Traduzione in lingua tedesca e redazione del vocabolario Predmete in oblačila so posodili / Hanno prestato oggetti e abiti Fotografije / Fotografie
SKS Planika Kanalska dolina, Centro culturale Sloveno Stella Alpina Val Canale, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Istituto per la lingua slovena "Fran Ramovš" CRS ASSA, Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, Istituto sloveno di ricerche SLORI Založba ZRC, ZRC SAZU Nataša Gliha Komac
Maria Moschitz
Nataša Gliha Komac, Rudi Bartaloth Vera Smole, Peter Weiss
Robert Grošelj, Matej Šekli
Andrejka Žejn
Maria Moschitz, Cornelia Tišal, družina Krajnc Fotografski arhiv raziskovalnega tabora Kanalska dolina 2003-2007 / Archivio fotografico dello stage di ricerca Val Canale 2003-2007, Matevž Smole, Rudi Bartaloth
Oblikovanje / Impaginazione
Brane Vidmar, Milojka Žalik Huzjan
Tisk / Stampa Naklada / Tiratura
S finančno podporo / Con il contributo finanziario
Tiskarna Medium d. o. o., Žirovnica 300 izvodov / 300 copie
Prva izdaja, drugi natis / Prima edizione, ristampa
avtonomne dežele Furlanije - Julijske Krajine regione autonoma Friuli Venezia Giulia
Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss.
Per la stesura del testo e stato utilizzato il sistema dei caratteri ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), elaborato da Peter Weiss al Centro di ricerche scientifiche dell'Accademia slovena delle scienze e delle arti di Ljubljana (http://www.zrc-sazu.si).
Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610504023.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
391(450.365=163.6) 391(038)=163.6'282 811.163.6'282(450.365)
KENDA-Jež, Karmen
Shranili smo jih v bančah : slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale / Karmen Kenda-Jež ; [prevod v italijanščino Robert Grošelj, Matej Šekli, prevod v nemščino Andrejka Žejn ; fotografije fotografski arhiv raziskovalnega tabora Kanalska dolina 2003-2007, Matevž Smole, Rudi Bartaloth]. - 1. izd., 2. natis = 1a ed., ristampa. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014
ISBN 978-961-254-695-3 273680896
SHRANLI SMO JIH V BANČAH
Slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini
Contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Yal Canale
Karmen Kenda-Jež
Ukve - Ljubljana 2014
KAZALO / INDICE
Predgovor / Premessa .............................................................................................................................7
Oblačila naših dedkov in babic ..............................................................................................................9
Narečno ......................................................................................................................................9
Knjižno.....................................................................................................................................10
I vestiti dei nostri nonni .......................................................................................................................11
Slovar oblačilnega izrazja.....................................................................................................................17
Uvod .........................................................................................................................................17
Gradivo.....................................................................................................................................18
Geslo.........................................................................................................................................18
Označevalniki...........................................................................................................................20
Kratice in krajšave ...................................................................................................................21
Znaki in simboli .......................................................................................................................22
Dizionario del lessico dell'abbigliamento.............................................................................................23
Introduzione .............................................................................................................................23
Materiale ..................................................................................................................................24
Sezione lemmatica ...................................................................................................................24
Qualificatori .............................................................................................................................26
Sigle e abbreviazioni.................................................................................................................27
Segni e simboli..........................................................................................................................28
Literatura / Bibliografia........................................................................................................................29
Slovar / Dizionario / Wörterbuch..........................................................................................................31
Knjižnoslovensko-narečni seznam / Elenco sloveno standard - sloveno dialettale /
Schriftslowenisch-slowenischdialektaler Index.......................................................................61
Italijansko-slovenskonarečni seznam / Elenco italiano - sloveno dialettale /
Italienisch-dialektalslowenischer Index..................................................................................64
Nemško-slovensko narečni seznam / Elenco tedesco - sloveno dialettale /
Deutsch-dialektalslowenischer Index......................................................................................69
PREDGOVOR / PREMESSA
Pred vami, drage bralke in bralci, je že drugi natis knjige Shranli smo jih v bančah, prvi obsežnejši slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini. Delo je nastalo v okviru raziskovalnih taborov, ki jih organizira Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini. Usposobljeni strokovnjaki, raziskovalci in sodelavci so s pomočjo otrok, ki obiskujejo dejavnosti našega centra, za objavo izbrali in pripravili zahtevno in obsežno gradivo.
Knjiga seznanja bralca z večjezičnim oblačilnim izrazjem Kanalske doline in pomeni pomemben prispevek k ohranitvi bogate dolinske kulturne dediščine.
V naslednjem raziskovalnem obdobju nas čaka še veliko dela, mislim pa, da smo dokazali, da smo pri svojem delu uspešni.
Posebna zahvala gre avtorici knjige, vsem sodelavcem in raziskovalcem ter podpornikom.
Di fronte a Voi, gentili lettrici e lettori, il Contributo lessicale alla conoscenza dell 'abbiglia-mento in Val Canale ovvero il libro che e nato nell'ambito degli stage di ricerca organizzati dal Centro culturale sloveno Stella alpina - Planika. Esperti, ricercatori e collaboratori con l'aiuto dei ragazzi che frequentano le attivita del nostro Centro hanno scelto, catalogato e predisposto il voluminoso e complesso materiale per la pubblicazione del libro.
Il libro sara di aiuto al lettore nella conoscenza e scoperta della cultura autoctona dell'abbi-gliamento sloveno della Val Canale ed allo stesso tempo aiutera a conservare questa ricca eredita culturale che altrimenti malto probabilmente potrebbe andare persa.
Nel prossimo futuro ci aspetta ancora malto lavoro, ritengo pero, che abbiamo dimostrato di lavorare con successo.
Un ringraziamento particolare vada all'autrice del libro, a tutti i collaboratori, ricercatori e sostenitori.
Rudi Bartaloth
7
OBLAČILA NAŠIH DEDKOV IN BABIC
Pripoveduje Maria Moschitz1
NAREČNO
Na:še prè:dniki ni:sa mé:le kà:jse gwà:ntu - sa mé:le ip pà:r gwà:ntu za Msà:k dè:n ip ps ta lispe gwâ:nte za svet gùsd.
Se spù:nsm, ds u nadisl'sx sa b'le 'wssčss fà:jn ablisčsne.
Mo:štwa sa mé:le nawà:dno 'tsmno si:be al 'pa pwâ:be gwâ:nte, bisu sre:šče, kravà:tl, M:jbsč, zwâ:ta û:ra, čistnca, k sa ja nasi:le u ž6:kčo. Za ta bli:če nadisle sa ps mé:le čsrn g'want, to: ja b'ws za sbè:tga Jo:žafa, za blika msč. Tù:de ns bisnsxte rçi ps na že:gn sa mo:štwa nasi:le čsrn g'want. Že:ne u stà:rsx cà:jtsx sa pa mé:le do:je či:kl'e, šlabà:nče, z'wa té:sne u pâ:so, zno:tra sa blè: psrši:wane fî:spompâ:ntlne,2 xà:ftlče, drû:karje, žnù:re, x'ks, ds sa 'wsxko p'rou fè:st zavé:zale rçi pa x'ks, ds sa zglé:dle w'se že:ne šl6:qk. Kà:če šlsbà:nče sa mé:le šro:če masé:tne, bs'sak kra:glč, dbis wérste kno:fu.
Kno:fe sa blè: z'wa fà:jn, kà:če sa blè: pazwače:ne, kà:če sa se fè:jst svistle, kà:če sa blè: zs što:fam pakri:te, kà:ka 'bart še na mssé:tnsx rçi pa na kra:glčo sa blè: kno:fe ^ pa kù: n kù: akùsle špi:clne. Mâ:ma me je prâ:bwa, ds psr stà:rsx cà:jtsx sa mé:le tù:de no:še.
Taw()že:n'sne zé:ne sa na gwâ:be nasi:le na z'wa lispa à:uba, čsrna rçi ps zwâ:ta, ta lé:dsk de:čle sa pa mé:le ro:žnasta à:uba. Tù:de misdsr je bisu ro:žnsst al pa zwà:t. Či:kl'a je b'wa do:ga, nagàrbsna u pâ:so, nawà:dno rû:se bà:rbe.
Bû:rtsx je bisu ro:žnsst, bisle bà:rbe. 0:lšpst, to: je plù:znca, je bisu tù:de bisu, je 'mou šro:če rakâ:be š:w()pi:cslne. M ps k to:te no:še sa žé:ne nasi:le štri:kane so:kne, bsso:če ds kalisn. Abù:le sa ni:šče čisul'e al pa šti:flne z žm:re.
U U:kvsx sa pa mé:le žé:ne misdsr s kno:fe, zabé:zsn z na zwâ:ta žnù:ra. Na râ:mne ss djà:le ro:žnsst faca'lat s frô:nzne. Pa mo:štwa U:kbsx sa mé:le tù:de no:ša - lé:draste xwâ:če, do:je bisle gàxe, o:naste što:^fe, bsso:če čisul'e z žm:re, n žâ:matn lâ:jbsč, sre:šče ^ pa psds lâ:jfc^ sa mé:le faca'lat.
U nâ:še xi:še u Žà:bncsx je b'ws kà:jse pwâ:ca pat strisxa. Mo:ja stà:ra mâ:te ip ps mo:je s'tar o:ča sa djà:le pad strisxa ta stà:re ko:stne, š^bM:dlne, psi:xe, bà^e, to:fl, kû:fre rçi pa no:tsr ss narunâ:le ts stà:re rači:, 'kor ni:sa bsč nù:cale, ^ pa rači:, 'kor sa še: nù:cale.
Što:f ad ts stà:rsx gwà:ntu js bisu z'wa do:bsr. So:kne, kâ:pe, pulo:varje sa žé:ne samè: štri:kale. M pa u^Osàxe xi:še je bisu ko:rwat ^ pa žé:ne sa samè: pré:dle o:na.
Psr stà:rsx cà:jtsx sa l'sdi: sjà:le pré:ja rçi pa tkâ:le ip pa mo:j Mé:žnarju s'tar o:ča je narè:du s pré:ja ta damàxe rju:še rçi ps â:ntše. K s^ b'wa jss mi:kna, sma 'še mé:le psr xi:še tote â:ntše rçi pa se spù:nsm, da sma jsx nù:cale ^ pa da sa blè: z'wa mo:čne rçi pa rû:faste. Kà:jss rači: sa M:še prè:dniki xrâ:nle.
Fà:jn zrunâ:na je b'wa 'wsščas u ko:stno ta ži:dana ^ pa šti:kana kérstna srjû:xca ^ pa ta xè:kl'ana adé:jca. M pa s to:taw()dé:jca je stà:ra mâ:ma pakri:wa tù:de jôrbss, 'dsr je né:swa žé:gnat jadi: u cisrku za b'lika msč. M pa xrâ:nle sa tù:de krâ:ncl ad nabé:ste, k je bisu narè:d z ùsska, sbisča ad ta pàrbga sbé:dgaw()bxaji:ws, ts damàxe srjfcše, po:le šti:kane rjû:še za na pà:rne, bwači:lce zs špi:clne ^ pa z monogrà:msm, 'kor sa šti:kale dé:de, prisk sa se žani:le.
M pa xrâ:nle sa štri:kane so:kne, ta damà:če â:ntše, fisrg0:nče, po:le psrti:če, dè:klče,
1	S posnetka radijske oddaje Tam, kjer teče bistra Bela, ki je bila predvajana na radiu Trst A 28. oktobra 2006. Transkribiral Matej Šekli.
2	Fišponpantelj, enkratnica namestofišpaler,fišpaner 'opornica iz ribje kosti', prim. slovarsko gradivo.
9
OBLAČILA NAŠIH DEDKOV IN BABIC / I VESTITI DEI NOSTRI NONNI
kape:rde:kne. M pa xra:nle sa tu:de ta o:naste ^ pa ta ži:daste facaliste, po:le ta:šlče, a:ube, umare:le, šlaba:nče.
M pa s ca:jt^, k je pri:šwa dru:ga mo:da, sa že:ne pranare:dle ta šrusče ^ pa ta do:je či:kl'e ^ pa s to:t^ što:fam sa nare:dle gwa:nte za tro:če, k 'ix js b'wu Vssčas ka:jse.
Na:še pre:dniki ni:sa me:le n xka:j gwa:ntu, ka:ksr ma:ma mi:, pa abe:dn g'want, kor mi: no:sma nco:, ni: x'ks do:b9r ^ pa fa:jn nare:t, ka:ksr ti:ste sd na 'bart!
KNJIŽNO
Naši predniki niso imeli veliko oblek, so imeli par oblačil za vsak dan in lepe obleke za praznike.
Se spomnim, da so bili za praznike vedno lepo oblečeni.
Moški so imeli navadno temno sive ali modre obleke, belo srajco, kravato, telovnik, zlato uro, verižico, ki so jo nosili v žepu. Za velike praznike pa so imeli črno obleko, to je bilo za svetega Jožefa, za veliko noč. Tudi za božič in za žegnanje so moški nosili črno obleko. Ženske v starih časih pa so imele dolga krila, šlabanke, zelo tesne v pasu, znotraj so bile prišite ribje kosti, zaponke, pritiskači, trakovi, tako da so lahko prav močno zavezale, in pa tako, da so bile vse ženske videti vitke. Nekatere šlabanke so imele široke manšete, visok ovratnik, dve vrsti gumbov.
Gumbi so bili zelo lepi, nekateri so bili pozlačeni, nekateri so se zelo svetili, nekateri so bili oblečeni v blago, včasih so bili gumbi celo na manšetah in na ovratniku, okoli in okoli pa čipke. Mama mi je pravila, da so imeli v starih časih tudi noše.
Poročene ženske so na glavi nosile zelo lepe avbe, črne in zlate, neporočena dekleta pa so imela rožaste avbe. Tudi životec je bil rožast ali zlat. Krilo je bilo dolgo, nabrano v pasu, navadno rjave barve.
Predpasnik je bil rožast, bele barve. Ošpetelj, to je bluza, je bil tudi bel, je imel široke rokave s čipkami. In k tej noši so ženske nosile pletene nogavice, visoke do kolen. Obule so nizke čevlje ali pa škorenjce z vezalkami.
V	Ukvah pa so imele ženske životec z gumbi, prevezanimi z zlato vrvico. Čez rame so dale rožasto ruto z resami. Tudi moški v Ukvah so imeli nošo, usnjene hlače, dolge bele spodnje hlače, volnene nogavice, visoke čevlje z vezalkami in žameten telovnik, srajco, pod telovnikom pa so imeli ruto.
V	naši hiši v Žabnicah je bilo veliko prostora na podstrešju. Moja stara mati in moj stari oče so dali pod streho stare omare, predalnike, psihe, skrinje, tofelj,3 kovčke, noter pa so naložili stare stvari, ki jih niso več rabili, in stvari, ki so jih še rabili. Blago starih oblek je bilo zelo dobro. Nogavice, kape, puloverje so ženske same pletle. In v vsaki hiši je bil kolovrat in ženske so same predle volno.
V	starih časih so ljudje sejali lan in tkali, moj Mežnarjev stari oče je naredil iz lanu domače rjuhe in brisače. Ko sem bila jaz majhna, smo še imeli pri hiši te brisače in se spomnim, da smo jih uporabljali in da so bile zelo močne in grobe. Veliko stvari so hranili naši predniki.
V	omari sta bili vedno lepo zloženi svilena in vezena krstna rjuhica in kvačkana odejica. In s to odejico je stara mama pokrila tudi jerbas, kadar je nesla blagoslovit jedi v cerkev za veliko noč. Hranili pa so tudi venec od neveste, ki je bil narejen iz voska, svečo od prvega svetega obhajila, doma narejene rjuhe, potem vezene rjuhe za na pare, prevleke za blazine s čipkami in pa z monogramom, kar so vezla dekleta, preden so se poročila.
Hranili so pletene nogavice, doma narejene brisače, zavese, potem prte, prtičke, pregrinjala. Hranili so tudi volnene in pa svilene rute, potem torbice, avbe, dežnike, šlabanke.
Sčasoma pa, ko je prišla druga moda, so ženske predelale ta široka in dolga krila in iz tega blaga so naredile obleke za otroke, ki jih je bilo vedno veliko.
Naši predniki niso imeli toliko oblek, kot jih imamo mi, pa nobena obleka, kar jih mi nosimo danes, ni tako dobra in dobro narejena kakor tiste od včasih.
3 Nizek dolg predalnik z dvema predaloma, v katerih sta bili (pomožni) ležišči.
10
OBLAČILA NAŠIH DEDKOV IN BABIC / I VESTITI DEI NOSTRI NONNI
I VESTITI DEI NOSTRI NONNI
Raccontato da Maria Moschitz4
I nostri antenati non avevano tanti vestiti: avevano qualche vestito per l'uso quotidiano e alcuni bei vestiti per le feste.
Mi ricordo che la domenica erano vestiti sempre bene.
Gli uomini indossavano di solito un vestito di colore grigio scuro o blu, camicia bianca, cravatta, gilè, orologio d'oro e portavano una catenina in tasca. Per le feste più importanti, per esempio per la festa di San Giuseppe o per Pasqua, indossavano un vestito nero, cosi pure a Natale e per la sagra paesana. Una volta le donne portavano gonne lunghe e šlabanke (giacche da donna, n.d.t.), molto strette in vita, con stecche di balena cucite all'interno, fermagli, bottoni a pressione e nastri per poterle tirare strette, perché tutte sembrassero magre. Alcune šlabanke avevano polsini larghi, colletto alto e due file di bottoni.
I	bottoni erano confezionati bene, alcuni placcati d'oro, luccicanti, altri avvolti di stoffa. Alle volte i bottoni erano cuciti sui polsini e sul colletto, con pizzi attorno. La mia mamma raccontava che una volta si portavano anche i costumi tradizionali.
Le donne sposate indossavano cuffie molto belle, nere e d'oro, le donne non sposate portavano invece cuffie con motivi floreali. Anche il corpetto era coperto di motivi floreali o era d'oro. La gonna era lunga, pieghettata in vita, di solito di colore grigio.
II	grembiule era bianco o con stampa a fiori. Anche l'ošpetelj, cioè la camicetta, era bianco, con maniche larghe e pizzi ai polsini. Con questo costume le donne portavano i calzini al ginoc-chio, lavorati ai ferri. Le donne indossavano scarpe basse o stivaletti con lacci.
Ad Ugovizza le donne portavano il corpetto con bottoni, allacciato da un cordoncino dorato. Sulle spalle invece portavano uno scialle a fiori con frange. Anche gli uomini di Ugovizza aveva-no un proprio costume tradizionale: pantaloni di cuoio, lunghe mutande bianche, calzini di lana, scarpe alte con lacci e gilè di velluto, camicia ed uno scialle sotto il gilè.
Nella nostra casa a Camporosso c'era molto spazio in soffitta. Mia nonna e mio nonno ci sistemavano armadi vecchi, cassettoni, comodini, cassepanche, tofelj5 e valigie, dentro invece mettevano cose vecchie, delle quali non avevano più bisogno, e cose che utilizzavano ancora. Il tessuto dei vestiti che non si portavano più era di buona qualità. Le donne lavoravano a maglia e confezionavano calzini, berretti, maglioni. Ogni casa aveva un proprio arcolaio e le donne filavano la lana da sole.
Un tempo la gente coltivava il lino e lo tesseva. Mio nonno Mežnar produceva in casa len-zuola e asciugamani. Quando ero piccola, a casa utilizzavamo ancora questi asciugamani e mi ricordo che erano grezzi, ruvidi. I nostri antenati conservavano molti di questi oggetti.
Nell'armadio si trovavano il lenzuolino da battesimo in seta ricamato e la copertina fatta ad uncinetto, sempre piegati e sistemati in modo preciso. Con questa copertina la nonna copriva anche la cesta, nella quale portava il cibo a farlo benedire dal prete per Pasqua. Si conservavano anche la corona nuziale di cera, la candela della Prima Comunione, lenzuola fatte in casa, tova-glie ricamate che venivano usate per i funerali, federe per cuscini con pizzi, con monogramma ri-camato, tutto quello che facevano le ragazze prima di sposarsi. C'erano calzini lavorati a maglia, asciugamani che si facevano in casa, tende, poi tovaglie, tovaglioli, coperte, copriletto, fazzoletti e scialli di lana, di seta, borsette, cuffie, ombrelli, šlabanke.
4	Parte della trasmissione Tam, kjer teče bistra Bela, trasmessa da Radio Trieste A il 28 ottobre 2006. Tra-scrizione fonetica eseguita da Matej Šekli.
5	Tofelj, cassettone basso e lungo, con due cassetti che potevano servire da letti (ausiliari).
11
OBLAČILA NAŠIH DEDKOV IN BABIC / I VESTITI DEI NOSTRI NONNI
Col tempo la moda cambió, le donne presero quelle gonne lunghe, larghe e ne fecero vestiti per bambini, che furono sempre in tanti.
I nostri antenati non avevano tanti vestiti come noi oggigiorno, peró i vestiti che indossiamo oggi noi non sono di tale qualità e non sono fatti cosi bene come lo erano gli abiti di quei tempi.
Za ta bliče nedele sa pa moštwa meli čarn gwant, to ja bwa za sbetga Jožafa, za blika nuač. Tudi na vianaxti m pa na žegn sa moštva nasi-li čarn gwant.
Za velike praznike pa so moški imeli črno obleko, to je bilo za svetega Jožefa, za veliko noč. Tudi za božič in za žegnanje so moški nosili črno obleko.
Per le feste più importanti, per esempio per la festa di San Giuseppe o per Pasqua, gli uomini indossavano un vestito nero, cosi pure a Natale e per la sagra paesana.
Zene u starah cajtah sa pa mele doje čiklje, šlabanče, tiste prou ta stare jakne.
V starih časih so imele ženske dolga krila, šlabanke, tiste prav stare jakne.
Una volta le donne indossavano gonne lunghe, šlabanke, quelle vecchie giacche.
12
OBLAČILA NAŠIH DEDKOV IN BABIC / I VESTITI DEI NOSTRI NONNI
Slabanče sa ble zwa tesne u pasu, znotra sa ble paršiwane fišpompantlne, haftlče, drukarje, žnure, hka, da sa wahko prow fejst zavezali m pa hka, da sa zgledle vse žene šlonk. Slabanke so bile zelo tesne v pasu, znotraj so bile prišite ribje kosti, zaponke, pritiskači, trakovi, tako da so lahko prav močno zavezale, in pa tako, da so bile vse ženske videti vitke. Slabanka (giacca da donna) era molto stretta in vita, con stecche di balena cucite all'interno, fermagli, bottoni a pressione e nastri per poterla tirare stretta, perché le donne sembrassero piu magre.
Na mašetnah sa bli ku n ku akuali špiclni.
Na manšetah so bile okoli in okoli čipke.
Ipolsini con pizzi attorno.
Knofi sa bli zwa fajn, kači sa bli pazwačeni, kači sa se fejst sbiatli, kači so bli za štofam pakriti. Gumbi so bili zelo lepi, nekateri so bili pozlačeni, nekateri so se zelo svetili, nekateri so bili oblečeni v blago.
I bottoni erano confezionati bene, alcuni placcati d'oro, luccicanti, altri avvolti di stoffa.
13
OBLAČILA NAŠIH DEDKOV IN BABIC / I VESTITI DEI NOSTRI NONNI
Ta oženjene žene sa na gwa-bi nasile na zwa lispa avba, čsrna m pa zwata. Poročene ženske so na glavi nosile zelo lepo avbo, črno in zlato.
Le donne sposate indossava-no cuffie molto belle, nere e d'oro.
Ta ledsk dečle sa pa meli rožnasta avba. Neporočena dekleta pa so imela rožasto avbo. Le donne non sposate porta-vano invece cuffie con motivi floreali.
Je še moja strina je to na-siwa, jes se še spunsm, k je šwa u cisrku s totm facale-tam.
Se moja teta je to nosila, se še spomnim, kako je šla v cerkev s to ruto.
Mia zia lo portava ancora, mi ricordo come andava in chiesa con questo fazzoletto.
14
OBLAČILA NAŠIH DEDKOV IN BABIC / I VESTITI DEI NOSTRI NONNI
Par star ah cajtah sa ljadi sjali preja m pa tkali m pa moj Mežnarju star oča je naredu s preja ta damače rjuše m pa antše.
V starih časih so ljudje sejali lan in tkali, moj Mežnarjev stari oče je naredil iz lanu domače rjuhe in brisače.
Un tempo la gente coltivava il lino e lo tesseva. Mio nonno Mežnarproduceva in casa lenzuola e asciugamani.
Rjuha ma notre monogram Cecilja Martine, to j bwa stara mati od mojga moža.
Na rjuhi je monogram Cecilija Martine, to je bila stara mati mojega moža.
Sulle lenzuola e ricamato il monogramma di Cecilija Martinc, la nonna di mio marito.
15
OBLAČILA NAŠIH DEDKOV IN BABIC / I VESTITI DEI NOSTRI NONNI
Bontšonar so djali na misr, na stisna. Tole je ps swowenj3m našribano. Bontšonar so dali na zid, na steno. Tole je napisano po slovensko. Il bontšonar si appendeva al muro, alla parete. Questo e scritto in sloveno.
Mama so kvartali, potle so preli, potle pa vsaka špica u roče m pa dewat štumfe. Mama so česali volno, potem pa predli, potem pa vsaka pletilke v roke pa delat nogavice. Mamma cardava, poi filava, dopo invece ogni donna - gli aghi in mano e fare la calza!
16
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA
UVOD
0 Slovar prinaša izsledke raziskave slovenskega narečnega oblačilnega izrazja v Kanalski dolini. Ta poteka že od leta 2003, ko se je na raziskovalnem taboru pod okriljem SKS Planika Kanalska dolina skupina raziskovalcev iz različnih raziskovalnih ustanov6 začela ukvarjati z razčlembo oblačilne kulture ob pripravljanju razstave Oblačila naših dedkov in babic (Naboijet, 2003).7 Pobudo zanjo je dala Maria Moschitz, ki je prispevala glavnino razstavljenih oblačil in bila ves čas tudi glavna informantka. Od začetka pa vse do julija 2006, ko je bila na novo postavljena in dopolnjena zbirka oblačil predstavljena na Trbižu,8 je pri delu sodelovala vrsta domačink: Elisabetta Sima in Maria Moschitz iz Žabnic, Rosalia Zelloth, Stefania Wedam, Natalina Degli Uomini in Tecla Wedam iz Ovčje vasi, Lucia Mischkot iz Ukev ter Giuseppina Prescheren iz Naborjeta. Posodile so oblačila in druge razstavne predmete, sodelovale kot informantke ali pomagale pri prevajanju izrazja v jezike Kanalske doline. Po njihovi zaslugi smo lahko zastavljeno tudi uresničili.
Naše slovaropisno delo se je torej začelo s popisovanjem izrazja za posamezne kose ohranjenih oblačil. Nastal je pretežno imenski, s slikovnim in zvočnim gradivom9 opremljen seznam, ki smo ga uporabili pri izdelavi štirijezičnih (narečnih in knjižnih slovenskih, italijanskih, nemških in furlanskih) napisov za razstavo. Izhodiščno zbirko smo potem na vsakoletnih taborih, pa tudi z vmesnim individualnim terenskim delom, dopolnjevali do današnje oblike z vodenimi pogovori o oblačilih, njihovi izdelavi ter o načinu oblačenja nekdaj in danes.
Zgradba izrazijskega slovarja še danes odraža prvotno neposredno povezavo med popisanim besedjem in ohranjeno predmetnostjo; tako je npr. nabor izrazja za ženska oblačila in njihove dele veliko bogatejši kot za moška. Tudi v Kanalski dolini namreč tako kot v bližnji Zilji in Ratečah (Makarovič 1991: 54) med ohranjenimi oblačili prevladujejo ženska. Najstarejša, v glavnem so izvirala iz Žabnic in Ovčje vasi (podrobnejše raziskave oblačilnega izrazja v Ukvah so predvidene za naslednja leta), so bila last generacije, rojene sredi 19. stoletja. Večinoma so se ohranila pražnja oblačila, informantke pa navajajo, da so imeli v prvi polovici 20. stoletja moški eno pražnjo obleko za poroko, večje praznike in pogreb, otroci pa nedeljsko obleko za k maši (in za večje praznike) ter popoldansko nedeljsko obleko. Raznovrstnost ohranjenih oblačil in poi-
6	Filozofska fakulteta v Ljubljani (Oddelek za splošno in primerjalno jezikoslovje: Nataša Komac, zdaj asistentka na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; Oddelek za slovenistiko: Vera Smole; Oddelek za slavistiko: Matej Šekli); Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša): Karmen Kenda-Jež, Vera Smole; ZRS Koper (Inštitut za jezikoslovne študije): Karin Marc Bratina; podiplomska študentka dialektologije in lektorica za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Bratislavi na Slovaškem Saša Poklač; absolventa Peter Jurgec (zdaj raziskovalec na Univerzi v Troms0ju na Norveškem) in Andrejka Žejn (zdaj sodelavka projekta Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem v avstrijskem Gradcu) ter študentka razrednega pouka Tanja Šturm.
7	Razstava je bila odprta 5. julija 2003, jeseni istega leta je potovala v Špeter, od 28. februarja do 30. aprila 2004 pa je bila del razstave Čarobna nit: Ljudska noša Slovencev od Trsta do Kanalske doline v Trbižu.
8	Razstava z naslovom Shranli smo jih v bančah na srečanju La nostra terra diversa - Naša drugačna zemlja, posvečenemu slovenskemu jeziku in kulturi. Ta zbirka je trenutno postavljena v prostorih SKS Planika na železniški postaji Boscoverde pri Trbižu.
9	Sprva je bilo zvočno gradivo izpisano samo iz posnetkov pogovorov z Mario Moschitz, zato ni opremljeno s podatki o viru.
17
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA / DIZIONARIO DEL LESSICO DELL' ABBIGLIAMENTO
menovanj zanje - od delov ljudske noše do meščanskih klobučkov - priča o razpetosti med zavezanostjo izročilu10 in odprtostjo za novo, ki je bila posledica neprestanih medkulturnih stikov na tem območju, med ljudsko obrtjo in načrtnim izobraževanjem na tečajih krojenja in šivanja, med vaškim in mestnim. Ohranilo se je tudi nekaj temeljnega izrazja s področja pridelave lanu in izdelave volne, saj je Kanalska dolina spadala med glavna območja lanarstva in ovčereje (prim. SEL: 277; GDZS 1970: 390) na slovenskem etničnem ozemlju. Zaenkrat pa še nismo naleteli na ostanke tkalskega izrazja, čeprav se je tkalstvo po pričevanjih na tem področju ohranilo do srede 20. stoletja (Domenig 2004: 23).
1	Gradivo. Slovar je nastal na podlagi približno 1400 zvočnih izsečkov, ki smo jih izrezali iz približno 16 ur posnetkov vodenih pogovorov z informantkami Mario Moschitz (r. 1956), tabor 2003, 2004, 2006, terensko delo 25. 3. 2004, 8. 9. 2007, 22. 9. 2007), Elisabetto Sima (tabor 2003, terensko delo 25. 3. 2004), Stefanio Wedam (terensko delo 25. 3. 2004), Teclo Wedam (tabor 2003) in Mario Moschitz (r. 1934, terensko delo 22. 9. 2007).11 Izsečki zajemajo vse pojavitve v slovar zajetih besed skupaj z morebitnim sobesedilom. V geslovnik, ki obsega 568 iztočnic, so bile poleg izrazja pritegnjene tudi sopojavnice, besede, ki se najpogosteje pojavljajo v sobesedilu (prim. advent, cmikcii, pogreb).
2	Gcslo je sestavljeno iz geselske glave ter oblikovnega, razlagalno-ponazarjalnega in dokumentarnega razdelka. Nekatera gesla so opremljena s komentarji (prim. dcndclj) in vodilka-mi (prim. jakna, janka, jopa). Meje med sestavnimi deli gesla so tudi grafično označene (gl. seznam znakov in simbolov). Slovar je trijezičen,12 z ustreznicami v knjižnem slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Dodani so še obrnjeni knjižnoslovensko-, nemško- in italijan-sko-slovenskonarečni seznam besed, ki omogočajo iskanje izrazja v katerem koli izmed treh jezikov.
2.1 Geselska glava obsega iztočnico z neprvimi osnovnimi slovarskimi oblikami in slovničnimi podatki. Iztočnica je dvojna, knjižna in narečna. Slovar je nastal z izpisom iz (posnetega) korpusa besedil - gre torej za slovar konkordančnega tipa -, zato so v geslih dosledno zabeležene samo tiste besedne oblike, ki se pojavljajo v gradivu. Ker vsa gesla nimajo narečnih iztočnic, so besed-novrstni podatki pripisani poknjiženi iztočnici. Njihov način zapisa je usklajen z načinom zapisa osnovnih podatkov v SP 2001: 213-214 - (1) samostalnik (m, ž, s); (2) pridevnik (brez podatka o besedni vrsti, na katero kažeta dve neprvi slovarski obliki - bcl -a -o); (3) glagol (dov., nedov., dov. in nedov.), (4) prislov (prisl.); (5) povedkovnik (povdk.). Poknjižena iztočnica deloma izkazuje tudi podatke o sistemskih lastnostih besed - z onaglasitvijo in navajanjem neprvih osnovnih slovarskih oblik pri pregibnih besednih vrstah.13 Če ne gre za gradivo iz izhodiščne zbirke, je desno od narečne iztočnice naveden vir (podatek o kraju - Ž, Ov, U, prim. 4.1 - in kratica informantke - prim. 4.2).
Za poknjižene iztočnice se nismo odločili le iz tehničnih razlogov, zaradi preprostejšega razvrščanja po abecedi, lažjega medsebojnega povezovanja gesel in lažjega iskanja po geslovniku, ampak tudi zato, ker le tako lahko omogočimo enakovredno združevanje tistih besed iz govorov posameznih vasi, ki se med sabo ločijo samo po različnih glasovnih uresničitvah (prim. facolct). Na ta način je besedje bolj dostopno tudi nenarečnim uporabnikom slovarja.
2.1.1 Poknjiženje iztočnic. Pri poknjiževanju je bilo (tudi zaradi primerljivosti s koroškim, zlasti
10	Kanalska dolina je del nekoč enovitega področja, ki ga je med drugim povezovalo skupno ziljsko narečje in na katerem se je ljudska noša izredno dolgo ohranila. Tako Marija Makarovič (1991: 137) pravi, da »je Zilja oziroma nekatere vasi pri Zilji poleg Rateč v Zgornji savski dolini [...] eno redkih območij, kjer se je predvsem starejša ženska noša ohranila nepretrgoma, vse do danes«.
11	Informantkam se zahvaljujemo za potrpežljivost pri podrobnem pretresanju besed in njihovih pomenov ter za ves čas, ki so nam ga naklonile. Dragocenosti njihovega pričevanja se zavedamo že danes, sčasoma pa se bo samo večala.
12	Žal je slovar ostal brez prevedkov v furlanščino. Načrtujemo jih za razširjeno elektronsko obliko slovarja.
13	Prim. Thesaurus 1982a: 7-8.
18
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA / DIZIONARIO DEL LESSICO DELL' ABBIGLIAMENTO
ziljskim gradivom) upoštevano izročilo narečnega slovaropisja, ki izhaja iz zasnove koroškega Tezavra (LISVK 1980: 123; Thesaurus 1982: 33-34; Weiss 1998: 19). Vsaka narečna beseda je načeloma poknjižena tako, kakor bi se po glasovnorazvojnih pravilih glasila v knjižnem jeziku, pri besedah, katerih etimološke ustreznice v knjižnem jeziku res obstajajo, pa je upoštevan tudi njihov način zapisa v katerem izmed temeljnih slovarskih del knjižnega jezika (Pleteršnik, SSKJ, SP).
