76 SVETOVI / WORLDS V ol. 2, Nr. 1, February 2024 Knjiga T u se ne bo nikoli več šivalo: doživlja- nja izgube dela in propada tovarne antropo- loginje Nine V odopivec (Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2021) opisuje čas pro - pada največje slovenske tekstilne tovarne Mura, ki je »vrh« propadanja doživela leta 2009, ko je bilo iz tovarne odpuščenih 2600 delavk naenkrat. Monografija je neke vrste arhivski dokument postopnega propadanja tovar- ne Mura in antropološka študija hkrati. Avtorica je v delu kritična do neoliberalne- ga ekonomskega modela, ki ga obravnava v kontekstu širših družbeno-političnih pre- oblikovanj tako sodobnosti kot preteklega socialističnega časa. V odopivec s svojim dolgotrajnim etnografskim raziskovanjem, ki ga je opravila med letoma 2009 in 2020, ponudi natančen in bogat pregled doga- janja, občutenja in doživljanja delavk ob postopnem ugašanju Murine tovarne v Pre- kmurju. Niso je zanimale zgolj ekonomske posledice propada tovarne, pač pa zlasti in predvsem proizvodne delavke ter njihovo doživljanje izgube dela in propada tovarne. Še posebej podrobno se je ukvarjala z vpli- vom prestrukturiranja dela na čustveno in fizično doživljanje posameznice in z vpraša - njem, kaj čustva ob doživljanju izgube dela povedo. V odopivec zapiše, da »je čustvene pomene treba interpretirati skozi različne vezi in utelešene izkušnje, ki so se oblikovale vrsto let ali celo desetletij« (str. 73). Etnologija postsocializma se posveča raziskovanju družbenih sprememb, ki so se zgodile in se dogajajo po razpadu sociali- BOOK REVIEWS / KNJIŽNE OCENE T u se ne bo nikoli več šivalo: doživljanja izgube dela in propada tovarne, Nina Vodopivec Simona Kuntarič Zupanc 1.19 Recenzija DOI 10.4312/svetovi.2.1.76-77 77 leto 2, št. 1, februar 2024 Knjižne ocene / Book Reviews stičnih sistemov. V enem izmed svojih pre- teklih del je V odopivec (2007) preučevala socialni spomin tekstilnih delavk v Predil- nici Litija, pri čemer jo je zanimalo, kako delavke reinterpretirajo preteklost v konte- kstu sodobnosti. V endar avtorica opozarja na splošno pomanjkanje študij o izkušnjah in življenju industrijskih delavk v Sloveniji. T e pogosto ostajajo omejene le na muzejske predstavitve, ne da bi delavkam ustrezno pri- znale njihov ključni prispevek k socialistični industrijski modernizaciji. T o pomanjkanje zanimanja nakazuje, da se sodobne raziskave preveč osredotočajo na ekonomske in poli- tične posledice tranzicije, medtem ko spre- gledujejo pomembne družbene vidike in vloge industrijskih delavk. V odopivec je prav tako kritična do naturalizacij, ko sodobne politike, mediji in javni diskurzi industrijske delavke natura- lizirajo v socialistične subjekte. Delavke so obravnavane kot tiste, ki se niso aktivirale, niso sprejele imperativa samoodgovorno- sti in so težje sledile modernizaciji ali pa ji sploh niso zmogle slediti (str. 157), ter so pogosto same oklicane kot odgovorne za izgubo svojega dela. V delu avtorica opo- zori tudi na pomemben vpliv kapitalizma na fizično in psihično zdravje delavk ter je kritična do zastarelih seznamov poklicnih boleznih v Sloveniji. S temi analizami V odo- pivec poudarja potrebo po kritični preučitvi in boljšem razumevanju kompleksnih izku- šenj industrijskih delavk ter njihove vloge, ki presegajo okvire preprostih ideoloških ali ekonomskih interpretacij. V začetku letošnjega januarja so medi- ji poročali o stečaju še ene tekstilne tovarne v Prekmurju, Mi & Lan v Gornjih Petrovcih. Na nacionalni televiziji smo spet spremljali obraze razočaranih šivilj. Zdelo se je, kot bi padli v časovni stroj, v obdobje med leti 2008 in 2015, ko so se rušili veliki industrijski siste - mi v Sloveniji, ki so jih spremljali isti obrazi delavk, ista jeza, razočaranje in izčrpanost. Čeprav avtorica v knjigi obravnava obdobje t. i. tranzicije, ki se morda zdi kot preteklost, pa novi primeri stečajev podjetij razkrivajo podobne izkušnje delavk ob izgu- bi dela tudi danes. S tem, ko obravnava izgu- bo dela tekstilnih delavk v tovarni Mura, knjiga omogoča vpogled v kontinuiteto izkušenj skozi čas ter omogoča razumevanje doživljanja in občutenja izgube dela tudi danes. Neoliberalni model, ki stremi k pri- vatizaciji, deregulaciji in zmanjševanju soci- alne varnosti, je pripeljal do tega, da so ljudje postali zgolj »strošek« v izračunih dobička, ne pa ključni deležniki ustvarjanja vrednosti.