Poštnina oavsaii* V Lluoljanl, torek dne 14. marca 1922 Posamezna stev. 50 PBT*2 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno » . M0 S mesečno....... £9. za inozemstvo . . bOG . Oglasi za vsak tam višino stolpca (68 mm) . 't K »ali oglasi do 30 ma stolpca (58 mm) . i » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: MiidoSičsva cesta eU Telefon it 72. Upravništvo: l ž*sernova ottea >t.ll Telefon št 88L Račun kr. pošt. ček. urad. štev. 11.842. Beograd, 12. marca. V zadnjem času gredo zopet skozi epozicijonalno časopisje v Zagreba in v Ljubljani vesti o neprestanih kritičnih -porih v vladi. Vsak dan demisijo-«ira najmanj po en minister, in sicer pod iyvanied.no senzacionalnimi okol-r.ostmi. Povrh vsega so na dnevnem redu prepiri med demokratskimi ministri. Danes se skrega Svetozar Pribife-rič z Vojo Marikovidem, jutri Rafajlo-vič s Kumanudijem in pojutrišnjem vsi štirje med sabo. Na drugi strani se še vedno pogreva dolgočasna hercigonijada, ko je vendar za vsakega trezno mislečega jasno, da gre za umetno in spretno inscenira-no intrigo, ki pa je sedaj v bistvu tudi že stvarno razčiščena z ugotovitvijo, da se je takozvani kurirski dekret v času, ko je datirano Hercigonjino pismo in še dolgo potem, nahajal pri Her-cigonjinem bratu v Tuhlju v Hrvatskem Zagorju. Temu bratu je komunistično misleči dijak Priča »dekret* izvabil in odnesel in ga potom komunističnih posrednikov spravil v roke Sto-jana Protiča. S tem je izključena vsaka druga možnost razven dveh: Ali je Hercigonjino pismo sploh falsifikat, ali pa je po svoji vsebini lažnjivo. Tega dejstva gosp. Stojan v svojem Časopisu ne registrira, pač pa z besno dobo nadaljuje kampanjo proti Sveto-saru Pribičeviču. Njegovo osebno sovraštvo gre tako daleč, da javno proglaša, da ne da nikomur roke, niti ne dovoli prestopiti praga svoje hiše, kdor sodeluje v vladi s Pribičevičem. Dokler «e je Protič omejeval na reprodukcijo •»dokumentov in na komentarje, ga ni bilo mogoče prijeti, ker bi se bil po starem, še veljavnem tiskovnem zakonu izpričal, da ie bil v dobri veri, da so dokumenti originalni in njihova vsebina točna. Šele sedaj, ko se je »pozabil in objavil lastne trditve in 'astne psovke, ga je mogoče gnati pred sodišče in sedaj je Pribičevič tožbo takoj vložil. Žal, da meljejo mlini tiskovne pravice v Beogradu še bolj počasi kot. pri nas. Toda v Srbiji že vsakdo pozna Stojanove metode že od poprej in zato je sila malo ljudi, ki bi verjeli v resničnost takšnih očitkov. Protičeva kampanja je v Beogradu vzbudila neprimerno manj pozornosti kakor v hrvatskem in slovenskem opozicijonal-nem časopisju, ki je tudi to pot vzelo govno za zlato. Položaj v Beogradu gotovo ni rožnat To še nikdar ni bil in najmanj takrat. ko sta v kabinetu skupaj sedela gg. Korošec in Protič. Borba med «ta rim in novim svetom v naši državi se neprestano nadaljuje. Glavni predstavniki te borbe so demokrati in radikalci. Zato ni čuda, da se nasprotje med njimi pozna pri vsaki važnejši priliki in da se vlada drži Ie vsled neizbežne nujnosti, ki je vpre-»!a obe najjačji stranki kakor dva zakonska v državni voz, ne da bi sploh eni ali drugi dala možnost izskočiti. če bi opozicija imela količkaj rpo-sobnosti ter dobre volje koristiti dobri stvari, bi lahko v danem položaju mnogo koristnega storila. ŽaJibog so le prav redke izjeme med opozicijonal-uimi poslanci, ki znajo v zakonodajnem odboru stvarno govoriti, stvarno vte-1 meljevati ter tudi često prodreti s svojim radikalnim naziranjem. Skoro vsi opozicijonalci se zadovoljujejo praznimi besedami in s še bolj praznim zabavljanjem, ki ga nikdo ne more resno vzeti in ki dela često utis histeričnega brbljanja. Kako visok je parlamentarni nivo nekaterih opozicijonal-nih strank, dokazuje najbolj dejstvo, Sa .je lahko n. pr. predstavnik Jugoslovanskega kluba poslanec — Žebot, Zato ni prav nič čudno, če klerikalci in drugi opozicijonalcj neprestano pišejo in sanjajo o krizah, ker jim je Ie do tega, da bi v kalnem ribarili. Veliki demokratski shodi v Prekmurju USPEHI DR. KUKOVCA. - PREKMURCI ZA DEMOKRATSKI PROGRAM. Fašistovski predsednik reške vlade v Trsta GIURATI SE ŠE gl ODLOČIL. Murska Sobota, IS. marca. (Izv.) V soboto in nedeljo se je vršilo v Prekmur-ju več shodov demokratske stranke, na katerih je poročal minister n. r. dr. Ve-koslav Kukovec. Vsi shodi so bili sijajno obiskani ter so pokazali, kako lepo je že napredovala narodna in državna misel v tej osvobojeni pokrajini. Obenem so shodi pokazali, da prekmursko ljudstvo nima razumevanja za klerikalni Šla-ger o nedeljivi Sloveniji, ampak da mu je predvsem ležeče na dobri in točni upravi. ZboTOvalei so povsod živahno pritrjevali izvajanjem ministra Kukovca, da je demokratski program s svojimi zahtevami po obširni gospodarski samoupravi in po čim obsežnejši decentralizaciji državne VLADNA KRIZA V AVSTRIJI. Dunaj, 13. marca. (Izv.) Pogajanja za sestavo nove vlade v Avstriji napredujejo zelo počasi- Krščanski socijalci vztrajajo na tem, da ostane državni kancler dr. Schober, ki je simpatičen tudi državam, ki so dovolile Avstriji kredit, dočim ga VsenemcI odločno odklanjajo. Nasprotja so tako ostra, da iih ni mogoče premostiti. PRED DRŽAVLJANSKO VOJSKO NA KITAJSKEM. Pariz, 13. marca. (Izv.) »Times, poročajo. da jc položaj na Kitajskem izredno kritičen in da je vsak trenutek pričakovati izbruha državljanske vojne med pristaši senerala Šan-Čo-Liia in Vu-Pev-Ouja, j uprave najbolj prikladen prekmurskim | razmeram. Izražali so zato v resolucijah željo in zahtevo, da m program demo-; kratske stranke izvede v celoti Shodi dr. Kukovca so se vršili: ▼ Iboto popoldne v Dolnji Lendavi, v nedeljo v Beltincih in Murski Soboti, v pondeljek pa v obmejnih krajih Nuskovca in Križevci, kjer so sprejeli g. ministra s slavoloki In zastavami. Na shodih so bili zastopani ljudje vseh treh prekmurskih narodnosti in obeh ver, katoličani in protestanti. Tudi v narodno zelo ogroženi Nuskovi je uspel shod prav sijajno. Jutri zjutraj se povrne poslanec dr. Ku-.kovec preko Radgone in Spilja v Maribor. Naš praški poslanik o Mali antanti in Reki VAŽNOST POLJSKEGA PRIBLIŽANJA. Praga, 13. marca. (Izv.) »Venkov* ob- tivna politika, ki bo onemogočila vsak • . i • _ _ 1 _ _ ____ — A —»Ativn.