Tvorjenke s pripono -ič14 iz besed tipa krempelj -na in šolen -Ina so poknjižene po vzorcu tvor-jenk (zlasti na -ec) v knjižnem jeziku (po vzorcu krempelj, krempeljc, krempeljček oz. šolenc, šolenček tako mandeljc kot monteljč, foltenč)}5
2.1.2 Posebnosti pri določanju slovarskih lastnosti besede
2.1.2.1	Slovnični podatki o spolu (m, ž) samostalnika zanesljivo veljajo samo za ednino. Samostalniki srednjega spola so prešli bodisi med samostalnike ženskega bodisi moškega spola (prim. Logar 1973: 43; 1996: 128; Kenda-Jež 2005: 102). Pri ujemanju po spolu pa pri rabi množinskih oblik v narečju naletimo na zapletena in nestabilna razmerja, pri čemer lahko govorimo o dveh težnjah:
(1)	Pri govorjenju o več ženskih osebah med osebkom (ž mn) in povedkom (osebnimi glagol-skimi oblikami, m mn) navadno ni pričakovanega ujemanja po spolu:
toit g'want sa méile máitare, dar sa dajiile (poknjiženo: tot gvant so imeli matere, kadar so dojili)
(2)	Samostalniki moškega spola v množini pogosto izkazujejo ženski spol: toite sa rn'se žiidaste facaléite (poknjiženo: tote so vse židaste facolete)
tuikale sa gwáinte (tukajle so gvante)
toite knóife sa máiu 'bal diawane; štoifaste knóife : knóife sa tuid štoifaste (tote knofe so malo bolj delane; štofaste knofe : knofi so tudi štofasti)
Te spremembe vplivajo tudi na spreminjanje oz. zlivanje sklanjatvenih vzorcev, prim. rodilnik množine -ov : -0 : ká:jse knó:fu : ká:js knusf (kajsi knofov : kajsi knof); skáirje, škáIrju (škarjev), orodnik množine -i : -ami: ž:nu:re, ž:nu:rame (z žnuri : z žnurami), z ro:že, z ro:žme (z roži : z rožmi).
2.1.2.2	Ker narečje ne pozna samostalnikov srednjega spola, so pridevniške oblike, opremljene s slovničnim podatkom s, povedkovniki.
2.2	Oblikovni razdelek. V oblikovnem razdelku (med širokokotnimi oklepaji) so zbrane vse v posnetem gradivu izpričane pregibne oblike besede (ter njihove glasovne različice). S podatki o viru so opremljene v enakem obsegu kot narečne iztočnice.
2.3	Razlagalno-ponazarjalni razdelek
2.3.1	Razlage. Izhodiščne slovenske razlage so nastale ob vzporejanju s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, Slovenskim etnološkim leksikonom (SEL) in gradivom etnoloških razprav z Zilje in Rateč (Makarovič 1988, 1991). Literatura, ki je bila uporabljena pri oblikovanju italijanskih in nemških prevedkov, je navedena v seznamu literature. Narečna beseda je razložena (a) s knjižno ustreznico (z morebitno zamejevalno pomensko razlago) ali pa (b) s polno pomensko razlago, kadar v knjižnem jeziku take ustreznice ni. Pri manjšalnicah so razlage večinoma posredne (panteljč). Če je pomen besede izpričan samo za govor ene vasi, stoji pred razlago podatek o kraju (janka, lastriš).
2.3.2	Ponazarjalno gradivo. Vsakokratni pomenski razlagi navadno sledi ponazarjalno gradivo.
14	Sodeč po objavljenem gradivu v Tezavra (Thesauras 1982-), je med koroškimi narečji izredna tvornost in živost pripone na -ič posebnost ziljskega narečja, še zlasti govorov v Kanalski dolini.
15	Sicer pa je taka tudi praksa pri Tezavru (prim. npr. gesla firteljc, farfeljči, frakeljč).
19
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA / DIZIONARIO DEL LESSICO DELL' ABBIGLIAMENTO
Zapisano je v slovenski nacionalni transkripciji in opremljeno s podatki o viru - v enakem obsegu kot drugi narečni navedki. Načeloma so bili za ponazoritev uporabljeni samo izsečki s pomensko in skladenjsko značilnim sobesedilom. Gradivo, ki je nastalo ob delu z oblačili, je bilo pogosto brez sobesedila (povedi tipa To je avba). Ponekod je običajnemu ponazarjalnemu gradivu dodana še informantkina razlaga besede/besedne zveze oz. opis poimenovanega predmeta/dejavnosti, kar grafično ni posebej označeno.
2.3.3 Besednozvezni razdelek. V nekaterih geslih so posebej obravnavani večbesedni izrazi in frazemi. Njihovi poknjiženi slovarski obliki in pomenski razlagi prav tako sledi ponazarjalno gradivo.
2.4	Dokumentarni razdelek prinaša podatke o tem, ali so geselske besede izpričane v Pleteršnikovem slovarju, vsezvrstnem slovarju slovenskega jezika s konca 19. stoletja, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika iz druge polovice 20. stoletja in v Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus 1982-). Podobo dopolnjujejo izpisi iz etnološke literature, in sicer za Ziljo in Rateče (Makarovič 1988, 1991) ter za samo Kanalsko dolino (Domenig 2004). Besede iz glosarja v Domenigovi knjigi so bile upoštevane samo, kadar imajo zvrstni označevalnik (dt: nemški govor iz Naborjeta o nem. nar.; ds: slovensko narečno o sln. nar.; dsC: slovenski žabniški govor o Ž; dsU: slovenski ukovški govor o u, Domenig 2004: 159).
2.5	Komentar vsebuje zanimivejša enciklopedična pojasnila, ki ne spadajo v slovarsko razlago (dendelj).
2.6	Vodilke na koncu gesla opozarjajo na diatopične in diastratične sopomenke ter glasovne in besedotvorne različice v geslu obravnavane besede (ajnpintdekelj, bajbca, co urezati, lastriš).
3 Označevalniki so zaradi omejenega obsega gradiva začasni tako po številu kot po popolnosti označevanih kategorij. Zaradi zapletene večjezičnosti govorcev ziljskega narečja v Kanalski dolini, pa tudi zaradi tesne prepletenosti jezikov, ki se govorijo na tem območju, ter medjezikovne in medzvrstne izposoje, je včasih brez podatka o pogostnosti rabe oz. na podlagi enkratne pojavitve besede težko zanesljivo trditi, da ta pripada nekemu jeziku ali njegovemu različku in ni rezultat enkratne govorčeve izbire iz večjezičnega repertoarja.
3.1 Zvrstna označevalnika
nadn.	nadnarečno
šol.	šolsko
Informantke so v pogovorih marsikdaj uporabljale tudi nadnarečne jezikovne prvine. Te so kot del jezikovne stvarnosti v Kanalski dolini sprejete v slovar in ustrezno označene. Slovenski standardni jezikovni različek se je v Kanalski dolini širil tudi na šiviljskih (in kuharskih) tečajih, ki so jih prirejale slovenske šolske sestre (Komac 2002: 36). Informantka Elisabetta Sima je npr. take tečaje krojenja in šivanja obiskovala od svojega šestega leta. V času njene udeležbe so sestre na tečaju poleg slovenskega uporabljale tudi italijansko izrazje. Izrazje, ki po vsej verjetnosti izvira s tega izobraževanja, je opremljeno z označevalnikom šol.
3.2.	Pogostnostna označevalnika
enkr.	enkratnica
nov.	novejše
Kot enkratnice so označene tiste besede, ki so bile sicer izrečene v pogovoru, vendar se je pozneje izkazalo, da jih informantka običajno ne uporablja za poimenovanje predmetnosti/dejavnosti (fišponpantelj, krona).
3.3.	Čustvenostni označevalnik
iron.	ironično
3.4. Označevalniki iz dokumentarnega razdelka
etn.	etnologija, etnografija
nar.	narečno
20
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA / DIZIONARIO DEL LESSICO DELL' ABBIGLIAMENTO
nem.
nižje pog.
obl.
obrt.
P°g. sln. star. zastar.
4 Kratice in krajšave
4.1 Krajevni podatki Ž U Ov
nemško
nižje pogovorno
oblačilna stroka
obrtništvo
pogovorno
slovensko
starinsko
zastarelo
Žabnice Ukve Ovčja vas
4.2	Kratice informantk
Maria Moschitz (1956), Žabnice (v letih 1992-2006 živela v Ovčji vasi)
ES	Elisabetta Sima (1927), Žabnice
MM	Maria Moschitz (l934), Žabnice
SW	Stefania Wedam (1937), Ukve (živi v Ovčji vasi)
TW	Tecla Wedam (1924), Ovčja vas
Pri informantkah, ki niso stalno živele v istem kraju, je ob kraticah na prvem mestu rojstni kraj,
na drugem pa kraj stalnega bivališča (npr. U(Ov)).
4.3	Kratice virov v dokumentarnem razdelku
Plet.	Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1-2, Ljubljana: Knezoškofijstvo,
1894-1895.
SSKJ	Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU - DZS, 1970-
1991.
Thes.	Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1 (1982): A- bis B-, 2
(1987): C-dn; 3 (1992): do-F; 4 (1994): G-H; 5 (2007): I-Ka, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation).
Dom.	Raimondo Domenig, Abiti e Costumi - Kleider und Trachten: Itinerario
storico attraverso l'abbigliamento della Valcanale, Malborghetto: Edi-zione Comune di Malborghetto-Valbruna, 2004.
Mak. 1988 Marija Makarovič, Narodna nošnja Gorenjsko-Rateče: Priručnik za rekon-strukciju noše, Zagreb: Kulturno prosvjetni sabor Hrvatske, 1988.
Mak. 1991 Marija Makarovič, Zilja, ilustrirala Jana Dolenc, Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije - Celovec: Krščanska kulturna zveza, 1991 (Slovenska ljudska noša v besedi in podobi 5).
SEL	Slovenski etnološki leksikon, ur. Angelos Baš idr., Ljubljana: Mladinska
knjiga, 2004.
4.4	Slovnični podatki
D	dajalnik
del -l	deležnik na -l
dol.	določilo
dv	dvojina
ed	ednina
I	imenovalnik
M	mestnik
m/m	samostalnik moškega spola, moški spol
21
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA / DIZIONARIO DEL LESSICO DELL' ABBIGLIAMENTO
manjš.	manjšalnica
mn	množina
nam	namenilnik
nav.	navadno
0	orodnik povdk.	povedkovnik prim	primernik
prisl.	prislov, prislovni
R	rodilnik
s	srednji spol
vel	velelnik
ž/ž	samostalnik ženskega spola, ženski spol
T	tožilnik
1	1. oseba
2	2. oseba
3	3. oseba
5 Znaki in simboli
►	uvaja narečno iztočnico
(xxx)	oklepa oblikovni razdelek
■	stoji med ponazarjalnimi primeri
•	uvaja besednozvezni razdelek
•	v besednozveznem razdelku stoji med posameznimi besednimi zvezami
H	uvaja dokumentarni razdelek
[K]	uvaja komentar
I	uvaja vodilke
D	v seznamih uvaja kazalke k podpomenkam in frazemom
|xxx|	zamejevalni del razlage
'xxx'	pomen
+	v slovarskem delu je enaka iztočnica
v slovarskem delu ni ustrezne iztočnice
~	iztočnici se pomensko ne prekrivata
0	ničta končnica
o	glej
1, 2 ...	pomen 1, 2 ...
1, 2 ... o	v pomenu 1, 2 ...
22
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA / DIZIONARIO DEL LESSICO DELL' ABBIGLIAMENTO
DIZIONARIO DEL LESSICO DELL'ABBIGLIAMENTO
Introduzione
0 Il dizionario riporta i risultati della ricerca sul lessico sloveno dialettale riguardante l'abbi-gliamento in Val Canale. La ricerca ha avuto inizio nel 2003 quando, nell'ambito dello stage organizzato dal Centro culturale sloveno Stella Alpina Val Canale (SKS Planika), un gruppo di ricercatori di diversi centri di ricerca16 ha cominciato ad analizzare l'abbigliamento tradizionale della Val Canale e ad allestirne una mostra - Gli abiti dei nostri nonni e delle nostre nonne (Malborghetto, 2003).17 La mostra è stata organizzata su proposta della signora Maria Moschitz che ha inoltre contribuito la maggior parte dei capi d'abbigliamento; per tutto il tempo della ricerca è stata anche l'informante principale. Nel luglio 2006 la collezione dell'abbigliamento ampliata è stata presentata a Tarvisio.18 Dagli inizi fino al luglio 2006 hanno partecipato nella nostra ricerca e nell'allestimento della mostra anche Elisabetta Sima e Maria Moschitz di Camporosso, Rosalia Zelloth, Stefania Wedam, Natalina Degli Uomini e Tecla Wedam di Valbruna, Lucia Mischkot di Ugovizza e Giuseppina Prescheren di Malborghetto; le donne del luogo hanno ceduto temporaneamente i capi d'abbigliamento ed altri oggetti d'esposizione, hanno collaborato come informanti e ci hanno aiutato nel tradurre i nomi di singoli oggetti nelle lingue della Val Canale. Grazie a loro abbiamo potuto realizzare i nostri progetti.
All'inizio delle nostre attività lessicografiche abbiamo registrato nomi di abiti e delle loro parti. In questo modo si è creato un elenco di espressioni prevalentemente sostantivali, accompagnato da materiale audio19 e fotografico, che abbiamo usato nella preparazione di schede informative qua-drilingui (in dialetto sloveno locale, in sloveno standard, italiano, tedesco e friulano) per la mostra. Da allora l'elenco di base è cresciuto - fino allo stato attuale; durante gli stage successivi e con le ricerche sul campo individuali (conversazioni guidate sugli abiti, sulla loro produzione, sul modo di vestirsi nel passato ed oggi) i ricercatori hanno ampliato, completato il materiale lessicale. La struttura del presente dizionario ancora oggi riflette il legame diretto tra il lessico registrato e la realtà, il materiale conservato; cosi p.es. il lessico dell'abbigliamento femminile (i capi d'abbigliamento e le loro parti) è molto più ricco rispetto a quello dell'abbigliamento maschile. In Val Canale, come anche nella Gailtal e a Rateče (Makarovič 1991: 54), tra gli oggetti con-
16	Facoltà di filosofia dell'Università di Lubiana (Dipartimento di lingüistica comparata e generale - Nataša Komac, adesso assistente alla Facoltà di scienze sociali; Dipartimento di slovenistica - Vera Smole; Dipartimento di slavistica - Matej Šekli); Centro di ricerche scientifiche dell'Academia slovena delle scienze e delle arti (Istituto per la lingua slovena Fran Ramovš) - Karmen Kenda-Jež, Vera Smole; Centro di ricerche scientifiche di Capodistria (Istituto per gli studi linguistici) - Karin Marc Bratina; la stu-dentessa post-laurea in dialettologia e lettrice della lingua slovena a Bratislava, Slovacchia, Saša Poklač; i laureandi Peter Jurgec (adesso ricercatore presso l'Università di Troms0, Norvegia) e Andrejka Žejn (adesso collaboratrice al progetto Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten a Graz, Austria) e la studentessa della Facoltà di scienze della formazione Tanja Sturm.
17	La mostra è stata inaugurata il 5 luglio 2003, nell'autunno dello stesso anno è stata allestita a San Pietro al Natisone, dal 28. febbraio al 30. aprile 2004 ha invece fatto parte della mostra Ilfilo magico: il costume popolare degli Sloveni da Trieste alla Val Canale a Tarvisio.
18	Si tratta della mostra Shranli smo jih v bančah all'incontro La nostra terra diversa - Naša drugačna zemlja, dedicato alla lingua e alla cultura slovena. Attualmente la mostra si trova nei locali del Centro Planika siti presso la stazione ferroviaria di Boscoverde presso Tarvisio.
19	All'inizio è stato trascritto soltanto il materiale audio ottenuto dalle registrazioni delle conversazioni con Maria Moschitz, perciô non è accompagnato da indicazioni sulla loro fonte (informante).
23
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA / DIZIONARIO DEL LESSICO DELL' ABBIGLIAMENTO
servati predominano abiti femminili. Gli abiti più antichi - nella maggior parte provengono da Camporosso e Valbruna (una ricerca più dettagliata sul lessico dell'abbigliamento di Ugovizza è prevista per gli anni successivi) - appartenevano alla generazione nata nella metà dell'Ottocento. Si tratta prevalentemente di abiti da festa; le informanti spiegano che gli uomini nella prima metà del Novecento avevano un abito da festa - per il matrimonio, per le feste più importanti e per i fu-nerali, i bambini avevano invece un abito della domenica (che veniva indossato anche per le feste più importanti) e un abito da indossare la domenica pomeriggio. La varietà di vestiti conservati e la ricchezza del rispettivo lessico - dalle parti di costumi tradizionali fino a cappellini di moda
-	parlano della divisone tra l'attaccamento alla tradizione20 e la disponibilità alle novità (certa-mente conseguenza di continui contatti tra varie culture in questa zona), tra l'artigianato tradi-zionale e le conoscenze apprese ai corsi di taglio e cucito, tra il mondo rurale e quello urbano. Si è conservata anche una parte del lessico concernente la coltivazione del lino e la produzione della lana; Val Canale apparteneva infatti alle zone più importanti per la coltivazione del lino e per l'allevamento di ovini (cfr. SEL: 277; GDZS 1970: 390) nel territorio etnico sloveno. Per ora non si sono ancora riscontrati i resti del lessico riguardante la tessitura, benché questo artigianato fosse ancora vivo - secondo le testimonianze - nella metà del Novecento (Domenig 2004: 23).
1	Materiale. Il dizionario si basa su circa 1400 segmenti audio ottenuti da 16 ore di registrazio-ni delle conversazioni guidate con informanti Maria Moschitz (n. 1956, stage di ricerca 2003, 2004, 2006, ricerca sul campo 25 Mar. 2004, 08 Sett. 2007, 22 Sett. 2007), Elisabetta Sima (stage di ricerca 2003, ricerca sul campo 25 Mar. 2004), Stefania Wedam (ricerca sul campo 25 Mar. 2004), Tecla Wedam (stage di ricerca 2003) e Maria Moschitz (n. 1934, ricerca sul campo 22 Sett. 2007).21 I segmenti audio comprendono tutte le manifestazioni delle parole incluse nel dizionario, con un eventuale contesto. Compaiono nel lemmario (568 lemmi) anche le parole che più spesso si trovano nel contesto del lessico di base (cfr. advent, cmikcii, pogreb).
2	Voce. Ogni voce (paragrafo) è divisa in quattro sezioni: s. lemmatica, s. morfologica, s. seman-tico-esemplificativa e s. documentaría. Alcune voci includono anche commenti (cfr. dendelj) e rimandi (cfr. jakna, janka, jopa). Le sezioni sono graficamente contrassegnate (cfr. Segni e simboli). Il dizionario è di carattere trilingue,22 con traduzioni in sloveno standard, in italiano e tedesco. Ne fanno parte anche elenchi bilingui (sloveno standard - sloveno dialettale, tedesco
-	sloveno dialettale, italiano - sloveno dialettale) che permettono la ricerca di lemmi e dei loro traducenti in tutte le lingue menzionate.
2.1 Sezione lemmatica comprende il lemma con le cd. varianti lessicali secondarie e la qualifica grammaticale. Il lemma è doppio - si distinguono la variante standard e la variante dialettale. Siccome il dizionario si è formato in base alle trascrizioni di testi registrati (si tratta quasi di un dizionario di concordanze), sono incluse nelle voci soltanto quelle forme di singoli lemmi che si possono riscontrare nel corpus delle registrazioni. Dato che non tutte le voci contengono lemmi dialettali, la qualifica grammaticale è attribuita sempre alla variante standard. La struttura della sezione lemmatica (cfr. SP 2001: 213-214) - (1) sostantivo (m, z, s); (2) aggettivo (senza la qualifica grammaticale; la parte del discorso è evidente grazie alle due forme lessicali secondarie / forme di flessione/ - bel -a -o); (3) verbo (dov., nedov., dov. in nedov.); (4) avverbio (prisl.); (5) complemento predicativo (povdk.). La variante standard consente in parte di stabilire le caratteristiche grammaticali della parola - con l'accentazione e con le cd. forme lessicali secondarie nel caso
20	Nel passato Val Canale faceva parte di un territorio uniforme - tra l'altro anche grazie al dialetto comune (quello della Gailtal), dove il costume tradizionale si è conservato per un periodo assai lungo. Marija Ma-karovic (1991: 137) p.es. afferma che la Gailtal ovvero alcuni paesi della Gailtal, accanto a Ratece nella Carniola Superiore occidentale, [...] siano uno dei pochi territori dove il costume tradizionale (soprattutto quello delle donne più anziane) si è conservato in modo continuo fino ad oggi.
21	Ringraziamo le informanti per la loro disponibilità e per la loro pazienza durante il vaglio minuzioso di singole parole e dei loro significati. Già oggi ci rendiamo conto della preziosità delle loro testimonianze, che col tempo - ne siamo sicuri - crescerà.
22	Il dizionario purtroppo non comprende traduzioni friulane, che sono previste per la versione in CD-ROM.
24
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA / DIZIONARIO DEL LESSICO DELL' ABBIGLIAMENTO
delle partí del discorso variabili.23 Se il materiale non proviene dal corpus di base, la sua fonte è indicata a destra del lemma dialettale (l'indicazione della località - Ž, OV, U, cfr. 4.1; l'indicazio-ne dell'informante - cfr. 4.2).
La decisione per lemmi nella forma standardizzata (variante standard) non si basa esclusiva-mente su ragioni di carattere technico - la possibilità di disporre lemmi in ordine alfabetico, di mettere in relazione voci diverse e di rendere più facile la ricerca nel lemmario; tale decisione ci ha permesso infatti di associare parole di parlate diverse che rappresentano solo diverse rea-lizzazioni fonetiche dello stesso lemma (cfr. facolet). In questo modo il lessico (e il dizionario) diventa più accessibile agli utenti non dialettali.
2.1.1	Variante standard del lemma. Nella standardizzazione di lemmi si è tenuto conto (ai fini della loro comparabilità con il materiale dialettale carniziano, soprattutto quello della Gailtal) dei risultati della lessicografia dialettale legata alla concezione del Thesaurus carniziano (LISVK 1980: 123; Thesaurus 1982: 33-34; Weiss 1998: 19). Ogni parola dialettale è standardizzata seguendo le regole della fonetica storica che valgono per lo sloveno standard; nel caso delle parole che hanno i loro equivalenti etimologici nello sloveno standard, abbiamo tenuto conto anche delle loro forme grafiche, presenti nelle opere lessicografiche di base della lingua standard slovena (Pleteršnik, SSKJ, SP).
Le formazioni con il suffisso -ič24 da parole di base krempelj -na, šolen -lna sono standardizzate secondo il modello delle formazioni (soprattutto con il suffisso -ec) dello sloveno standard: se-condo il modello di suffissati krempelj, krempeljc, krempeljček ovvero šolenc, šolenček si hanno forme del tipo mandeljc, ed anche monteljč, foltenč.25
2.1.2	Particolarità delle caratteristiche lessicali
2.1.2.1	Le indicazioni del genere grammaticale (m, ž) del sostantivo valgono in modo sicuro solo per il singolare. I sostantivi di genere neutro sono diventati maschili o femminili (cfr. Logar 1973: 43; 1996: 128; Kenda-Jež 2005: 102). L'accordo di genere, nel caso delle forme sostanti-vali al plurale, è molto complesso e instabile; sono evidenti peró due tendenze principali:
(1)	Nel caso di più persone di genere femminile normalmente non c'è accordo di genere fra soggetto (ž mn) e predicato (forme verbali finite, m mn):
toit g'want sa méile máitare, dar sa dajiile (forma standardizzata: tot gvant so imeli matere, kadar so dojili)
(2)	I sostantivi di genere maschile sono spesso femminili al plurale:
toite sa rn'se žiidaste facaléite (forma standardizzata: tote so vse židaste facolete) tùikale sa gwáinte (tukajle so gvante)
toite knóife sa màiu 'bal diawane; štoifaste knóife : knóife sa tùid štoifaste (tote knofe so malo bolj delane; štofaste knofe : knofi so tudi štofasti)
Questi cambiamenti causano trasformazioni, fusioni di diversi paradigmi flessionali, cfr. il genitivo plurale: -ov : -0 : kàjse knófu : kà.js knùsf (kajsi knofov : kajsi knof); lo strumentale plurale: -i : -ami: z:nù:re, z:nù:rame (z žnuri : z žnurami), z ro:že, z ro:žme (z roži : z rožmi).
2.1.2.2	Siccome il dialetto non conosce sostantivi di genere neutro, la qualifica grammaticale s indica sempre complemento predicativo.
2.2 Sezione morfologica. La sezione morfologica (fra parentesi angolari) comprende tutte le forme flessionali di una parola (con le varianti fonetiche) che si trovano nel materiale registrato; sono accompagnate da indicazioni sulla loro fonte (nella stessa misura come lemmi dialettali).
23	Cfr. Thesaurus 1982a: 7-8.
24	Secondo il materiale del Thesaurus carniziano (Thesaurus 1982-) la produttività del suffisso -ič è una delle caratteristiche del dialetto della Gailtal, soprattutto delle parlate in Val Canale.
25	Tale pratica è presente anche nel Thesaurus (cfr. p.es. voci firteljc, farfeljči, frakeljč).
25
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA / DIZIONARIO DEL LESSICO DELL' ABBIGLIAMENTO
2.3	Sezione semantico-esemplificativa
2.3.1	Definizioni. Nella redazione delle definizioni del significato slovene si è tenuto conto delle definizioni e del materiale nello Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), nello Slovenski etnološki leksikon (SEL) e nelle pubblicazioni etnologiche riguardanti la Gailtal e Rateče (Makarovič 1988, 1991). La letteratura usata per la scelta di traducenti italiani e tedeschi op-portuni si trova nella bibliografia. La definizione della parola dialettale è composta (a) della variante standard del lemma (con un'eventuale spiegazione del significato delimitativa) o (b) della spiegazione del significato completa, quando il lemma non è conosciuto nella lingua standard. I diminutivi sono normalmente definiti in modo indiretto (panteljč). Quando solo una parlata della Val Canale conferma il significato della parola, quest'ultimo viene sempre preceduto dal-l'indicazione della località (janka, lastriš).
2.3.2	Materiale esemplificativo. Ogni definizione del significato è seguita da materiale esempli-ficativo. Le citazioni si trovano nella trascrizione (fonetica) nazionale slovena e sono accompa-gnate da indicazioni sulla loro fonte (nella stessa misura come lemmi dialettali). Normalmente abbiamo citato soltanto quelle parti delle registrazioni che dimostrano contesto semantico e sin-tattico tipico del lemma. Spesso peró il materiale testuale, registrato durante l'analisi dell'abbi-gliamento, è senza contesto (p.es. frasi del tipo To je avba - Questa è una cuffia). In alcune voci le citazioni sono accompagnate da spiegazioni del significato di parole/locuzioni da parte del-l'informante; tali descrizioni di fenomeni della realtà extralinguistica (legata all'abbigliamento) non sono contrassegnate graficamente.
2.3.3	Sezione sintattica. In alcune voci si discutono anche locuzioni ed espressioni idiomatiche. In tal caso la voce è composta anche di una sezione sintattica che include la variante standard della locuzione/espressione idiomatica, la definizione del significato e il materiale esemplificativo.
2.4	Sezione documentaría contiene dati sulla presenza di ogni vocabolo nel dizionario di Pleteršnik, il dizionario integrale della lingua slovena pubblicato alla fine dell'Ottocento (Plet.), nel dizionario della lingua slovena standard pubblicato nella seconda metà del Novecento (SSKJ) e nel Thesaurus (1982—), il tesoro della lingua slovena popolare in Carinzia. Il materiale delle pubblicazioni etnologiche riguardanti la Gailtal, Rateče (Makarovič 1988, 1991) e Val Canale (Domenig 2004) rende completo il quadro documentario. Abbiamo preso in considerazione parole del glossario nel libro di Domenig, soltanto se accompagnate da qualificatori di stile (dt: parlata tedesca di Malborghetto o nem. nar.; ds: sloveno dialettale o sln. nar.; dsC: parlata slovena di Camporosso o Ž; dsU: parlata slovena di Ugovizza o u, Domenig 2004: 159).
2.5	Commenti rappresentano informazioni enciclopediche più interessanti che non fanno parte della spiegazione del significato (dendelj).
2.6	Rimandi alla fine della voce indicano sinonimi diatopici e diastratici, varianti fonetiche e altre formazioni del lemma trattato nella voce (ajnpintdekelj, bajbca, co urezati, lastriš).
3 Qualificatori. Il numero e la tipologia di qualificatori è soltanto temporanea - per la quantità limitata del materiale. Il plurilinguismo complesso della Val Canale, l'intrecciarsi di varie lingue in questa zona, i prestiti linguistici di origine diversa non permettono talvolta - soprattutto nel caso di hapax legomena e di parole, la frequenza delle quali non è del tutto stabilita - di attribuire una parola ad una lingua precisa o alla sua varietà. In alcuni casi il parlante puó scegliere una parola anche casualmente dal suo repertorio plurilingue.
3.1 Qualificatori di stile
nadn.	sovradialettale
šol.	scolastico, scuola
Le informanti hanno spesso usato elementi linguistici sovradialettali nelle conversazioni. Questi fanno parte della realtà linguistica in Val Canale. La varietà standard dello sloveno si poteva apprendere tra l'altro anche tramite corsi di taglio e cucito (e corsi culinari), organizzati dalle suore slovene (Komac 2002: 36). La nostra informante Elisabetta Sima aveva frequentato corsi
26
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA / DIZIONARIO DEL LESSICO DELL' ABBIGLIAMENTO
di questo tipo da quando aveva 6 anni. Le suore hanno - secondo la sua testimonianza - usato lessico sloveno e quello italiano. Il lessico sloveno che quasi di sicuro proviene da suddetti corsi, e contrassegnato da qualificatore šol.
3.2.	Qualificatori di frequenza
enkr.	hapax legomenon
nov.	moderno
Come hapax legomena abbiamo segnalato parole sentite e registrate durante le conversazioni, anche se le informanti normalmente non le usano per designare certi fenomeni (oggetti) della realtá extralinguistica, legata all'abbigliamento (fišponpantelj, krona).
3.3.	Qualificatore di carattere emotivo
iron.	ironico, ironicamente
3.4.	Qualificatori della sezione documentaría
etn.	etnologia, etnografia
nar.	dialettale
nem.	tedesco
nižje pog.	colloquiale basso
obl.	abbigliamento
obrt.	artigianato
pog.	colloquiale
sln.	sloveno
star.	antiquato
zastar.	arcaico
4 Sigle e abbreviazioni
4.1	Indicazioni delle localita
Ž	Žabnice/Camporosso
U	Ukve/Ugovizza
Ov	Ovčja vas/Valbruna
4.2	Indicazioni delle informanti
Maria Moschitz (1956), Camporosso (tra il 1992 e il 2006 residente a Valbruna) ES Elisabetta Sima (1927), Camporosso MM Maria Moschitz (1934), Camporosso SW Stefania Wedam (1937), Ugovizza (residente a Valbruna) TW Tecla Wedam (1924), Valbruna
L'indicazione dell'informante che non e vissuta per tutto il tempo nella stessa localitá, e seguita prima dall'indicazione del luogo nativo e poi da quella del luogo del domicilio (p.es. U(Ov)).
4.3	Abbreviazioni delle fonti nella sezione documentaría
Plet. Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1-2 (A-O, P-Ž), Ljubljana:
Knezoškofijstvo, 1894-1895. SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU - DZS, 1970-1991. Thes. Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1 (1982): A- bis B-, 2 (1987): C-dn; 3 (1992): do-F; 4 (1994): G-H; 5 (2007): I-Ka, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Dom. Raimondo Domenig, Abiti e Costumi - Kleider und Trachten: Itinerario sto-rico attraverso l'abbigliamento della Valcanale, Malborghetto: Edizione Co-mune di Malborghetto-Valbruna, 2004. Mak. 1988 Marija Makarovič, Narodna nošnja Gorenjsko-Rateče: Priručnik za rekon-
strukciju noše, Zagreb: Kulturno prosvjetni sabor Hrvatske, 1988. Mak. 1991 Marija Makarovič, Zilja, illustrato da Jana Dolenc, Ljubljana: Zveza kulturnih
27
SLOVAR OBLAČILNEGA IZRAZJA / DIZIONARIO DEL LESSICO DELL' ABBIGLIAMENTO
organizacij Slovenije - Celovec: Krščanska kulturna zveza, 1991 (Slovenska ljudska noša v besedi in podobi 5). SEL Slovenski etnološki leksikon, ed. Angelos Baš et al., Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.
4.4 Qualifica grammaticale
D	dativo
del -l	participio passato in -l
dol.	complemento
dv	duale
ed	singolare
I	nominativo
M	locativo
m/m	sostantivo maschile, genere maschile
manjš.	diminutivo
mn	plurale
nam	supino
nav.	normalmente
O	strumentale
povdk.	complemento predicativo
prim	comparativo
prisl.	avverbio, avverbiale
R	genitivo
s	neutro
vel	imperativo
ž/ž	sostantivo femminile, genere femminile
T	accusativo
1	1a persona
2	2a persona
3	3 a persona
5 Segni e simboli	
►	introduce il lemma dialettale
(xxx)	contrassegna la sezione morfologica
E
m i
D
|xxx|
'xxx' +
o
l, 2 ...
l, 2 ... o
delimita citazioni esemplificative introduce la sezione sintattica
nella sezione sintattica delimita singoli sintagmi, locuzioni introduce la sezione documentaria introduce il commento introduce rimandi
introduce rimandi a significati accessori, a espressioni idiomatiche
spiegazione del significato delimitativa
significato
lemma corrispondente e compreso nel dizionario lemma corrispondente non e compreso nel dizionario lemmi non coincidono semanticamente desinenza zero vedi
significato 1, 2 ... nel significato 1, 2 ...
28
LITERATURA / BIBLIOGRAFIA
Debenjak 2003 = Doris, Božidar in/e Primož Debenjak, Veliki nemško-slovenski slovar: elektronska izdaja na plošči CD-ROM, 2., prenovljena izdaja / edizione aggiornata, Ljubljana: DZS, 2003. [Elektronski vir / versione in CD-ROM.]
Debenjak 2003a = Doris, Božidar in/e Primož Debenjak, Veliki slovensko-nemški slovar: elektronska izdaja na plošči CD-ROM, 2., prenovljena izdaja / edizione aggiornata, Ljubljana: DZS, 2003. [Elektronski vir / versione in CD-ROM.]
Domenig 2004 = Raimondo Domenig, Abiti e Costumi - Kleider und Trachten: Itinerario storico attraverso l'abbigliamento della Valcanale, Malborghetto: Edizione Comune di Malborghetto-Valbruna, 2004.
Duden 2006 = Duden - Deutsches Universalwörterbuch Office-Bibliothek für Win/Mac OS X/ Linux, 6., prenovljena in razširjena izdaja / edizione aggiornata ed ampliata, Mannheim: Bibliographisches Institut & F. A. Brockhaus AG, 2006. [Elektronski vir / versione in CD-ROM.]
GDZS 1970 = Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog 1 -Agrarno gospodarstvo, Ljubljana: SAZU, Inštitut za zgodovino - DZS, 1970.
Karničar 1990 = Ludwig Karničar, Der Obir-Dialekt in Kärnten: Die Mundart von Ebriach/ Obirsko, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Philosophischhistorische Klasse, Sitzungsberichte, 551. Band), 1990.
Kenda-Jež 2005 = Karmen Kenda-Jež, Fonološki opis govora Ovčje vasi = Descrizione fonologica della parlata di Valbruna, Ovčja vas in njena slovenska govorica = Valbruna e la sua parlata slovena, Ukve: SKS Planika Kanalska dolina - Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005.
Komac 2002 = Nataša Komac, Na meji med jeziki in kulturami: Širjenje slovenskega jezika v Kanalski dolini, Kanalska dolina: Slovenski raziskovalni inštitut - Slovensko kulturno središče Planika - Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002.
Koschier 1966 = Franz Koschier, Die Rosentaler Tracht im Spiegel der slowenischen Mundart, Carinthia 1, št./n. 156/1-4, 1966, str./pp. 140-146.
Logar 1973 = Tine Logar, Slovenska koroška narečja v Avstriji, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 9, 1973, str./pp. 29-44.
Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur./ed. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996.
LISVK = Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten: Grundsätzliches und Allgemeines, ur./ed. Stanislaus Hafner - Erich Prunč, Graz: Institut für Slawistik der Universität Graz, 1980 (Slowenistische Forschungsberichte 1).
Makarovič 1991 = Marija Makarovič, Zilja, ilustrirala / illustrato da Jana Dolenc, Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije - Celovec: Krščanska kulturna zveza, 1991 (Slovenska ljudska noša v besedi in podobi 5).
Makarovič 1992 = Marija Makarovič, Die slowenische Volkstracht in Wort und Bild: Das Gailtal, Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije - Celovec: Krščanska kulturna zveza, 1992.
29
LITERATURA / BIBLIOGRAFIA
Rebmann 1989 = Gerhard Rebmann, Bekleidungs- Wörterbuch (Deutsch-Englisch-FranzösischItalienisch), Berlin: Schiele & Schön, 1989.
SP 2001 = Slovenski pravopis, ur./ed. Jože Toporišič, Ljubljana: Založba ZRC - ZRC SAZU, 2001.
Šlenc 2001 = Veliki italijansko-slovenski slovar, Ljubljana: DZS, 2001.
Šlenc 2006 = Veliki slovensko-italijanski slovar, Ljubljana: DZS, 2006.
Thesaurus 1982- = Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1 (1982): Abis B-, 2 (1987): C-dn; 3 (1992): do-F; 4 (1994): G-H; 5 (2007): I-Ka, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation).
Thesaurus 1982a = Schlüssel zum »Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten«, ur./ed. Stanislaus Hafner - Erich Prunč, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1982 (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophischhistorische Klasse, Sonderpublikation).
Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Poskusni zvezek (A-H), Ljubljana: ZRC SAZU, 1998 (Slovarji).
Zingarelli 1999 = Lo Zingarelli: Vocabolario della lingua italiana, ur./ed. Miro Dogliotti -Luigi Rosello, Bologna: Zanichelli, 1999.
30
SLOVAR / DIZIONARIO / WÖRTERBUCH
A
advent in advent -a m ► ad'bent, adbe:nt (Ded k adve:ntu, Ted za ad'vent) advent - Avvento -Advent: za ad'vent sa nasi:le [to:pu faca'lat] E +, Thes. + ajnfoh -0 -0 ► a:jnfox, ä:jnfox () navaden, preprost - semplice - einfach: ku:fsr je pa bisu nawä:dn, a:jnfox ■ a:jnfox či:kl'a ■ to:ta ni: fustrana, je 'ki ä:jnfox nepodložena
-	non foderata - nicht gefüttert E -, Thes. anfohten I o navaden
ajnpintdekelj -na m ► ajn'pintde:kl ž-mm () krstna odejica - copertina da battesimo
-	Taufdecke: za ksrst sa djä:le ajn'pintde:kl E -, Thes. -, Mak. ajnpindekslčku (1991: 105) I o krstna odejica (odejica), portinfant
antha -e ž ► a:ntxa (Red a:ntše, Med a:ntše, iTmn a:ntše) brisača - asciugamano - Handtuch: ta nawä:dna a:ntxa ■ psrte:ne [a:ntše] ■ šti:kana a:ntxa ■ a:ntxa zs monogrä:msm E -, Thes. - (hanteh), Dom. nem. nar. Ho:n-tuach (170) I o brisnica arančast -a -o ► ara:nčsst, sra:nčsst (s led ara:nčasto) oranžen \rdečkasto rumen\ - di colore arancione \giallo rossiccio\ - orangen \rotgelb\ E -, Thes. -avba -e ž ► ä:uba (Ted ä:uba, ITmn ä:ube) 1 glavi tesno prilegajoča se kapa - cuffia \co-pricapo aderente al capo\ - Haube \Kappe/ Kopfbedeckung, die eng am Kopf anliegt\: to:pwa ä:uba za pazi:me ■ ä:uba u š'psk 2 avba \pokrivalo ljudske noše\ - cuffia \co-pricapo del costume tradizionale\ - Haube \zur Tracht passende Kopfbedeckung\: fä:jn ä:ube, čsrne ^ pa zwa:te za:de E Plet. 1, SSKJ 1 'glavi se prilegajoče žensko pokrivalo' 2 etn. 'žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino na čelu', Thes. -, Dom. U auba (162) I o havba, 2 o kapa avbica -e ž ► ä:ubca, ä:ufca (Ted ä:ubca) 1 kapica - cuffietta - kleine Kappe: na mi:kna ä:ubca ■ ä:ubca ta mä:wa ■ ä:ubca za tro:če 2 manjšalnica od avba 2 - dim. di avba 2 'cuffia'
-	Dem. zu avba 2 'Haube' E Plet. - , SSKJ Thes. - I o havbica
ažur -a m ► ažusr (led ažusR Ž-es, Red braz ažusra, Ted ažusr U(Ov)-sw) ažur - orlo a giorno - Ajourstickerei: to:ta [a:ntxa] je 'ki ma:u diswsnaw()žusr E Plet. -, SSKJ obrt., Thes. -
B
bajbca -e ž ► bä:jbca in bä:jfca Ž-es () babica \delzapenca\ - occhiello - Öse \beim Haftel\: mä:ndlc ^ pa bä:jfca E -, Thes. - (baba, babica, bajbika) I o vajbca banka -e ž ► bä:gka (Tmn bä:nče) skrinja za shranjevanje obleke - cassapanca \per ve-stiti\ - Truhe zur Aufbewahrung der Kleidung: bä:gka je b'wa ciswa fä:jn namä:wana E Plet. -, SSKJ -, Thes. +, Mak. ~ (1991: 114) I o kufer barba -e ž ► bä:rba (Red bä:rbe, Rmn bä:rb, Tdv bä:rbe U(Ov)-sw) barva - colore - Farbe: ru:sa bä:rba ž-mm ■ al sa pa te:le dbis bä:rbe .. sa musrle ta 'psrb ta biswa pre:ste ^ pa po:le ta čsrna ^ pa po:le dbis u'ksp ^ pa je pri:šwa tu:de si:wa 'wsn U(Ov)-sw E -, Thes. -
barbati -am nedov. ► (del -l m mn bä:rbale Ž-mm, ž ed bä:Rwawa ž-es) barvati - colorare -färben: sma bä:rbale z are:xav^ bisj^ [...] .. mä: 'to je pri:šwa ru:sa bä:rba 'wsn ž-mm E -, Thes. -bata -e ž ► (Ted bä:ta) vata - ovatta - Watte: to:taw()de:jca sa djä:le bä:ta n6:tsr E Plet. -, SSKJ pog., Thes. -bek zatepsti bek -tepem dov. ► (del -l m ed be:k zate:pu, m mn be:k zate:ple, ž ed be:k zate:pwa) proč vreči - buttare via - wegwerfen: na bism, tu: jsx je be:k zate:pu ■ nči:sa be:k zate:ple E -, Thes. - o dejati bek, za-tepsti
beksljati -am nedov. ► b?:ksl'ate, be:ksl'at (led be:ksl'sm, 3ed ve:ksl'a Ž-es, del -l m ed be:ksl'u, ž ed be:ksl'swa) 1 menjati \dati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste\ - cambiare \mettere una cosa al posto di un'altra dello stesso tipo\ - wechseln \etw. durch etw. anderes derselben Art ersetzen\: bä:Rbe ve:ksl'a Ž-es 2 preoblačiti \oblačiti v drugo oblačilo\ - cambiare vestito - umziehen \die Kleidung wechseln\: ^ pa ni: bwo trisba be:ksl'at 'jsx 'wssčas E -, Thes. bekslati 1
bel -a -o ► bisu (m Imn bisws, ž iTed biswa U(Ov)-sw, ta biswa ž-es, Red bisle, Tmn bisle, ta bisle, s Ied bisws, biswu U(Ov)-sw) bel - bianco - weiß: bisu sre:šče ■ ta biswa plu:zna E +, Thes. + blačilec o oblačilec
blago -a m ► busgo (Red bwagä:, Ded bwo:go, Ted busgo, Oed busgam ž-mm) blago \tkani-
33
blek
na\ — stoffa \tessuto\ — Stoff \Gewebe|: dö:bsr busgo ■ busgo za madro:cne E Plet. blago SSKJ +, Thes. +, Dom. nem. nar. Sto:f (169), Tuach 'panno, panno di lana' (170) I o štof blek bleka m ► b'lak, b'läk ž-mm (Red ble:ka, Imn ble:če) zaplata - pezza, toppa - Flicken: ss b'läk dis g6:r ž-mm E -, Thes. +, Mak. + (1991: 136) blekič -a m ► ble:ksč ž-mm () manjšalnica od
BLEK — dim. di BLEK 'pezza, toppa' — Dem. zu BLEK
'Flicken': ja:, ku n ble:ksč, n ta:k cvi:kl ž-mm E -, Thes. -
bleščeti se -i se (3. os.) nedov. ► (del -l s ed
blsšče:ws) bleščati se — splendere, lucci-care — glitzern: je se x'ks blsšče:ws 'kaksr .. 'kaksr ti:ste facale:te E Plet. bleščati, bleščiti, SSKJ bleščati (se), Thes. - I o glic-rati (se)
bluznica -e ž ► blu:znca ž-es () bluzica — blusa, camicetta — Bluse E -, Thes. - I o pluznica bontšonar -ja m ► b6:ntš6:nar (Tmn b6:ntš6:nsrje) izvezen stenski prt — pan-nello da muro in tessuto (ricamato) — besticktes Tuch um die Wand zu schonen: [b6:ntšo:nar] sa dja:le na misr, na stisna .. to:le je ps swowe:n'sm našri:bano ■ ta sta:ra Če:ken'a je M'se t6: fa:jn zre:zswa ta:če ko:šče, M'se cus psrši:wswa ip pa po:le ta:če b6:ntš6:nsrje nare:dwa E -, Thes. -bovd -a m ► (Tmn bö:ude U(Ov)-sw, Tdv bö:uda U(Ov)-sw) guba — piega — Falte: sa nare:dle dwa: tri: bö:uda spö:da, ^ pa zgö:ra j b'ws po:le bal šro:ko U(Ov)-sw E -, Thes. - I o folten
brisnica -e ž ► (Imn bri:snce U(Ov)-sw) brisača - asciugamano - Handtuch: bri:snce sa tu:d me:le špi:ce spo:da U(Ov)-sw E -, Thes. - I o antha
brokat -a m ► bRoka:t, bRuka:t ž-es (Red bRoka:ta ž-es) šol. brokat - broccato - Brokat E Plet. -, SSKJ +, Thes. -buntrč -a m ► bu:ntsrč (imn bu:ntsrče, Rmn bu:ntsrču) bobek \krogličast vzorec belih bombažnih pletenih dokolenk za tradicionalno nošo| - (piccola) pallina, figura di calzettoni di cotone lavorati ai ferri, che fanno parte del costume tradizionale — Stoff-kügelchen \rundes Anhängsel der weißen baumwollenen Trachtenkniestrumpfen\ E -, Thes. -, Mak. čvopčs, popacs (1991: 18, 38), pucki (1988: 58, 71), SEL nogavice z bobki (366) burtah -a m ► bu:rtax, bu:rtsx U(Ov)-sw (Ted
bu:Rtax ž-es, Oed z bu:rtaxam, Tmn bu:rtaše) 1 predpasnik — grembiule — Schürze: na zna:m de:wate z bu:rtaxam ■ n ži:dast bu:rtax ■ le:drast bu:rtax U(Ov)-sw ■ Msa:čem gwa:nto [...] je 'biu bu:Rtax cus ip pa faca'lat ž-es ■ šusstar je 'mou bu:Rtax [...] n ti:šl'ar je 'mou bu:Rtax ž-es ■ 'dsr sa xru:šče š'le p'let al pa psrst dada:jat [...] al pa 'dsr sa jx kapa:le [...] sa d'ra po:le dja:l n s'tar bu:rtax akusle U(Ov)-sw 2 delovna halja - camice da lavoro
-	Arbeitskittel: mu:j si:n g're u šta:wa, ma: ti:st bu:Rtax z Raka:wame ž-es 3 šolska halja
-	divisa da scuola — Schuluniform: sa me:le [...] bu:rtaše čsrne ^ pa tu:kale g kra:glč bisu akusle E -, Thes. 1, Mak. 1 (1988, 1991), Dom. U burtax, nem. nar. Schirzn, Khlaidarschirzn (169)
C
cegan -a -o ► (m imn cisgane, ž ied cisgsna, s ied cisganu) nabran \drobno naguban\ — a pieghe, pieghettato \ arricciato\ — gefaltet fein gefaltetl: cisgsna či:kl'a ■ fisrg6:nče sa cisgane ■ nabra:nu bsr cisganu E -, Thes. -I o nabran, nagrban cegati -am nedov. cisgate ► (1ed cisgam) nabirati \ delati gube| - pieghettare \ arricciare\
-	gefalten \Falten machenl: ta: što:f, 'jes ga x'ksle cisgam ma:u, x'ksle ga pate:gn^ u'ksp E -, Thes. -
cir -a m ► cisr (Ted za cisr, za cisRs ž-es) okras
-	ornamento, decorazione — Schmuck: tu: je za cisr E -, Thes. +
cmiken -kna -o ► (s ied c'miknu ž-mm) premajhen - troppopiccolo - zu klein: po:le ka:l je b'wo ma:l c'miknu, s musru ma:uw()sn spssti:te ž-mm E -, Thes. cemajhen co prišivan co -a -o ► (m ied cus psrši:wan) prišit - cucito — angenäht: 'tot k6:šč je cus psrši:wan E -, Thes. - I o dol prišivan co prišivati co -am dov. ► (del -l ž ed cus psrši:wswa, m mn cus psrši:wale) prišiti
-	cucire (insieme) - annähen - nähen, schneidern: špi:clne sa cus psrši:wale E -, Thes. - I o dol prišivati
co prištepati co -am dov. ► (del -l ž ed cus psršte:pawa) sešiti s šivalnim strojem — cu-cire (insieme) a macchina, aggiuntare - mit der Nähmaschine nähen E -, Thes. - I o prištepati
co urezati co urežem dov. ► (del -l m mn
34
čevljič
cüaw()re:zale, cüa ure:zal Ž-mm) ureza-ti - tagliare - zuschneiden: ta paru sa cüaw()re:zale, po:le sa nahe:ftale, po:le s müaru parmiarte Ž-mm E -, Thes. - I o ure-zati
co zavezati co -vežem dov. ► cüa zave:zate (led cüa zave:ža^i, cüa zave:za^ (?), del -l m mn cüa zave:zale) zavezati \narediti vozel\
-	legare \annodare\ - zusammenbinden \zu einem Knoten schlingen\: sa cüa zave:zale E -, Thes. - I o zavezati
cokelšu -0 m ► (Tmn 'coklsüa U(Ov)-sw) čevelj z lesenim podplatom - scarpa con suole in legno - Schuh mit Holzsohle: pozi:me sa me:le 'tote 'coklsüa [...], ne co:kle, čiaul'e, spo:da j b'wa lese:no ^ pa zgo:ra sa me:le po:le le:dar U(Ov)-sw E -, Thes. coklač cokla -e ž ► co:kwa Ž-mm (Imn co:kle, co:kle Ž-mm, U(Ov)-sw, Rmn CO:kl Ž-es, Tmn co:kle, co:kle U(Ov)-sw, Omn s cüakle Ž-es) cokla
-	zoccolo - Holzschuh: na co:kwa je me pa:dwa ■ sa me:le 'ki co:kle, 'ni b'lo čiaul'u Ž-mm .. pa tü:de za 'jate u to:n, na 'ki u šta:wa .. za'to k co:kle sa sami: nare:dle ■ u šta:le biam, da sa nasi:le co:kle, ja:, u šta:le ■ ^ pa ti:sta je š'wa u ve:s tü:de s cüakle ■ je sü: s cüakle .. s ta stä:lnme cüakle ž-es ■ co:kle sa b'le po:le za pale:te, pa ti:ste nči:sma 'vač me:le, po: smo me:le 'ki škarpe:ce U(Ov)-sw ■ [co:kle sa b'le] z lasa: spo:da ^ pa 'wan [...] ste:sane, 'na .. ^ pa po:le sa me:le .. ma:u pe:te nare:dle .. ^ pa po:le sa me:le le:dar čias Ž-mm E +, Thes. +, Mak. + (1988: 89, 1991: 67, 93), Dom. U cokle, nem. nar. Zokhl (169)
colet o facolet
cota -e ž ► (Tmn co:te U(Ov)-sw) cunja - strac-cio - Stofflappen, Stofffetzen, Fetzen: sa me:le 'ki co:te .. magä:ri j b'wa kä:ka rju:xa, sta:ra stargana .. s ti:st^ sa po:le nare:dle plani:ce .. za že:ne U(Ov)-sw E Plet. +, SSKJ nar., Thes. + I o cunja 1, fecen 1 cozek -zka -o ► co:zak () preozek - troppo stretto - zu eng: co:zak kro:gn E -, Thes. -cunja -e ž ► (Oed s [...] cu:n'a, iTmn cu:n'e) 1 cunja - straccio - Stofflappen, Stofffetzen, Fetzen: mo:rš pa tü: pabri:sate s ti:sta ta stä:ra cu:n'a Ž-mm ■ cu:n'e ^ pa xä:qgarle 2 nav. mn. obujek - pezza da piedi - Fußlappe: mo:štwa sa me:le m sta:rax cä:jtax name:stu so:kne cu:n'e E Plet. 1, SSKJ 1 nar., Thes. 1 I 1 o cota, fecen 2 o fecen, šufecen cvikelj -na m ► cvi:kl ž-es, ž-mm () všitek - pin-
ce, ripresa - Abnäher: mä:s no:tar zaši:wan tä:k cvi:kl no:tre ž-mm ■ cvi:kl je to:, da diaš no:tar re:čma .. jä:, ku n ble:kač, n tä:k cvi:kl ž-mm E -, Thes. -cvirnast -a -o ► cviarnast (ž Imn cviarnaste) bombažen - di cotone - Baumwoll-: cviarnast psrtač ■ cviarnaste štu:^fe/so:kne E -, Thes. ~ I o od niti (nit), pavelnast cviteh -? m ► cvi:tax U(Ov)-sw () svitek {priprava za prenašanje bremen na glavi\ - coron-cina, copricapo a nido usato per portare le ceste sulla testa - Tragring \der ringförmige Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etw. tragen zu können \: cvi:tax ^ pa e:rbas U(Ov)-sw E -, Thes. -, Mak. + (1991: 15) I o cvitrah cvitrah -a m ► cvi:trax, cvi:trax () svitek priprava za prenašanje bremen na glavi\ - co-roncina, copricapo a nido usato per portare le ceste sulla testa - Tragring \der ringförmige Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etw. tragen zu können\ E -, Thes. - I o cviteh
Č
čabata -e ž ► (Tmn čabä:ta U(Ov)-sw, čaba:te ž-es) doma narejena copata - pantofola fat-ta in casa - hausgemachter Hausschuh: sa čaba:te ši:wale ž-es E -, Thes. -čafeder -dra m ► (ITmn čafe:dre, čafe:dre, Omn mad čafe:dre) obrabljen, ponošen čevelj - scarpa vecchia, usata - abgetragener Schuh: n de:n je M'se to:te čafe:dre uze:wa pa jax je be:k zate:pwa E -, Thes. -, Mak. Rmn čerflov (1991: 16) četnica o ketnica
čevelj -vlja m ► (Ted čiaul, ITmn čiaul'e, čiaul'e ž-mm, Red čiaul'u ž-mm, Omn par čiaul'ax) čevelj - scarpa - Schuh: ta liapše čiaul'e ž-mm ■ gro:b čiaul'e ž-mm ■ basö:če/ní:šče/ta ni:šče čiaul'e ■ špi:kaste čiaul'e ■ čiaul'e sma me:le [...] 'ki za u nadiau ž-es E Plet. črevel, SSKJ +, Thes. črevelj, Mak. črevelj (1991), Dom. U čjaul, nisče čaulje, čiulje z pantalni, nem. nar. Schuah (168) čevljar -ja m ► čaul^r () nadn. čevljar - calzo-laio - Schuster: o:ča ad mo:jga sta:rga o:čo je 'biu čaul'ä:r E Plet. črevljar, SSKJ +, Thes. črevljar I o šostar čevljič -a m ► čiaulč (Tmn čiaulče, Idv čiaulča) čeveljček - scarpetta - Schühchen: n
35
čiklja
'mikn čiaulč E Plet. črevelc, SSKJ čeveljc, Thes. -čiklja o kiklja čita o kita
čopič -a m ► čo:pač (ITmn čo:pče) čopek {povezan šop niti za okras\ - ciuffo, ciocca \mazzetto di fili per decorazione\ - Bündel \zusammengebundene Fäden als Schmuck\: par špi:clnax spo:da kaka 'bart sa b'le čo:pče E Plet. čopič SSKJ Thes. -, Mak. ~ (1991: 18), Dom. U čiufe, nem. nar. Tschopf (168)
črn -a -o ► čsrn (m Ied ta čsRne Ž-es, Tmn čsrne, ta čsrne, Oed ta čsrn^, ž Ted čsrna, čsrna Ž-es, ITmn čsrne, ta čsrne, s Ied čsrno) črn -nero - schwarz: čsrno ^ pa ru:so ■ sa me:le čsrne gwa:nte ■ ta čsRne bu:Rtax, ta biawa plu:zna Ž-es ■ ta čsrne [facale:te] sa me:le 'bai za pag'räb E +, Thes. + črnel -a -o ► (m Oed ta čarnial^i, Imn čarniale, Tmn čarniale, Rmn čarnialax, s Ied čarniawa) rdeč - rosso - rot: mo:ja stri:na j š'wa k adve:ntu 'wasčasw()ti:st^ facale:tam [...] ta čsrn^ pa ta čarnial^ E Plet. 2 črnel, črmnel (črnjel), SSKJ -, Thes. črnjel, Mak. črnieu (1991: 49)
D
daljnjava -e ž ► de:lnawa Ž-mm (Ted de:lnawa Ž-mm) dolžina - lunghezza - Länge: al xo:čaš n psrtač al pa 'kej nardi:te, 'marš de:lnawa zmiarte, 'kak je do:x Ž-mm E -, Thes. + dan dnu m ► de:n (Red dnu:, Ted za de:n) dan
-	giorno - Tag • za vsak dan vsakdanji
-	quotidiano - für den Alltag: [faca'lat] za sä:k de:n • za dan dneven \ki se nosi podnevi! - da giorno \che viene indossato durante il giorno\ - während des Tages zu tragen: sre:jšče j biau 'ki za de:n E +, Thes. +
debel -ela -o ► d'bou ž-mm (ž Ied dbe:wa, ta dbe:wa, Imn ta dbe:le, Tmn dbe:le, s Ied dbe:wa) debel - grosso - dick: ade:ja je b'wa mä:u 'bal dbe:wa E +, Thes. + dečla -e ž ► (ITmn de:čle) dekle - ragazza
-	Mädchen: ta le:dak de:čle sa pa me:le ro:žnasta ä:uba E +, Thes. +
dejati bek dem bek dov. ► (led diam be:k, del -l ž mn djä:le be:k) proč vreči - buttare via
-	wegwerfen: že:ne sa M'se djä:le be:k E -, Thes. - o bek zatepsti, zatepsti
dejati gor dem gor dov. ► (led diam go:r, del
-l m mn djä:le go:r, ž ed djä: go:r) nadeti si - vestirsi - anziehen: diam go:r na dru:ga [či:kl'a] ■ 'jes gkle: ni:s^ djä: go:r bu:rtax ■ dar sa se žani:le, sa djä:le go:r to:te rakavi:ce E -, Thes. +
dekelč -a m ► de:klč (Imn de:klče, de:klče, Tmn de:klče) prtiček - centrino - Tischtuch: sa me:le na miaro tu:de de:klče U(Ov)-sw ■ n 'xekl'an de:klč Ž-es ■ de:klč za na wa:mpa U(Ov)-sw E -, Thes. - I o salveta
delan -a -o ► (m Imn diawane, ž Ied diawana, diawana, Imn de:wane) (z ročnim delom) okrašen - decorato (a mano) - (in Handarbeit) verziert: diawane maše:tne ■ to:tla rju:xa, to:ta je diawana ■ to:te kno:fe sa mä:u 'bal diawane, ni:sa nawä:dne E Plet. ~ (delati), SSKJ ~ (delati), Thes. -
dendelj -na m ► diandl (Red diandlna, Dmn diandlnam ž-es, Tmn diandlne) dirndl, kupljeno žensko oblačilo, izdelano po vzoru vzhodnoalpske nemške noše - abito da donna, confezionato secondo il modello del costume tradizionale alpino (delle parti occi-dentali della Germania) - Dirndl, gekauftes Kleid nach den Muster der deutschen Tracht in der Ostalpen: za že:gn mä:ja sk'ra Mse: diandlne ■ diandl je .. spo:da je plu:znca, po:le je zwsrxa miadar ^ pa či:kl'a ^ pa bu:rtax E Plet. -, SSKJ dirndl, The°s. -, Mak. 'kmečka obleka' (1991: 34, 45), SEL dirndl (90) [ Tako oblačilo ženske nosijo ob istih priložnostih kot bolj tradicionalno nošo. Navadno so jih kupovali v avstrijskem Beljaku. / Questo tipo di abito veniva indossato dalle donne per le stesse occasioni come il costume tradizionale del luogo. Normalmente veniva comprato a Villach (Beljak). / Dirndl werden aus gleichen Anlässen wie die traditionelle Tracht getragen. Normalerweise werden sie in Villach in Österreich gekauft. I o dendeljkostim
dendeljkostim -a m ► diandlkusti:m ž-es (Ted diandlkusti:m ž-es) dirndl, kupljeno žensko oblačilo, izdelano po vzoru vzhodnoalpske nemške noše - abito da donna, confezionato secondo il modello del costume tradizionale alpino (delle parti occidentali della Germania) - Dirndl, gekauftes Kleid nach den Muster der deutschen Tracht in der Ostalpen: bu:Rtax za diandlkusti:m ž-es E -, Thes. -I o dendelj
dol pasti dol padem dov. ► (3ed 'dou pa:de, del -l s ed 'dou pa:dwa) s prisl. dol. pasti \biti tak, da se lepo prilega\ - cadere bene, calzare
36
fazon
bene - fallen \schön anliegend\: je fä:jn 'dou pa:dw9 H -, Thes. ~ I o dolta pasti dol prišivan dol -a -o ► (s Ied 'dou psrši:wano)
prišit - cucito - angenäht H -, Thes. -dol prišivati dol -am dov. ► 'dou psrši:wate (del -l m mn 'dou p9rši:wale) prišiti - cucire (insieme) - annähen: spo:da .. [sa] či:kl'a naxe:ftale ^ pa po:le sa 'dou p9rši:wale H -, Thes. -
dol prištepan dol -a -o ► (s Ied 'dou paršte:pano) prišit s šivalnim strojem - cucito a macchina, aggiuntato - mit der Nähmaschine angenäht H -, Thes. -dol stati dol stojim nedov. ► (del -l s ed 'dou sta:ws) prilegati se - cadere bene, calzare bene - anliegen: je fä:jn 'dou sta:ws [...] ni: x'ka 'wan štsrle:w9 H -, Thes. -dolg -a -o ► do:x, do:ux Ž-es, Ž-mm (m Ied do:j, Imn do:je U(Ov)-sw, ž Ied do:ga, ITmn do:uje Ž-mm, ta do:uje, ta do:je, s Ied do:ugo) dolg - lungo - lang: do:ga či:kl'a Ž-es ■ gwä:ntac je 'biu mä:u 'bai do:x, da je pakri:u tu:de sra:jcle ■ ta do:uje pelari:ne ■ do:je gä:te U(Ov)-sw H +, Thes. + dolta pasti dolta padem dov. ► (del -l s ed 'douta pa:dws) s prisl. dol. pasti \biti tak, da se lepo prilega\ - cadere bene, calzare bene - fallen \schön anliegend\ H - I o dol pasti dolta spustiti dolta -im dov. ► 'douta spssti:te (del -l m mn 'douta spu:stle Ž-es, ž ed 'douta spu:stwa) podaljšati \narediti kaj (bolj) dol-go\ - allungare \fare piu lungo\ - verlängern \etw. lang/länger machen\: sa 'douta spu:stle, da je b'lo 'bal do:ugo Ž-es H -, Thes. - I o dolta šlogati dolta šlogati dolta -am dov. in nedov. ► (del -l ž ed 'douta šlo:gawa)podaljšati \narediti kaj (bolj) dolgo\ - allungare fare piu lungo\ - verlängern \etw. lang/länger machen\: ma:ma je me je 'douta šlo:gawa [...] za'to k je b'wa kra:tko H -, Thes. - I o dolta spustiti domač -a -o ► (m Ied ta damäxe, ž Ied ta dama:ča Ž-es, ITmn ta damäxe, s Ied dama:ču) ki je domače izdelave - fatto in casa - hausgemacht: ta damäxe što:f ■ ta dama:ča 'nat Ž-es ■ ta damäxe rju:še H Plet. SSKJ +, Thes. + I o kupljen dopelt -0 -0 ► do:plt () dvojen - doppio - doppelt: do:plt ši9rn'9wa Ž-mm H -, Thes. topelt I o dopeltov, topelt dopeltov -a -o ► (ž Tmn do:pltowe Ov-tw) dvojen - doppio - doppelt: do:pltowe či:kl'e Ov-tw H -, Thes. - I o dopelt, topelt
drukar -ja m ► dRúikaR ž-es (ITmn drúikarje, drúikarje) pritiskač - bottone a pressio-ne, bottone automatico - Druckknopf E -, Thes. -
držati -im nedov. ► (del -l m ed dsržu) • držati vodo biti nepremočljiv - essere impermeable - wasserdicht sein: tiist [pwá;š^č] je póile dairžu tuide wóida, nii š'wa skuas Ž-mm E +, Thes. + durhsihtik -0 -0 ► duarx'sixtik () prozoren - trasparente, diafano - durchsichtig E -, Thes. -
E
ering -a m ► eirigg () poročni prstan - fede, anello di matrimonio - Ehering E -, Thes. +
F
facolet -éta m ► faca'lat, U ca'lat in ca'lat U(Ov)-sw (Med facalíato, Oed facaléitam, ITmn facaléite, facalíate, Rmn facaliat ž-es) ruta - fazzoletto da capo - Kopftuch: s'tar/ t6ipu/p'wou/ruis/žiidast/6inast faca'lat ■ partan ca'lat U(Ov)-sw ■ ta čsrne/ta óinaste/ ta nawáidne^iidaste facaléite ■ faca'lat za sveit guad/za sáik dein/za nadiau/za adveint ■ faca'lat za r0ižme, žiiide E -, Thes. -, Dom. sln. nar. gida [žida?], calat (164), clet, facnetal (170), nem. nar. Tiachl, Kho:pftiachl (164), Tiachl, Ko:pftuach (170) I V prvi polovici 20. stoletja je k ženski pražnji obleki domačink spadala pod brado zavezana ruta. / Nella prima metá del Novecento il fazzoletto an-nodato sotto il mento faceva parte dell'abito da festa femminile indossato da donne del luogo. / In der ersten Hälfte des 20. Jahrhunderts gehörte zur Festkleidung der Einheimischen auch das unter dem Kinn gebundene Kopftuch.