& javlja razgovor z jugoslovanskim posla nikom dr. Vošnjakom o Mali antanti in Poljski in o eškem vpiašanju. Dr. Voš-njak je med drugim izjavil: »Postranska stvar je, ali imenujemo Malo antanto če-tverozvezo ali ne, najvažnejše je, da je Poljska proglasila svojo pripadnost v interesno sfero Male antante. Ustvariti se mora namreč močna in zdiava konstruk- povratek starega režima*. »Kar se tiče Reke, je ni mogoče odcepiti od njenega jugoslovanskega zaledja. D'Annunzio je s svojo avanturo popolnoma npropastil njeno trgovino. Predaja mesta Italiji bi pomenila prekršitev Rapallske pogodbe, kar bi povzročilo nove komplikacije, kajti jugoslovanska vlada ▼ kaj takega ne bi nikdar privolila*. Zanelia potuje v Pariz Budimpešta, 13. marca. (Izv.) Bivši predsednik reške države. Zanelia, prispe te dni na Dunaj, nakar odpotuje v Pariz, da protestira pri vrhovnem svetu proti najnovejšemu atentatu fašistov na samostojnost in neodvisnost reške države. Nov upor v Albaniji Drač, 13. marca. (Izv.) V Albaniji je prišlo po demisiji Omer paše Vrionija ln Antona Pistulllja, ki sta baje odstopila iz zdravstvenih ozirov, do upora opozicije proti tiranski vladi. Uporniki korakajo proti Tirani. Pri Variašu je prišlo do spopada z vladnimi četami, v katerem je bil poveljnik vladnih čet, major Melek Fra-sceri ubit. Uporniki dobivajo vedno večja ojačenja. Cela tiranska vlada je vsled teh dogodkov odstopila Nova pollska vlada Varšava, 13. marca. (Izv.) Ponikow-skemu, bivšemu predsedniku kabineta, ki je pred kratkim demisijoniral, se je posrečilo zopet sestaviti novo vlado, v kateri bo tudi bivši zunanji minister Skirmunt še obdržal svoj portfelj. Notranje zadeve bo vodil vojvoda Ko-mienski, prometni resor Marinowski, trgovino in poljedelstvo pa 01szewski. ZAKONODAJNI ODBOR. Beograd, 13. marca. (Izv.) Danes dopoldne je zakonodajni odbor nadaljeval razpravo o adminstrativni razdelitvi države. Svetislav Po po vič je naglašal važnost upravnega vprašanja in pobijal Izvajanja dr. Srskiča. Zakonodavci morajo računat! z dejanskim položajem. Javna uprava se sme poveriti samo jedinicam, ki morejo izvrševati te kompetence.. Etbin Kristan je izjavil, da vladni načrt ni demokratičen, ker govori predvsem o kontroli, ne pa toliko o samoupravi. Po govoru Mo-skovljevida je bila seja zaključena. REGULACIJA INOZEMSKIH PLAČIL. Beograd, 13. marca. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je izjavil vašemu dopisniku, da pride zakonski načrt o regulaciji plačil v inozemstvu dne 20. t m. na dnevni red skupščine. Na kako vladno krizo zaradi tega vprašanja ni misliti. Načrt ie bil sprejet v ministrskem svetu tudi od radikalnih ministrov, ki so istotako prepričani o njegovi potrebi. DOGRADITEV ŽELEZNICE KRUPA-BIHAC. Beograd, 13. marca. (Izv.) Trgovinski minister Vilovič je danes prometnemu ministrstvu Staniču obširno razložil potrebo dograditve železniške prog® Kru-pa-Bihač v severozapadni Bosni. Prometni minister je izjavi! svojo pripravljenost za izvršitev še preostalega dela te proge in dostavil, da ima na razpolago za dograditev že kredit 25 milijonov Din. Z delom se prične že prihodnje dni, ako i bo Is vreme dooušč&lo. Vzroki grSke vladne krize Atene, 13. marca. (!z».) Vsled nezaupnice, ki jo je dobil ministrski predsednik Gunaris v soboto v parlamentu, je podala cela vlada demisijo. Nezaupnico ie Izzval referat ki sa ie podal v zbornici Gunaris o svojem potovanju v Pariz in London. Gunaris nI mogel pokazati nikakih uspehov, ampak je moral izjaviti, da je naletel povsod na zelo mrzel sprejem. In to ne le v Parizu, kjer so mu odločno svetovali, naj se Grčija čim prej umakne Iz Male Azije, ampak tudi v Londonu, kjer so mu namignili, da Grčija tako dolgo ne bo vživala zaupanja Anglije, dokler bo sedel na grškem prestolu kralj Konstantin. Zato je moral Gunaris pristati v maloazijskem vprašanju na delekosežne koncesije. S tem poročilom ministrskega predsednika je bila zbornica skrajno nezadovoljna in je izrekla Gunarisu ln njegovi vladi s skoro tričetrtinsko večino nezaupnico. Pariz, 13. marca (Izv.) Iz Aten se poroča, da je kralj Konštantin poveril se-tavo novega kabineta Stratosu. INTERPELACIJA O WRANGLU. Beograd, 12. marca (Izv.) Poslanec Moskovljevio je interpeliral zunanjega ministra Ninčiča, v kakšnih poslih se mudi general Wrangel v Beogradu, dalje ali je ministru znano, da namerava Wrangel spomladi začeti novo akcijo proti sovjetski Rusiji, in kaj misli o tej Wranglovi nameri. RAZŠIRJENJE ODBORA ZA REGULACIJO VALUTE. Beograd, 13. marca- (Izv.) Finančni minister je odredil, da se poveča število članov odbora pri Narodni banki, kl je poverjen z regulacijo prometa z valutami in devizami, da se bo poslovanje moglo hitreje vršiti. Minister trgovine je zato zahteval od trgovske komore, da pošlje v odbor še dva svoja zastopnika Trgovska komora je poslala gg. Milenkoviča in Grujičiča, trgovca iz Beograda ter imenovala tudi njih namestnike. EKSPRES SKOČIL S TIRA. Beograd, IS. marca. (Izv.) Simplon-eks-pres je na potu ti JJJl/l* v Pariz pro-šlo noč skočil iz tira pri RakovicL Štirje vagoni so zdrčali na železniški nasip. Človeških žrtev k sreči ni bilo, kakor tudi ne prevelike škode. Vzrok karambo-la so slabe tračnice, ki so bile položene pred 40 leti. Promet je bil zaradi nezgode ustavljen za 24 ur. VELIK DOM ZA SIROMAŠNO DECO. Beograd. 13. marca. (Izv.) Oddelek za zaščito dece v ministrvu za socijalno politiko je prevzel ogromno zgradbo v Bell cerkvi, ki }o je ta občina poklonila državi za siromašno deco. Šef ameriške misije pa je odobril 600.000 dolarjev za popravo tega poslopja. Trst, IS. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Facta je. izjavil poslancu Giuratiju. ki je, kakor znano, od fašistov izvoljen za predsednika reške države, pred njegovim odhodom v Trst, da ne mors priznati njegovega imenovanja za reškega civilnega komisarja, ker je poslanec in italijanski državljan. Priznanje bi značilo kršenje rapallske pogodbe. Giuriati se je v soboto dopoldne pripeljal v Trst kjer so ga v hotelu «Sa-voia* čakali predsednik reškega fa-šistovskega komiteja Prodam, De Šte- fani in Giunta, s katerimi je imel Giuriati dolgo konferenco, čije rezultati pa se ne morejo dognati. «Era Nuova* poroča, da je Prodam obrazložil Giuriatiju gospodarsko in politično stanje Reke in vso obupnost kritičnega položaja. Giuriati je izjavil, da si bo še premislil in da se bo še odločil, ali sprejme imenovanje ali ne: odpeljal se je nato nazaj v Rim. Prodam je poslal De Facti brzojavko, v kateri naglasa potrebo po sporazumi! in naznanja^ da je odposlal svoje delegate v Rim na pogajanja. Po volitvah v Rnmuniji SESTANEK PARLAMENTA. - RE KONSTRUKCIJA VLADE. LIŠČE DO RUSIJE. STA Bukarešta, 13. marca. (Izv.) Novo izvoljeni rnmu.i8ki parlament se sestane dne 27. marca in bo zasedal okoli 10 dni, da. verificira mandate in reši proračunski provizorij. nakar bo odgoden in se sestane zopet šele poleti. V sedanji vladi pride do male rekonstrukcije. Bratianu namerava namreč sprejeti v kabinet enega liberalnega ministra brez portfelja, ki bi ga interimistično I zastopal na genovski konferenci. Vlada |bo na prvi seji podala tudi izjavo o sta-jlišču napram Rusiji, v kateri bo nagla-! šala, da hoče živeti s sovjetsko vlado v ! dobrih odnošajih. Predpogoj zato pa jt (priznanje aneksije Besarabije z rumuuskr 1 strani. Kar se tiče razorožcnja, je Rumu-nija pripravljena privoliti v njo, ato se ji zajamči teritorialna nedotakljivost. Rudarski upor v Južni Afriki JOHANNISBURG V ROKAH UPORNIKOV. - SRDITE BORBE Z VOJAŠTVOM. London, 13. marca. (Izv.) V Južni Afriki je izbruhnila splošna rudarska stavka, največja kar jih pomni dežela. Stavka je privedla do izgredov in nemirov, ki so se vedno bolj širili in zavzeli naposled značaj pravega upora. Nastopiti je moralo vojaštvo. Med njim in upornimi radarji je prišlo do ponovnih krvavih spopadov, Id so zahtevali že več sto žrtev. Me- sto Johannisbnrg je v rokah upornikov, ki so zasedli tudi železnico v Pretorio. Nad mestom krožijo vojaški zrakoplovi, ki mečejo na postojanke upornikov bom be. Vojaške oddelke vodita generala Smuth in Pyes, ki se približujeta Johan-nisburgu. Dosedaj sta zajela že nad 3W0 upornih rudarjev. Atentat na ameriSko poslaništvo v Sofiji Sofija, 13. marca. (Izv.) V soboto je bil izvršen na poslopje ameriškega poslaništva atentat. V uradnih prostorih je nastala eksplozija, ki je uničila vse pohištvo in dokumente. Od osobja k sreči ni bil nihče ranjen. Ministrski predsednik Stam-buliski je brzojavno izrazil ameriški vladi svoje ogorčenje in obžalovanje nad po-skušenim atentatom. Naraščajoče madžarske zahteve Avstrija naj vrne cel Burgenland! Budimpešta, 13. marca. (Izv.) »Az Ujsag* poroča, da zahteva madžarska vlada 74 vasi Burgenlanda od Avstriji, in sicer 28 na severu, 46 pa na jugu. Avstrija bi v tem slučaju izgubila štiri petine Burgenlanda in bi ji ostal samo še majhen kos pri Eisenstadtu. MADŽARSKA ZASTOPNIKA V GENOVI. Budimpešta, 13. marca. (Izv.) Madžarsko bosta zastopala na genovski konferenci ministrski predsednik grof Beth-len in bivši finančni minister Teleky. ZAKONSKA PREPOVED URADNIŠKEGA ŠTRAJKA V NEMČIJI. Berlin, 13. marca. (Izv.) Vlada je predložila parlamentu novi uradniški zakon, kl vsebuje tudi določbe glede stavke. Stalno nastavljen uradnik, ki bi stavkal. Izgubi svpj uradniški značaj in se more zopet nastaviti po petih letih. NEMIRI V INDUL Washington, 13. marca. (Izv.) Zaradi aretacije Ghandija je po raznih večjih mestih Indije izbruhnila v protest splošna stavka DRAGINSKI NEMIRI NA ŠVEDSKEM. Stockholm. 13. marca. (Izv.) Včeraj je prišlo v mestu do izgredov zaradi draginje in Je bilo oplenjenih več trgovin. Tudi v Mahnoe so se vršile protidraginj-ske demonstracije, ki pa so se končale brez večjih Incidentov. K LAKOTI ŠE KOLERA. Harkov, 13. marca. (Izv.) V Jelisavet-gradu, kjer divja lakota, ie izbruhnila sedaj še kolera. Zbolelo je 30 oseb, umrlo pa 15, | Konferenca battiSkih držav Varšava, 13. marca. (Izv.) Danes je bila otvorjena konferenca zunanjih ministrov baltiških držav, ki ji posvečajo listi veliko pozornost, naglašajoč enake interese Poljakov v vseh baltiških državah. Konferenca nikakor ni na perjena proti sovjetski Rusiji, s katero hočejo živeti baltiške države v dobrilt odnošajih. Listi tudi naglašajo, da se Trockij jako moti. ako misli, da bo v slučaju ponesrečenja genovske konference izbruhnila zopet nova sve«tovna vojna. Ruska nota Poljski Moskva, 13. marca. (Izv.) čičerin je posla! poljskemu poslaniku noto, v kateri ga opozarja, da se je rovarjenje belih gardistov v Rusiji v zadnjem času vslert poljske podpore znatno ojačilo in da je po četah Petljure, Balakoviča, Berenikina in drugih mir v Rusiji resno ogrožen. Čičerin izjavlja v noti, da bo v slučaju novih vpadov v Rusijo sovjetska vlada odredila protiodredbe in ravnala tudi z redno poljsko vojsko kakor z iregularnimi vojaki. BENEŠ POTUJE V RIM. Rim, 13. marca. (Izv.) Koncem tega meseca pride v Rim češkoslovaški ministrski predsodnik dr. Beneš. Njegov prihod je tukajšnji češkoslovaški po-slanik že naznanil koozulti. ITALIJANSKI POSLANCI NE ZNAJO MOLČATI! Rim, 13. marca. (Izv.) poroča, da je della Torretta v zadnji seji odbora za znnanje zadeve na pritožbe poslancev odgovoril, da je primorair biti v svojih pojasnilih previdnejši, ker j« bilo do sedaj vsakokrat, ako je govoril n3 tajni seji odbora o Nemčiji ali Rusiji, do-tično poslaništvo o vsem takoj točno informirano. PARALIZA OZDRAVLJIVA! Praga, 13. marca. (Izv.) Profesor dr. Oskar Flscher, znani praški psihiater, js na včerajšnjem zborovanju zdravniškega udruženja poročal, da se mo Je posrečila sestava leka proti paralizi. Poročal je, da jo pri paralizi in pri ietiki hrbteniškegs mozga v lahkem štadju dosegel popolne ozdravljenje, medtem ko je v sicer it popolnoma brezupnih slučajih dosegel iz-lečenje v toliki meri, da so se pacijeafi mogli vrniti v družabne ?ivgenje « k svojemu poklicu. Proslava Ifletnice Sokolstva v Zagrebu Zagreb, 12. marca. Včeraj je zagrebški Jugoslovenski 'Sokol obhajal šestdeeetletnico slovan--kega Sokolstva, to hoče reči: češkega Sokolstva. Večera se je udeležil tudi '.igrebški češki konzul gosp. Odon Para in tajnik ljubljanskega češkega sre.ncralnega konzulata. Gosp. konzul Para je v pozdravnem lovoru naglažal, da on v Jugoslaviji rte pozna nikakršnega češkega Sokolstva, marveč da je v jugoslovenskem nio sedaj? «Ne da bi Vam vsiljeval -voje misli,* je