facoletič -a m ► facaliatač, facaleitač () okrasni robček - fazzoletto da tasca elegante
-	Einstecktuch: u žoikčo sa méile facaliatač E -, Thes. -
fajn -0 -0 ► fáijn (m Ied ta fáijn, Ied ta fáijn) boljši, izbran - migliore, speciale, elegante
-	besser, ausgewählt: za u cíarku sa méile 'wasčas ta fáijn g'want ■ ta fáijn čiaul'e ■ fáijn štoif Ž-es E -, Thes. +
fazon -a m ► fazoin Ž-mm () fazona \ovratniški
37
fecen
del moškega oblačila\ - colletto \dell'abito maschile\ -Kragenteil bei einer Männerkleidung: 'wan adriazan faz6:n Ž-mm E Plet. -, SSKJ fazöna, Thes. ~ I o frson fecen -cna m ► fe:cn (Oed s fe:cnam, ITmn fe:cne) 1 cunja - straccio - Fetzen: kwadrä:taste [fe:cne] 2 obujek - pezza da piedi - Fußlappe E -, Thes. -, Mak. 2 Tmn fecne (1991: 35, 40) I o cunja, 1 o cota, 2 o šufecen feder -dra m ► (Imn fe:dre) pero \pri pticah\ -penna \degli uccelli\ - Feder \Gefieder der Vögel\: fe:dre ad ku:r [...], p'rou ta 'maxče, sa djä:le n6:tar E -, Thes. +, Dom. nem. nar. Fe: da (161) I o muna fidranje -a m ► fi:dran'e U(Ov)-sw, fi:dran'e, fi:dRan'e Ž-es (Oed s fi:dran'am) koruzno ličkanje - paglia di granoturco - Maisstroh: madro:cne s fi:dran'am ■ fi:dran'e [...], ti:zga sa pö:le 'pač dvia tri: ba:rte na le:ta djä:le na s6:nce ^ pa pašpri:cali z wadö: .. ^ pa da j se pašu:šwa ^ pa 'po saw()barm:le, ^ pa da je 'biu su:x, 'po sa djä:l s'pet u swä:mnca 'notar U(Ov)-sw E -, Thes. -firgonk -a m ► fiarg6:gk, fiaRg6:gk ž-es (ITmn fiarg6:nče, fiarga:nče U(Ov)-sw, Dmn fiarg6:nč^i) zavesa - tenda, tendina
-	Vorhang šti:kan [fiarg6:gk] E -, Thes. firhank
firtelj -na m ► (Tmn fiartlne) četrt, četrtina
-	quarto - Viertel: tri: fiartlne E -, Thes. + firtkati -am dov. ► (del -l m mn
fiartkawa) končati - rifinire, confeziona-re - anfertigen: tu:ka sa zače:le ^ pa ni:sa fiartkale .. sa ki to:le nare:dle ^ pa tu:kale je še za nardi:te ■ 'no, ^ pa po:le s muaru šew()na 'bart parmiarte ^ pa po:le da je fiartkawa [šwi:l'a], pa sa M_'se paši:wale ^ pa nare:dle Ž-mm E -, Thes. -fišpaler -ja m ► (Tmn ^pä:larje) ribja kost \opornica\ - stecche di balena - Fischgrät \ Versteifung\ E -, Thes. - I o fišpaner, fišponpantelj, špica1 2 fišpaner -ja m ► (Imn ^pämsrje ž-mm, Tmn ^pä:nsrje) ribja kost \opornica\ - stecche di balena - Fischgrät \Versteifung\: ^pärnsrje to: sa to:te ani:, to:te, kor mä:ja u miadrax n6:tre ž-mm E -, Thes. - I o fišpaler, fišponpantelj, špica1 2 fišponpantelj -na m ► (Tmn fkšpompantlne) enkr. ribja kost \opornica\ - stecche di balena - Fischgrät \Versteifung\: zno:tra sa ble: parši:wane fi:špompa:ntlne E -, Thes. - I o fišpaler, fišpaner, špica1 2
flašter -tra m ► fwa:štar (Red fwa:štra) kos (česa) - pezzo - Stück: n što:fast fwa:štar E -, Thes. - I o kraj foliš -0 -0 ► (m Ied ta f0:laš) lažen, ponarejen
-	falso, falsato - falsch, verfälscht E -, Thes. -
tolstih -a m ► f6:lšti:x () ploščati vbod -punto piatto - Plattstich, Flachstich E -, Thes. -folten -tna m ► fo:ltn (Oed fo:ltnam, ITmn fo:ltne, Rmn fo:ltnu, Omn (i)z f6:ltne) guba -piega - Falte: [či:kl'a] 'ki z nam fo:ltnam ■ či:kl'a na fo:ltne E -, Thes. + I o bovd foltenč -a m ► f6:ltnč (Imn f6:ltnče, Rmn f6:ltnču) gubica - dim. di folten 'piega' - Fält-chen: jä:kna .. to:ta ja fä:jn diawana, 'eko, tu:kale sa f6:ltnče E -, Thes. - I o foltič foltenšos -a m ► f6:ltnšo:s () nabrano krilo
-	gonna a pieghe - Faltenrock: f6:ltnšo:s je na či:kl'a, ka mä: po:kno fo:ltnu E -, Thes. -
foltič -a m ► fo:ltsč (?) () gubica - dim. di folten 'piega' - Fältchen: mi:kn fo:ltsč E -, Thes. - I o foltenč foter -tra m ► fuatar (Red fuatra, Ted fuatar) podloga - fodera - Kleiderfutter: mä: fuatar spo:da E -, Thes. + o podlaka, unterca, un-terfoter
fotran -a -o ► fustran (ž Ied fuatrana, fuatrana, s Ied fuatrano) podložen - foderato - gefüttert: fuatran [lä:jbsč] ■ jä:kna tu:de je fuatrana E -, Thes. - I o podfotran fronza -e ž ► Ov, U (Imn fro:nze, fro:nze U(Ov)-sw) resa - frangia - Franse E -, Thes. +, Mak. (1991) o fronzen fronzen -zna m ► Ž fro:nzn (Imn fro:nzne, fRo:nzne ž-es, Omn s fr6:nzne) resa -frangia
-	Franse: faca'lat s fr6:nzne E -, Thes. - I o fronza
frson -a m ► faRs6:n Ž-es () fazona \ovratniški del moškega oblačila\ - colletto \dell'abito maschile\ -Kragenteil bei einer Männerkleidung E -, Thes. - I o fazon frtrogati -am nedov. ► fartrö:gate (led fartro:gam) prenašati - sopportare - vertragen (können): pe'ro bu:rtax .. bu:rtax na m6:r^ 'jes fartrö:gate, na viam, zak6:j E -, Thes. -
G
gače gač ž mn. ► Ž, Ov gäxe (Tmn gä:če) moške spodnje hlače - mutande da uomo - Herren-
38
haftelj
unterhose: mo:štva sa me:le ga:če ■ ö:naste ga:če ■ dö:je bisle ga:če ■ ta 'wsxče ga:če E Plet. + (gača), SSKJ -, Thes. -, Dom. sln. nar. hvaša, nem. nar. Untaho:sn, Gateho:sn (171) I o gate
gate gat ž mn. ► U gä:te (Tmi gä:te) moške spodnje hlače - mutande da uomo - Herrenunterhose: dö:je gä:te U(Ov)-sw E Plet. +, SSKJ nižje pog., Thes. -, Dom. U gäte, sln. nar. hvaša, nem. nar. Untaho:sn, Gateho:sn (171) I o gače
glicrati in glicrati se -am (se) nedov. ► (3ed (se) gli:cra, del -l s ed gli:craws) bleščati se - splendere, luccicare - glitzern: to:te [faca'lat] ma:u gli:cra E -, Thes. - o bleščeti se
glih -0 -0 ► (m led ta gli:x) enak - uguale
-	gleich: 'to je nagsrban ta gli:x što:f E Plet. +, SSKJ -, Thes. +
glot -a m ► glo:t Ž-mm () klot - tela per foderare
-	Kloth E -, Thes. -
god -a m ► gusd (Tmn gusde Ž-es) • sveti god s'vet gusd večji cerkveni praznik \žegnanje, božič, sveto rešnje telo, sv. Jožef - giorno festivo, festa liturgica \sagra, Natale, Corpus Domini, San Giuseppe\ - größerer kirchlicher Feiertag \Kirchtag, Weihnachten, Fronleichnam, St. Josef: bisnaxte je tu:de s'vet gusd ■ [g'want] za ta bli:če s'vet gusde Ž-es E Plet. +, SSKJ Thes. pl 'Feiertag', Mak. + (1991: 36, 115, 121) gojzar -ja m ► (iTmn go:jzsrje, 'hojzsRje Ž-es) gojzar - scarpone da montagna - Bergschuh: go:jzsrje sa nasi:le, k sa š'li ši: fo:rat ■ za u nadisu sa ble nö:ve 'hojzsRje Ž-es E Plet. -, SSKJ +, Thes. gojsarar goren -rna m ► go:rn (Ted go:rn U(Ov)-sw) sukanec za vezenje - filato cucirino - Garn zum Sticken: sa me:le go:rn za šti:kate U(Ov)-sw E -, Thes. gorn, Dom. nem. nar. Go:rn 'filo' (161) I o nit gorenji -a -o ► ta gari:n's () zgornji - sopr(a)-, superiore - ober-: ta gari:n's ko:s ad disndlna E Plet. +, SSKJ zastar., Thes. + gorta šlogati gorta -am nedov. ► go:rta šlo:gate (3ed go:rta šlo:ga) skrajšati \narediti kaj (bolj) kratko\ - accorciare fare piu corto\
-	kürzen \etw. kürzer machen\ E -, Thes. -grif grifa m ► g'rsf (Ted g'rsf) ročaj - manico,
maniglia - Griff: umare:wa j me:wa g'rsf E Plet. -, SSKJ -, Thes. + grob -0 -0 ► gro:b (m Imn gro:b, ž led ta gRo:b Ž-es) grob \ki ni dokončno izdelan, obde-
lan\ - ruvido \non ben rifinito, confeziona-to\ - grob \ungenau hergestellt, bearbeitet\: [čisul'e] sa mä:u bsl gro:b ■ ta gRo:b 'nst Ž-es e"+, Thes. + grolica -e ž ► (Omn s [...] gro:lce Ž-mm) koral-da, kroglica \del nakita\ - perlina - Halskettenperle: [po:rte] magä:r sa ble: [...] s täxsme gro:lci naprä:ul'ane al pa t'ku .. ^ pa ti:stu sa po:le 'gor naši:wale Ž-mm E Plet. +, SSKJ -, Thes. + I o koralda guma -e ž ► gu:ma Ž-es (Ted gu:ma Ž-es, Ž-mm) 1 guma - gomma - Gummi 2 elastika - elastico - Gummiband: u pä:so sa djä:l gu:ma no:tsR Ž-es E Plet. 1 gümi, SSKJ 1, Thes. - I o gumi, lastriš gumi -ja m ► Ž gu:mi (Red gu:mija, Ted gu:mi) elastika - elastico - Gummiband: gu:mi sa dä:le akusle E Plet. ~, SSKJ ~, Thes. ~ I o guma 2, lastriš gumljast -a -o ► (m Tmn gu:ml'aste) gumijast - di gomma - aus Gummi: sa djä:le gu:ml'aste pa:ntlne E Plet. gumast, SSKJ gumast, Thes. - I o gumnast gumnast -a -o ► gu:mnast Ž-mm () gumijast -di gomma - aus Gummi: gu:mnast pa:ntl Ž-mm E Plet. gumast, SSKJ gumast, Thes. - I o gumljast
gvant gvanta m ► g'want, g'want (Ded gwa:nto, Ted g'want, Med na gwa:nto, Oed pad gwa:ntsm, ITmn gwa:nte, Rmn gwä:ntu) obleka - abito, vestito - Bekleidung: tu:kale sa gwa:nte ■ g'want ad mö:je stä:re ma:tsre ■ pad gwa:ntsm je me:a to:ta spusdn'a či:kl'a ■ to:t g'want sa de:wsle p'rouw()^ä:bncax ■ ö:nast g'want ■ o:xcitne g'want Ž-es ■ ta fä:jn g'want za nadisu ■ g'want za Msä:k de:n • cel gvant enodelna obleka - vestito di un solo pezzo - einteilige Kleidung: cisu g'want Ž-es e Plet. -, SSKJ nižje pog., Thes. +, Mak. + (1991), Dom. U guant, nem. nar. Gwo:nt, manjš. Gwantl (162) I o klad, obleka gvantec -tca m ► gwä:ntsc (Red gwä:ntca, Ted gwä:ntsc Ž-es, Imn gwä:ntce) manjšalnica od GVANT - dim. di gvant 'abito, vestito' - Dem. zu gvant 'Bekleidung': ma:ma za blika nusč je me 'wssčss ku:pwa .. n gwä:ntsc ^ pa nö:be čisul'e ■ gwä:ntsc je 'biu mä:u 'bsl do:x, da je pakri:u tu:de sra:jcle E -, Thes. + I o kladič
H
haftelj -na m ► xa:ftl (Imn xa:ftlne) zapenec
39
hafteljč
-	chiusura a gancetto - Haftel (beim Kleid) H -, Thes. haftel
haftcljč -a m ► (Tmi xa:ftlče) manjšalnica
od haftelj — dim. di haftelj 'chiusura a gancetto'
-	Dem. zu haftelj 'Haftel' H —, Thes. — hakcljč -a m ► xa:klč (iTmi xa:klče) kaveljček
-piccolo gancio - kleiner Haken: xa:klče p pa dru:ksrje H —, Thes. +, Mak. Tmi akslče (1991: 40)
haigrli -lna m ► xä:qgsrle (Icd s xä:qgsrnam, Imi xä:qgsrlne, xä:qgsrne, xä:qgsrn) kuhinjska krpa - strofinaccio da cucina
-	Geschirrtuch: xä:qgsrle j 'biu ta su:še ■ s xä:qgsrnam sma pabri:sale H —, Thes. — I o kširfecen
havba -e ž ► xä:uba ž-es (Tmi xä:ube) 1 glavi tesno prilegajoča se kapa - cuffia \coprica-po aderente al capo\ - Haube \Kappe/Kopf-bedeckung, die eng am Kopf anliegt\ 2 avba \pokrivalo ljudske noše\ - cuffia \coprica-po del costume tradizionale\ - Haube \zur Tracht passende Kopfbedeckung\: čsRna xä:uba ž-es H Plet. —, SSKJ nar., Thes. 2, Dom. nem. nar. Haubn (162) I o avba, 2 o kapa
havbica -e ž ► xä:ubca ž-es () 1 kapica - cuf-fietta - kleine Kappe: ksRstna xä:ubca ž-es 2 manjšalnica od havba 2 - dim. di havba 2 'cuffia' — Dem. zu havba 2 'Haube' H —, Thes. — I
0	avbica
hekljai -a -o ► xe:kl'an, 'xekl'sn ž-es (ž Imi xe:kl'ane, s Icd xe:kl'ano) kvačkan - lavo-rato all'uncinetto — gehäkelt: cisu xe:kl'an
1	pa ad ni:te nare:d H —, Thes. — hckljati -am nedov. ► xe:kl'ate (icd xe:kl'sm
U(Ov)-sw, 3mi xe:kl'aja, dcl -l m cd xe:kl'u U(Ov)-sw, m mi xe:kl'sle, xe:kl'ale U(Ov)-sw, ž cd xe:kl'swa, mi 'xekl'ale ž-es) kvačkati
-	lavorare all'uncinetto — häkeln: to:le sa xe:kl'sle do:ma H —, Thes. —
hcltcr1 -? m ► xe:ltsr () obešalnik — attacca-panni — Kleiderbügel: dism go:r na xe:ltsr g'want p po:le gaw()bisspi u ko:stn H —, Thes. — I o klajderhelter hcltcr2 -? m ► xe:ltsr () nedrček — reggiseno
-	Büstenhalter H —, Thes. —, Dom. nem. nar. Pu:snho:lta (160) I o unterlajbelj
hciikar -ja m ► xe:qkaR ž-es () zankica za obešanje - gancio per appendere (gancio appendiabiti) - Aufhänger an der Kleidung H —, Thes. —, Mak. 'ogrinjalka' (1991: 91) hii -0 -0 povdk. ► (xi:n U(Ov)-sw) uničen, poškodovan od rabe — rovinato dall'uso
—	ausgeleiert: ta stä:re [čisul'e] po:le, ku sa b'le že magä:r xi:n .. psrst prisde žis 'wsn gle:du U(Ov)-sw H —, Thes. +
hlačc hlač ž mn. ► xwa:če (Rmi xwä:č Ov-tw, Tmi xwa:če Ž-es) hlače — pantaloni — Hose: sa xwa:če spRsbliskle Ž-es ■ čsrne xwa:če U(Ov)-sw ■ do:uje xwa:če Ž-mm ■ Ra:saste xwa:če Ž-es • spodnje hlače 1 dolge spodnje hlače — mutandoni, mutande lunghe — lange Unterhose 2 hlačke - mutande da donna — Damenunterhose: [že:jnske] spusdn'e xwa:če H +, Thes. +, Mak. + (1991), Dom. U huače, nem. nar. Ho:sn, spodnje hlače 1 Un-taho:sn (163)
hlačiica -e ž ► xwäxnca Ž-mm (imi xwä^nce Ž-es) hlačnica — calzone \ognuna delle due parti dei calzoni che ricoprono le gambe\
—	Hosenröhre: js pa b'wa 'ki na xwäxnca bek ž-mm h +, Thes. +
I
irhast -a -o ► (Imi jisrxaste ž-mm) irhast \iz irhovine\, [ž-mm platnen?] — di (pelle di) ca-moscio, [ž-mm di lino?] — rauchledern, [Ž-mm linnen?]: ti:ste [xwa:če] s psrta sa me:le prisd, ti:ste sa b'le pa jisrxaste ž-mm H Plet. 'rauchledern', SSKJ +, Thes. 'rauchledern', Mak. ž Imi jirhaste (1991: 59) I o prten?
J
jakiia -e ž ► jä:kna (Tcd na jä:kna, Mcd psr jä:kne, Imi jä:kne) jakna \žensko vrhnje oblačilo\ - giacca \capo dell'abbigliamento femminile\ — Damen-Jacke: 'ki jä:kna mä:m ■ jä:kna p pa či:kl'a ■ fustrana jä:kna H Plet. —, SSKJ +, Thes. +, Dom. nem. nar. Jakhn 'giacca' (163) I o janka 1, jopa 2 jakiiica -e ž ► jä:knca () manjšalnica od jakna
-	dim. di jakna 'giacca' — Dem. zu jakna 'Damen-Jacke': či:kl'a p pa jä:knca [...], 'to je tu: gwä:ntsc H —, Thes. —
jama -e ž ► ja:ma (Tcd ja:ma) luknja - buco
-	Loch: na vism, zako:j ma [de:klč] ja:ma m srisde H Plet. +, SSKJ Thes." +, Mak. 'sušilnica za lan', 'odprtina za glavo' (1991: 7, 103)
jamica -e ž ► ja:mca () luknjica - buchino
-	kleines Loch H Plet. +, SSKJ ~, Thes. +, Mak. Tmi jamice (1991: 17)
40
klad
janka -e ž ► Ov jä:gka, U ja:gka U(Ov)-sw () 1 Ov jakna \žensko vrhnje oblačilo\ - giacca \capo dell'abbigliamento femminile\ - Damen-Jacke 2 U suknjič - giacca, giacchetta - Sakko: čsrna ja:gka, čsrne xwa:če, bisu sre:jšče U(Ov)-sw E Plet. SSKJ 2 zastar., Thes. 2, Mak. ~ (večinoma 'krilo ali cela ženska obleka', 1991), Dom. U janka 'giacca' (163) I o jakna, jopa 2 jerbas -a m ► jarbas, jarbss (Ted jarbas) jer-bas - cesta - runder, aus Ruten geflochtener Korb, der auf dem Kopf getragen wird: u svo:ta .. prad b'lika načjo:, sa me:le že:ne jarbas na gwa:be E +, Thes. -jopa -e ž ► jo:pa U(Ov)-sw (Ted jo:pa, Med psr jo:pe, Tmn jo:pe U(Ov)-sw) 1 Ž suknjič - giacca, giacchetta - Sakko: mo:štwa mä:ja pa jo:pa [...], na jä:kna 2 Ov jakna \žensko vrhnje oblačilo\ - giacca \capo dell'abbigliamento femminile\ - Damen-Jacke 3 jopica - giacchetta a maglia - Strickjacke: štri:kale sa [...] jo:pe U(Ov)-sw E Plet. 3, SSKJ Thes. 1, Mak. ~ ('šlabanka'?) (1991: 88), Dom. U jopa 'con significato di maglia; giacca semplice di loden' (163, 167) I 1, 2 o janka, jopič, 3 o jopica jopica -e ž ► jo:pca (Tmn jo:pce) jopica -giacchetta a maglia - Strickjacke: jo:pce sa štri:kale E +, Thes. ~ I o jopa 3 jopič -a m ► jo:p9č Ž-Es () suknjič - giacca, giacchetta - Sakko: čsRn jo:p9č ž-es E +, Thes. + I o janka 2, jopa 1
K
kalošna -e ž ► (Imn kalo:šne, kalo:šn'e) 1 (visok) delovni čevelj - scarpa da lavoro (alta) - (hoher) Arbeitsschuh: kalo:šne sa ta:če bli:če ^ pa bssöxe čisul'e 2 galoša - caloscia - Galosche 3 obrabljen, ponošen čevelj - scarpa vecchia, usata - abgetragener Schuh: psr 'nas sa pa re:kle kalo:šne .. ti:ste čisul'e, kor sa b'le sk'ra za be:k zate:pste E -, Thes. 3 kaloš I 3 o čafeder kamašna -e ž ► (Tmn kama:šne U(Ov)-sw) gamaša - ghetta - Gamasche: kama:šne sa djä:le čisz gorjzsrje ■ sa š'li snisg šä:ufl'^t al pa u pwani:na .. pa darbe pa .. pa se:nu s:ä:name al pa z woiwsm .. sa nu:cale kama:šne U(Ov)-sw E Plet. +, SSKJ -, Thes. -, Dom. U kamašne, nem. nar. Kha-maschn (161)
kapa -e ž ► (Tmn ka:pe) 1 kapa - berretto, cuffia - Kappe 2 pokrivalo ljudske noše -copricapo del costume tradizionale - zur Tracht passende Kopfbedeckung E +, Thes. +, Dom. U kapa, nem. nar. Kophn 'cap-puccio' (163), Mizn o Kapl (166) 'berretto'
1	o avba, havba
kapucen -cna m ► kapu:cn ž-mm () kapuca
-	cappuccio - Kapuze E -, Thes. kapucna, Dom. U kapucan, nem. nar. Khapuzn 'cappuccio, copricapo femminile' (162)
kasteljč -a m ► kä:st^ U(Ov)-sw (Imn ka:stlče U(Ov)-sw) stebriček \prvina pri kvačkanju\
-	punto alto - Kästchen \Element beim Ha-cken\ E -, Thes. -
ketnica -e ž ► če:tnca, čistnca (Ted če:tnca, Oed š čistnca) 1 verižica \manjšalnica od ketna|
-	catenina \dim. di ketna 'catena'\ - Kettchen \Dem. zu ketna 'Kette'\: u:ra š čistnca
2	verižica \okrasni predmet za okrog vratu\
-	catenina \sottile catena che si porta come ornamento al collo\ - Halskette: kcctsrca je musrwa Vssčss ne:ke da:te .. prisd je da:wa zwa:ta če:tnca, psr karsto E Plet. 1 kqtinica, SSKJ -, Dom. nem. nar. Khetn (164)
kiklja -e ž ► či:kl'a (Med u čikl'e: Ž-es, ITmn či:kl'e) 1 krilo - gonna - Rock: sa nu:cale či:kl'e ■ o:nasta štRarjfssta či:kl'a Ž-es ■ či:kl'e ta šrusče ■ do:ga či:kl'a Ž-es ■ nabra:na či:kl'a Ž-mm ■ či:kl'a na fo:ltne • ta spodnja kiklja spodnje krilo - sottoveste
-	Unterrock: na ži:dasta ta spusdn'a či:kl'a 2 otroška srajčica - camicia da bambino
-	Kinderhemdchen E Plet. kikla 'Weiberrock', SSKJ 1 kikla, Mak. + (1991), Dom. U čiklja, nem. nar. Rokh (167), Khitl 'casacca, gonnella' (164) I o 1 • unterkikelj
kikljica -e ž ► či:klca Ž-es, Ž-mm (Imn či:klce Ž-mm) krilce, manjšalnica od kiklja - gon-nellina, dim. di kiklja 'gonna' - Dem. zu kiklja 'Rock': či:klca iz fo:ltne Ž-mm E Plet. -, SSKJ kiklica, Mak. 'otroško scela krojeno oblačilo' (1991: 103), rateška kiklca 'krilo z modrcem iz vzorčastega bombažnega blaga' (1988: 60, 93) kita -e ž ► či:ta (Tmn či:te) kita \lasje\ - trec-cia \capelli\ - Zopf \Haare\: sa nare:dle či:te
E +
klad -a m ► kla:d, klä:d U(Ov)-sw () obleka - abito, vestito - Kleidung: kla:d ^ pa bu:rtsx U(Ov)-sw ■ n klä:d je 'biu za nade:l'a, ^ pa po:le za ciswa nade:l'a je 'biu an drurjs U(Ov)-sw E -, Dom. nem. nar. Khla:dl 'in
41
kladič
dialetto tedesco capo femminile' (164) I o gvant, obleka kladič -a m ► kla:dsč (Red kla:dča, iTmn kla:dče) 1 oblekica - dim. di klad 'abito, vesti-to' - Dem. zu klad 'Bekleidung': palistn kla:dsč Ž-mm 2 enodelno otroško oblačilo - abito da bambino, vestitino - Kinderkleidung H - I
0	gvantec
klajderhelter -ja m ► klä:jdsrxe:ltsr () obešalnik - attaccapanni - Kleiderbügel H - I o helter1 klapniti -em dov. ► (3ed klä:pne, 3mn klä:pneja) klopniti \slišno udariti ob tla\ - battere per terra facendo rumore - klappern: čisul'e klä:pneja H -klobučič -a m ► kwO:bčsč, kwobu:čsč ž-es () klobuček - cappellino - Hütchen: jes z dase:tme liste sp žis me:wa mo:j kwobu:čsč ž-es ■ bisu kwO:bčsč H -klobuk -a m ► kwo:bsk (Ted kwo:bsk ž-es, ITmn kwabu:če) klobuk - cappello - Hut: mä:ma je pa Rä:da kwö:bsk nasi:wa ž-es ■ stä:re kwabu:če H +, Mak. kvobsk (1991: 68, 96), Dom. U kuobak, nem. nar. Huat (163) klopotati -am nedov. ► (3mn klsptä:ja) klopo-tati \slišno udarjati ob tla\ - battere per terra facendo rumore - klappern: čisul'e, dsr diswaja ramu:š, klsptä:ja H + kneštrimf -? m ► knisšt'ri^f () dokolenka
-	calzettone - Kniestrumpf H -
knof knofa m ► k'naf (Ted k'naf, ITmn knö:fe, knö:fe, Rmn knö:fu, knusf, Omn s kno:fe, Tdv knö:fa U(Ov)-sw) 1 gumb - bottone - Knopf: to:ta [jä:kna] ma kä:jse knö:fu/kä:js knusf
■	tu:ka sa me:le dwä: tri: knö:fa U(Ov)-sw
■	knö:fe padulisčane ž-es ■ knö:fe sa tu:d što:faste 2 vozel - nodo - Knoten: zabe:žsš
1	pa nardi:š k'naf ■ sa k'naf pRisdi naRe:dls Ž-es h Plet. 1, SSKJ 1 nižje pog., Dom. 1 nem. nar. Khnopf (164)
knofič -a m ► kno:fsč (Rmn kno:fču, kno:fsč Ž-es, ITmn kno:fce) gumbek - bottoncino
-	Knöpfchen: mi:kne kno:fče H -, Mak. knofsč (1991: 38)
knopfloh -a m ► k'nopflo:x (imn k'nopflo:še) gumbnica - occhiello, bottoniera - Knopfloch H - I o knopflohar knopflohar -ja m ► (imn k'nopflo:xarje, k'nopflo:xsrje) gumbnica - occhiello, botto-niera - Knopfloch H - I o knopfloh kocen -cna m ► ko:cn (Tmn ko:cne) volnena odeja - coperta - Wolldecke: ko:cn je pa cisu ad ö:ne H - I o odeja
kola -e ž ► kuswa ž-mm (Ted kuswa ž-mm) vreteno \del kolovrata\ - fuso, rocchetto \parte dell'arcolaio\ - Spindel \beim Spinnrad\: se po:le napre:j go:nu to:ta kuswa ž-mm H Plet. -, SSKJ kolovrat o korvat
kopa -e m ► ko:pa (Ted ko:pa) figa, svitek \na tilniku ali temenu zviti lasje/kita\ - crocchia
-	Haarknoten: ko:pa nardo: ■ či:te al pa ko :pa H Plet. 2. kopa SSKJ -, Dom. nem. nar. Khno:tn
koperdeken -kna m ► kape:rde:kn (Tmn kape:rde:kne) posteljno pregrinjalo - co-priletto - Tagesdecke: kape:rde:kn, kor se dis na po:stu H -koralda -e ž ► karä:uda (Tmn karä:ude) koral-
da - corallo - Koralle H + I o grolica korvat -a m ► ko:Rwat ž-es , ko:rwst U(Ov)-sw (Ted kö:rwat U(Ov)-sw, Oed s ko:rwatam Ž-mm) kolovrat - filatoio, arcolaio - Spinnrad: sa pre:dle s ko:rwatam ž-mm ■ musrš gani:te ko:rwat U(Ov)-sw H -, Mak. + (1991: 10), Dom. nem. nar. Schpinro:d, Schpinradl (19), Spinro:d, manjš. Spinradl (169) kos -a m ► ko:s () del (oblačila) - capo (d'abbigliamento) - (Kleidungs)stück: ta gari:n's ko:s ad disndlna H + kosič -a m ► ko:šč (Tmn ko:šče) 1 košček -pezzetto - Stückchen: s'tara mä:te ad mo:jga mo:ža je zre:zawa ko:šče ad što:fa p pa jsx je psršte:pawa cus p pa po:le je nare:dwa po:štsr ■ me:gka še .. n ko:šč 2 manjšalnica od kos - dim. di kos 'capo (d'abbigliamento)
-	Dem. zu kos '(Kleidungs)stück': kM:dsč je 'ki
n ko:šč H Plet. +, SSKJ ~ kosten -tna m ► (Tmn ko:stne) omara \za shranjevanje oblačil\ - armadio \per ve-stiti\ - Kleiderschrank H - , Dom. nem. nar. Henkhho:stn (78) kosten -a -o ► kaste:n ž-es (Omn s kaste:name ž-mm, s Ied kaste:no) koščen - osseo, di osso -knöchern, aus Knochen: kaste:n 'Rožnk'Ranc ž-es H Plet. +, SSKJ zastar. I o koščen kostim -a m ► kusti:m (Tmn kusti:me ž-mm) 1 noša - costume - Tracht 2 kostim \žensko oblačilo\ - tailleur \abito da donna\ - Kostüm \Damenbekleidung aus Rock und Ja-cke\: jä:kna ip pa či:kl'a sa tu: re:kle kusti:m ž-mm H Plet. -, SSKJ 2, Mak. 2 (1991: 91), Dom. U kostin (100, 164), nem. nar. Khostim 'vestito tipico di una certa epoca o di una fascia sociale del passato' (164) I 1 o noša, troht
42
kvadratast
koščen -a -o ► kaš'čan (Imn kašče:ne) koščen
-	osseo, di osso - knöchern, aus Knochen: kaš'čan 'rožnk'ranc E + I o kosten
koža -e ž ► (iTmn ko:že Ž-mm) koža - pelle -Haut: sa me:le .. ad žbi:ne cisle ko:že Ž-mm
E +
krageljč -a m ► kra:glč, kRa:glč ž-es (Ted kra:glč, Med na kra:glčo, Tmn kra:glče) ovratnik pri ženskem oblačilu - collet-to dell'abito femminile - Kragen an einer Damenkleidung: an bisu kra:glč ■ stsrgan kra:glč ■ bs'sak kra:glč ■ ži:dast kra:glč za s'vet yusd ■ kra:glč za tro:če, k sa š'le m šuswa E - I o kragenč kragen -gna m ► kra:gn U(Ov)-sw (Red kra:gna) 1 vrat - collo - Hals: sa dja:le [faca'lat] aku kra:gna 2 U(Ov)-sw ovratnik - colletto - Kragen: bisu kra:gn U(Ov)-sw E -, Mak. 2 Red brez kragna (1991: 44) I 2 o krogen kragenč -a m ► kra:gnč () ovratnik pri ženskem oblačilu - colletto dell'abito femminile
-	Kragen an einer Damenkleidung: špi:ksst kra:gnč E -, Mak. 'ovratnik moške srajce' (1991°: 55) I o krageljč
kraj kraja m ► k'rej () kos, del česa - pezzo, parte di qualcosa - Stück, ein Teil eines Ganzen: n k'rej je 'biu xwa:čnca Ž-mm ■ tu: je fisRgo:gk .. ta gari:n'e k'rej E Plet. SSKJ ~ I o flašter krajceljštih -a m ► kra:jclšti:x () križni vbod
-	punto a croce - Kreuzstich E - I o krajcštih
krajcštih -a m ► kra:jcšti:x Ž-mm () križni vbod - punto a croce - Kreuzstich E - I o krajceljštih
krancelj -na m ► kRa:ncl ž-es (Ted kra:ncl) poročni venček - piccola corona, coroncina nuziale - Brautkranz: kra:ncl ad nabe:ste je bisu nare:d z usska E Plet. -, SSKJ nižje pog., Mak. + (1991), Dom. nem. nar. Mirtnkhro:nz (166) I o krona 2 kratek -tka -o ► kra:dsk (m ITmn kra:tče, ž ied kra:tka, ITmn kra:šče Ž-mm, s ied kra:tko) kratek - corto - kurz: kra:šče xwa:če Ž-mm ■ so:kne sa pa ble: 'bsl kra:tče E + kravatelj -na m ► krava:tl U(Ov)-sw (iTmn krava:tlne) kravata - cravatta - Krawatte: krawa:tl je tu:d 'biu čsrn U(Ov)-sw E -, Mak. + (1991: 58), Dom. U kravatl, nem. nar. Khra-wa:tn (165) kreželj -na m ► kRe:žl ž-es (Tmn kre:žlne, kre:žlne) naborek - volant, ruche - Rüsche: a:, tu: je nabRa:no, vi:te, tu: je 'tak kRe:žl Ž-
es E Plet. + (krqzelj), SSKJ -, Mak. krežl ~ (1991: 36), krjsžsl (49) 'vrsta ženskega ovratnika, naborek' križast -a -o ► (s Ied kri:žasto) karirast |ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno križajočih se črt\ - scozzese, a quadretti \tessuto scozzese\ - kariert |mit kreuzenden Streifen versehen\ E + krogel o okrogel
krogen -gna m ► kro:gn () ovratnik - colletto
-	Kragen: psr jo:pe je kro:gn ■ co:zsk kro:gn E -, Dom. nem. nar. Khro:gn 'colletto' (164) I o kragen 2
krona -e ž ► kro:na (Ted kro:na) 1 venček -corona - Kränzchen, Kranz: nawa:dnu sma me:le na mi:kna kro:na x'ksle z ro:žme .. ^ pa po:le svisča 2 enkr. poročni venček - pic-cola corona nuziale - Brautkranz: to: sa dja:le, dsr sa se žani:le, sa dja:le na gwa:wa .. to:le .. na kro:na ■ za o:xcit že:na je me:wa kro:na ip pa mo:ž je pa 'mou pu:šl E Plet. SSKJ ~ I o krancelj krsten -tna -o ► (m Ied ksrstne, ž Ied ksrstna, ksRstna Ž-es) krsten - da battesimo - Tauf-: k6rstnaw()de:jca ■ ksrstne de:klč ■ ksRstna xa:ubca Ž-es E + kširfecen -cna m ► kšisrfe:cn ž-mm () kuhinjska krpa - strofinaccio da cucina - Geschirrtuch E - I o hangrli kufer -fra m ► ku:fsr (Ted na ku:fsr, Med u ku:fro) skrinja - cassapanca - Truhe: to:le s^ tu:dw()abi:wa, u ku:fro ■ ku:fsr [...] ni x'ks fa:jn ka:ksr ba:gka E Plet. SSKJ ~ I o banka
kunstan -a -o ► (s Ied ku:nstanu ž-es) iz umetnega materiala - di materiale artificiale -aus künstlichem Material: tu: ni: t'ku pro:u ta 'ext, tu: je [...] ku:nstanu ž-es E -kupiti -im dov. ► ku:pte (3mn ku:pja ž-mm, del -l ž ed ku:pwa, m mn ku:ple U(Ov)-sw) kupiti
-	comprare - kaufen: je ku:pwa što:f ■ ja:, maga:re k v'ličs no:če, da sa 'kej ku:ple nam no:bga .. al pa k visnaxt^ U(Ov)-sw E + I o noter kupiti
kupljen -a -o ► (m Ied ku:pl'an, s Ied ku:pl'sno, ku:pl'ano) kupljen \ki ni domače izdelave\
-	comprato \non fatto in casa\ - gekauft \nicht hausgemacht\: to: sa sami: de:wale .. to: ni ku:pl'sno E Plet. + (kupiti), SSKJ + (kupiti) I o domač
kvadratast -a -o ► (ž Ied kwadra:tssta, ITmn kwadra:tsste, s Ied kwadra:tasto) 1 kvadratast - quadrato - quadratförmig:
43
kvarta
kwadrä:taste [fe:cne] 2 kockast |z vzorcem v obliki kvadratovl - a quadretti - gewürfelt lmit einem Würfelmuster\ E Plet. -, SSKJ +
kvarta -e ž ► kwa:rta U(Ov)-sw () gradaše \pri-prava za česanje volnel - scardasso, cardo - Wollkamm aus Draht E Plet. -, SSKJ Mak. ahl(j)e (1988: 55, 1991: 8), drzovec (1991: 8), Dom. nem. nar. Khatatschn (19, 164)
kvartati -am ► kua:rtat Ov-tw (del -l m mn kwa:rtale U(Ov)-sw, kua:rtale Ov-tw) gradašati \česati volno z gradašami\ - cardare - Wolle kardäschen am Wollkamm: 'dar sa kwa:rtale, sa djä:le mä:u biawa ^ pa mä:u čsrna, ^ pa ja že pri:šwa si:wa 'wan U(Ov)-sw E -, Mak. ahlati, drzati (1991: 8), Dom. nem. nar. khatatschn (19, 164)
L
lahek -hka -o ► 'waxak ž-es (ž Ied 'waxka, Imn'waxče) lahek \z razmeroma majhno težo\ - leggero \con un peso relativamente ridotto\ - leicht \mit relativ wenig Gewicht\: ko:cn je pa 'bal 'waxak ■ 'waxka plu:znca ■ 'waxče čiaul'e ■ 'bal 'waxak [što:f] Ž-es E + lajbič -a m ► la:jbač (Med u lä:jfco, Oed pada la:jfč^) telovnik - gile - Weste: u lä:jföo je 'biu žo:kač ■ n ža:matn la:jbač E Plet. +, SSKJ nižje pog., Mak. 'suknjič, jopič', Dom. U laibc (165), nem. nar. Laibl (162, 165) I o pruštah
lajfer -ja m ► la:jfar () tekač \preproga\ - guida, passatoia - Läufer \Teppich\: diama u:w()e:jža to:t la:jfar, k je do:x E -las -a m ► (Tmn wase:) las - capello - Haar:
'jesw()^ me:a 'wasčas kra:tče wase: E + lastriš -a m ► Ov Ostriš, la:striš Ov-tw, la:starš U(Ov)-sw () elastika - elastico - Gummiband E - I o guma 2, gumi leder -dra m ► (Red le:dra, Ted le:dar ž-mm, U(Ov)-sw, Oed le:dram) usnje - pelle, cuoio - Leder: s ti:st^ le:dram ta dbe:l^ ^ pa ta 'tašč^i .. po:le sa re:kle .. tu: sa ta gro:b čiaul'e b'le .. ti:sta je b'wa za .. za u 'bašk E -, Dom. nem. nar. Leda (165) lederhozen -0 m mn. ► le:darxo:zn (Tmn le:darxo:zn) irhaste hlače - pantaloni di pelle, di cuoio - Lederhose: le:darxo:zn za tro:če ■ biam, da kä:če se me:le tu:de le:darxo:zn [...] ti:ste sa tä:urale ciau pale:te
E -
ledrast -a -o ► lé:drast (ž ITmn lé:draste, s Ied lé:drasto) usnjen - di pelle, di cuoio - ledern: lé:drast pà:s ■ lé:drast bü:rtax U(Ov-sw) ■ lé:draste xwâxe E -leht prisl. ► lisxt () svetlo - chiaro, luminoso
-	licht, hell: lisxt zalé:no E -
lice -a s ► (Ted na li:ce) • na lice na lice \na izdelano, prednjo stran\ - sul diritto (del tes-suto) - auf der rechten Seite: dvis na li:ce p pa dvis narô:be E + loden -dna m ► lo:dn ž-mm (Red lo:dna) loden \tkanina\ - loden \tessuto\ - Lodenstoff: z lo:dna je b'wa 'wssčas .. pelari:na E Plet. -, SSKJ +
lodnast -a -o ► lo:dnast (ž Tmn lo:dn9ste U(Ov)-sw) lodnast - di loden - Loden-: lo:dnast što:f ■ lo:dnast pwa:šsč ž-mm ■ lo:dn9ste [xwâxe] U(Ov)-sw E Plet. -, SSKJ + lompenširem -rma m ► 'lompnšisRi ž-es () senčnik \na svetilki\ - paralume - Lampenschirm E -