opetovano zagotavljal iir. Popovič, »ali mislim, da moramo i-kati novo ideologijo, človečansko so rijalno ideologijo. Slovansko Sokolstvo m sme biti samo narodna vojska; v njem ne bi smelo več iti za fizično in i icralno krepitev naroda, ampak človeka. če ima. zgodovina kale smisel, potem mora priti do sinteze naroda in človeka. Jaz verujem le v eno: to je <:lovek.» Lepe besede je govoril g. dr. Popo--jc; zdelo se nam je samo. da so in ostanejo še dolgo le lepo besede, če jih razumemo tako, kakor jih po vsej priliki razume on. Njemu jo Slovan--tvo kvečjemu ena postaja na potu. ki are mimo nje njegov brzovlak. ali le -redstvo za dosezanje višjih ciljev. Nam pa se vidi, da na postajah mora vse dobro funkcijonirati, ako naj vlak tip zavozi bogve kam, da mora tudi urodje biti dobro narejeno, ako naj se ■/ njim dela kaj -vrednega; t. j. Sokolovo ima še mnogo, mnogo slovanskih nalog in dokler ni izvršil teh. ne more kar tako dalje za zračnimi cilji. Sokolstvo se pri tem zaveda, da pri izvrševanju svojih slovanskih nalog ne sme žaliti človečanstva. Mnogo ljubezni, nič mržnje! In oko se je razgledalo po Sokolar-ni: pisan slovanski svet! Narodne noše ■Sokolic in Sokolov so kazale, da so se :Ianes tu sestali i Gorenjka i Črnogorec. Slovak in Slavonka... V kolu zagledam starejšega majorja. Srbijan-< nT Vprašam ga: »Kako ste?* Odgovori: »Kakor jaz hočem.* Dober odgovor. Navadno odgovarjajo: »Kakor drugi hočejo in brž nato zabavljajo in zabavljajo. Major je bil pred vojno v Macedoniji, a med vojno je obšel vso zemeljsko kroglo. Njegova beseda je sokolska.., Pomol slovenskim dijakom v Pragi Ko sem napisal članek o obupni bedi slovenskega dijaštva v Pragi, sem bil rrepričan, da ne kličem zastonj na polnoč. Z veseljem priznavam, da se je -iovenska javnost hitro oglasila. V Ptuju, kjer se je od nekdaj mnogo sto-ii!o za. podporo slovenskega dijaštva, in v Ljubljani, se je začela organizacija K.možne akcije; Posojilnica v Celju pa fra! krtja 3. marc?. red pokrajinsko vlado in pred ministrstvom pro-svete, bodisi da deli podpore vestno med svoje dane, brez razlike strank. Priporočam tudi domovin?, naj podpira vse dijaštvo; ako pa žo ena^ ali druga stranka misli na svoj naraščaj, naj "vedno skrbi za kontrolo. V Prarri je tudi zato baš zadruga, da ne bodo poedinci dobivali podpore z raznih strani, kar nikomur ni na korist. Govorim po dolgoletnih skušnjah v podpornih društvih na Dunaju in Gradcu. Sicer pa kdo jamči danes, ko vse vre. strankam. da si odgojujejo zveste pristaše za. desetletja? Ko sem imel kot predsednik dunajske »Slovenije* včasih hudo boje z njenimi radikalci, sem jim večkrat pravil: Jaz bi vas rad poznal po desetih letih! Kaj bi s? da!o o tem pripovedovati! Neki poprejšnji mogočnež je bojda dal odstraniti iz zapisnika dunajske »Slovenije* liste, da ne bi kričali o njegovi preteklosti. Neprijetno me tudi večkrat dirne, ako čitam. da je v podpornem društvu za celo univerzo v Zagrebu zmagala ta ali ona politična, stranka. Po moji misli je to naravnost nesreča*, za. pravi cilj takega društva, za dijaštvo in za stranke. Primer praškega dijaštva kaže, da je samo prišlo do podobnega prepričanja in treba ga je tudi v tem podpirati! Podporo pa je treba za sedaj in za prihoclnjost. Ljubljanski fondi so obljubili podpore »po svoji moči*, ali zdravstveni odsek jo more dati samo za marec, za januar in februar pa nima ničesar. Kdor nič nima. seveda tudi ne more ničesar dati, ali dijaštvo je o tem izvedelo šele koncem februarja in ostane še vedno na mestu vprašanje, zakaj je ljubljanski zdravstveni odsek edini med vsemi pokrajinskimi zdravstvenimi odseki v tako žalostnem položaju in zakaj so si drugi odseki, tudi v Ljubljani, znali pomagati. In kje so dvanajstine? Iz vsega tega se vidi. da so slovenski medicinci v Pragi še danes največji reveži. Tej bedi seveda ne more poginoma odpomagati tudi hvalevredna pomožna akcija češke vlade, ki je pa še tudi v začetkih in še ni znana v pravem obsegu. Po pravici dijaštvo toži. da iz Beograda prihajajo telegrami in nared-be, katerih nikdo ne razume, ker so tako nejasne, ali pa. se same pobijajo. Ako so poslednja brzojavna poročila resnična, bodo štipendije res izenačene, ali vpraša se spet, kdaj in kako. Treba. je. da se naredba tudi res izvede, kar ni težko, ker je dijaštvo organizirano v zadrugah, katere vodijo točno evidenco. Glavno je seveda,_ da so podpore stalne in v enaki višini. Skrb za vse to priporočamo našim poslancem, ki lahko storijo prave korake v pravom času. Ker pa poročilo javlja, da bodo štipendije dobivali res samo potrebni (kar je seveda prav) in odlični dijaki zadnjega študijskega leta, bo bržkone mnogo sedanjih podpirancev 'ostalo brez pomoči, kajti odličnjakov je malo in gotovo nikdo ne bo pritrjeval, naj se samo nje podpira. O tem niti ne govorim, da srednješolski od-ličnjaki niso vedno najboljši na visokih šolah in v življenju. Kam se pa naj obrnejo dijaki nižjih semestrov sredi šolskega leta, če se jim vzame zadnja pomoč. Brez sredstev jim je zaprta pot tudi r jugosl. vseučiliščna mesta. Marsikaj pa lahko država za dijaštvo stori tudi tako. da mu ne podra-žuje po nepotrebnem življenja v tujini. vfztnn za fifvatrip v prag! ^ija m»o| za pol leta: za podaljšanje mora dijak) plačati 140 6k (to je okoli 840 jk, ali' 210 Din!), razen tega pa mora plačati še takso za vizum, da sme potovati ▼ svojo državo, ako ni štipendist. Štipendista pa daneet med slovenskimi dijaki skoro ni, ampak so sami podpimn-ci. ki deloma na mesec niti toliko ne dobijo, da bi vizum plačali. Da se še vsa. brezglav ost bolje spozna, omenjam, da češka vlada vsakemu Jugoslovanu podaljša vizum zastonj. Kriv tega seveda ni konzulat, ampak nared-be njegovega načelništva. Univ. prof. M. Murko. Prosvcfa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Torek, 14. marca: Zaprto. Sreda, 15. marca: »Prekrasne Sabinke*. E. Opera. Torek, 14. marca: »Trubadur*. D. Sreda, 15. marca: »Boheme^. A. •tm koferra, per moških goreMh ftsvljer*, ■ par navadnih čevljev, kuhinjski nož, dve i obleki, suknjič, dvo rjuhi in zrcalo. Zago-1 netni umor je vzbudil po Mariboru veliko razburjenje in je policija odredila takoj obsežno preiskavo. Sum je letel takoj na zidarskega pomočnika Antona Rozmana, rojenega leta ) 1887 v Št. Vidu pri Ptuju in je bila o l tem obveščena, tudi ljubljanska policija. ; Po daljšem skrbnem poizvedovanju se je revirnemn nadzorniku g. Toplikarju po- Moryša. Marvša ljubi Franceta, kt je prečilo Izslediti osumljenca v soboto v reven, vzeti pa mora Vavro, ki je suro-! nekem podstrešnem stanovanju v Prisojni vež. ker jo prisili k temu oče, tip tirana, i ulicL Uspeh je bil popolen. Pri Rozmanu ... ... m 4 ■ r v ..l,vn.l(\vlA IrA i.At-1 A IVI (.'l.' Politične beležite -f Pred vladno krito? Cela vrsta šušmarjev šušlja i eve šuse namiguše. Nedeljski uvodnik slavne »Jugoslavi-je:> je srčkan vzgled, kako piše naivni šmok. kadar hoče po vsej ali posnemati dunajskega šmoka.. Vse je zbral v svoj ragu. Na jasnem si je. da današnje opozicijonalne stranke niso zmožne 6 ee ta vi ti koalicijsko vlado, ker so si po svojih bistvenih program nih točkah preveč nasprotne, in se tudi pred volitvami nočejo blamiratL Nove volitve — tako pravi šmok — bodo položaj brez dvoma razčistile. Demokrati se bodo razcepili, volitve jih bodo oslabile, v novem parlamentu bo opozicija tako močna, da bodo sorodne skupine današnjih opozicijonalcev lahko s tvorile vlado, ki bo t načelno politiko itd. Novi parlament bo po misli šmoka seveda tudi redigiral ustavo. Šmok torej misli, da bo opozicija ali nova večina imela bi petine vsega parlamenta? Dalje torej tudi misli, da bodo SLS, HPS, NSS. KPJ, SSJ, Blok, zemljoradniki in kar jn še drugih takih tičev, s Protičem vred vodile načelno politiko in kljub temu skupno in složno politiko? Seveda bo celi ta rožen-kranc raznih načel, poštenosti in znanja sestavil eno samo trdno, močno, sploh idealno vlado! Mali Moric si predstavlja V60 stvar zelo nedolžno. Žalibog ne bo nikdar videl nasprotnega dokaza. On namreč ne bo nikdar sedel v takšni opozicijonalni vladi, kjer bi lahko sani spoznal, kakšne otrobe je za nedeljo vezal svojim d> brohotuim bralcem. No trdimo, da bodo demokrati večno na vladi. Trdimo pa. da NSS ne bo nikdar v vladi, druge stranke pa bodo videle, da je treba za narodno upravo še kaj druzega. ko le zavist iu zabavljanje. In če ee »nočejo blamirati pred volitvami*, se bodo pa ob in po njih. 4- Politika in kultura. O tom razmišlja o priliki Masarykovega 72. rojstnega dne tudi glavno glasilo klerikalne stranke. Pravi, naj verujemo, da ono ne govori iz strankarskih nagibov. Dalje pravi, da je pri nas med javnim življenjem in kulturo najgloblji prepad in omenja, da je ljudstvo mehko testo v rokah mojstra skaze, pravi, da bi lahko že mnogo napredovali, če bi bili na krmilu nesebični, vestni, idealni in kulturni voditelji. Dane« pa imamo korupcijo, klikarstvo, brezpri-merno blatenje političnega nasprotnika itd. Hinavec nazadnje reče: nam je le na tem. da se vsi dobro misleči ljudje zamislijo nad besedami jubilarja Masaryka. — Kako je neki »Slovenec* oči zavil proti nebu! Isti list je Masa-ryka zmerjal svoječasno kot protika-toliškega framazona. Takrat so bili pri nas v Sloveniji isvzemški pet ali šest mož. isti ljudje, ki sedaj vodijo klerikalno stranko, pa se ni nikjer nič poznalo. nesebičnosti ali pa kulture.. Ce smo danes radii na nizko stopnjo, imajo klerikalci pri tem »9 odstotkov krivde. Blatenje je že od nekdaj špe-cijaliteti, klerikalcev. Sicer jim Pesko-vo glasilo dela veliko konkurenco, toda prva je zavezniško in drugič kljub vsem naporom ne dosega »Novega Časa*, ki je le večerno izdanje »Slovenca* in vsi skupaj zopet ne dosegajo »Mariborske Straže*, ki je glavno glasilo gosp. Korošca. Ti ljudje govorijo o nesebičnosti, o idealih in o kulturi! ki sedi na svojih gruntih. Vavra Maryšo tepe. France jo zapeljuje k prelomu zakonske zvestobe in Maryša zastrupi Vavro, svojega moža Problem te drame ie skupen tisoč dramam in Maryša ie ena Izmed neštetih variacij, ki se dajo kompo-nirati k gornji temi. Konec }e nekam strindbergerski. dočim prva polovica drame ni slabša kakor Finžgarjev -»Divji lovec*. Očeta-tirana je Igral g. Sest ki pa nI ustvaril, kar bl se dalo od njega pričakovati, mater je igrala gdč. Rakarjeva sicer izvrstno, toda tu pa tam se ie na kretnjah videlo, da je doslei igrala največ v komedijah. Maryša (ga Rogozova) nekako ni za to ulogo, čeprav se je potrudila. V zadnjih dveh deianiili je bila sijajna, v prejšnjih pa preveč cmerava, tudi na mestih, kjer to ni na mestu. O. Dre-novec kot Franc je bil posrečen, trd, močan, zaljubljen z vso močio in trdostjo zdravega temperamentnega kmetskega fanta. Psihološko je bila njegova kreacija najboljša, a Gregorin ln ga. Wintrova nista zaostajala za drugimi. Tudi g. Ga-bršček kot Vavra je bil posebno v četrtem in petem delanju čisto na mestu. Režija le bila povollna, dekoracije dobre. Težko pa si je misliti, kaj naj Imamo od te drame tukal v Ljubljani, kjer mislimo, da spada »Divji lovec*, ki je Istotako dobra Igra, kvečjemu še na hribovski oder. Pa je vendar dosti stalo vse to! —k. Nova Mascaginieva opera. «Mali Ma-rat* se dne U. t. m uprizori kot premi- j era v Draždanih, kamor pride ob tej pri-' liki tudi skladatelj. Sokolski vestnih Seja prehranjevalnega odseka Zlet- rega odbora 7.a L Jugoslovanski vssso-kolski zlet se vrši v torek, dne 14. marra ob 20. uri v zletni pisarni v »Narodnem domu*. Člani prehranjevalnega odseka naj se seje gotovo udeleže. Vabimo tudi druge brate k sodelovanju pri prehranjevalnemu odseku. Sokolska konjenica na zletu. Ob vse-tokolskem zletu nastopi pri povorki in na telovadišču s posebnimi vajami sokolska konjenica. Člani društev, ki se nameravajo udeležiti nastopa konjenice, naj soudeležbo javijo že sedaj po svojih društvih jezdnemu odseku Sokolskega društva v Ljubljani, Narodni dom, kateremu je poverjena naloga, da organizira vso sodelujočo sokolsko konjenico. Odsek bo po možnosti preskrbel za ježo popolnoma opremljenega konja, izvzemši sokolsko o-dejo za konja, ki jo mora vsak jezdec nabaviti sam. so našli ukradene gorske čevlje in klobuk t zelenim trakom. Pri zasliševanju je Rozman trdovratno tajil, da bi ukradel imenovane predmete, včeraj pa je pod težo dokazov končno vendsr-le prizna!, da je bil usodnega dne v Maribora in da je prinesel s seboj v Ljubljano tudi pleteno košaro, ki jo je skril pri neki