lopuča -e ž ► wapüxa ž-mm () lopatasto orodje za tolčenje lanenega semena iz glavic
-	attrezzo a forma di vanga adoperato per togliere i semi di lino dalle capsule - Stößel zum Herausklopfen des Leinsamens: je b'wa na wapüxa, râ:jtam [...] ip pa s ti:sta sa po:le tliskle ja [pré:ja], po:le sa ja pré:dle p pa po:le sa tskâ:le ž-mm E Plet. +, SSKJ -, Mak. uapučo (1988: 55), Dom. nem. nar. Schlegl 'mazza usata nell'operazione di separazione del seme dal gambo del lino o della canapa' (20, 168)
lošen -šna m ► lo:šn () jezik pri čevlju - ma-scherina, spunterbo - Lasche: psr čisul'ax je lo:šn, kà:r je u srisd no:tre ž-mm E -
M
mandeljc -a m ► mä:ndlc () kaveljček \del zapenca\ - gancetto - Haken \beim Haftel\: mä:ndlc ^ pa bä:jfca E Plet. -, SSKJ ~ mašen -šna m ► ma:šn (Ted ma:šn ž-mm, Imn ma:šne ž-mm) pentlja - fiocco - Masche: zve:žaš ma:šn, ale:, 'po pa žo:ja 'douta 'bi:se ž-mm E -, Mak. Ted na mašno (1991: 44) mašenč -a m ► mä^M () pentljica - fiocchet-to - kleine Masche E -, Mak. Oed mašnco (1991: 8)
mašetna -e ž ► (ITmn maše:tne, maše:tne, maše:tne, Mmn na maše:tnax) manšeta -pol-sino - Manschette: [diawane] maše:tne E -
44
nabrati
mašinj -a m ► maši:n, maši:n (Red maši:n'a U(Ov)-sw, Ted maši:n, Oed za maši:n'am, za maši:n'am, Tmn mašin'e) (šivalni) stroj
-	macchina da cucire - Nähmaschine: sa pakri:le maši:n ■ biam, da mä:ja še maši:n, k sa de:wale čiaul'e ■ dar ni: maši:n'a, 'po mo:rš 'pač na ro:ka ši:wate U(Ov)-sw E -, Dom. U stroi, nem. nar. Na:maschin (166)
medaljica -e ž ► mada:lca () svetinjica — san-tino - Gedenkmünze: mada:lca ad uša:ršče mari:je E -meder -dra m ► Ž miadar (Tmn miadre Ž-mm, Mmn u miadrax Ž-mm) životec \oblačilo\
-	corpetto \indumento\ - Mieder \Kleidung\: ad diandlna .. ta gari:n'e ko:s je 'biu tu:de miadar E -, Dom. nem. nar. Miada (166) I o moder, nedrc
medrček -čka m ► miadaRČak ž-es () manj-šalnica od meder — dim. di meder 'corpetto'
-	Dem. zu meder 'Mieder' E -
mehek -hka -o ► (m Imn 'maxče, ž Ied 'maxka Ž-mm) mehek - soffice, morbido, tenero -weich: [čiaul'e] sa ble: x'ka 'maxče E + metra -e ž ► (Ted me:tra U(Ov)-sw) (šiviljski) meter - metro (da sarto) - Metermaß (Schneiderin): je me:wa me:tra [...], uze:wa me:ra U(Ov)-sw E -močen -čna -o ► (ž Ied mo:čna ž-mm, Tmn mo:čne) močen - forte, robusto - stark: bal je b'wa ['nat] zasu:kana, bal je b'wa mo:čna ž-mm ■ [a:ntše] sa b'we z'wa mo:čne ^ pa ru:faste E + moda -e ž ► mo:da () moda - moda - Mode: je
pri:šwa dru:ga mo:da E + model -a m ► mode:l (Imn mode:le, Rmn mode:lu, Tmn mode:le) nov. 1 vzorec — modello - Muster: sa b'le M'se ta:če mode:le, mi:kne, bli:če 2 (foto)model, maneken(ka) — fotomodello -Fotomodell, Model, Mannequin: sa b'le dwia mode:le ^ pa sa pro:u abliakle to:te rači: E Plet. +, SSKJ 1 I 1 o mušter moder -dra m ► muadaR ž-es () životec \oblačilo\ — corpetto \indumento\ - Mieder \Kleidung\: 'to sa b'le ta:če či:kl'e, da sa me:l muadaR cuale ž-es E - I o meder, nedrc moderno povedk. ► mode:rn () moderno - moderno - modern: to: je žia ma:u 'bal mode:rn E Plet. (modern), SSKJ (moderen) modrocen -cna m ► (Red madro:cna, iTmn madro:cne) žimnica, vzmetnica — materasso
-	Matratze: na 'bart nči: bwo madro:cna ■ madro:cne s fi:dranjam E -, Dom. nem. nar. Matro:zn (166)
monogram -a m ► monogrä:m, monugra:m U(Ov)-sw (Oed z monogrä:mam) monogram
—	monogramma - Monogramm: [rju:xa] mä: no:tre monogrä:m Ceci:l'a Mä:rtinc, 'to j bwa stä:ra ma:te od mo:jga mo:ža E +
montelj -na m ► mo:ntl (Red mo:ntlna ž-es, Ded ka mo:ntlno ž-es, Ted mo:ntl, Imn mo:ntlne ž-mm, Rmn mo:ntlnu U(Ov)-sw) plašč — man-tello - Mantel: nä:ša mä:ma je tu: me:a še kwo:bak .. d'Ra d'Ra .. ka mo:ntlno ž-es ■ 'tašče mo:ntlne ž-mm E Plet. SSKJ -, Mak. montal 'plašč' (1991: 65, 91), 'moška delovna halja' (52), Dom. U puašč, montal, nem. nar. Mo:ntl (165) monteljč -a m ► mo:ntlč () manjšalnica od montelj - dim. di montelj 'mantello' - Dem. zu montelj 'Mantel': ta:če čiaulče go:re, po:le n
tä:k mo:ntlč E -moški -a -o ► mo:šče ž-mm () moški - da uomo - männlich: mo:šče što:f ž-mm blago za moška oblačila - tessuto utilizzato per la confezione di abiti da uomo - Stofffür die Herrenkleidung E + moštva -tev m mn ► mo:štwa () več moških, moški — uomini, maschi - Männer: mo:štwa sa me:le ta o:xcitni g'want E Plet. moštvo, SSKJ moštvo star. muna -e ž ► mu:na U(Ov)-sw ()pero \pripticah\ —penna \degli uccelli\ — Feder \Gefieder der Vögel\ E Plet. SSKJ - I o feder mušter -tra m ► mu:štaR ž-es (Red braz mu:štra ž-mm, Rmn mu:štru, Tmn mu:štre) vzorec
—	modello - Muster: 'jes mä:m še ta stä:re mu:štre .. še u ku:fro [...] sa dabi:le cä:jt^e, ad 'Estera:jxa sa dabi:le, po:le še ad Wä:šk sa me:le, ti:sta Mä:ni di fä:ta bar ko:le .. puso:dar sa dabi:le to:te mu:štre E -, Mak. + (1991: 14) I o model
N
nabran -a -o ► nabrä:n U(Ov)-sw (m Imn nabra:ne, ž Ied nabra:na, s Ied nabra:nu, nabRa:no ž-es) nabran \drobno naguban\ - a pieghe, pie-ghettato \arricciato\ - gefaltet fein gefaltet\: nabra:na či:kl'a ■ nabra:ne raka:be ■ nabra:nu bar ciagano E Plet. (nabrati), SSKJ (nabrati) I o cegan, nagrban nabrati -berem dov. ► nabra:te U(Ov)-sw () nabrati \drobno nagubati\ - pieghettare \ arricciare\ - gefalten \fein gefalten\ E + o cegati
45
naftalina
naftalina -e ž ► (Red naftali:ne) naftalin -naftalina - Naphthalin: sm djà:wa mà:u naftali:ne nô:tsr, mà:u smsrdi: E Plet. naftalin, SSKJ naftalin nagrban -a -o ► nagàRban ž-es ( ž Ied nagàrbsna, s Ied nagàrbano) nabran \drobno nagubari\
-	apieghe, pieghettato \arricciato\ - gefaltet fein gefaltet\: či:kl'a je b'wa [...] nagàrbsna u pà:so ■ 'to je nagàRban ta g'lix što:f ž-es E Plet. ~ (nagibati), SSKJ ~ (nagibati), Mak. + (1991: 45, 49) I o cegan, nabran
naheftan -a -o ► (s Ied naxé:ftano ž-mm) nau-darjen - imbastito - geheftet: m pa po:le, k je b'wo naxé:ftano, sa 'dou psrši:wale ž-mm
E -
naheftati -am dov. ► naxé:ftate (del -l m mn
nahé:ftale ž-mm) naudariti \speti z redkimi vbodi\ - imbastire \con ago e filo\ - heften \mit Nadeln od. mit locker und in weiten Abständen durch das Gewebe geführten Stichen vorläufig zusammenhalten\: ta pàru sa cùsw()ré:zale, po:le sa nahé:ftale ž-mm E -narediti -im nardi:te dov. ► (2ed nardi:š, del -l ž ed narè:dwa, m ed narè:du, mn naré:dle, narè:dle) narediti \z delom omogočiti nastanek česa\ - fare, produrre, confezionare
-	machen \durch Arbeit etw. entstehen las-sen\: mà:ma je me narè:dwa g'want ■ to:te [â:ntse] sa do:ma sami: narè:dle E +
narobe prisl. ► narô:be, narô:be () narobe \na narobni strani\ - sul rovescio (del tessuto)
-	auf der linken Seite: na li:ce m pa narô:be
E +
našivan -a -o ► naši:wan ž-mm () našit - attac-
cato, cucito - genäht, aufgenäht E -našivati -am dov. ► naši:wat ž-mm (del -l m mn naši:wale ž-mm) našiti - attaccare, cucire
-	nähen, aufnähen: [po:rte] sa po:le 'gor naši:wale ž-mm E Plet. +, SSKJ -
naštikan -a -o ► (s Ted našti:kanu U(Ov)-sw) štikan - ricamato - bestickt: sa mé:le kè:j našti:kanu go:re U(Ov)-sw E -navaden -dna -o ► nawà:dn (m Ied ta nawà:dn, ta nawà:dne, ž Ied ta nawà:dna, Imn nawà:dne, ta nawà:dne) navaden, vsakdanji
-	comune, quotidiano - gewöhnlich, alltäglich: nawà:dn g'want ■ ta nawà:dna â:ntxa ■ ta nawà:dn faca'lat E + I o ajnfoh
nec -a m ► nè:c () mrežica \zelo redka tkanina, okras pri klobuku\ - reticella - Netz \sehr dünnes Gewebe, Ziernetz beim Hut\: nè:c x'ksle čisz tù:de [...] m pa sa mé:le tâxe
čù:dne kwabü:če E -
nedel -a m ► nadisu (Ted za nadisu, Tmn nadisle) praznik - giorno festivo - Feiertag: za nadisu m pa za M'sak dè:n ■ za ta bli:če nadisle sa pa mé:le čsrn g'want ■ faca'lat za nadisu E Plet. +, SSKJ -nedelja -e ž ► nadé:l'a (Ted za nadé:l'a, za [...] nadè:l'a U(Ov)-sw, Mmn u nsdisl'sx) nedelja - domenica - Sonntag: za nadé:l'a sma mè:le un g'want E + nedrc -a m ► Ov, U nisdsrc () životec \oblačilo\
-	corpetto \indumento\ - Mieder \Kleidung\ E Plet. -, SSKJ Mak. + (1991: 38, 49), Dom. U njadac 'reggipetto, reggiseno' (160), njadrc 'corpetto' (166), čiklja na niedarč 'gonna con corpetto' (165) I o me-der, moder
nit niti ž ► 'nst (Red ni:te, Idv dvis ni:te, Rmn ni:t U(Ov)-sw) sukanec - filo - Zwirn: ta dbè:wa 'nst ■ ta damâ:ča 'nst ■ 'tu j b'ws po:ukno ni:t pa tlisx U(Ov)-sw • od niti iz bombažne preje - di cotone - Baumwoll-: od ni:te narè:d E Plet. mn, SSKJ + I o goren, • o cvirnast, pavelnast
nizek -zka -o ► (ITmn ni:šče, ta ni:šče) nizek
-	basso - niedrig: ta ni:šče [čisul'e] E + noč -i ► (Ted msč) • velika noč velika noč
\praznik Kristusovega vstajenja\ - Pasqua -Ostern: blika 'nusč ■ magà:re k v'ličs no:če, da sa 'kej kù:ple nam no:bga U(Ov)-sw E + noga -e ž ► (Ted na [...] nùsga ž-mm, ITmn no:je)
noga - gamba - Bein E + nohthemd -? m ► nô:xt'xemd () spalna srajca
-	camicia da notte - Nachthemd E -, Dom. U nohthemd, nem. nar. No:hthempt (162)
nositi nosim nedov. ► nasi:te ž-mm (3mn no:sja ž-mm, del -l ž ed nasi:wa, m mn nasi:le) nositi \imeti kaj kot oblačilo, opravo\ - indossa-re - tragen \mit etw. Bestimmtem bekleidet sein, etw. angezogen haben\: 'zej ga kù:pja n gwà:ntsc, po:le čsz lé:ta ga no:sja, po:le drù:j lé:ta že s'pek mà:j n drù:je ž-mm ■ je še mo:ja stri:na je to: nasi:wa, 'jesw()e še spù:nm, kje š'wa u cisrku s to:tam facalé:tam ■ tù: je nasi:wa, k je b'wa mwâ:da ■ to:te sm 'jes liste nasi:wa E Plet. ~, SSKJ + noša -e ž ► no:ša (Ded no:še, Ted no:ša, Tmn no:še) nadn. noša \značilno oblačilo\
-	costume tradizionale - Tracht: pa tù:ka uwwü:kvsx mà:ja na drù:ga no:ša m pa še z'dej disja to:ta no:ša 'gor, j à:, tù:de mo:štwa, na 'ki žé:nstwe ■ stâ:Ra no:ša ž-es ■ nâ:rodna no:ša E + I o kostim 1, troht
noter kupiti noter -im dov. ► (nam nô:tsr
46
olšpet
ku:pst) kupiti - comprare - kaufen: sma š'le n6:tsr ku:pst s to:šnsm E - o kupiti noter prišivan noter -a -o ► n6:tsr psRši:wan Ž-Es () všit - cucito (dentro) - eingenäht: p6:l je [što:f] nagsRban m pa p6:l je pRi:šu n6:tsR psRši:wan ž-es E -noter všivati noter -am nedov. ► (3ed n6:tsr Mši:wa, del -l m mn n6:tsr uši:wale U(Ov)-sw) všivati - cucire (dentro) - hineinnähen, einnähen E -
noter zašivan noter -a -o ► (m Ted n6:tsr zaši:wan ž-mm) všit - cucito (dentro) - eingenäht: ma:š n6:tsr zaši:wan tä:k cvi:kl n6:tsr ž-mm E -nov -a -o ► (m imn no:be, no:bs U(Ov)-sw, Tmn nobe:, s Ied no:ws, Red no:bga U(Ov)-sw) nov \ki še ni bil (dolgo) v uporabi\ - nuovo \in uso di recente\ - neu \noch nicht (lang) gebraucht|: [čisul'e] sa sk'ra no:be E + nucati -am nedov. ► (del -l m mn nu:cale) 1 potrebovati - avere bisogno di, neccessitare di - benötigen: sa nu:cale što:f 2 z nošenjem obrabljati - logorare, deteriorare col tempo (indossando) - abtragen, durch häufiges Tragen abnutzen: sa nu:cale či:kl'e m pa sa pranare:dle tü:de za tro:če E Plet. -, SSKJ 1
O
oblačilec -lca m ► bwači:lsc, bwači:lc ž-es (Dmn k bwsči:lcam, Imn bwači:lce, bwači:lce ž-es, Omn z bwači:lce) prevleka za blazino - federa - Kissenbezug: bwači:lce, to: sa b'le mi:kne za ta mä:le tro:če, bli:če, to: sa djä:le n6:tsr po:štsr m pa sa pakri:le z bwači:lce E -, Dom. nem. nar. I:bazug (171) oblečen -a -o ► (m Imn ablisčsne) oblečen -vestito - angekleidet: u nsdisl'sx sa b'le 'wssčss fä:jn ablisčsne E Plet. + (obleči), SSKJ + (obleči) obleči -em dov. ► (del -l m mn abliskwa ž-es) obleči - vestire, vestirsi - ankleiden: sa se fä:jn abliskle E + obleka -e ž ► (Imn ablisče ž-es) nadn. (?) obleka
-	abito, vestito - Kleidung E + I o gvant, klad
oblekan -a -o ► able:ksn (ž Ied able:kana, Tmn able:kane, s Ied able:kano) zakrpan
-	rattoppato, rappezzato - geflickt: je cisu able:ksn ■ [spusdn'e xwa:če] sa že sta:re m paw()ble:kane E Plet. ~ (oblekati), SSKJ -, Mak. oblekano (1991: 136)
oblekati -am dov. ► (del -l m mn able:kale) zakrpati - rattoppare, rappezzare - flicken: tu:ksle [...] 'men se zdi: je b'wa 'eko na ja:mca m pa tu:ka sa mä:u able:kale E Plet.
SSKJ -
obuti obujem ► (del -l m mn abu:le) obuti - met-tere \le scarpe\ - anziehen \Fußbekleidung\: abu:le sa ni:šče čisul'e E + odeja -e ž ► ade:ja (Idv ade:je, ITmn ade:je, a'deje ž-es) odeja - coperta - Decke: mi: jmä:ma k6:cne .. pa prisd sa me:le ade:je p'rou dbe:le m pa 'tsšče ■ dvis ade:je " s to:te o:ne sa de:wale a'deje ž-es E +, Dom. nem. nar. Dekn 'coperta da letto' (161) I o kocen odejica -e ž ► ade:jca U(Ov)-sw (Ted ade:jca) odejica - piccola coperta - Deckchen: ade:jca [...] sa dja:le n6:tsr u 'wsžsč .. spo:da ■ ta xe:kl'ana ade:jca • krstna odejica krstna odejica - copertina da battesimo
-	Taufdecke: k9rstnaw()de:jca E + I o • ajn-pintdekelj, portinfant
odpeti -pnem dov. ► adpe:te ž-mm () odpeti
-	aprire, sbottonare - aufknöpfen E + odprt -a -o ► (ž Ied adpsrta) odprt \ki ima velik izrez, odprtino\ - aperto \con scollatura aperta\ - ausgeschnitten \mit einem größeren Ausschnitt versehen\: 'wsxka plu:znca, 'bsl adpsrta E Plet. ~ (odpreti), SSKJ + (odpreti)
odrezati -režem dov. ► (del -l m mn adre:zale) odrezati - tagliare - abschneiden: gwi:šnu sa nu:cale što:f, pa sa adre:zale E + ogel ogla m ► (Tmn 6:gle U(Ov)-sw, Mmn w 6:glsx U(Ov)-sw) vogel - angolo - Ecke: sa b'le w 6:glsx špi:ce U(Ov)-sw E + I o vogel ohcet -i ž ► (Ted 6:xcit) svatba - nozze - Hochzeit: bisle [čisul'e] za 6:xcit E Plet. -, SSKJ p°g.
ohcetni -a -o ► (ta) 6:xcitne ž-es (m Med na [...] 6:xcitnm, ž Ied 6:xcitna) poročni - nuziale
-	Hochzeits-: 6:xcitne g'want ž-es ■ 6:xcitna
jä:kna E -
okrogel -gla -o ► skr6:gu (m Ted krusgu, ž Imn kr6:gle, s Ied akr6:gws) okrogel - roton-do - rund: mä: .. skr6:gu kra:glč ■ kr6:gle
kno:fe E +
olšpet -a m ► 6:lšpat, 6:lšpst () rokavci \ženska bluza z rokavi\ - camicia da donna a ma-niche lunghe - weiße, langärmelige Bluse: 6:lšpst sa pa b'le šro:če m pa d6:uje plu:zne, sa nasi:le ta stä:re E Plet. ošpetelj, SSKJ ošpetelj, Mak. vajšpat (1991: 15, 49) olšpat (33, 70), valšpat (70); ušpekl (1988: 59, 70, 93), Dom. U ošpat, olšpat (160)
47
onast
onast o volnast
onhengar -ja m ► 'onxe:qgsr () obesek — cion-
dolo - Anhänger E -onligend -0 -0 povedk. ► 6:nli:gent, 6:nli:gend () prilegajoče se — che cade, calza bene - anliegend: tu:kale je 6:nli:gend m pa po:le je šro:ko E -opasan -a -o ► (m imn apa:sane) za dojenčka povit — avvolto, in fasce - gewickelt: ta ma:le trö:ce sa b'li 'wssčss apa:sane E Plet. ~ (opasati), SSKJ ~ (opasati) oringelj -na m ► (imn 'ori:qglne ž-mm, Tmn 'ori:qglne) uhan - orecchino - Ohrring: čisul'e ma: pr6:u nobe:, / štu:^fe pa stsrgane, / zwa:te 'ori:qglne nö:si dek'le
E -
ozek ozka -o ► (m imn ta w6:šče, ž ied wo:zka, s ied wo:zko, o:sko) ozek \ki se tesno prilega telesu\ — attillato, aderente - eng \direkt am Körper liegend|: dö:ga p pa wo:zka
[či:kl'a] E +
P
pantelj -na m ► pa:ntl (Red pa:ntlna, Ted pa:ntl, imn pa:ntlne ž-mm, pa:ntlne ž-mm, Tmn pa:ntlne) 1 trak \dolg, ozek, tanek kos blaga\ - nastro - Band \langer, dünner, schmaler Streifen aus Stoffsa me:le to:t pa:ntl, da sa cus zave:zale m pa ds je b'ws fa:jn uo:sko 2 podveza - giarrettiera - Strumpfband: štu:^fe, k sa dja:le gu:mnaste pa:ntlne, ds sa sta:le go:r E -, Mak. 'trak pri predpasniku' (1991: 33), 'vezalke' (33), 'trak pri klobuku' (52), 'podveza' (93, 106), Dom. 1 nem. nar. Po:nt, manjš. Pantl (159), Pantl 'laccio' (168), 2 U pantalne, nem. nar. Schtrumpfpo: nt, Schtrumppantl (169) panteljč -a m ► (Ted pa:ntlč, Tmn pa:ntlče) tra-kec, manjšalnica od pantelj — nastrino, dim. di pantelj 'nastro' - Bändchen, Dem. zu pantelj 'Band': ma:š na a:ubca p pa x'ksle ma:š .. pa:ntlč, tu:ka zabe:žsš, da te na pa:de 'dou E -, Mak. 'okrasek iz usnjenega traku pri ženskih coklah' (1991: 14, 52) par -a m ► pa:r (Ted pa:r) par \skupina dveh enot\ — paio - Paar \zwei Dinge, die zusammengehören|: sm dabi:wa 'ki n pa:r dö:ma
E +
pas -a m ► pa:s (Red pa:sa, Med psr/u pa:so, Tmn pa:se ž-mm) 1 pas - cintura - Gürtel: le:drast pa:s 2 pas \del trupa| - cintura,
vita - Taille: wo:zka u pä:so E +, Mak. + (1991: 60), Dom. 1 sln. nar. pas, nem. nar. Ghirtl (162) pasati -am nedov. ► (3ed pa:sa, del -l s ed pa:saws) prilegati se, pristajati - cadere bene, calzare bene - passen \Kleidung\: po:le s musru psrmisrte, al pa:saws, č..al je pa:sau, je b'ws p'rou, ča 'ni spa:sau, je musrwa s'pek ne:ki predja:te Ž-mm E Plet. SSKJ nižje pog. pavelnast -a -o ► (ž Ied pa:ulnasta, Imn pa:ulnaste Ž-mm, s Ied pa:ulnasto) bombažen - di cotone - Baumwoll-: pa:ulnasta a:ntxa ■ pa:ulnaste so:kne Ž-mm E -, Mak. pavolnast (1991: 11) I o cvirnast, od niti (nit) pavmvole -0 ► pa:umvo:le () bombaž - co-tone - Baumwolle E -, Dom. nem. nar. Pa: mwoln (160) pedalen -lna m ► pada:ln ž-mm () stopalnik \nožno gonilo pri kolovratu\ - pedale \par-te dell'arcolaio che fa attivare il giramento della ruota\ - Trittbrett \mit dem Fuß zu bedienende Vorrichtung, durch die das Spinnrad in Gang gesetzt wird\ E -peglajzen -zna m ► 'pegla:jzn () likalnik - ferro da stiro - Bügeleisen E -, Dom. nem. nar. Pi:gleisn (160) pegljati -am nedov. ► pe:gl'ate (del -l m mn
pe:gl'ale) likati - stirare - bügeln E -pelerina -e ž ► pelari:na, pslarirna ž-mm (iTmn pelari:ne) pelerina - mantella, mantello -Umhang: mo:štwa sa me:le ta do:je pelari:ne z lo:dna E Plet. -, SSKJ + I o plaščič perla -e ž ► (Red pe:Rle Ž-es, Imn pe:rle Ž-es) biser - perla - Perle: to:tle ['Rožnk'Ranc] je s pe:Rle Ž-es E Plet. +, SSKJ pog. ° perlinca -e ž ► (Imn psrli:nce) drobna steklena kroglica - pallina di vetro - Kügelchen für Perlenstickerei E -perlmuterst -a -o ► (Imn 'perlmu:tsrste, 'perlmustsrste) biserovinast - di madreperla - Perlmutt-: 'perlmu:tsrste kno:fe E -perutnica -e ž ► paratni:ca U(Ov)-sw () perut \ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata\ - aletta \par-te dell'arcolaio (striscia di legno curva) che provvede la distribuzione regolare del filo sul rocchetto\ - Spinnflügel \beim Spinnrad\ E Plet. +, SSKJ etn. peta -e ž ► pe:ta (Red pe:te, ITmn pe:te) peta \zadnji spodnji del obuvala\ - tacco - Absatz: bssoxe pe:te E + pfaf -a m ► (Ted pfä:f) šivalni stroj znamke Pfaff - macchina da cucire Pfaff - Pfaff-
48
ponucan
Nähmaschine: n pfà:f mà:m ■ par nù:nax sa mé:le pfà:f ^ pa sùn^er Ž-mm E -plastron ► plastrô:n ž-mm, plastRÔ:n ž-es () šol. plastron \okrasni vstavek na sprednji strani ženskih bluz, oblek\ - sparato, plastron
-	Plastron: al je pa n drù:j kô:s tù:ka nö:tar, je pa plastrô:n nô:tar bisu ž-mm ■ plastRÔ:n [...] š:pi:clnu Ž-es E Plet. -, SSKJ obl.
plaščič -a m ► pwa:Š9Č (Tmn pwa:šče) ogrinjalo, pelerina - mantello, mantella - Umhang: pwa:Š9Č je 'biu po:le tù:de, je 'biu ak n mo:ntl, am pa po:le je b'wa 'kakar na palari:na čiaz, da je po:le, če je 'dažn al pa sniag bisu, [...] de jx je wâ:ru, 'to j 'biu pwa:šsč ž-mm ■ pelari:na al pa pwa:šsč .. ki x'kale za gô:r djà:te, z lo:dna ■ 'naš .. tà:ta j še 'mou pwa:šsč ž-mm E Plet. SSKJ - I o pelerina" plàv plava -o ► p'wou (m Tmn pwâ:be, ž led pwâ:wa, DMed pwâ:wa, s led pwâ:wa) moder - blu - blau: p'wou [faca'lat] E Plet. +, SSKJ pog.
plavdruk -a m ► plà:ud'ruk () modra tiskani-na - tessuto stampato blu - Blaudruck: tak što:f za bù:rtax al pa ti:ste plà:ud'ruk [...], kor sa mé:le [...] za bù:rtax, kor je 'biu 'bal d'bou ž-mm E -, Mak. + (1991: 44) plenica -e ž ► plani:ca U(Ov)-sw (Tmn plani:ce ž-mm) plenica - fascia, pannolino - Windel: sa dà:l plani:ce, po:le sa jx pa nô:tar zawi:le ciale, sa b'le 'kaksr ne štrù:ce .. 'to j b'wo M'se, ro:če n no:je pa M'se [...], bù^šce, 'kak sa se 'kej addsxwâ:le 'tam nô:tre ž-mm E Plet. -, SSKJ + plisiran -a -o ► (s Ied plasiarano) plisiran -
plissettato - plissiert E Plet. -, SSKJ + plišvat -a -o ► pli:šwat ž-es () žameten - di
velluto - samten E - I o žameten pluzna -e ž ► plù:zna (Red plù:zne, Ted plù:zna ž-es, Imn plù:zne) bluza - camicia - Bluse: na ži:dasta plù:zna ■ na plù:zna š:pi:clne E -, Mak. + (1991: 36), Dom. nem. nar. Plu: sn (160)
pluznica -e ž ► plù:znca (Ted plù:znca ž-mm, Imn plù:znce) bluzica - blusa, camicetta
-	kleine Bluse: 'wsxka plù:znca E - I o bluznica
pobarbati -am dov. ► (del -l ž ed pobà:Rbala Ž-es) pobarvati - colorare - färben: je mâ:ma pwâ:ws pobà:Rbala ž-es E + podfotran -a -o ► (s Ied padfùstRano Ž-es) podložen - foderato - gefüttert: tù: je stâ:Ra či:kl'a .. tù:le j padfùstRano, da je 'val [...] štà:jf b'ws Ž-es E - I o fotran
podfotrati -am dov. ► (2ed padffistraš ž-mm) podložiti - foderare - ausfuttern: 'wsxko t'le padfustraš to:te rà:mnce ž-mm E -podlaka -e ž ► Ov po:dlaka () podloga - fo-dera - Futter \bei der Kleidung E Plet. +, SSKJ - I o foter, unterca, unterfoter podplata -e ž ► padpwâ:ta (Tmn padpwâ:te, Tdv padpwâ:ta) podplat \spodnji del obu-vala\ - suola \parte della scarpa che pog-gia a terra\ - Sohle \die untere Fläche des Schuhs\: mà:ja nawà: padpwâ:ta spo:da ■ 'tsgka padpwâ:ta E Plet. podplàt, SSKJ podplàt
podvihan -a -o ► (m Imn padbi:xane) zavihan - piegato, rimboccato - aufgekrempelt: padbi:xane rakâ:be E Plet. + (podvihati), SSKJ + (podvihati) podvlečen -a -o ► (m Imn padulisčane ž-es) prevlečen - ricoperto, rivestito - überzogen: padulisčane kno:fe ž-es E Plet. ~ (podvléči), SSKJ ~ (podvléči) I o pokrit pogrèb -éba m ► pog'räb (Ted za pag'räb) pogreb - funerale - Begräbnis: to: je bws 'bal za pag'räb E + pokrit -a -o ► (ITmn pakri:te)prevlečen - ricoperto, rivestito - überzogen: kàxe [kno:fe] sa blè: za što:fam pakri:te E Plet. ~ (pokriti), SSKJ ~ (pokriti) I o podvlečen polšter -tra m ► po:št9r (Ted po:št9r U(Ov)-sw, Tmn po:štre) blazina - cuscino - Kissen: je narè:dwa po:štre E Plet. +, SSKJ -, Dom. nem. nar. Po:lsta (164), Polsta (167) polšterc -a m ► po:št9rc () blazinica, manjšalnica od polšter - cuscinetto - kleines Kissen: p0:štarc za ši:wance E Plet. polštrc, SSKJ - I o polštrič polštrič -a m ► po:št9rč (Tmn po:št9rče) blazinica, manjšalnica od polšter - cuscinetto
-	kleines Kissen: mà: po:št9rče spo:da [...] tù:ka sa bà:ta djà:le nô:tar podložena ramena - spallina, imbottitura (alle spalle)
-	Schulterpolster E - I o polšterc ponedelen -lna -o ► (m Imn panadiaune)
prazničen, boljši - di festa, festivo, buono (di vestito) - feiertäglich, besser: panadiaune čiaul'e ž-mm E -, Mak. panadjevan (1991: 34,~36)
ponucan -a -o ► panù:can (Imn ta panù:cane, Tmn panù:cane, s Ied panù:cano) ponošen -consumato, logorato (di vestito) - abgetragen: to:te [faca'lat] je ciau panù:can žia ■ ta liape gö:jzarje, 'na ti:ste ta panù:cane E - I o znucan, žlajsik
49
ponucati
ponucati -am dov. ► (2ed panu:caš, del -l m mn
panu:cale) 1 ponositi - usare, logorare (di vestito) - abtragen (Kleidung): sa 'wasčas de:wale m pa sa M'se panu:cale 2 uporabiti
-	usare, utilizzare - benutzen, (zu einem bestimmten Zweck) verwenden: ti:ste re:stlne, al je mä:u ve:če [...], 'waxko panu:caš [...] za ka:če rači: Ž-mm H -
popegljan -a -o ► (s Ied pape:gl'anu U(Ov)-sw) zlikan - stirato - gebügelt: mä:u fä:jn pope:gl'anu muare 'pač bi:te U(Ov)-sw H -porezati -režem dov. ► (del -l ž ed pare:zawa) postriči - tagliare - schneiden: ma:ma m je 'wasčas pare:zawa [wase:] H + porhanast -a -o ► (Imn po:rxanaste Ž-mm) barhantast - di fustagno - aus Barchent H Plet. -, SSKJ porhantast nižje pog., Dom. nem. nar. Taiflhaut 'barhant' (159, 170) porta -e ž ► po:Rta Ž-es, Ž-mm (Imn po:Rte Ž-es) porta \okrasni trak\ - nastro decorativo
-	Borte \Zierborte\: 'tu sa ta:če po:Rte go:Re Ž-es ■ po:rte sa magä:re 'bal šro:če Ž-mm H Plet. +, SSKJ obrt., Mak. 'okras pri kožuhu' (1991: 90) I o štrafen, štrajfen, štrifelj
portasalveta -e ž ► 'portasalviata () nosilec za prtičke - portasalviette - Serviettenständer
H -
portinfant -a m ► 'poRtin'fant ž-es () krstna odejica - copertina da battesimo - Taufdecke H - I o ajnpintdekel, krstna odejica (ode-jica)
poskusiti -im dov. ► (del -l ž ed pasku:swa) pomeriti, preizkusiti - provare - anprobieren: wanä: je re:kwa, de jx je [čiaul'e] 'wasčas pasku:swa, da sa ble: x'ka 'maxče H + I o primeriti
posušiti se -im se dov. ► (del -l ž ed pašu:šwa) posušiti se - asciugarsi - trocknen: pre:ja sa dja:le na sma:ga .. 'to sa djä:l ja x'kale na briag go:rta m pa da je se pašu:šwa ž-mm
H +
pošivati -am dov. ► (del -l m mn paši:wale ž-mm) sešiti - cucire (insieme) - nähen, schneidern: pa sa w'se paši:wale m pa nare:dle ž-mm H - I o co prišivati, prišivati, zašivati potopljan -a -o ► (Tmn pato:pl'ane, s Ied pato:pl'ano) potempljan - suolato, risuola-to - besohlt H -potopljati -am dov. ► pato:pl'ate (3mn pato:pl'aja, del -l m mn pato:pl'ale) potem-pljati - suolare, risuolare - besohlen: to: sa pato:pl'ale, pa po:le nči:sa 'bač nasi:le, to: je sk'ra no:wa spo:da H -
povoj -a m ► (Imn pawóije) povoj \kos tkanine za povijanje dojenčka\ - fascia, fasce
-	Verband \ein Stück Stoff, um ein Baby zu wickeln\ E Plet. +, SSKJ nekdaj, Mak. povaj (1991: 102)
pozlačen -a -o ► (ITmn pazwačeine) pozlačen
-	dorato - vergoldet: pazwačeine [knóife] E Plet. + (pozlatiti), SSKJ + (pozlatiti)
prati perem nedov. ► práite Ž-mm (del -l ž mn práile) prati \odstranjevati umazanijo s tkanine\ - lavare - waschen \den Schmutz aus dem Gewebe entfernen\: 'kor je b'wa za práite, sa spráile Ž-mm E + predaj prisl. ► priadi, priade () spredaj - da-vanti - vorne: záidej ^ pa priadi ■ priadi je [spuadn'a čiikl'a] tuide štiikana E -predejati -dem dov. ► pradjáite ž-mm () predelati \dati ustreznejšo, primernejšo obliko\
-	riadattare, adattare - umändern: ča 'ni spáisau, je muarwa s'pek néiki pradjáite Ž-mm E Plet. SSKJ ~ I o prenarediti
preftošen -šna m ► priaftoišn (Tmn priaftoišne) denarnica - portafoglio - Geldtasche, Geldbörse: sa méile bliiče priaftoišne, sa adpsrle 'kakar ne 'fizarmoiniče E -preja -e ž ► préija, pReija ž-es (Ted préija, Oed s préija) lan - lino - Flachs: pReija se siije ž-es E Plet. SSKJ Mak. + (1988: 55), Dom. sln. nar. šmalin, nem. nar. Flo:khs (161) prenarediti -im dov. ► (del -l m mn pranareidle) predelati (obleko) - riadattare (un abito)
-	(Kleidung) umarbeiten: sa nuicale čiikl'e ^ pa sa pranareidle tuide za tr6iče E + I o predejati
prerezati -režem dov. ► (del -l m ed praRéizu ž-es) prerezati - tagliare - durchschneiden
E +
presti predem nedov. ► préiste U(Ov)-sw (nam preist, del -l m mn préidle, ž ed pRéidwa ž-es, mn préidle) presti - filare - spinnen: žeine sa samei préidle óina E +, Dom. nem. nar. schpinan (19), spinan (169) primeriti -im dov. ► parmiarte ž-mm (nam. parmiarat ž-mm, del -l m ed parmiaru ž-mm) pomeriti - provare - anprobieren: 'kal je páisawa, je b'wa dóibro, dargáx s muaru 'pač še na 'bart parmiarte ž-mm E Plet. +, SSKJ star. I O poskusiti prišivan -a -o ► (Imn paršiiwane, s Ied paršiiwano) 1 sešit - cucito - genäht, geschneidert: tui j paršiiwano 2 prišit - cucito - angenäht: znóitra sa blei paršiiwane fiIŠpompáIntlne E Plet. ~ (prišivati), SSKJ
50
rjuha
~ (prišivati), Mak. psršivani ~ 'zašiti, zakrpani' (1991: 136) I o zašivan
prišivati -am dov. ► psrši:wate (led psrši:wam, 3ed psrši:wa, del -l m mn psrši:wale, ž ed psrši:wawa, psreüwswa) 1 sešiti - cucire (insieme) - nähen, schneidern: ma:ma je fa:jn psreüwswa, jesw()^ pa 'ki fe:jst cus dja:wa 2 prišiti - cucire (insieme) - annähen: n k'naf .. ga psrši:wam E Plet. SSKJ Mak. gl. prišivan I o co prišivati, pošivati, zašivati
prištepan -a -o ► (s Ied psršte:pano) sešit s šivalnim strojem - cucito a macchina
-	mit der Nähmaschine genäht: tu:kale je psršte:pano E -
prištepati -am dov. ► psršte:pate (del -l m mn psršte:pale) sešiti s šivalnim strojem - cucire (insieme) a macchina - mit der Nähmaschine nähen: sa z maši:n'sm psršte:pale E - I o co prištepati
proš -a m ► pro:š (ITmn pro:še Ž-mm) broška
-	spilla - Brosche E -, Mak. 'cenena sponka' (1991: 99), Dom. nem. nar. Pro:sch (160)
prt -a m ► part (led paRt Ž-es, Red psrta:, s psrta Ž-mm, Ted part U(Ov)-sw, Oed psrtam) platno
-	tela di lino - Linnen: part [...] je 'biu ta dama:če što:f E Plet. +, SSKJ star., Mak. + (1988: 55, 1991: 10), Dom. nem. nar. Lain-wo:nt 'tessuto di lino' (165)
prten -a -o ► psrtsn U(Ov)-sw (ž Ied psRte:na Ž-es, Tmn psrte:ne) platnen - di lino - leinen: to:te [a:ntše] sa psrte:ne, to:te sa do:ma sami: nare:dle ■ psrtsn ca'lat ■ psrte:ne rju:še E Plet. +, SSKJ star., Mak. + (1991: 11, 44) o irhast?
prtič prtiča m ► p9rt9č, p9Rt9č Ž-es (Tmn psrti:če) prt - tovaglia -Tischtuch: psrtsč na mi:za se dis ■ psrtsč je za ce:ja mi:za U(Ov)-sw ■ cvisrnast psrtsč E Plet. +, SSKJ Dom. nem. nar. Tischtuach (170)
pruštah -a m ► (Ted pru:štsx U(Ov)-sw) telovnik
-	gile - Weste E Plet. pruštof, SSKJ pruštof 'suknjič, jopič', Mak. prušteh (1988), pruštah (1991: 41, 52, 61), Dom. U pruštah (161, 165), SEL (telovnik) I o lajbič
pubi krageljč pubi -a m ► (imn pu:bikra:glče) bubi ovratnik \majhen okrogel ovratnik\
-	colletto alla paggio \colletto rotondo piccolo| - Bubikragen \kleiner runder Kragen\ E -, Dom. nem. nar. Pubikhro:gn (160)
pulover -ja m ► (Tmn pulo:varje) pulover
-	pullover, maglione - Pullover E Plet. -, SSKJ +
pušelj -na m ► puišl (Ted puišl, Imn pUišlne) šopek — mazzetto — Buschen: ^ pa ùsne, kor sa b'le pawâidene, sa tùid djàile [puišl] gôir, tùikale na jàikna ■ puišl ad žeinna Ž-Es E Plet. -, SSKJ Mak. ~ 'snopič, snop' (lanu) (1991: 7), Dom. Ž pušl, nem. nar. Mirt-npu:sch (166) pušeljč -a m ► (imn p^šlče) manjšalnica od pušELj — dim. di pušELj 'mazzetto' — Dem. zu pušELj 'Blumenstrauß' E Plet. pQšeljc, SSKJ —, Mak. + (1991: 115), Dom. Ž pušeljc (166)
R
raja -e ž ► râ:ja (Imn râ:je, Mmn râijsx, Tdv râ:je) vrsta - riga - Reihe: je mà:u cù:dnu, da mà: dvis râ:je žo:kču, mà: štisrs žo:kče to:ta .. ^jbsč E Plet. SSKJ ~ rajsfršlus -a m ► 'Rajsf9RšW:s Ž-es () zadrga
-	chiusura lampo - Reißverschluss E -ramen -mna m (Red Râ:mna ž-es, Tmn na
râ:mne, Mmn u rà:mnsx) rame - spal-la - Schulter: na râ:mne sa djà:le ro:žnsst faca'lat s frô:nzne E -ramnica -e ž ► (Tmn rà:mnce ž-mm) naramnica
-	bretella - Träger E Plet. +, SSKJ ~
ras -a m ► (Red Râ:sa ž-es) raševina - rascia
-	Ras E Plet. +, SSKJ ~, Mak. + (1991: 11), 'oblačilo' (1988: 60, 1991: 49)
rasast -a -o ► (ž Tmn Râ:saste ž-es , s Ied Râ:sasto ž-es) raševinast - di rascia - aus Ras: Râ:saste xwâxe ž-es E Plet. +, SSKJ -restelj -na m ► ré:stl (Imn ré:stlne, Tmn ré:stlne, Idv ré:stlna) ostanek \kos blaga\ - ritaglio \pezzo avanzato di tessuto\ - Stoffrest: tù:de po:štre je narè:dwa, bisš, [...] M'se to:te ré:stlne ^ pa po:le je M'se psrši:wawa rçi pa po:le je po:štre dé:w9wa E -rezati režem nedov. ► Ré:zate ž-es () rezati - ta-gliare - schneiden: z'dej psR xi:še ne:jmam 'bsč pRà:vix škà:Rju [...] ne moiR^ 'bsč p'Rou Ré:zate ž-es E + rinčica -e ž ► ri:nčca (Imn ri:nčce, Ri:nčce Ž-es) 1 obroček - cerchietto, anello - kleiner Ring 2 prstan - anello - Ring E Plet. ~ 'Ringlein', SSKJ 1 nižje pog. rjuha -e ž ► rju:xa, Rju:xa ž-es (Ted rju:xa U(Ov)-sw, ITmn rju:še, 9rju:še, Tmn nadn. Rju:xe ž-es) 1 rjuha \posteljno perilo\ - len-zuolo - Betttuch, Leintuch: tù:ds rju:še sa psrši:wane m srisde ■ psRtè:na Rju:xa ž-es ■ ta damà:če rju:še, â:jnfox, p'rou nawà:dne ■
51
rjuhica
[rjú:se] za zgó:ra/za spó:da ■ ta spuadn'e/ta zgari:n'e rjú:se ■ šti:kane rjú:se za na pá:rne 2 rjuha \kos blaga za nošenje sena\ — len-zuolo \telo per trasportare ilfieno\ — grobes Tuch zum tragen von Heu: sa dé:wale za 'sano nasi:te Rjú:xe .. 'to j bwa .. ta damáxa 'nat Ž-Es E Plet. + (rúha), SSKJ 2 nar., Dom. nem. nar. Laintuach (22, 165, 170) rjuhica -e ž ► arjú:xca () manjšalnica od rjuha — dim. di rjuha 'lenzuolo' — Dem. zu rjuha 'Betttuch, Leintuch': kórstna arjú:xca E Plet. rúhi-ca, SSKJ +
rob -a m ► Ro:b Ž-es () rob \robni del tkanine, oblačila\ - bordo \del tessuto\ — Rand \beim Gewebe, bei der Kleidung\: strá:jfast ro:b [u facalíato] ■ na či:klca [...] spó:da je mé:wa pa n do:x ro:b, da sa 'douta spu:stle, ká:kar se Rá:stu Ž-Es E + roka -e ž ► (Ted na ró:ka U(Ov)-sw, Imn ro:če Ž-mm, Tmn na ro:če, na Ro:če Ž-es) • na roko/ na roke šivati/šivan ročno — a mano — in Handarbeit: tu: je na Ro:če ši:wano Ž-es ■ mo:rš 'pač na ró:ka ši:wate U(Ov)-sw E + rokav -a m ► raká:u (iTmn raká:ve, raká:be, Rmn raká:wu Ž-mm, Omn z Raká:wame Ž-es, Ž-mm) rokav - manica — Ärmel: i:ma krá:tče raká:ve ■ zasú:kane/padbí:xane raká:be ■ raká:be [...] sa ciagane u rá:mnax E +, Dom. nem. nar. Erml (159) rokavica -e ž ► rakabí:ca, rakaví:ca (Tmn rakaví:ce) rokavica - guanto — Handschuh: na bíawa rakaví:ca [...] za o:xcit E +, Dom. U rakavica, nem. nar. Ho:ndschua rorast -a -o ► (Imn Ro:Raste Ž-es) cevast - tubiforme — röhrenförmig: RÓ:Raste xwáxe Ž-es
E —
roza -0 -0 ► ro:za () rožnat, roza — di colore
rosa — rosa E Plet. —, SSKJ pog. I o rozast rozast -a -o ► (s Ied ró:zasto U(Ov)-sw) rožnat, roza — di colore rosa — rosa E Plet. —, SSKJ pog. I o roza rozelj -na m ► (Imn ró:zlne) vrtnica - rosa — Rose: je 'biu biau što:f, no:tre sa ble tá:če ró:zlne .. no:tre E — roža -e ž ► (Imn ro:že, Omn z ro:žme, z ro:že U(Ov)-sw) roža - fiore — Blume: [faca'lat] .. z ro:žme E +, Mak. 'vezenina na hrbtnem delu kožuha' (1988: 58) roženkranc -ánca m ► 'rožgk'ranc, 'Rožgk'Ranc Ž-es (Imn 'rožnkra:nce) rožni venec - rosario — Rosenkranz: 'Rožgk'Ranc pa ni tRiaba djá:t okRog Rá:mna Ž-es E Plet. 'ein Gebet', SSKJ star.
rožnast -a -o ► ro:žnast (m Imn ro:žnaste ž-mm, ž Ied ro:žnasta, s Ied ro:žnasto) rožast - con motivi floreali - geblümt: ta le:dak de:čle sa pa me:le ro:žnasta ä:uba E -rufast -a -o ► rufast (m Ied ru:faste, ž ITmn ru:faste, s Ied ru:fasto) grob \ki nima gladke površine\ - ruvido - rau \relativ hart und nicht glatt\: rufast psrtač ■ ru:faste a:ntše E - I o rumfast rumen -a -o ► (s Ied arme:no) rumen - giallo
-	gelb E +
rumfast -a -o ► rumfast ž-mm (s Ied ru:^fasto ž-mm) grob \ki nima gladke površine\ - ruvido - rau \relativ hart und nicht glatt\: kor se cü:te, da [...] rü:sa mä:u, ti:st je 'pač rumfast ž-mm E - I o rufast rus -a -o ► rü:s (m Imn ru:sa, ž Ied ru:sa, Ru:sa ž-es, Red ru:se, s Ied rü:so) rjav - marrone
-	braun: ru:sa bä:rba E Plet. ~ 'rot', 'braunrot', SSKJ ~ 'rdeč, rjavkasto rdeč'
rušati -am nedov. ► (3ed rü:sa ž-mm) bosti, pikati - pungere - kratzen, stecken \eine Art Juckreiz verursachen\ E -
S
salveta -e ž ► (Imn salbiate) prtiček - salvietta
-	Deckchen E - I o dekelč
salvetka -e ž ► (Imn salbiatke) manjšalnica od salveta - dim. di salveta 'salvietta' - Dem. zu salveta 'Deckchen' E -sandalen -lna m ► (Imn sndä:lne ž-es) sandala
-	sandalo - Sandale E -
sfilata -e ž ► sfilä:ta () modna revija - sfilata di
moda - Modenschau E -sindžer -ja m ► (Ted si:n^er) šivalni stroj, imenovan po izumitelju Singerju - macchina da cucire Singer - Singer-Nähmaschine: jä:, jä:, si:n^er sa me:le ka:jse ž-mm E -siv -a -o ► (m Imn si:wa, Tmn si:be, ž Ied si:wa U(Ov)-sw, s Ied si:wa, si:wo ž-mm) siv - grigio
-	grau: mo:štwa sa me:le nawä:dno 'tamno si:be al 'pa pwa:be gwa:nte E +
skvartan -a -o ► (ž Ied skwa:rtana U(Ov)-sw) česan - pettinato - am Wolkamm gereinigt: skwa:rtana [o:na] U(Ov)-sw E -slamca o slamnica
slamnica -e ž ► swä:mnca, swä:mca ž-es (Ted u swä:mnca) slamnjača - pagliericcio
-	Strohsack E Plet. +, SSKJ raba peša, Dom. nem. nar. Stro:hsock (169)
slamnjak -a m ► swä:mn'ak ž-es (Imn
52
širok
swä:mn^e) slamnik - cappello di paglia
-	Strohhut: swä:mn^e z r6:žme E Plet. +, SSKJ Mak. suamnjak (1991: 51-52, 106), Dom. sln. nar. suamnjak, nem. nar. Schtro:huat (163)
smaga -e ž ► (Ted na sma:ga Ž-mm, na smä:ga) • dejati na smago goditi - macerare - rösten, den Flachs zum Rösten ausbreiten: pre:ja sa stliakle, sa ja djä:le na smä:ga, na smä:ga je to:n na 'waft [...] 'wan na suančne briag sa djä:le saši:t, da se je sple:xawa, da se je mä:u adpsrwa E Plet. +, SSKJ -, Mak. razdjala na smago (1991: 7) soken -kna m ► (Imn so:kne ž-mm, Tmn so:kne) kratka (moška) nogavica - calza (da uomo)
-	(Herren)socke: so:kne [...] sa djä:le k gwa:nto cua ■ pa:ulnaste so:kne ž-mm ■ štri:kane/o:naste so:kne E -, Mak. + (1991: 66), Dom. nem. nar. So:khn (169) I o zekelj
spasati -šem dov. ► (del -l s ed spa:sau ž-mm) ustrezati, biti prav - cadere bene, calzare bene - passen \Kleidung\: ča 'ni spa:sau, je muarwa s'pek ne:ki pradja:te ž-mm E Plet.
SSKJ ~
spegljati -am dov. ► spe:gl'ate ž-mm () zlikati - stirare - bügeln: pö:le j 'pač 'waxko za spe:gl'ate ž-mm E -splehan -a -o ► (s Ied sple:xano) 1 obeljen
-	imbianchito, imbiancato - gebleicht \hel-ler gemacht\ 2 obledel - sbiadito - gebleicht \von der Sonne\ E Plet. ~ (splehati), SSKJ -
splehati -am dov. ► (3ed sple:xa, del -l ž ed sple:xawa) obeliti \narediti kaj bolj belo ali razbarvati\ - imbianchire, imbiancare
-	bleichen \bewirken, dass etw. seine Farbe verliert\: s6:nce tu:de sple:xa E Plet.
SSKJ -, Dom. nem. nar. pla:h 'beljenje' (160)
spodnji -a -e ► (ž Ied ta spuadn'a, Imn spuadn'e ž-es, ta spuadn'e) spodnji - sott(o)- \di sot-to\ - untere: spuadn'e či:kl'e Ž-es ■ spuadn'e xwa:če ■ ta spuadn'e rju:še E + sprati -perem dov. ► (del -l m mn sprä:le ž-mm) sprati - lavare (via), scolorire - auswaschen: 'kor je b'wa za pra:te, sa sprä:le ž-mm
E +
sprebleči -em dov. ► (3ed spRoble:jče ž-es, Ied se sprabliačam, del -l m ed spRabliaku ž-es, mn spRabliakle ž-es, ž ed sprabliakwa) preobleči \obleči v drugo oblačilo\ - cambiare vestito, cambiarsi - umziehen \ die Kleidung wech-seln|: ni:sa se še spRabliakle 'na, daR sa š'li m šta:wa ž-es E -
srajceli -celjna m ► sra:jcle, sRa:jcale (Red sra:jclna, Rmn srä:jclnu, Idv srä:jclna) srajčka - camicetta - Hemdchen: to:t mi:kn sra:jcle ■ par ksrsto spo:da je biau sra:jcle ^ pa čiaz sa djä:le gwä:ntac E -srajišče -a m ► sre:šče, sre:jšče (Ted sre:šče, Med par sraji:ščo, Tmn sRaji:šče ž-es) srajca
-	camicia - Hemd: sre:šče s^ dabi:wa to:tle pa to:te je ku:pl'an ■ biau sre:jšče U(Ov)-sw E -, Mak. srejšče, srajšče, srejšča (1991), tudi 'ženska spodnja srajca', Dom. U srejšče, nem. nar. Hempt
srebrn -a -o ► (ž Ied ta srabsrna, Tmn srabsrne, s Ied srabsrno ž-mm) srebrn \iz srebra\ -d'argento - silbern \aus Silber\: zwa:te bar srabsrne E + srebro -a m ► (Red sre:bra, sre:bra ž-mm) srebro - argento - Silber: za sre:bra nare:d Ž-mm E + srešče o srajišče
star stara -o ► s'tar (m Ied ta stä:re, ž Ied sta:ra, Imn sta:re, Tmn ta stä:rax) star - vecchio -alt: n g'want, z'wa s'tar ■ ta stä:re što:f E + strgan -a -o ► stsrgan (ž Ied stsrgana, ITmn stsrgane, stsrgane, s Ied stsrgano) raztrgan \zaradi uporabe ne več cel\ - stracciato, lacerato \dall'uso\ - zerrissen \durch Tragen beschädigt, nicht mehr ganz\: ciau stsrgan ■ stsrgan kra:glč E Plet. + (strgati), SSKJ + (strgati)
strgati -am dov. ► () raztrgati \z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo\ - stracciare
-	zerreißen E +
svetiti se -im se nedov. ► (del. -l m mn sbiatle, sviatle) svetiti se \odbijati svetlobo\ - luc-cicare, splendere - leuchten \Licht widerstrahlenn\: käxe [kno:fe] sa se fe:jst sbiatle
E +
Š
ščet -i ž ► ščiat () krtača - spazzola - Bürste:
ščiat za gwa:nte E Plet. +, SSKJ star. šemnjak -a m ► šiamn'ak (Imn šiamn'ače)
maškara - maschera - Maske E -širnjava -e ž ► šiarn'awa (Ted šiarn'awa Ž-mm, Idv šiarn'abe, Tdv šiarn'ave ž-mm) širina
-	larghezza - Breite: tu: je šiaRn'ewa ad ne a:ntše ž-es ■ dar zmiaraš, zmiaraš šiarn'awa ž-mm ■ za či:kl'a sa dvia šiarn'ave djä:le ž-mm ■ dö:plt šiarn'awa ž-mm E -
širok -oka -o ► š'rak (m ITmn šro:če, ta šruače,
53
šivan
ž iTmn šro:če, ta šruače, s led šro:ko Ž-mm, prim šiare Ž-mm) 1 širok \ki ohlapno stoji na telesu] - largo \non aderente al corpo, di mi-surapiu grande\ - weit \nicht eng am Körper anliegend\: tu:kale je o:nli:gend ^ pa po:le je šro:ko 2 širok \ki ima med najbližjima koncema veliko razsežnost\ - largo, grande - breit: ka:če šlaba:nče sa me:le šro:če maše:tne E +
šivan -a -o ► ši:wan ž-es (s led ši:wanu, ši:wano ž-es) šivan - cucito - genäht • na roko/na roke šivan ročno - a mano - in Handarbeit: 'tu je na Ro:če ši:wano ž-es E Plet. + (šivati), SSKJ + (šivati)
šivanica -e ž ► ši:wanca ž-es, ši:unca U(Ov)-sw (Tmn za ši:wance) šivanka - ago da cucire
-	Nähnadel: ši:wanca mo:re 'pač vi:te [...] za sä:ka 'nat ta pRa:wa ši:wanca ž-es ■ ši:wanca na tRi: špi:ke Ž-es E Plet. +, SSKJ -
šivati -am nedov. ► ši:wate (nam ši:wat ž-es, led ši:wam, del -l m mn ši:wale, ž ed ši:wawa, mn ši:wale ž-es) šivati - cucire - nähen, schneidern: s^ pa že M'sam ši:wala sRaji:šče ž-es
•	na roko/na roke šivati ročno - cucire a mano - mit der Hand nähen: mo:rš 'pač na ro:ko ši:wate U(Ov)-sw E +
šivilja -e ž ► švi:l'a U(Ov)-sw (ITmn švi:l'e, Ded švi:l'a U(Ov)-sw, Dmn k švi:l'am) šivilja -sarta - Schneiderin: de:čle sa šle: za švi:l'e se uči:t ■ [sa] ku:ple što:f, ^ 'po sa ya ne:sle švi:l'a, da j po:le švi:l'a zaši:wawa U(Ov)-sw
•	šivilja prerokilja [Švila prerokinja Sibila
-	la profetessa Sibilla - prophetische Sibylle], iron. slaba šivilja - sarta non troppo abile nel proprio lavoro - schlechte Schneiderin: švi:l'a praroki:l'a Ov-tw E +
škaf -a m ► š'kaf () škaf - mastello - Schaff
E +
škarje -ev mn. ► ška:Rje ž-es (Rmn ška:Rju ž-es) škarje - forbici - Schere: z'dej paR xi:še ne:jmam 'bač pRä:vix ška:Rj'u [...] ne mo:R^ 'bač p'Rou Re:zate ž-es E Plet. ž mn., SSKJ
ž mn.
škrpec -a m ► (Imn škarpe:ce U(Ov)-sw) copatom podobno obuvalo - calzatura simile alla pantofola - Pantoffelähnliches Schuhzeug aus Stoff: magä:re sa b'le no:ba škarpe:ca, si jx no:su za u nadiawa U(Ov)-sw ■ spo:da j b'wa kä:js što:fa u'kap [...] ^ pa 'pole sa 'fejst zaši:wale .. ^ pa 'pole zgo:ra sa djä:le .. [...] ža:mat čiaz, čsrn ža:mat .. 'tu j b'wa škarpe:ce U(Ov)-sw E Plet. SSKJ -, Dom. U škarpac scarpetti di provenienza dalla Val
Resia (83, 168), skarpecl = piccola ciabatta (166)
šlabaika -e ž ► šlabä:^ka ž-es (ITmi šlabä:nče, Mmi na šlabä:^kax ž-mm) šlabanka \kratka oprijeta ženska jakna\ - giacca da donna corta, attillata — Schlawanker: ti:ste ta p'rou ta stä:re jä:kne, ksr sa x'ksle te:sne, p pa k mä:ja tu:de no:tre to:te ^pä:nsrje, to:te sa šlabä:nče ■ ži:dasta šlabä:^ka ■ o:xcitna šlabä:^ka H —, Mak. + (1991), šlebanka (1988: 62, 85), Dom. U, Ž šlabanka (168), nar. nem. Schlawanka (78, 168) šlajcr -ja m ► šla:jsr (Tcd šla:jar U(Ov)-sw) pajčolan - velo — Schleier: šla:jsr je ti:ste ta do:uje H —
šliigarija -e ž ► šliqgari:ja ž-mm () okras iz vrvic - decorazione di spaghi — Schmuck aus Fäden: go:re na to:ti o:xcitni gwa:nto je šliqgari:ja H — šliigcljč -a m ► šli:qglč (Imi šli:qglče) zanka - lacciolo — Knopfschlinge: šli:qglč za zapriste .. name:sto k'nopflo:x je 'biu šli:qglč
tu:de H —
šloik -0 -0 ► šlo:qk () vitek — snello — schlank: sa me:le ti:ste šlabä:^ke [...], de sa b'le [...] šlo:qk ž-mm H — šiajcar -ja m ► šna:jcsr, šna:jcsR ž-es () robec
-	fazzoletto — Taschentuch: šna:jcsr je 'biu 'ki za use:knt se ■ ži:dast šna:jcsR H —, Dom. nem. nar. To:schntuach (170)
šiic šnica m ► š'nsc (Rcd šni:ca) razporek -
patta (dei pantaloni) — Hosenschlitz H — šiitkurs m ► šni:tkusRs ž-es () tečaj krojenja — corso di taglio (e cucito) — Schnittkurs
H —
šiola -e ž ► šno:wa (Tmi šno:le) zaponka
-	fibbia, fermaglio — Schnalle: psr pä:so je šno:wa ■ u čisul'ax mä:ja tu: 'kaka 'bart šno:le ž-mm H —, Mak. šnala (1988: 92), Dom. nem. nar. Schno:ln (161, 168)
šostar -ja m ► šusstar (Rcd šusstsrja, šusstsRja ž-es) čevljar - calzolaio — Schuster H Plet. — šoštar, SSKJ šuštar nižje pog., Mak. šustar (1991: 15), šuštar (16), šuaštar (40), Dom. nem. nar. Schuasta I o čevljar špica1 -e ž ► (Tcd špi:ca Ov-tw, Imi špi:ce, špi:cs Ov-tw) 1 pletilka - ferro da calza — Stricknadel: Msä:ka špi:ce u ro:če, p pa de:wat štu:^fe Ov-tw 2 opornica, ost iz ribje kosti
-	stecche di balena - Fischgrät \ Versteifung\ H Plet. ~, SSKJ ~ I 2 o fišpaler, fišpaner
špica2 -e ž ► (ITmi špi:ce U(Ov)-sw) čipka -pizzo, merletto — Spitze: sa po:le xe:kl'ale
54
štof
no:tsr špi:ce na srisda U(Ov)-sw ■ špi:ce za wa rju:xa U(Ov)-sw E Plet. mn, SSKJ nav. mn., pog., Mak. 'kvačkani trakovi' (1991: 18), Dom. nem. nar. Spizn (169) I o špicelj špicelj -na m ► špi:cl (imn špi:clne, špi:clne Ž-es, Rmn š:pi:clnu Ž-es, Tmn špi:clne, Mmn psr špi:clnsx, Omn š:pi:clne, zs špi:clne) čipka - pizzo, merletto - Spitze: špi:clne sa ku:pl'sne Ž-es ■ ta šrusče špi:clne p pa ta wo:šče špi:clne ■ ti:ste špi:clne sa ble: xe:kl'ane E -, Mak. špiceljni 'čipke' (1991: 32, 34) I o špica2 špickrogen -gna m ► š'pick^6:gn ž-es () koničast ovratnik - colletto a punta - Spitzkragen E -špik špika m ► š'psk (Ted š'psk, Tmn špi:ke ž-es) konica - punta - Spitze: ä:uba [...] u š'psk ■ 'to je b'la ši:wsnca na tRi: špi:ke, ds ko sa čaba:te ši:wale, [...] ko s djä:u š'psk no:tsR [...] je š'psk žis mä:u pRaRe:zu ž-es E Plet. ~ 'Gebirgsspitze', SSKJ ~ 'izrazito koničast vrh gore' špikast -a -o ► špi:ksst (imn špi:kaste, s ied špi:kasto) koničast - a punta - spitz: špi:kaste čisul'e, špi:ksst kra:gnč E -špola -e ž ► špuswa U(Ov)-sw (Red š:pusle Ž-mm, Imn špusle) tulec - rocchetto (di filo), spoletta - Spule E -, Mak. špula 'vretence, motek' (1991: 10, 11) špolica -e ž ► špuslca () manjšalnica od špola
-	dim. di špola 'rocchetto di filo' - Dem. zu špola 'Spule' E -
šprekljast -a -o ► (s Ied špre:kl'asto) pisan
-	variopinto - bunt, farbig: da ni: 'ki na bä:rba, se prä:ve špre:kl'asto E -
štajf -0 -0 ► štä:jf () za blago, oblačilo trd, tog -
duro, rigido - hart, steif E -štekrogen -gna m ► š'tekro:gn, šte:kRo:gn Ž-es () stoječi ovratnik - colletto alla coreana, colletto alto - Stehkragen: š'tekro:gn prä:bma mi:, al je mä:u 'bsl bssö:ko E -, Dom. nem. nar. Schtekro:gn (164), Ste:kkhrogn (169)
štepa -e ž ► šte:pa ž-es () šiv s šivalnim strojem - cucitura (a macchina) - Naht (mit der Nahmäschine) E Plet. -, SSKJ ~, Mak. 'obšiv pri čevljih' (1991: 14), Dom. nem. nar. Noth (166)
štepati -am nedov. ► (3ed šte:pa, del -l m mn
šte:pale) delati šive s šivalnim strojem - cu-cire (a macchina), fare cuciture - Nähte mit der Nähmaschine machen, nähen: zs maši:n'am se šte:pa E Plet. -, SSKJ +
štera -e ž ► (Ted u šte:Ra ž-es): štera \delo obrtnika na domu\ - lavoro dell'artigiano ambulante - Arbeit eines Handwerkers in einem fremden Hause gegen Kost und Taglohn: u šte:Ra sa xodi:le te že:nske pRe:st ž-es E Plet.' +, SSKJ nekd. šterk -a m ► šte:rk () škrobilo - imbozzimante, amido - Stärke: ku:xsš rä:jz no:tre ip pa po:l to:ta wö:da .. to:ta je šte:rk E - I o šterka šterka -e ž ► šte:rka Ž-mm () škrobilo - imbozzimante, amido - Stärke: cu:ksr je tu:de šte:rka ž-mm E -, Mak. štirka (1991: 39) I
0	šterk
šterkati -am nedov. ► (3ed šte:rka, del -l m mn šte:rkale ž-mm) škrobiti - inamidare - stärken: to:ta wö:da od rä:jza .. s tism [...] sa po:le šte:rkale ž-mm E -štifelj -na m ► šti:fl (Imn šti:flne U(Ov)-sw, Tmn šti:flne) visok čevelj, škorenj - scarpa alta, stivale - Stiefel: [šti:flne] sa x'ksle bas6:če
1	pa sa žnu:re .. p pa se zapro: E -, Mak. štifslns 'škornji' (1991: 67), Dom. U štifalne, skorance, nem. nar. Schtifl (169)
štifeljč -a m ► (Imn šti:flče, šti:flče ž-mm) 1 polvisok čevelj - scarpa alta, stivale a mezza coscia - Halbstiefel: šti:flče sa pa x'ksle 'bsi ni:šče 2 manjšalnica od štifelj - dim. di štifelj 'scarpa alta, stivale' - Dem. zu štifelj 'Stiefel' E -
štih štiha m ► š'tsx (Imn šti:še, šti:še U(Ov)-sw, Rmn šti:xu, Tmn šti:še) vbod \prvina pri šivanju, vezenju\ - punto \nel cucire, rica-mare\ - Stich \Element beim Nähen, Sticken\: pris()wk se go:rta šl6:ga, se x'ksle nardi: p pa po:le se šti:še mi:kne nardo: ■ ta po:kne šti:še U(Ov)-sw E Plet. -, SSKJ nižje pog. štikan -a -o ► šti:kan (m Imn ta šti:kane, Tmn šti:kane, šti:ksne U(Ov)-sw, ž Ied šti:kana, šti:ksna, Red šti:kane, s Ied šti:kano) vezen - ricamato - bestickt: šti:kana [rju:xa] ■ šti:kan [fisrgo:gk] ■ je šti:kano tu:kale z wsrxa E Plet. ~ (štikati), SSKJ + (štikati
nižje pog.)
štikati -am nedov. ► šti:kate (del -l ž ed šti:kawa, mn šti:kale, m mn šti:kale) vesti - ricamare
-	sticken: se na vi:de fä:jn, be musrwa no:x 'jste p pa šti:kate E Plet. ~, SSKJ nižje pog.