stranki v Cekinovem gradu v Tivoliju. Košara je bila takoj zapljenjens. V njej je bilo vse blago, ki je bilo na dan umora po-strežkinje Šilak ukradeno v dr. F.rcnct-tovem stanovanju. Anton Rozman je jako nasilen človek, ki je bil enkrat zaradi vloma obsojen na 18 mesecev ječe. Zadnjo kazen je presi.il šele 30. decembra, nakar je odpotoval v Ljubljano in bil zaposlen pri gradnji nn-vo stavbe pivovarne »Union* t Ljubljani. Dne 19. februarja se je odpeljal v Maribor, kjer je 21. februarja napadel in davil Šilakovo, 22. februarja pa se je * svojim pleaom vrnil zopet v Ljubljano in šel na delo. Kakor smo se informirali, je bila v Mariboru aretirana Rozmanova ljubica, ki je bila svoječasno postrežnioa pri dr. Bren cetu in pri kateri so našli ukradeno ohri sačo. Zagonetni umor Šilakove. je torej sedaj razjasnjen in zločinci v rokah pravice. Antona Rozmana prepeljejo te dni v Maribor, kjer ga izroče okrožnemu sodišču. Nevaren žeoar in vlomiSes s tremi Imeni Pretekli mesec je okoliški nadzornik ljubljanske policije Florijan aretiral na slavnem kolodvoru delavca Martina Ma cana. roj. 1897 v Štokoveu pri Pulju in našel pri njem 22 pločevinastih ras, P) medenih 6večnikov, 15 preprog, 10 belic zagrinial in 2 podglavnika z gosjim perjem. Blago je bilo očividno ukradeno. Možakar je bil fotografiran in tudi daktilo-skopiran. Preiskava je prinesla presenetljiv rezultat. Ugotovila je namreč, da se Maean skriva tudi pod imenom Plotov ic, dočirn te njegovo pravo ime .Tntrifou poklic pa nevaren žepar In vlomilec. Jn-triša je bil pod imenom Martin Macau svoječasno obsojen od novomeškega o-krožnega sodišča zaradi vloma, na 6 mesecev zapora, nakar te je potika! d;;-okro!» in osrečil s svojim po&etom sedaj ta, sedaj oni kraj in zapustil povsod ze lo slabe spomine. Jutriša ima na vesti tudi vlom v ho tel »Sv. .f.nez* v Bohinju, kjer je nkradel celo vrsto predmetov. Dne 4. februarja se 'e nenadoma pojavil v Celju, kjer j« v hiši odvetnika dr. Kalana stikal po stanovanju sod. svet. Frana Tilerja. Dekl« "•a. je fakoj opazila in se neustrašeno za- .S K.Sfarrta* -K - «- ŽS: na sestanek, ki se. vrsi v torek dne 14. Jlltri^ pobesn;j. M begu p. marca ob 8. uri zvečer pn »Novem ; bil'krstni li5t n, ;me Martin Macar, tu* v Prešernovi sobi. __ lpo(J t imenom ie bil dne 5. avgusta Znani zagrebški nogometaš Vragovič, v ptlljUi k„ ^ nkradel n„kemi! ki je bil kaznovan s šestmesečno zabrano igranja, je dobil dovoljenje, da sme na- Spori stopiti za barve S. K. Gradjanski na turneji po Španiji. aretiran v Ptuju, ker je ukradel nekem" kramarju listnico, v kateri je bilo 2689 K. Jutriša je imel na dan vloma v Celju ' dolg črn površnik in klobuk z zelenim trakom, pri aretaciji v Ljubljani pa tem-'nosivo predvojno pelerino s kapuce, in ! črno-rjavkast, klobuk. Pelerina se nahaja ; na, ljubljanski policiji, kjer čaka sedaj oa ___________________ j svojega lastnika. Zanimivo ie, da je bi! Dne 21. februarja je bila, kakor smo že i istega dne, to je dno 4. februarja.^ izvršbi poročali, v stanovanju finančnega svetni- j v Podvincah pri Ptuja roparski umor ka dr. Brenceta v Cvetlični ulici v Mari- |tamkajšn;ega trgovca Riharda Rosenfel boru. zavrat.no umorjena okoli 60 let sta- da. o katerem smo svoječasno ze poror.-, ra postrežkinia Apolonija ŠOak. Našli so j li in da so videli takrat nekega snmlu-jo zagrnjeno i rjuho in zadavljeno. Dr. vega Človeka z enako pelerino. M Mariborski morilec aretiran v liubliani Brence je potem opazil, da :un je istega dne izginilo več predmetov, kakor 1 ple- ključeno, da je dobil Jutriša pelerino o<1 Rosenfeldovili morilcev. Predpustna zgodba ... »Ker sedanja državna himna je katerim ne ugaja, je ministrstvo .sklenilo razpisati natečaj za novo himno.. Poročila v listih. Ivo sem to prečital. sem se zamislil; • . inil sem nekam v zvezdne višave in - m se zbudil čez sto let. Priletel sem •zopet na svet in sem obstal na visoki -halnati gori — vse pod menoj je pokrivala gosta- megla, izpod katere je rrihajal čuden vrišč in krik. Glasovi -o .se mešali v čudnih napevih navzgor iu navzdol in zdelo se je. da liočejD tirug drugega prekričati. Poslušal sem , časa to strašno vpitje in se ozi-:•)! naokoli, da bi videl, kje sem. Tu •dedam naenkrat na skali sedečega > tarča z veliko sivo brado, •/. dolgimi i Kmi lasmi; v rokah je držal pastir--ko polico, telo mu je pokrivala velika i,Via platnena halja. Izgledal je, kakor star pastir. *Kdo si. starec?* ga vprašam »Jugoslovan sem,» mi odgovori. »Jugoslovan iz one prve dobe pred sto loti.* . . «Zdravo, brat,* mu pravim m se mu približam, tali mi moreš povedati, kaj semeni ta krik i»od nami.* j i-To so Jugoslovani, ki pojo j himne,* mi pjasnjuje starec svoje j »Kako more on narod, oziroma ena država imeti toliko himen?* sem vpra- Išal. .Kako, svoje himne? Kaj nimajo^ država.* je vzdibnil ene himne?- j starec, »kje je vse to!* «Ne,» mi odgovori starec z zamisije-! ^ yeJC Jugoslavije?* sem nim obrazom. i vprega] -o vmrafcum.l ^ ker ni mogoče, toda to «Kako je to, da ne?» ga vprašam. »To je tako,» odgovarja starec. »Ko se je ta narod ujedinil — pred sto leti je to bilo — je imel • svojo himno; pravzaprav so bile tri, toda ena je bila enotno ime ima samo pri tujih narodih; doma zovejo to državo drugače. «Draeače?» sem se začudil. »Kako?* »Tako, da t.i niti ne morem poveda- glavna, državna, in tako je bila stvar ■ t;; ime je dolgo štiri strani, isajprej so v redu. Toda par ljudem ta himna ni i jme razdelili na tri Črke SHS. Potem ugajala in minister je naročil novo. ^ rr,kli. da tudi »o ni popolno in so Toda vsaka himna ima svoje pristaše, I imenovali svojo državo: Kraljevino zato nekateri prve himne — ki je bila. j Srbov. Hrvatov. Slovencev, Crnogor-bogme lepa — niso hoteli pustiti. Tudijcev, Makedoncev, Dalmatincev. Bcsan- I druga pa3" ni ugajala, zato soiCCV, Hercegoveev, Vojvodincev, Sla- i naročili novo. Nastal je zopet boj. In voocev, gumadineev itd. Ker pa št !. , . . _____ _ i^.j_________ ,-m;__• i___in krstili i/ ! ker tudi ta nova par ljudem ni ugaja i la, so zložili zopet drugo. Tako je to I šlo naprej, dokler nismo imeli za vsa-1 kili par ljudi svojo himno. Bilo jih je •nazadnje toliko, da se nismo več- spo-; znali. Komaj smo se navadili ene. pri-i šla je nova in zdaj slišiš, kaj to pome-1 ni. Danes slave ljudje pod nama na-! rodni praznik, zato to nesoglasno pet-' je, kajti pojejo 3852 himen.» Strah in groza '"ta me oV<šla pri t«n i prinovedovanin. ____________. še niso bili vsi imenovani, so jo krstili še natančnejše in so prišla v naslov še imena: Žagorcev, Ličanov, Štajercev. Kranjcev, Banačanov, gokcev, Sromča-nov. .