štilenštih -a m ► šti:lnšti:x ž-es () šol. skriti šiv
-	punto nascosto - Stillstich E -
štof -a m ► što:f ž-es (Red št6:fa, Ded št6:fo ž-es, Ted što:f, Oed zs št6:fam, Rmn št6:fu, Tmn št6:fe U(Ov)-sw) blago - stoffa, tessu-to - Stoff: stä:ra ma:te od mö:jga mo:ža je
55
štofast
was'čas zré:zawa što:f [kuašče od što:fa] ^ pa pó:le je parši:wawa u'kap [...] je nare:dwa po:štre ■ s to:t^ što:fam sa nare:dle gwá:nte za tro:če ■ sa M_'sa što:fe dabi:le ú:kvax u kše:fto U(Ov)-sw ■ ta stá:re što:f ■ ló:dnast što:f ■ što:f za fiarg0:nče ■ što:f za djá:t nö:tar fi:dran'e ■ m0:šče što:f Ž-mm blago za moška oblačila - tessuto utilizzato per la confezione di abiti da uomo - Stoff für die Herrenkleidung [ Plet. -, SSKJ Mak. 'volneno in polvolneno kupivno blago' (1991: 59), Dom. nem. nar. Sto:f (169), Tuach 'panno, panno di lana' (170) I o blago štofast -a -o ► što:fast (m Imn što:faste) iz blaga - di stoffa - aus Stoff: n što:fast fwá^tar
■	što:faste knó:fe/pá:n^e [ Plet. -, SSKJ
štrafen -fna m ► štra:fn Ž-mm () okrasni trak
-	nastro decorativo - Zierband: je n tá:k štra:fn gö:r naši:wan Ž-mm [ - I o porta, štrajfen, štrifelj
štrajf -a m ► (Tmn štRá:jfe Ž-es) črta - riga
-	Streifen [ -
štrajfast -a -o ► štra:jfast (m led štra:jfasta, ž led štrá:jfasta, štRá:jfasta Ž-es, s led štRá:jfasto Ž-es) črtast - a righe - gestreift: štra:jfast rö:b
■	štra:jfasta što:f ■ ó:nasta štRá:jfasta či:kl'a
Ž-ES [ -
štrajfen -fna m ► štM:jfn ž-es (Tmn štRá:jfne ž-es) okrasni trak - nastro decorativo -Zierband: ni:ste ví:dle še mlá:j .. 'to sa to:te facalé:te Ré:zale ^ pa táxe štRá:jfne sa gó:Rta djá:l, še k s^ 'jes po b'la liatnek, sma 'to gó:Rta djá:le, je b'wa po:uno táxax facaliat Ž-es [ - I o porta, štrafen, štrifelj štrampelhozen -? mn. ► štra:mplx0:zn Ov-Tw
-	žabe \otroško enodelno pleteno oblačilo iz hlačk in nogavic\ - calzamaglia (con bretelle) - Strampelhose [ -
štrena -e ž ► (Tmn štRe:ne ž-es) štrena - ma-tassa - Strähne: sa suši:le to:te štRČ:ne Ž-es [ Plet. +, SSKJ pog., Mak. + (1988: 55, 1991: 10)
štrifelj -flja m ► (Tmn štri:fl'e U(Ov)-sw) okrasni trak - nastro decorativo - Zierband: sa mé:le magá:re zalé:ne štri:fl'e nö:tar U(Ov)-sw [ - I o porta, štrafen, štrajfen štrikan -a -o ► (iTmn štri:kane) pleten - lavo-rato a maglia - gestrickt: štri:kane štu:^fe
■	štri:kane só:kne [ Plet. -, SSKJ + (štrikati
nižje pog.)
štrikati -am nedov. ► (3mn štri:kaja, del -l m mn štri:kale U(Ov)-sw, ž ed štRi:kawa ž-es, mn
štri:kale) plesti \delati izdelke s pletilkami\
-	lavorare a maglia - stricken: sa štri:kale gäxe za pazi:me, k je bwo z'wo m'raz ■ štri:kale sa štu:^fe ^ pa jo:pe U(Ov)-sw E Plet. -, SSKJ nižje pog.
štruca -e ž ► (Ted štru:ca) botrovo/botrino darilo - regale del padrino/della madrina
-	Geschenk des Paten/der Patin: sak le:ta je da:wa ke:j [ko:tarca] .. na štru:ca bar ko:le je da:wa E Plet. ~, SSKJ ~, Mak. štruc 'botrovo/botrino darilo za veliko noč' (1991: 119-120)
štruphozen -0 m ► (Rmn št'rupfho:zn) hlačne nogavice - collant, calzamaglia - Strumpfhose: ni:sa me:le št'rupfho:zn, sa pa djä:le pa:ntlne E -štumf -a m ► š'taqf (Imn štu:^fa ž-mm, Tmn štu:^fe, štu:^fe Ov-tw) nogavica — calza
-	Strumpf: štri:kane štu:^fe ■ cviarnaste/ o:naste štu:^fe E Plet. +, SSKJ -, Mak. štumfa 'moške nogavice' (1988, 1991), Dom. U štrunfe, nem. nar. Schtrimpf (169)
šubladelj -na m ► (Tmn šu:bla:dlne) predalnik - cassettone - Schubladenkasten E -, Dom. nem. nar. Schublodkho:stn (78), Schub-lo:dkho:stn (168) šufecen -cna m ► (Imn šuafe:cne, šuafe:cne ž-mm, Tmn šuafe:cne ž-mm) obujek - pezza da pie-di - Fußlappe: name:ste [...] na bo:sa nuaga čiaul 'gor djä:te, sa me:l to:te šuafe:cne no:tre ž-mm E -, Mak. šufecne, šufecalne (1991: 49, 66) I o cota, cunja, fecen šulefelj -? m ► šuale:fl ž-mm () žlica za čevlje
-	corno da scarpe, calzatoio - Schuhlöffel
E -
šultertuh -a m ► šu:ltartuax U(Ov)-sw, šu:ltaR'tux ž-es () ogrinjalo, plet — scialle - Schultertuch: pozi:me [...] pa 'ni bwa mo:ntlnu, sa me:le šu:ltartuax U(Ov)-sw E -, Dom. U šultertuh, calat (168), sultertuh, calat (170), nem. nar. Schultatuach (168, 170) Švila o šivilja
T
tašeljč -a m ► tä^^ (ITmn ta:šlče, Mmn na tä:šlčax) torbica — borsetta - Täschchen: n mi:kn tä:šlč ■ tä:šlč za nadiau E -tavrati -am nedov. ► (del -l m mn tä:urale) trajati \ohranjati se, biti trpežen\ — durare \detto di vestiti solidi\ — dauern \währen, haltbar sein\: sa do:ugo tä:urale E -
56
urezati
temen -mna -o ► (s led 'tamno ž-mm) temen
-	scuro - dunkel E +
temno prisl. ► () temno - scuro - dunkel: 'tamno zalé:no E Plet. + (temèn), SSKJ + (tèmen) tenek -nka -o ► ta'nak ž-mm (ž led 'tagka) tanek
-	sottile - dünn: 'tagka padpwâ:ta E Plet. +, SSKJ (gl. tânek)
tepih -a m ► (Tmn te:pše) preproga - tappet-to - Teppich: te:pše je dé:wawa s tiamle, je dâ:wa na tlè: E Plet. SSKJ nižje pog., Dom. nem. nar. Tepich (170) tesen -sna -o ► (ž Imn té:sne) tesen - stretto, at-tillato (in vita) - eng anliegend \Kleidungs-stück\: slabà:nce, z'wa té:sne u pâ:so E + težek -žka -o ► 'tažak ž-mm (m led ta ta'žak Ž-mm, Imn 'tašče, Tmn 'tašče, ž Ied 'tažka, Tmn 'tašče s Ied 'tažko) težek - pesante - schwer: mà:m še zdè:j to:te mo:ntlne 'tašče ž-mm ■ 'tažka jà:kna E + tibet -a m ► ti:bet ž-es () šol. tibet \ tkanina\ - tibet \tessuto\ - Tibet \Gewebe\: 'to sa ti:bet Ré:kle to:tam što:fo .. sa jmé:le bü:Rtaše tù:de Ž-es E Plet. -, SSKJ tekst., Mak. 'ruta iz tanke volne z vzorčasto borduro' (1991: 45, 97, 136) tišlajfer -ja m ►'tišMjar ž-mm, 'tišM:jfaR ž-es () ozek podolgovat namizni prtiček - to-vagliolo da tavola stretto e lungo - Tischläufer: 'tišM:jfar je tak kô:s, k pri:de m sriada na mi:za, šti:kan .. ^ pa o:zak ž-mm E -tkan -a -o ► (ž Ied tkâ:ne) tkan - tessuto - gewebt: ta damàxe rjfcše sa tkâ:ne E Plet. + (tkâti), SSKJ + (tkâti)
tkati tkem nedov. ► (del -l m ed ta'kou ž-mm, m mn tkâ:le, takâ:le ž-mm) tkati - tessere - weben: par stà:rax cà:jtax sa l'adi: sjà:le pré:ja ip pa tkâ:le E +
topel -pla -o ► to:pu (m Ted to:pu, ž Ied to:pwa, s Ied to:pwa ž-mm) topel \ki varuje pred mra-zom\ -caldo- warm \gegenKälteschützend\: to:pu faca'lat/g'want ■ 'to j bwa to:pwa, 'no, 'pol usè:te nči: zé:bwa pozi:me ž-mm E + topelt -0 -0 ► to:plt () dvojen - doppio - doppelt: to:plt al pa 'ki â:jnfox E - I ^ dopelt, dopeltov
tošen -šna m ► to:šn (Med u to:šn, Oed s to:šnam) torba - borsa - Tasche: tù: j n s'tar to:šn, k sa š'le u kšè:ft, sa š'la kü:pat, nô:tar kü:pat ■ u to:šn s^ nè:swa za jè:ste j^:žna E -, Dom. nem. nar. Toschn (170) tošenček -čka m ► t0:šnčak ž-es () manjšalnica od tošen - dim. di tošen 'borsa' - Dem. zu tošen 'Tasche' E -
troht -a m ► trà:xt Ž-MM (Tmn tro:xte Ž-mm) noša - costume tradizionale - Tracht: disndl je 'biu tù:tw()rà:xt Ž-mm ■ k mà:ja 'zej to:te tro:xte .. to:te tro:xte kanà:ltà:lar Ž-mm E -, Mak. gajltoler traht 'noša' (1991: 38), Dom. nem. nar. Trocht (170) I o kostim 1, noša tuhant -a m ► tù:xant U(Ov)-sw () pernica -pi-umino - Daunendecke: sa mé:le kû:re, sa kù:rje tù:xant narè:dle U(Ov)-sw E -tul -a m ► tù:l () til - tulle - Tüll: tù:l je pa ti:ste, kor je dùsrx'si:xtik E Plet. SSKJ
zastar.
U
umarela -e ž ► umare:wa (Tmn umare:le) dežnik - ombrello - Regenschirm: na stä:ra umare:wa H -, Dom. nem. nar. Schirm (168) unterca -e ž ► u:ntsrca, u:ntsRca ž-es (Ted u:ntsrca) podloga, navadno za krilo, obleko - fodera - Futter, gewöhnlich für einen Rock, ein Kleid: m je nare:dwa do:j g'want m pa spö:da na u:ntsrca ■ je spö:da u:ntsrca, se prä:ve, da je fustrana H - I o podlaka unterfoter -tra m ► 'untsrfustsr () podloga - fodera - Futter \ bei der Kleidung\ H -, Dom. nem. nar. Untafuata (170) I o foter, podlaka, unterca unterkikelj -? m ► u:ntsrči:kl U(Ov)-sw () spodnje krilo - sottoveste - Unterrock: u:ntsrči:kl .. p pa po:le či:kl'a nawsrx U(Ov)-sw H -, Mak. untsrkitl (45, 49, 73), Dom. U srejšče, unterčikal (171), unterčikal 'sottogonna, sottana, camicia senza maniche', nem. nar. Untakhitl 'sottoveste' (164, 171), Unterfat, Untahemd (171) I o spodnja kiklja (kiklja) unterlajbelj -blja m ► (imn 'unteRlä:jble ž-es) modrček - reggiseno - Büstenhalter H - , Mak. untsrlajbsrle (1991: 77) I o helter ura -e ž ► u:ra (Ted u:ra) ura \naprava\ - oro-logio - Uhr \Instrument\: sa me:le u:ra š čistnca u žo:kčo ■ zwä:ta u:ra H + urezati urežem dov. ► ure:zat ž-mm (del -l m ed ure:zu Ž -mm) urezati - tagliare - zuschneiden: se:stre p pa ti:ste sa de:wale täxe ku:rse .. p pa ti:ste sa uči:le ure:zat tu:de, 'na .. da si p'rou braz mu:štra 'wsxkuw()re:zu ž-mm H + I o co urezati
57
vajbca
V
vajbca -e ž ► và:jbca, và:jfca Ž-es () babica \del zapenca\ - occhiello - Öse \beim Haf-tel\\ to: je và:jbca, to: je pa mà:ndlc Ž-es E - I o bajbca vdeti vdenem dov. ► udé:te (2ed ude:nsš U(Ov)-sw) vdeti \dati kaj v uho šivanke\ - infilare il filo e sim. nell'ago - einfädeln (etw. durch das Nadelöhr ziehen): ude:nsš u ši:unca U(Ov)-sw E + veksljati o beksljati
ven odrezan ven -a -o ► 'wsn adriszan () izrezan - tagliato (da) - ausgeschnitten: E -ven rezan ven -a -o ► (m Ied 'wsn Riszan Ž-es) izrezan - tagliato (da) - ausgeschnitten: mùsdsR je 'biu po:le k'le 'wsn Riszan Ž-es
E -
ven rezati ven režem nedov. ► (del -l m mn 'wsn ré:zale Ž-mm) izrezati - tagliare (da) - ausschneiden E -ven spustiti ven -im dov. ► 'wsn spssti:te () razširiti \narediti kaj (bolj) široko\ - allargare \rendere più largo\ - verbreitern \etw. breit(er) machen\ E -ven zrezati ven zrežem dov. ► (del -l m mn 'wsn zré:zale) izrezati - tagliare (da) - ausschneiden: büsgo [...] sa 'wsn zré:zale rçi pa po:le sa šti:kale E -vijolast -a -o ► (s Ied vjô:lasto) vijoličen - di
colore viola - violett E -vinahti -0 mn. ► bisnsxte (Tmn ns bisnsxte) božič - Natale - Weihnachten: bisnaxte je tù:de s'vet gùsd E -visok -a -o ► bs'sak (ITmn bssôxe, ta vssùsce, s Ied bssô:ko) visok - alto - hoch: bs'sak [kro:gn] ■ ta vssùsce [cisul'e] E + višnjava -e ž ► vi:šn'awa, bi:šn'awa (Ted vi:šn'awa Ž-mm) višina - altezza - Höhe: mô:rs vi:šn'awa zmisrte Ž-mm E -vogel -gla m ► wo:gu ž-mm (Ted u wo:gu Ž-mm, Tmn wo:gle) vogel - angolo - Ecke: faca'lat ma štisre wo:gle E + I o ogel volna -e ž ► ô:na, o:una (Red z/ad ô:ne, Ted ô:na) volna - lana - Wolle: p'rou ta dama:ča ô:na E +, Dom. nem. nar. Schofwo:ln (168), Woln (172)
volnast -a -o ► ô:nast, o:unast (m Tmn ô:naste, ta ô:naste, ž Ied ô:nasta, s Ied ô:nastu) volnen - di lana - wollen: ô:nast g'want/faca'lat ■ ô:nasta štra:jfasta či:kl'a E Plet. SSKJ Mak. vounasta (1991: 11) vozič -a m ► 'wsžsč (Ted u 'wsžsč) otroški
voziček - carrozzina \da neonati\ - Kinderwagen E Plet. SSKJ ~ všiti všijem dov. ► uši:te () všiti - cucire - einnähen E +
vzrazen prisl. ► uzrä:zn Ž-mm () narazen - discosto, separato - auseinander: dsržo: uzrä:zn E -
Z
zadaj prisl. ► zâ:de () zadaj - dietro - hinten: zâ:de ^ pa prisdi mà: tô:te špi:clne ta čsrne E Plet. +, SSKJ star. zaguzan -a -o ► (s Ied zagü:zano) naguban zaradi premočnega zategovanja niti med šivanjem - arricciato, pieghettato a causa dello stringimento troppo forte durante la cucitura - gefaltet wegen zu starken Ziehens beim Nähen: mà:ma je 'wssčas rè:kwa: je u'se zagü:zano E -zaguzati -am dov. ► (del -l ž ed zagü:zawa Ž-mm) nagubati (blago) zaradi premočnega zategovanja niti med šivanjem - arricciare, pieghettare (il tessuto) a causa dello strin-gimento troppo forte durante la cucitura -(den Stoff) falten wegen zu starken Ziehens beim Nähen E -zasukan -a -o ► (Imn zasü:ksne, zasü:kane Ž-mm, ž ed zasü:kana ž-mm) zasukan - girato, voltato - verdreht: s djà:u s:pùsle 'dou rçi pa po:le sa pri:šle [...] dvis ni:te u'ksp, mà: pô:l še na 'bart zasü:kano, po:le j bwa ô:na [...] 'bsl je b'wa zasü:kana .. 'bsl je b'wa mô:čna ž-mm ■ zasü:kane wasé: ■ zasü:ksne rakâ:be E Plet. + (zasükati), SSKJ + (zasükati) zašivan -a -o ► (s Ied zaši:wano) 1 sešit - cuci-to - genäht, geschneidert: j b'ws M'se u'ksp zaši:wano E Plet. SSKJ I o prišivan zašivati -am dov. ► (3ed zaši:wa, del -l m mn zaši:wale, ž ed zaši:wawa U(Ov)-sw) sešiti
-	cucire (insieme) - nähen, schneidern: je po:le švi:l'a zaši:wawa U(Ov)-sw E Plet. -/+ impf., SSKJ nar. zahodno I o co prišivati, pošivati, prišivati
zatepsti -tepem dov. ► zaté:pste () proč vreči
-	buttare via - wegwerfen: sa čisul'e b'le za zaté:pste E Plet. SSKJ ~ I o bek zatepsti, dejati bek
zavezan -a -o ► zabé:zsn (s Ied zabé:zano) zavezan - legato, annodato - gebunden: nârêe sa mé:le 'wssčss x'ksle prisde zabé:zano E Plet. + (zavçzati), SSKJ + (zavézati)
58
žnidar
zavezati -vežem dov. ► za zabe:zat (2ed zabe:žsš, del -l m mn zabe:zale, zave:zale) zavezati |narediti vozel\ - legare \annodare\
-	zusammenbinden \ zu einem Knoten schlin-gen\: zabe:žsš ^ pa nardi:š k'naf E + I o co zavezati
zaviti -vijem dov. ► (2ed zawi:jsš U(Ov)-sw, del -l m mn zawi:le ž-mm) 1 zaviti \obdati s čim\
-	avvolgere - wickeln: sa pa [tro:če] no:tsr zawi:le cisle ž-mm 2 oviti \pri kvačkanju, pletenju nit okrog kvačke/igle\ - avvolgere \il filo sull'ago, sul ferro nel lavorare all'uncinetto, a maglia\ - den Faden um die Nadel biegen: zawi:jsš dvis ba:rte ^ pa pate:gnsš skusz U(Ov)-sw E Plet. ~, SSKJ ~
zavivati -am nedov. ► (del -l m mn zawi:wale) povijati - avvolgere - wickeln E Plet. ~, SSKJ -
zekelj -na m ► ze:kl U(Ov)-sw (Imn ze:klne U(Ov)-sw) kratka (moška) nogavica - calza (da uomo) - (Herren)socke: E -, Mak. sekslns (1991: 66), zekslne 'malo čez gleženj ali do srede meč segajoča moška nogavica' (52, 66), Dom. U zekalne (169) I o soken zelen -ena -o ► (m Tmn zale:ne U(Ov)-sw, ž Ied zale:na ž-es, s Ied zale:no): zelen - verde
-	grün: 'tsmno/lisxt zale:no E + zgorenji -a -o ► (ž Imn ta zgari:n'e) zgornji
-	sopr(a)- \di sopra\ - ober-: ta zgari:n'e rju:še E -
zimski -a -o ► (ž Ied ta zi:mska, Imn zi:mšče) zimski - invernale - Winter-: ta zi:mska jä:kna ■ zi:mšče xwa:če E + zlat -a -o ► zwä:t (m Tmn zwa:te, ž ITed zwa:ta, ta zwä:ta, Oed zwa:ta, Imn zwa:te, s Ied zwa:ts ž-mm) zlat - d'oro - golden: zwä:t [misdsr] ■ zwa:ta žnu:ra ■ fä:jn ä:ube, čarne ^ pa zwa:te za:de E + zlato -a s ► zwa:to (Oed zs zwa:tam ž-mm) zlato - oro - Gold: 'to je zwa:to ■ zs zwa:tam nare:d ž-mm iz zlata - d'oro - golden, aus Gold E +
zlatovje -a m ► zwato:uje (Red zwato:uja ž-mm) zlatnina \izdelki iz zlata\ - insieme di ogget-ti d'oro - Gold \Schmuckstücken aus Gold\
E -
zmeriti -im dov. ► zmisrte (2ed zmisrsš ž-mm, del -l m mn zmisrle ž-mm) zmeriti - prendere le misu-re, misurare - ausmessen: ta paru sa zmisrle, 'kak je bi:šnjawa ž-mm E Plet. -, SSKJ + znucan -a -o ► (s Ied znu:cano ž-mm) obrabljen
-	consumato, logorato - ausgeleiert E - I o ponucan, žlajsik
zrezati zrežem dov. ► (del -l ž ed zre:zswa) 1 zrezati - tagliare - schneiden 2 ukrojiti
-	tagliare il tessuto - zuschneiden E Plet. ~, SSKJ ~
zvezati zvežem dov. ► zve:zate ž-mm (2ed zve:žsš ž-mm) zvezati, zavezati - legare -binden, schlingen: žnu:ra za bu:rtax zve:zate ž-mm E +, Mak. + (1991: 49)
Ž
žakelj -klja m ► ža:kl ž-es () vreča - sacco -Sack: jä:, jä:, ža:kl ^ pa 'tu je 'biu fi:dRan'e no:tsR ž-es E Plet. +, SSKJ pog. žakeljč -a m ► ža:klč () vrečka - sacchetto
-	Säckchen, Beutel: to:le je n ža:klč k sa me:le k sa š'ls u 'kindsrgo:rtn E Plet. -, SSKJ žakljič nar.
žamet -a m ► ža:mat ž-mm (Ted ža:mat U(Ov)-sw) žamet - velluto - Samt: čarn ža:mat U(Ov)-sw E +, Dom. nem. nar. Somt (168) žameten -tna -o ► ža:matsn, ža:mstn ž-es (m Tmn ža:mstne, ž Ied ža:mstna, s Ied ža:matno) žameten \iz žameta\ - di velluto - samten \aus Samt\: ža:mstna jä:kna E + I o plišvat žegen -gna m ► že:gn (Ted ns/za že:gn) žegnanje - sagra - Kirchtag ns že:gn sa mo:štwa nasi:le čarn g'want E Plet. ~, SSKJ
nar. koroško, Dom. nar. sln. žeg3n, nar. nem. Kirht:og (164) žena -e ž ► (Imn že:ne) ženska - donna - Frau: pulo:varje sa že:ne same: štri:kale E + I o ženska
ženska -e ž ► (Imn že:jnske) ženska - donna
-	Frau E + I o žena
ženstve -tev ž mn ► že:jnstwe, že:nstwe U(Ov)-sw 0 več žensk, ženske - donne - Frauen: že:nstwe sa me:le žis .. 'wssčss ca'lat U(Ov)-sw E Plet. +, SSKJ ekspr. žida -e ž ► ži:da (Red ž:i:de, zs ži:de) svila -seta - Seide: ta prä:wa ži:da E Plet. +, SSKJ star., Dom. nem. nar. Seidn židast -a -o ► ži:dast ž-es (ž ži:dasta, Imn ži:daste) svilen - di seta - seiden: ži:dast g'want, ži:daste facale:te E -, Mak. + (1991: 8)
žlajsik -0 -0 ► žlä:jssk () oguljen - consumato, logorato (di vestito) - abgenutzt: je ja:ma, je ž^:jssk, ča je znu:cano ž-mm E - I o ponu-can, znucan žnidar -ja m ► žni:dsr U(Ov)-sw (psR žni:daRji ž-es) krojač - sarto - Schneider: sa tu:d
59
žnura
mùarle kù:pte [...] što:f ^ pa da j po:le žni:dar narè:du U(Ov)-sw E Plet. -, SSKJ nižje pog., Mak. + (1991: 15), Dom. nem. nar. Schnaida (168) žnura -e ž ► žm:ra, žm:Ra ž-es (Red braz žm:re, Oed žnù:ra, Imn žnù:re, Omn ž:m:re ž-mm, ž:m:Rame ž-es) 1 vrvica - spago
-	Schnur: ž:m:Rame sa pRÎade zapàRle Ž-es 2 vezalka - laccio - Schnürsenkel 3 trak
-	nastro - Band: žm:ra za bû:rtax zvé:zate ž-mm E Plet. žnora 1, SSKJ -, Mak. 1 (1991: 39), 3 (1988: 61, 72, 85), 'nit' (1991: 11), Dom. nem. nar. Kordel, Schnur 'cordoncino, laccio' (168) I 3 o žoja
žoja -e ž ► ž0:ja ž-es, ž-mm () trak - nastro
-	Band: par ka:pe, bias, mà:ja to:t ma:šn 'douta zvé:zan, 'to je ž0:ja, alè:, 'douta k vi:se ž-mm E Plet. SSKJ -, Mak. žuoje (1991: 44, 86), žvoje (88), 'podveza' (93) I o žnura 3
žok -a m ► 'žak, 'žak ž-es (Ted 'žak ž-mm, Imn
žo:če) žep - tasca - Tasche \bei der Kleidung!: 'jes pa mùarrçi mé:te .. [bû:rtax] bias skùas kô:j? da mà:m 'žak, mà:m 'wasčas kak šna:jcar nô:tre ž-mm E Plet. +, SSKJ -, Mak. 'moška nogavica' (1991: 66), 'značilno rateško obuvalo iz volnenega stopala in kravjega usnja' (1988) žokič -a m ► ž0:kač ž-es (Med u/par ž0:kčo, 'žokčo ž-es, ITmn ž0:kče, Rmn ž0:kču, Idv ž0:kča) žepek - taschetta - Täschchen, kleine Tasche: u ž0:kčo sa mé:le facaliatač E -, Mak. Red žvakča (1991: 62) žrebelj -blja m ► (ITmn žré:bl'e, Omn ž:re:bl'e) žebelj - chiodo - Nagel: spo:da sa pa [co:kle] z [...] žre:bl'e tù:de nakawa:le, da se ni: zdérknwo tko: pazi:me ž-mm E Plet. + 'der metallene Nagel', SSKJ -žrebljič -a m ► (imn žre:blče, žre:blče Tmn žre:blče) žebljiček - chiodino - Nägelchen: mà:ja spo:da tô:te žre:blče, lasè:ne žre:blče E Plet. +, SSKJ -
60
KNJIŽNOSLOVENSKO-NAREČNI SEZNAM / ELENCO SLOVENO STANDARD - SLOVENO DIALETTALE / SCHRIFTSLOWENISCH-SLOWENISCHDIALEKTALER INDEX
babica o bajbca, vajbca barhantast o porhanast barva, barvati o barba, barbati biser, biserovinast o perla, perlmuterst blazina, blazinica o polšter; polšterc, polštrič bleščati se o bleščeti se, glicrati (se) bluza, bluzica o pluzna; bluznica, pluznica boljši o fajn
bombaž, bombažen o pavmvole; cvirnast, pavel-
nast, od niti (nit) bosti o rušati božič o vinahti brisača o antha, brisnica broška o proš cevast o rorast
copata d |doma narejena c.| o čabata, |copatom podobno obuvalo| o škrpec česan d |za volno| o skvartan četrt, četrtina o firtelj
čevelj d |č. z lesenim podplatom| o cokelšu, |vi-sok č.| o štifelj, |polvisok č.| o štifeljč, |delovni č.| o kalošna, |obrabljen, ponošen č.| o čafeder, kalošna čeveljček o čevljič čipka o špica, špicelj čopek o čopič črta, črtast o štrajf, štrajfast darilo d |d. botra, botre| o štruca dekle o dečla
delo d |d. obrtnika na domu|
denarnica o preftošen
dežnik o umarela
dirndl o dendelj, dendeljkostim
dokolenka o kneštrimf
dolžina o daljnjava
dvojen o dopelt, dopeltov, topelt
elastika o guma, gumi, lastriš
enak o glih
fazona o fazon, frson
fotomodel o model
galoša o kalošna
gamaša o kamašna
goditi o dejati na smago (smaga)
gradaše, gradašati o kvarta, kvartati
grob o rufast, rumfast
guba, gubica o bovd, folten; foltenč, foltič
gumb, gumbek o knof, knofič
gumbnica o knopfloh, knopflohar
gumijast o gumljast, gumnast
halja d |delovna h.| o burtah, |šolska h.| o burtah
hlače d |irhaste h.| o lederhozen, |moške spodnje
h.| o gače, gate, spodnje hlače (hlače) izbran o fajn
izrezati, izrezan o ven rezati, ven zrezati; ven odrezan, ven rezan jezik d |j. pri čevlju| o lošen kapuca o kapucen karirast o križast
kaveljček o hakeljč d |del zapenca| o mandeljc
klobuček o klobučič
klopniti o klapniti
klot o glot
kockast o kvadratast
končati o firtkati
konica, koničast o špik, špikast
kos, košček d |del česa| o flašter, kraj; kosič
kost d |ribja k.| o fišpaler, fišpaner, fišponpantelj,
špica1 kravata o kravatelj
krilo, krilce o kiklja, kikljica d |nabrano k.| o foltenšos, |spodnje k.| o unterkikelj, spodnja kiklja (kiklja)
kroglica o grolica d |drobna steklena k.| o perlin-ca
krojač o žnidar
krpa d |kuhinjska k.| o hangrli, kširfecen krtača o ščet
kvačkati, kvačkan o hekljati, hekljan lan o preja lažen o foliš
ličkanje d |koruzno l.| o fidranje likati, likalnik o pegljati, peglajzen luknja, luknjica o jama, jamica maškara o šemnjak menjati o beksljati manšeta o mašetna
61
KNJIŽNOSLOVENSKO-NAREČNI SEZNAM / ELENCO SLOVENO STANDARD - SLOVENO DIALETTALE
menjati o beksljati
meter d |šiviljski m.| o metra
moder o plav
mrežica o nec
nabirati, naborek o cegati, kreželj nadeti si o dejati gor naftalin o naftalina naramnica o ramnica narazen o vzrazen našiti, našit o našivati, našivan naudariti, naudarjen o naheftati, naheftan nedrček o helter, unterlajbelj nogavica o štumf, soken, zekelj d |kratka moška n.| o soken, zekelj, |hlačne nogavice| o štrupfhozen nosilec d |n. za prtičke| o portasalveta obeliti, obeljen o splehati, splehan obesek o onhengar obešalnik o helter1, klajderhelter obleka, oblekica o gvant, klad d |enodelna o.| o cel
gvant (gvant); gvantec, kladič obrabljati, obrabljen o nucati, znucan obroček o rinčica obujek d cunja, fecen, šufecen obuvalo d |copatom podobno o.| o škrpec odeja d |volnena o.| o kocen ogrinjalo o plaščič, šultertuh oguljen o žlajsik
okras, okrašen o cir; d |z ročnim delom o.| o delan, |o. iz vrvic| o šlingarija omara o kosten oranžen o arančast
orodje d |lopatasto o. za tolčenje lanenega semena
iz glavic| o lopuča ostanek o restelj oviti o zaviti
ovratnik o kragen, krogen d |o. pri ženskem oblačilu| o krageljč, kragenč, |bubi o.| o pubi krageljč, |koničast o.| o špickrogen, |stoječi o.| o štekrogen pajčolan o šlajer
pentlja, pentljica o mašen, mašenč
pernica o tuhant
pero o feder, muna
pikati o rušati
pisan o šprekljast
plašč, plašček o montelj, monteljč
platno, platnen o prt, prten
plesti, pleten, pletilka o štrikati, štrikan, špica1
plet o šultertuh
podaljšati o dolta spustiti, dolta šlogati podložiti, podložen, podloga o podfotrati; fotran,
podfotran; foter, podlaka, unterca, unterfoter podveza o pantelj pomeriti o poskusiti, primeriti
ponarejen o foliš
ponositi, ponošen o ponucati, ponucan
poročni o ohcetni
postriči o porezati
poškodovan d |p. od rabe| o hin
potempljati, potempljan o potopljati, potopljan
potrebovati o nucati
povijati, povit o zavivati, opasan
prav d |biti p.| ospasati
praznik, prazničen o nedel, ponedelen
predalnik o šubladelj
predelati o predejati, prenarediti
predpasnik o burtah
pregrinjalo d |posteljno p.| o koperdeken
premajhen o cmiken
prenašati o frtrogati
preobleči, preoblačiti o beksljati, sprebleči preozek o cozek preproga o tepih preprost o ajnfoh
prevleka,prevlečen d |p. za blazino| o oblačilec; o
podvlečen, pokrit prilegati se, prilegajoče se o dol stati, pasati, dov.
dol pasti, dolta pasti; onligend pristajati o pasati
prišiti, prišit o co prišivati, dol prišivati, prišivati d |p. s šivalnim strojem| o co prištepati; co prišivan, dol prišivan, prišivan d |p. s šivalnim strojem| o dol prištepan pritiskač o drukar prozoren o durhsihtik prstan o rinčica d |poročni p.| o ering prt o prtič d |izvezen stenski p.| o bontšonar prtiček o dekelč, salveta, manjš. salvetka d |podol-govat namizni p.| o tišlajfer, |nosilec za prtičke| o portasalveta rame o ramen
raševina, raševinast o ras, rasast
razporek o šnic
razširiti o ven spustiti
rdeč o črnel
resa o fronza, fronzen
revija d |modna r.| o sfilata
rjav o rus
robec, robček o šnajcar; d |okrasni r.| o facoletič
ročaj o grif
rokavci o olšpet
rožast o rožnast
rožnat o roza, rozast
ruta o facolet
sandala o sandalen
senčnik o lompenširem
sešiti, sešit o pošivati, prišivati, zašivati d |s. s šivalnim strojem| o co prištepati, prištepati;
62
KNJIŽNOSLOVENSKO-NAREČNI SEZNAM / ELENCO SLOVENO STANDARD - SLOVENO DIALETTALE
o prišivan, zašivan d |s. s šivalnim strojem| o prištepan skrajšati o gorta šlogati
skrinja o kufer, d |s. za shranjevanje obleke| o
banka slamnik o slamnjak slamnjača o slamnica
srajca, srajčka o srajišče, d |spalna s.| o nohthemd; srajceli
stebriček d |s. pri kvačkanju| o kasteljč stopalnik d |s. pri kolovratu| o pedalen stroj d |šivalni s.| o mašinj, pfaf, sindžer sukanec o nit d |s. za vezenje| o goren suknjič o janka 2, jopa 1, jopič svatba o ohcet svetinjica o medaljica svetlo o leht
svila, svilen o žida, židast
svitek d |priprava| o cviteh, cvitrah, |s. las| o kopa širina o širnjava
šiv d |š. s šivalnim strojem| o štepa, |delati šive s šivalnim strojem| o štepati, |skriti š.| o štilenštih šivanka o šivanica
škrobiti, škrobilo o šterkati; šterk, šterka
šopek o pušelj, manjš. pušeljč
tečaj o |t. krojenja| o šnitkurs
tekač o lajfer
telovnik o lajbič, pruštah
til o tul
tiskanina d |modra t.| o plavdruk tog o štajf
torba, torbica o tošen, manjš. tošenček; tašeljč trajati o tavrati
trak, trakec o pantelj, žnura, žoja d |okrasni t.| o
porta, štrafen, štrajfen, štrifelj; o panteljč trd o štajf
tulec o špola, manjš. špoljica uhan o oringelj ukrojiti o zrezati
umeten d |iz umetnega materiala| o kunstan
uničen d |u. od rabe| o hin
uporabiti o ponucati
usnje, usnjen o leder, ledrast
vata o bata
vbod o štih d |križni v.| o krajceljštih, krajcštih, |ploščati v.| o folštih
venec, venček d |rožni v.| o roženkranc; o krona d
|poročni v.| o krancelj, krona verižica o ketnica vesti, vezen o štikati, štikan vezalka o žnura vijoličen o vijolast višina o višnjava vitek o šlonk volnen o volnast vozel o knof
voziček d |otroški v.| o vozič vrat o kragen
vreča, vrečka o žakelj, žakeljč
vreči d |proč v.| o bek zatepsti, dejati bek, zatepsti
vreteno d |del kolovrata| o kola
vrsta o raja
vrtnica o rozelj
vrvica o žnura
vsakdanji o za vsak dan (dan)
všit, všitek o noter prišivan, noter zašivan; cvikelj
všivati o noter všivati
vzmetnica o modrocen
vzorec o model, mušter d |krogličast v. belih
bombažnih pletenih dokolenk| o buntrč zadrga o rajsfršlus zakrpati, zakrpan o oblekati, oblekan zanka, zankica o šlingeljč; d |z. za obešanje| o henkar
zapenec o haftelj, manjš. hafteljč
zaplata, zaplatica o blek, blekič
zaponka o šnola
zavesa o firgonk
zavihan o podvihan
zlatnina o zlatovje
zlikati, zlikan o spegljati; popegljan
žabe d |otroško oblačilo| o štrampelhozen
žebelj, žebljiček o žrebelj, žrebljič
žegnanje o žegen
ženska o žena, ženska
žep, žepek o žok, žokič
žimnica o modrocen
životec o meder, manjš. medrček, moder, nedrc žlica d |ž. za čevlje| o šulefelj
63
ITALIJANSKO-SLOVENSKONAREČNI SEZNAM / ELENCO ITALIANO - SLOVENO DIALETTALE / ITALIENISCH-DIALEKTALSLOWENISCHER INDEX
abito o gvant, dim. gvantec, klad, dim. kladič, obleka d |a. da bambino| o kladič, |a. da donna| o dendelj, dendeljkostim accorciare o gorta šlogati adattare o predejati aderente o ozek aggiuntato o dol prištepan ago d |a. da cucire| o šivanica aletta o perutnica allargare o ven spustiti allungare o dolta spustiti, dolta šlogati altezza o višnjava alto o visok amido o šterk, šterka
anello o rinčica d |a. di matrimonio| o ering angolo o ogel, vogel
annodare, annodato o co zavezati, zavezati, zavezan
aprire, aperto o odpeti, odprt arancione o arančast arcolaio o korvat argento o srebro d |d'a.| o srebrn armadio o kosten
artificiale d |di materiale a.| o kunstan asciugamano o antha, brisnica asciugarsi o posušiti se attaccapanni o helter1, klajderhelter attaccare, attaccato o našivati, našivan attillato o ozek, tesen
attrezzo d |a. per togliere i semi di lino dalle cap-
sule| o lopuča Avvento o advent
avvolgere, avvolto o zaviti, zavivati; opasan basso o nizek
battere d |b. per terra| o klapniti, klopotati battesimo d |da b.| o krsten berretto o kapa bianco o bel
bisogno d |avere b. di| o nucati blu o plav
blusa o bluznica, pluznica bordo o rob
borsa, borsetta o tošen, dim. tošenček, tašeljč bottone o knof, dim. knofič d |b. a pressione, b. au-
tomatico| o drukar bottoniera o knopfloh, knopflohar bretella o ramnica broccato o brokat buco o jama, dim. jamica buono o ponedelen
buttare d |b. via| o bek zatepsti, dejati bek, zatep-sti
cadere d |c. bene| o dol pasti, dol stati, dolta pasti,
pasati, spasati, |che cade bene| o onligend caldo o topel caloscia o kalošna
calza o štumf, soken, zekelj d |c. da uomo| o so-
ken, zekelj, |ferro da c.| o špica1 calzatura d |c. simile alla pantofola| o škrpec calzamaglia o štrampelhozen, štruphozen calzare d |c. bene| o dol pasti, dol stati, dolta pasti,
pasati, spasati, |che calza bene| o onligend calzatoio o šulefelj calzettone o kneštrimf calzolaio o čevljar, šostar calzone o hlačnica
cambiare o beksljati d |c. vestito| o beksljati,
sprebleči cambiarsi o sprebleči camice d |c. da lavoro| o burtah camicia o pluzna, srajišče, dim. srajceli d |c. da bambino| o kiklja, |c. da donna| o olšpet, |c. da notte| o nohthemd camicetta o bluznica, pluznica camoscio d |di c.| o irhast capello o las
capo d |c. d'abbigliamento| o kos, dim. kosič cappello o klobuk, dim. klobučič d |c. di paglia| o
slamnjak cappuccio o kapucen cardo, cardare o kvarta, kvartati carrozzina d |c. da neonati| o vozič casa d |fatto in c.| o domač cassapanca o banka, kufer
64
ITALIJANSKO-SLOVENSKONAREČNI SEZNAM / ELENCO ITALIANO - SLOVENO DIALETTALE
cassettone o šubladelj catena o dim. ketnica catenina o ketnica centrino o dekelč, salveta cerchietto o rinčica cesta o jerbas chiaro o leht
chiodo o žrebelj, dim. žrebljič
chiusura o |c. a gancetto| o haftelj, dim. hafteljč, |c.
lampo| o rajsferšlus cintura o pas ciocca o čopič ciondolo o onhengar ciuffo o čopič collant o štruphozen
colletto o krogen, kragen o |c. dell'abito femmi-nile| o krageljč, kragenč, |c. dell'abito maschi-le| o fazon, frson, |c. alla coreana| o štekrogen, |c. alla paggio| o pubi krageljč, |c. a punta| o špickrogen collo o kragen colorare o barbati, pobarbati colore o barba
comprare, comprato o kupiti, noter kupiti; kupljen comune o navaden confezionare o firtkati, narediti consumare, consumato o ponucati; ponucan, znu-
can, žlajsik coperta o kocen, odeja, dim. odejica copertina o |c. da battesimo| o anjpintdekelj, portinfant, krstna odejica (odejica) copricapo o |c. del costume tradizionale| o kapa, |c. a nido usato per portare le ceste sulla testa| o cvitah, cvitreh copriletto o koperdeken corallo o koralda corno o |c. da scarpe| o šulefelj corona o krancelj, krona
coroncina o |c. nuziale| o krancelj, krona, |c. a nido usato per portare le ceste sulla testa| o cvitah, cvitreh
corpetto o meder, dim. medrček, moder, nedrc corso o |c. di taglio| o šnitkurs corto o kratek
costume o kostim o |c. tradizionale| o noša, troht cotone o pavmvole, o |di c.| o cvirnast, pavelnast,
od niti (nit) cravatta o kravatelj crocchia o kopa
cucire, cucito o co prišivati, dol prišivati, našivati, noter všivati, pošivati, prišivati, šivati, všiti, zašivati o |c. a mano| o šivati na roke (šivati), |c. a macchina| o co prištepati, prištepati, štepati; o
co prišivan, dol prišivan, našivan, noter prišivan, noter zašivan, prišivan, šivan, zašivan o |c. a macchina| o dol prištepan, prištepan cucitura o |c. a macchina| o štepa, |fare cuciture| o štepati
cuffia o avba, dim. avbica, havba, dim. havbica, kapa
cuoio o leder o |di c.| o ledrast
cuscino o polšter, dim. polšterc, polštrič
davanti o predaj
decorato o |d. a mano| o delan
decorazione o cir, o |d. di spaghi| o šlingarija
deteriorare o nucati
diafano o durhsihtik
dietro o zadaj
diritto o |sul d.| o na lice (lice) discosto o vzrazen divisa o |d. da scuola| o burtah domenica o nedelja
donna o žena, ženska o |donne| o ženstve doppio o dopelt, dopeltov, topelt dorato o pozlačen durare o tavrati duro o štajf
elastico o guma, gumi, lastriš elegante o fajn falso, falsato o foliš fare o narediti
fascia o plenica, povoj o |in fasce| o opasan fazzoletto o šnajcar o |f. da capo| o facolet, |f. da
tasca elegante| o facoletič fede o ering federa o oblačilec fermaglio o šnola
ferro o |f. da calza| ^ špica1, |f. da stiro| o peglaj-zen
festa o |di f.| o ponedelen, |f. liturgica| o sveti god
(god) festivo o ponedelen fibbia o šnola filare o presti filato o |f. cucirino| o goren filatoio o korvat filo o nit
fiocco o mašen, dim. mašenč fiore o roža
floreale o |con motivi floreali| o rožnast
fodera o foter, podlaka, unterca, unterfoter
foderare, foderato o podfotrati; fotran, podfotran
forbici o škarje
forte o močen
fotomodello o model
frangia o fronza, fronzen
funerale o pogreb
65
ITALIJANSKO-SLOVENSKONAREČNI SEZNAM / ELENCO ITALIANO - SLOVENO DIALETTALE
fuso d |parte dell'arcolaio| o kola fustagno d |di f.| o porhanast gamba o noga gancetto o mandeljc
gancio o dim. hakeljč d |g. per appendere| o hen-kar
ghetta o kamašna
giacca o jakna, dim. jaknica, janka, jopa, jopič d
|g. da donna| o šlabanka giacchetta o janka, jopa, jopič d |g. a maglia| o
jopa, jopica giallo o rumen
giarrettiera o pantelj, dim. panteljč gile o lajbič, pruštah
giorno o dan d |g. festivo| o nedel, sveti god (god),
|da g.| o za dan (dan) girato o zasukan
gomma o guma d |di g.| o gumljast, gumnast gonna o kiklja, dim. kikljica d |g. a pieghe| o
foltenšos grande o širok grembiule o burtah grigio o siv grosso o debel guanto o rokavica guida o lajfer
imbastire, imbastito o naheftati, naheftan imbianchire, inbiancito, imbiancare, inbiancato
o splehati, splehan imbottitura d |i. alle spalle| o polštrič imbozzimante o šterk, šterka impermeabile d |essere i.| o držati vodo (držati) inamidare o šterkati indossare o nositi infilare d |i. il filo nell'ago| o vdeti invernale o zimski laccio o žnura lacciolo o šlingeljč lacerato o strgan lana o volna d |di l.| o volnast larghezza o širnjava largo o širok lavare o prati, sprati
lavorare, lavorato d |l. a maglia| o štrikati, štrikan,
|l. all'uncinetto| o hekljati, hekljan lavoro d |lavoro dell'artigiano ambulante| o štera legare, legato o co zavezati, zavezati, zvezati; zavezan leggero o lahek lenzuolo o rjuha, dim. rjuhica lino o preja d |di l.| o prten loden o loden d |di l.| o lodnast logorare, logorato o nucati, ponucati; ponucan, znucan, žlajsik
luccicare o bleščeti se, glicrati (se), svetiti se luminoso o leht lunghezza o daljnjava lungo o dolg
macchina a |m. da cucire| o mašinj, pfaf, sindžer macerare o dejati na smago (smaga) madreperla a |di m.| o perlmuterst maglia a |lavorare a m., lavorato a m.| o štrikati,
štrikan maglione o pulover manica o rokav manico o grif maniglia o grif mano a |a m.| o na roke (roka) mantella o pelerina, plaščič mantello o montelj, dim. monteljč, pelerina, plaščič marrone o rus maschera o šemnjak mascherina o lošen maschi o moštva mastello o škaf matassa o štrena materasso o modrocen mazzetto o pušelj, dim. pušeljč merletto o špica2, špicelj metro o metra
mettere a |m. le scarpe| o obuti migliore o fajn misurare o zmeriti moda o moda modello o model, mušter moderno o moderno monogramma o monogram morbido o mehek
motivo a |con motivi floreali| o rožnast mutande a |m. da donna| o spodnje hlače (hlače), |m. da uomo| o gače, gate, |m. lunghe| o spodnje hlače (hlače) naftalina o naftalina
nastro o pantelj, žnura, žoja, dim. panteljč a |n. de-
corativo| o porta, štrafen, štrajfen, štrifelj Natale o vinahti nero o črn nodo o knof nozze o ohcet nuovo o nov nuziale o ohcetni
occhiello o bajbca, vajbca; knopfloh, knopflohar
ombrello o umarela
orecchino o oringelj
orlo a |o. a giorno| o ažur
ornamento o cir
oro o zlato a |d'o.| o zlat, |insieme di oggetti d'oro| o zlatovje
66
ITALIJANSKO-SLOVENSKONAREČNI SEZNAM / ELENCO ITALIANO - SLOVENO DIALETTALE
orologio o ura osseo o kosten, koščen ovatta o bata
paglia d |p. di granoturco| o fidranje pagliericcio o slamnica paio o par
pallina d |p. di vetro| o perlinca, figura di calzetto-
ni di cotone lavorati ai ferri| o buntrč panello d |p. da muro| o bontšonar pannolino o plenica
pantaloni o hlače d |p. di pelle, di cuoio| o lede-rhozen
pantofola d |p. fatta in casa| o čabata, |calzatura
simile alla p.| o škrpec paralume o lompenširem parte o kraj
pasqua o velika noč (noč) passatoia o lajfer patta d |p. dei pantaloni| o šnic pedale o pedalen
pelle o koža, leder d |di p.| o ledrast
penna d |p. degli uccelli| o feder, muna
perla o perla
perlina o grolica
pesante o težek
pettinato o skvartan
pezza o blek, dim. blekič d p. da piedi o fecen 2,
šufecen pezzetto o kosič pezzo o flašter, kraj piccolo d |tropo p.| o cmiken piega o bovd, folten, dim. foltenč, foltič pieghettare, pieghettato o cegati, nabrati, zaguzati;
cegan, nabran, nagrban, zaguzan piegato o podvihan pince o cvikelj piumino o tuhant pizzo o špica2, špicelj plastron o plastron plissettato o plisiran polsino o mašetna portafoglio o preftošen portasalviette o portasalveta produrre o narediti provare o poskusiti, primeriti pullover o pulover pungere o rušati punta o špik d |a p.| o špikast punto o štih d |p. a croce| o krajceljštih, krajcštih, |p. alto| o kasteljč, |p. nascosto| o štilenštih, |p. piatto| o folštih quadrato o kvadratast quadretto d |a quadretti| o kvadratast quarto o firtelj
quotidiano o navaden, za vsak dan (dan) rappezzare, rappezzato o oblekati, oblekan rascia d ras |di r.| o rasast rattoppare, rattoppato o oblekati, oblekan regalo d |r. del padrino/della madrina| o štruca reggiseno o helter2, unterlajbelj reticella o nec
riadattare o predejati, prenarediti ricamare, ricamato o štikati; naštikan, štikan ricoperto o podvlečen, pokrit rifinire o firtkati
riga o raja, štrajf d |a righe| o štrajfast rigido o štajf rimboccato o podvihan ripresa o cvikelj
risuolare, risuolato o potempljati, potempljan
ritaglio o restelj
rivestito o podvlečen, pokrit
robusto o močen
rocchetto d |parte dell'arcolaio| o kola, |r. di filo| o
špola, dim. špoljica rosa o rozelj d |di colore r.| o roza, rozast rosario o roženkranc rosso o črnel rotondo o okrogel rovescio d |sul r.| o narobe rovinato d |r. dall'uso| o hin ruche o kreželj ruvido o grob, rufast, rumfast sacco o žakelj, dim. žakeljč sagra o žegen
salvietta o salveta, dim. salvetka sandalo o sandalen santino o medaljica sarta o šivilja sarto o žnidar sbiadito o splehan sbottonare o odpeti scardasso o kvarta
scarpa o čevelj, dim. čevljič d |s. alta| o štifelj, |s. con suole in legno| o cokelšu, |s. vecchia, usata| o čafeder, kalošna, |s. da lavoro| o kalošna scarpone d |s. da montagna| o gojzar scialle o šultertuh scolorire o sprati scozzese o križast scuro o temen, temno semplice o ajnfoh separato o vzrazen seta o žida d |di s.| o židast sfilata d |s. di moda| o sfilata snello o šlonk soffice o mehek sopportare o frtrogati
67
ITALIJANSKO-SLOVENSKONAREČNI SEZNAM / ELENCO ITALIANO - SLOVENO DIALETTALE
sopr(a)- o gorenji, zgorenji sott(o)- o spodnji sottile o tenek
sottoveste o unterkikelj, spodnja kiklja (kiklja) spago o žnura d |decorazione di spaghi| o
šlingarija spalla o ramen spallina o polštrič sparato o plastron spazzola o ščet speciale o fajn spilla o proš
splendere o bleščeti se, glicrati (se), svetiti se spoletta o špola, dim. špoljica spunterbo o lošen
stecca o |stecche di balena| o fišpaler, fišpaner,
fišponpantelj, špica1 stirare, stirato o pegljati, spegljati; popegljan stiro d |ferro da s.| o peglajzen stivale o štifelj d |s. a mezza coscia| o štifeljč stoffa o blago, štof d |di s.| o štofast stracciare, stracciato o strgati, strgan straccio o cota, cunja, fecen stretto o tesen d |tropo s.| o cozek strofinaccio d |s. da cucina| o hangrli, kširfecen suola o podplata
suolare, suolato o potempljati, potempljan superiore o gorenji tacco o peta
tagliare, tagliato o co urezati, odrezati, porezati, prerezati, rezati, urezati, ven rezati, ven zrezati, zrezati d |t. il tessuto| o zrezati; o ven odrezan, ven rezan tailleur o kostim tappetto o tepih
tasca o žok, dim. žokič
tela d |t. di lino| o prt, |t. per foderare| o glot
tenda, tendina o firgonk
tenero o mehek
tessere, tessuto o tkati, tkan
tessuto o blago, štof d |t. stampato blu| o pla-
vdruk tibet o tibet
toppa o blek, dim. blekič tovaglia o prtič
tovagliolo d |t. da tavola| o tišlajfer
trasparente o durhsihtik
treccia o kita
tubiforme o rorast
tulle o tul
uguale o glih
uncinetto d |lavorare, lavorato all'u.| o hekljati, hekljan
uomo d |da u.| o moški, |uomini| o moštva variopinto o šprekljast vecchio o star
velluto o žamet, d |di v.| o žameten, plišvat velo o šlajer verde o zelen
vestire, vestirsi; vestito o dejati gor, obleči;
oblečen vestitino o kladič
vestito o gvant, dim. gvantec; klad, dim. kladič; obleka d |v. di un solo pezzo| o cel gvant (gvant)
viola d |di colore v.| o vijolast vita o pas volant o kreželj zoccolo o cokla
68
NEMŠKO-SLOVENSKONAREČNI SEZNAM / ELENCO TEDESCO - SLOVENO DIALETTALE / DEUTSCH-DIALEKTALSLOWENISCHER INDEX
Abnäher o cvikelj abnutzen, abgenutzt o nucati; žlajsik Absatz o peta abschneiden o odrezati
abtragen, abgetragen o nucati, ponucati; ponucan
Advent o advent
Ajourstickerei o ažur
Alltag a \für den A.\ o za vsak dan (dan)
alltäglich o navaden
alt o star
anfertigen o firtkati Anhänger o onhengar
Anhängsel a \A. der weißen baumwollenen Trach-
tenkniestrumpfen\ o buntrč ankleiden, angekleidet o obleči, oblečen anliegen o dol stati anliegend o onligend
annähen, angenäht o co prišivati, dol prišivati; co prišivan, dol prišivan, prišivan a \mit der Nähmaschine a.\ o dol prištepan anprobieren o poskusiti, primeriti anziehen dejati gor a \a. Fußbekleidung! o obuti Arbeit a \A. eines Handwerkers in einem fremden
Haus gegen Kost und Taglon\ o štera Arbeitskittel o burtah Arbeitsschuh o kalošna Ärmel o rokav aufgekrempelt o podvihan Aufhänger a \A. an der Kleidung\ o henkar aufknöpfen o odpeti aufnähen, aufgenäht o našivati, našivan auseinander o vzrazen ausfüttern o podfotrati ausgeleiert o hin, ponucan, znucan, žlajsik ausgewählt o fajn ausmessen o zmeriti
ausschneiden, ausgeschnitten o ven rezati, ven
zrezati; odprt, ven rezan, ven odrezan auswaschen o sprati
Band o pantelj, Dem. panteljč, žnura, žoja Barchent a \aus B.\ o porhanast Baumwoll- o cvirnast, pavelnast, od niti (nit) Baumwolle o pavmvole
Begräbnis o pogreb Bein o noga
Bekleidung o gvant, Dem. gvantec, klad, Dem. kladič, obleka a \einteilige B.\ o cel gvant (gvant) benötigen o nucati benutzen o ponucati Bergschuh o gojzar besohlen, besohlt o potopljati, potopljan besser o fajn, ponedelen bestickt o naštikan, štikan Betttuch o rjuha, Dem. rjuhica Beutel o žakeljč
biegen a \den Faden um die Nadel b.\ o zaviti
binden o zvezati
blau o plav
Blaudruck o plavdruk
bleichen, gebleicht o splehati, splehan
Blume o roža
Bluse o Dem. bluznica, olšpet, pluzna, Dem. pluzni-ca
Borte o porta, štrafen, štrajfen, štrifelj braun o rus
Brautkranz o krancelj, krona breit o širok Breite o širnjava Brokat o brokat Brosche o proš Bubikragen o pubi krageljč Bügeleisen o peglajzen
bügeln, gebügelt o pegljati, spegljati; popegljan,
spegljan Bündel o čopič bunt o šprekljast Bürste o ščet
Buschen o pušelj, Dem. pušeljč Büstenhalter o helter2, unterlajbelj Damen-Jacke o jakna, Dem. jaknica, janka, jopa Damenunterhose o spodnje hlače (hlače) dauern o tavrati Daunendecke o tuhant Deckchen o salveta, Dem. salvetka Decke o odeja, Dem. odejica
69
ITALIJANSKO-SLOVENSKONAREČNI SEZNAM / ELENCO ITALIANO - SLOVENO DIALETTALE
dick o debel
Dirndl o dendelj, dendeljkostim doppelt o dopelt, dopeltov, topelt Druckknopf o drukar dunkel o temen, temno dünn o tenek
durchschneiden o prerezati durchsichtig o durhsihtik Ecke o ogel, vogel Ehering o ering einfach o ajnfoh einfädeln o vdeti
einnähen, eingenäht o noter všivati, všiti; noter
prišivan, noter zašivan Einstecktuch o facoletič
eng o ozek d \e. anliegend! o tesen, \zu e.\ o co-zek
Faden d \den F. um die Nadel biegen\ o zaviti fallen o dol pasti, dolta pasti falsch o foliš
Falte o bovd, folten, Dem. foltenč, foltič falten, gefaltet o cegati, nabrati; cegan, nabran,
nagrban Faltenrock o foltenšos Farbe o barba färben o barbati, pobarbati farbig o šprekljast Feder o feder, muna Feiertag o nedel, sveti god (god) feiertäglich o ponedelen Fetzen o cota, cunja, fecen Fischgrät o fišpaler, fišpaner, fišponšpantelj,
špica1 Flachs o preja Flicken o blek, Dem. blekič flicken, geflickt o oblekati, oblekan Fotomodell o model Franse o fronza, fronzen Frau o žena, ženska d \Frauen\ o ženstve Fußlappe o cunja, fecen, šufecen Futter o foter, podlaka, unterca, unterfoter Galosche o kalošna Gamasche o kamašna Garn d \G. zum Sticken\ o goren geblümt o rožnast gebunden o zavezan Gedenkmünze o medaljica gefüttert o fotran, podfotran gekauft d \nicht hausgemacht\ o kupljen gelb o rumen Geldbörse o preftošen gereinigt d \am Wollkam g.\ o skvartan Geschenk d \G. des Paten/der Patin\ o štruca Geschirrtuch o hangrli, kširfecen
gestreift o štrajfast gewickelt o opasan gewöhnlich o navaden gewürfelt o kvadratast gleich o glih
glitzern o bleščeti se, glicrati (se), svetiti se
Gold o zlato, zlatovje
golden o zlat
grau o siv
Griff o grif
grob o grob
grün o zelen
Gummi o guma d \aus G.\ o gumljast, gumnast
Gummiband o guma, gumi, lastriš
Gürtel o pas
Haar o las
Haarknoten o kopa
Haftel d \H. beim Kleid\ o haftelj, Dem. hafteljč häkeln, gehäkelt o hekljati, hekljan Haken o Dem. hakeljč, d \H. beim Haftel\ o man-deljc
Halbstiefel o štifeljč Hals o kragen Halskette o ketnica Halskettenperle o grolica Handarbeit d \in H.\ o na roke (roka) Handschuh o rokavica Handtuch o antha, brisnica hart o štajf
Haube o avba, Dem. avbica, havba, Dem. havbica, kapa
hausgemacht o domač
Hausschuh d \hausgemachter H.\ o čabata
Haut o koža
heften, geheftet o naheftati, naheftan hell o leht
Hemd o srajišče, Dem. srajceli Herrensocke o soken, zekelj Herrenunterhose o gače, gate hineinnähen o noter všivati hinten o zadaj hoch o visok Hochzeit o ohcet Hochzeits- o ohcetni Höhe o višnjava Holzschuh o cokla Hose o hlače Hosenröhre o hlačnica Hosenschlitz o šnic Hut o klobuk, Dem. klobučič Kappe o kapa Kapuze o kapucen
kardätschen d \Wolle k. am Wollkamm\ o kvar-tati
70
ITALIJANSKO-SLOVENSKONAREČNI SEZNAM / ELENCO ITALIANO - SLOVENO DIALETTALE
kariert o križast
Kästchen d \Element beim Hacken\ o kasteljč
kaufen o kupiti, noter kupiti
Kette o Dem. ketnica
Kinderhemdchen o kiklja
Kinderwagen o vozič
Kirchtag o žegen
Kissen o polšter, Dem. polšterc, polštrič Kissenbezug o oblačilec klappern o klapniti, klopotati Kleiderbügel o helter1, klajderhelter Kleiderfutter o foter, podlaka, unterca, unterfoter Kleiderschrank o kosten
Kleidung o gvant, Dem. gvantec, klad, Dem. kladič,
obleka d \einteilige K.\ o cel gvant (gvant) Kleidungsstück o kos, Dem. kosič klein d \zu k.\ o cmiken Kloth o glot
Kniestrumpf o kneštrimf Knochen d \aus K.\ o kosten, koščen knöchern o kosten, koščen Knopf o knof, Dem. knofič Knopfloch o knopfloh, knopflohar Knopfschlinge o šlingeljč Knoten o knof
Kopfbedeckung d \zur Tracht passende K.\ o kapa
Kopftuch o facolet
Koralle o koralda
Korb d \runder K.\ o jerbas
Kostüm o kostim
Kragen o kragen, krogen d \K. an einer Damenk-
leidung\ o krageljč, kragenč Kragenteil d \k. bei einer Männerkleidung\ o fa-
zon, frson Kranz o krona Kränzchen o krona kratzen o rušati Krawatte o kravatelj Kreuzstich o krajceljštih, krajcštih Kügelchen d \K. für Perlenstickerei\ o perlinca künstlich d \aus künstlichem Material\ o kunstan kurz o kratek kürzen o gorta šlogati Lampenschirm o lompenširem lang o dolg Länge o daljnjava Lasche o lošen Läufer d \Teppich\ o lajfer Leder o leder Lederhose o lederhozen ledern o ledrast leicht o lahek leinen o prten
Leintuch o rjuha, Dem. rjuhica
leuchten o svetiti se
licht o leht
Linnen o prt
Loch o jama, Dem. jamica
Loden- o lodnast
Lodenstoff o loden
machen o narediti
Maisstroh o fidranje
Mannequin o model
Männer o moštva
männlich o moški
Manschette o mašetna
Mantel o montelj, Dem. monteljč
Masche o mašen, Dem. mašenč
Maske o šemnjak
Matratze o modrocen
Metermaß o metra
Mieder o meder, Dem. medrček, moder, nedrc Mode o moda Model o model Modenschau o sfilata modern o moderno Monogramm o monogram Muster o model, mušter Nachthemd o nohthemd Nagel o žrebelj, Dem. žrebljič nähen, genäht o co prišivati, našivati, pošivati, prišivati, šivati, zašivati d \mit der Hand n.\ o šivati na roko (šivati), \mit der Nähmaschine n.\ d co prištepati, prištepati, štepati; o našivan, prišivan, šivan, zašivan d \mit der Nähmaschine g.\ o prištepan Nähmaschine o mašinj, pfaf, sindžer Nähnadel o šivanica Naht o štepa Naphthalin o naftalina Netz o nec neu o nov niedrig o nizek ober- o gorenji, zgorenji Ohrring o oringelj orangen o arančast
Öse d \Ö. beim Haftel\ o bajbca, vajbca Ostern o velika noč (noč) Paar o par
passen o pasati, spasati Perle o perla
Perlenstickerei o \Kügelchen für P.\ o perlinca
Perlmutt- o perlmuterst
Plastron o plastron
Plattstich o folštih
plissiert o plisiran
Pullover o pulover
quadratförmig o kvadratast
71
ITALIJANSKO-SLOVENSKONAREČNI SEZNAM / ELENCO ITALIANO - SLOVENO DIALETTALE
Rand o rob
Ras o ras d \aus R.\ o rasast rau o rufast, rumfast rauchledern o irhast Regenschirm o umarela Reihe o raja
Reißverschluss o rajsfršlus
Ring o rinčica
Rock o kiklja, Dem. kikljica
röhrenförmig o rorast
rosa o roza, rozast
Rose o rozelj
Rosenkranz o roženkranc
rösten o dejati na smago (smaga)
rot o črnel
rund o okrogel
Rüsche o kreželj
Sack o žakelj, Dem. žakeljč
Sakko o janka, jopa, jopič
Samt o žamet
samten o plišvat, žameten
Sandale o sandalen
Schaff o škaf
Schere o škarje
schlank o šlonk
Schlawanker o šlabanka
Schleier o šlajer
schlingen o zvezati
Schmuck o cir d \Sch. aus Fäden\ o šlingarija Schnalle o šnola
schneiden o porezati, rezati, zrezati Schneider o žnidar Schneiderin o šivilja
schneidern, geschneidert o co prišivati, pošivati,
šivati, zašivati; prišivan, zašivan Schnittkurs o šnitkurs Schnur o žnura Schnürsenkel o žnura Schubladenkasten o šubladelj Schuh o čevelj, Dem. čevljič d \Sch. mit Holz-sohle\ o cokelšu, \abgetragener Sch.\ o čafeder, kalošna
Schuhzeug d \Pantoffelähnliches Sch. aus Stoff\ o
škrpec Schuhlöffel o šulefelj Schulter o ramen Schulterpolster o polštrič Schultertuch o šultertuh Schuluniform o burtah Schürze o burtah Schuster o čevljar, šostar schwarz o črn schwer o težek Seide o žida
seiden o židast
Seite d \auf der linken S.\ o narobe, \auf der rechten
S.\ o na lice (lice) Serviettenständer o portasalveta Silber o srebro silbern o srebrn Socke o soken, zekelj Sohle o podplata Sonntag o nedelja Spindel d \beim Spinnrad\ o kola spinnen o presti
Spinnflügel d \beim Spinnrad\ o perutnica
Spinnrad o korvat
spitz o špikast
Spitze o špica2, špicelj, špik
Spitzkragen o špickrogen
Spule o špola, Dem. špoljica
stark o močen
Stärke o šterk, šterka
stärken o šterkati
stecken o rušati
Stehkragen o štekrogen
steif o štajf
Stich o štih
sticken o štikati
Stiefel o štifelj, Dem. štifeljč
Stillstich o štilenštih
Stoff o blago, štof d \aus S.\ o štofast
Stofffetzen o cota, cunja, fecen
Stoffrest o restelj
Stößel d \St. zum Herausklopfen des Leinsamens\
o lopuča Strähne o štrena Strampelhose o štrampelhozen Streifen o štrajf
stricken, gestrickt o štrikati, štrikan Strickjacke o jopa, jopica Stricknadel o špica1 Strohhut o slamnjak Strohsack o slamnica Strumpf o štumf, soken Strumpfband o pantelj Strumpfhose o štruphozen Stück o flašter, kos, Dem. kosič, kraj Tagesdecke o koperdeken Taille o pas Täschchen o tašeljč
Tasche o tošen, Dem. tošenček, d \bei der Kleidung! o žok, Dem. žokič Taschentuch o šnajcar Tauf- o krsten
Taufdecke o ajnpintdekelj, portinfant, krstna
odejica (odejica) Teppich o tepih
72
ITALIJANSKO-SLOVENSKONAREČNI SEZNAM / ELENCO ITALIANO - SLOVENO DIALETTALE
Tibet o tibet Tischläufer o tišlajfer Tischtuch o dekelč, prtič Tracht o kostim, noša, troht tragen o nositi Träger o ramnica Tragring o cviteh, cvitrah Trittbrett o pedalen trocknen o posušiti se
Truhe o kufer d |T. zur Aufbewahrung der Klei-
dung| o banka Tuch o rjuha d |T. um die Wand zu schonen| o
bontšonar Tüll o tul
überzogen o podvlečen, pokrit Uhr o ura
umändern o predejati umarbeiten o prenarediti Umhang o pelerina, plaščič umziehen o beksljati, sprebleči untere o spodnji
Unterhose d |lange U.| o spodnje hlače (hlače)
Unterrock o unterkikelj, spodnja kiklja (kiklja)
Verband o povoj
verbreitern o ven spustiti
verdreht o zasukan
verfälscht o foliš
vergoldet o pozlačen
verlängern o dolta spustiti, dolta šlogati
vertragen o frtrogati
verziert d |in Handarbeit v.| o delan
Viertel o firtelj violett o vijolast Vorhang o firgonk vorne o predaj warm o topel waschen o prati
wasserdicht d \w. sein\ o držati vodo (držati) Watte o bata
weben, gewebt o tkati, tkan wechseln o beksljati
wegwerfen o bek zatepsti, dejati bek, zatepsti
weich o mehek
Weihnachten o vinahti
weiß o bel
weit o širok
Weste o lajbič, pruštah
wickeln o zaviti, zavivati
Windel o plenica
Winter- o zimski
Wolldecke o kocen
Wolle o volna
wollen o volnast
Wollkamm d \W. aus Draht\ o kvarta, \am W. gereinigt! o skvartan zerreißen, zerrissen o strgati, strgan Zierband o porta, štrafen, štrajfen, štrifelj Zopf o kita
zusammenbinden o co zavezati, zavezati zuschneiden o co urezati, urezati, zrezati Zwirn o nit
73
Za monografijo Ovčja vas in njena slovenska govorica je delo z naslovom Shranli smo jih v bančah drugo knjižno delo, izšlo iz obnovljenih raziskovalnih taborov v Kanalski dolini, ki jih od leta 2003 prireja SKS Planika. Po obliki je konkordančni narečni slovar oblačilnega izrazja z večjezičnimi razlagami ter s spremnim besedilnim in slikovnim gradivom, po pomenu pa morda prva močnejša veja v prihodnosti bolj košatega drevesa splošnega slovarja govorov Kanalske doline. Prav tako je slovar priznanje tistim domačinom, ki si prizadevajo ohranjati svoj materni jezik in z njim delati prepoznavno tudi vso specifiko lastne duhovne in materialne kulture, vpete v ta majhen, a nadvse bogat večkulturni prostor.
Vera Smole
Iz tukajšnjega slovarja je še enkrat razvidna stara in čisto preprosta resnica, da je v narečju ubesedeno vse, kar je v njem (kadar koli bilo) treba povedati in izraziti. Pri tem govorci izrabljajo sredstva, ki so na razpolago v jezikih nasploh: besedotvorne postopke, pomenske prenose, besedne opise, izposojanje iz drugih jezikov in prilagajanje slovenskemu jeziku.
Slovar dokazuje ubesedovalno moč slovenskega narečja, kot se govori v Kanalski dolini, na severozahodnem robu slovenskega jezikovnega prostora. Priča o nekdanji in zdajšnji živi rabi ter dokumentira to jezikovno bogastvo za čedalje bolj konfekcijsko in v tem pomenu jezikovno revnejšo prihodnost.
Peter Weiss
9789612546953