\rnavtov, Kucovlahov. Turopolj-cev, Bojancev, FoČanov itd. Tako je narastlo ime na toliko črk, da je abecede zmanjkalo in še so nekateri protestirali, da se jim godi krivica, ker niso imenovani.* »S je " vendar -motna ustava,* mu kazujejo globoko r«liko med jez,K, ueovariam (učenjaki so iz zgodovine dokazali raz- S; - »Ustav je zdaj nekaj ličnost v davnih.časih, litera^i zgodo-nad sto. Z ustavo je isto. kakor s j vinarji dokazu,ejo, .» zmešalo. Za-^ei STkSa; ustave rastejo in po-1 to tudi drug drugega ne marajo pozr.a-ars samih'ustavnih bojev ne {rf-1 ti in so si skoraj popolnoma tu,: tu o i ^ r dela > jezike so tako izČKtili, da ,ie treba . Koliko ST ^emt,tkem strank?, | skupini tolmačev, ker skupnega £ «;m se začudil. ne poznaj iz zavisti drug diu- »Strank?* ie rekel starec pomiloval-.gemu.* no t več. ko poslancev. parkrat so »In narod * sern vzkliknil. ! morali povečat^ števil o po^ncevvj »Narod! Naroda ni vec. Samo ljud>. olniničini da bi vsaka stranka imela;so se in stranke.* iat^a Poslanca. ^ še niso vse, Med trn je hrup pod r^a doeec-stranke zastane. Vsak dan se tvori- j svoji vrimmc Glaacm ^ * ta nove in pravijo, da to zahteva na-jstrasnem toku. ki se j« spreminjal predek. Ako dobi kak predlog tri gla- hrescec prej«. sove je že mnogo: zato ne pridejo do nobenega sklepa, kar je tem večja nesreči ker se prepirajo samo za formalne stvari. Razdrobili so vse, veže jih samo še prepir.* »ln jezik!* sem pripomnil. Naenkrat pa se je kakor iz nebes razlila veličastna pesem. Hram je. umolknil, vse višave so odmevale v sladki melodiji in čez zemljo, čez meglo nad njo. se je razlesala mnčenikoT, ver?, nvi m ljubf ?.- lezik' Kaj ^e! Nastali so stnusnijm, pesem bojs nrsfie: »Bcrfe mr-jPOri. do ksun kako nareči«. Vsak de, « št© anase...» u u * Direktna železniška zveza Zagreb- fraga. Dne 21. marca se sestane v Budimpešti konferenca zastopnikov pri-: iietih ministrstev Jugoslavije. Ceško ? V, vaške in Madžarske, ki bo, kakor -:e i.;iic poroča, razpravljala o ustanovitvi direktne železniške zveze Zagreb-^O-jionj - Bratislava - Praga. * Slovensko šolstvo na Koroškem. V 5L Jakobu v Božu se je nedavno M-sil letni občni zbor Slovenskega solnega društva v Celovcu, katerega se udeležilo lepo število prijateljev tiovenskega šolstva. Iz tajnikovega Izročila je bilo povzeti, da je imel društveni odbor hude borbe za šolska poslopja v Št. Jakobu in v Št. Rupertu, katere so šolske oblasti koroške nameravale zaseči. Odbor je povzel vse potrebne korake, da doseže Čim prejšnjo otvoritev zasebnih slovenskih ljudskih šol in 3 tem ugodi tozadevnim željam in zahtevam slovenskega prebivalstva. Vsa posredovanja pri deželnem šolskem svetu, pri deželni vladi v Celovcu in pri oblasteh na Dunaju so ostala brezuspešna. Tako je bilo (Truštvo primora.no, da varuje pravice koroških Slovencev, ki so jim dane po st. germaineki pogodbi, obrniti se s pritožbo na Zvezo narodov. Vprašanje koroških zasebnih ljudskih šo! se. bo torej reševalo v Ženevi. Odbor slovenskega. šolskega društva .jo v svojih >c-jah razmotrival tudi vprašanje javnih ljudskih šol in deluje na, to, da doseže za koroške. Slovence ljudske šole, ki ifjdo odgovarjale njihovi narodni po-rebnoeti in njihovim potrebam. * Aretacija komunistov v Zagrebu. Kakor znano, je komunistična, omladi-na v Zagrebu po Alijagičevem pogrebu uprizorila demonstracije, katere je policija razgnala. Pri tej priliki je bilo več komunistov aretiranih, dočim se preti drugim vodi preiskava. Neki privatni uradnik je bil v soboto iz Zagreba izgnan; dva aretiranca, Cvijič in Artvič, sta bila izročena sodišču zaradi pregreška proti javni varnosti in javnemu redu. Med drugimi je bil aretiran tudi književnik Avguštin Cesarec man iz Jukičevega procesa zaradi atentata na bana Čuvaja. Cesarec je preživel z Alijagidem zadnjo noč. pred izvršitvijo smrtne kazni v njegovi celici. * Število ameriških Jugoslovanov. .'meriško časopisje prinaša službeno statistiko prebivalstva, iz katere je razvidno, da, živj v Ameriki 635.000 Jugoslovanov. Od tega števila odpade največ na Hrvate, ker teh ie 350.000: Slovencev je 195.000, a Srbov le Si >.000. - Pogreb Antona Kolenca. V nedelio popoldne so položili v Celju k večnemu počitku velikega mecena Antona Kolenca. Ogromna množica ljudstva iz vseh krajev j« spremljala pokojnika na njegovi zadnji poti. Pred hišo žalosti mu je zapelo v slovo celjsko Pevsko društvo, nakar r « je razvil veličasten sprevod, kakršnega. Celje še ni videlo. Otvorila ga je celjska rokolska župa. V sprevodu je bilo poleg . rljskih tudi mnogo ljubljanskih trgovcev in' vsa obdarovana društva. Akademsko omladino, ki ji je naklonil pokojnik tako veliko darilo, je zastopala depntacija treh članov iz Ljubljane. Na odprtem grobu se j? poslovil od njega izvršitelj oporoke dr. Kalan, imenom akademske omladine pa jurist Me;ak. ■» Načrti za palačo delavske nezgodne 2;>varovalnice in okrajno bolniško blagajno. Prejeli smo: Presojevalna komisija načrtov za zgradbo administrativnega poslopja Delavske nezgodne zavarovalnice in Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani objavlja sledeči uspeh: Prva nagrada je bila priznana načrtu arhitekta Ivana Zupana v Ljubljani, druga načrtu inž. Ivana Vurnika, arhitekta v Ljubljani in tretja * Antituberkulozna liga Na zadnji seji Protituberkulozne lige ▼ Mariboru je predsednik naznanil, da je zaprosil razne banke in podjetja za podporo. Kot prva darovalca sta se odzvali: tovarna za dušik v Rušah z darilom 10.000 krou m tiskarna sv. Cirila in Metoda v Mariboru z darilom 4000 kron. * Sanatorij za državne uslužbence. Zveza nabavnih zadrug državnih uslužbencev e predložila ministrstvu za šume in rudnike prošnjo, da ji odstopi kompleks zemljišča in gozda ter pravico do eksploata-cije vodne sile v okolici Plitviških jezer v svrho, da zveza zgradi tamkaj zdravilišče, hotel ali sanatorij sa državne usluE- b8DC6« * Srečke Kola jugoslovanskih sester. Čas hiti in kmalu bo 30. tnare. Do tedaj pa moramo razprodati vse srečke in pri tem nam mora iti na roko vse naše občinstvo. Ako ostane društvu mnogo srečk, ni izključeno, da dobi društvo kak dobitek. Omenjamo to. da ne bo potem kakšnih očitanj, zato segajte po srečkah, da se razproda jo vse. Čim več ima kdo srečk, temveč je možnosti, da zadene. Prvi dobitek znaša 50.000 krom Srečke so le po dinarju in kaj je dandanes en dinar? * Dragocen šah. Nek krojač v Splitu ima dragocen šah, katerega figure so izdelane iz slonove kosti in sicer na jako umetniški način. Šah je bfl prenesen v Dalmacijo za časa bokserske vstaje na Kitajskem, kjer ga je dobil sedanji lastnik od nekega svojega prijatelja * Samomor dveh mladenk. Dve gojenki ženske gimnazije v Beogradu sta pred nekaterimi dnevi izginili ter sta svoje roditelje obvestili, da se ne vrnete več, ampak iščete smrt v valovih Save. Motiv v obeh slučajih je neugodno šolsko izpričevalo. * Požar v palači Prve hrvatske štedio- ne. Včeraj popoldne je v palači Praštedio-ne v Zagrebu na Preradovičevem trgu nastal ogenj, ki je uničil leseni del podstrešja. Skoda je precejšnja. Ogenj je povzročil neki klepar, ld je ostavil v podstrešju posodico za topljenje kositva. Ognjegasci so prišli zelo kasno in se takrat niso imeli dovolj strojev. * Nezgode. Andrej Galic. ravnatelj tvr-dke Žagar v Cerknici, je padel s kolesa in si zlomil levo nogo. — Franc Zorman. delavec v Vodmatu, je šel na obiske v Velesovo, kjer je tako nesrečno padel, da se je poškodoval po rebrih. * Pes ga je ugriznil. Josipu Brusu, posestniku v Novem Svetu pri Idriji, je nekdo s strihninom zastrupil psa. Ko ga je hotel kurirati z jesihom. ga je pes ugriznil v roko. Ker je bila rana malenkostna, se ni brigal zanjo. Sedaj pa se uiu je nenadoma vnela in mu je pričela otekafi tudi roka, tako da je moral iskati pomoči v bolnici. * Staro sovraštvo. Anton Kline, čevljarski pomočnik iz Vač pri Litiji iti Josip Zupančič, delavec istotam, sta živela že dalj časa v hudem sovraštvu. Lani je hotel Zupančič nahiti Klinca z vilami, ker pa je bil slednji močnejši, jo je Zupančič pošteno skupil. Tega ni mogel pozabiti in je vedno čakal na priliko, da bi se mogel maščevati. Ko sta se v nedeljo srečala v neki gostilni, se je med obema takoj razvil prepir, tekom katerega ie potegnil Zupančič samokres in ustrelil Klinca v desno nogo. * Mož s tolarji Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je bil te dni aretiran neki f V pred- ln posezonf, t. f. «d 1. mala dof j 15. junija ta cd 1. septembra naprej se zaračunavajo cene za sobe. zdraviliško in pRAy,CA IZVRŠEVANJA CARIN- i ___ii____ ..i.>n;kir___"_______ godbeno pristojbino in cene za vsa zdra viliška sredstva s 25odstotnim popustom. Državni uradniki, častniki in svečeniki veroizpovedanj, njih žene in nepreskrbljeni otroci imajo v pred- in posezoni pri vseh navedenih cer.ab 50 odstotkov popusta. Zdravniki, njih žene in nepreskrbljeni otroci ter njih vdove in sirote so oproščeni od plačevanja zdraviliške in godbenc takse in so jim vsa kopališka sredstva brezplačno na razpolago. Glede stanovanja pa uživajo izven glavne sezone iste ugodnosti kot državni uradniki. Opravičenost do vseh teh ugodnosti se mora dokazati s pravnoveljavnimi dokumenti Ceuj. gosti se utjudno prosijo, da si pismenim potom pravočasno zagotove stanovanja in šele odpotujejo v zdravilišče, ko so dobili ugoden odgovor. Brez vpoštevanja tega predpisa ne prevzame ravnateljstvo nikakega jamstva, da dobev zdravilišču stanovanja. Na brzojavna vprašanja se odgovarja le potem, če ie bil odgovor plačan. Penzija. razun v dietetični kuhinji, ni vpeljana. Cenjenim gostom pa stoje na razpolago prvovrstni hoteli in restavracije, kjer stane opoldanski obed in večerja po jedilnem listu na dan in osebo približno Din 10 do 30. Dalje je gostom na razpolago švicarija, konditorija, delika tensna trgovina, zajutrkovalnica itd. Pošta se dostavlja dnevno dvakrat. Bančne posle oskrbuje v zdravilišču iiiial-ka »Jugoslovanske Union banko. Vsa nadaljna pojasnila daje Ravnateljstvo 'Državnega zdravilišča Rogaška Slatina SKO-POSREDNIŠKIH POSLOV. Cene oa sarajevskem trgu so bik koncem pretečemeg* tedna sledeče: seno 600 do 700 K. krompir 800 K za q; jabo1 Zveza jugoslovanskih špediterjev je na- jj^ jo do 16 K, suhe češplje 26 do 28 K znanila Generalni direkciji carin, da ne- M par piščancev 100 do 120 K. pa. načrtu inž. Josipa Costaperarie. arhitekta v Ljubliani. V nakup .je komisija priporo- prece.' ■-■»' osnutke Karla Brunnlerja, arhitekta * Ogoljufan tihotapec. Objave • Dar Ciril-Metodovi dražbi. Podružnici Ciril-Metodove družbe na Vranskem je podaril gospod Franc Schaur, graščak v Brodeh, znaten znesek 2000 kron. Za velikodušni dar iskrena hvala! • Sekcija Ljubljana 'Udruženja jugosl. inženjerjev in arhitektov- je imela dne 11. L m. svoj redni občni zbor. Na mesto od-stopivšega predsednika g. ing. Vinko Str-garia ie bil izvoljen za predsednika sekcije g. ing. Milan Šuklje. Prvi podpredsednik ie ostal g. ing. Igo Šega; za drugega podpredsednika ie bil izvoljen g. Ing. Igo PehanL • Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo» ima dne 26. marca t. L ob 15. (3) uri popoldne svoj redni občni zbor v mestni posvetovalnici ' Društvo zasebnih nameščencev, krajevna skupina Ljubljana, sklicuje tem po tom svoj redni občni zbor, ki se vrši dne 29. marca 1922. ob pol osmih zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Poročilo predsedstva: 2.) poročilo tajnika: 3.) poročilo blagajnika; 4.) volitev odbora: 5.) raznoterosti V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši občni zbor pol ure kasneje z istim dnevnim redom in je sklepčen ob vsakem številu navzočih. — Odbor. • Boj draginji. Prejeli smo: V nadaljevanje skupne akcije vseh stanovskih organizacij in društev proti draginji se sklicuje v četrtek dne 16. t. m. ob 19. uri seja akcijskega odbora v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani z dnevnim redom, ki je bil določen na zadnjem sestanku dne 3. t. m. Udeležba zastopnikov vseh 22 organizacij in društev dolžnost! Seja je lavna ter se ie udeleži lahko vsakteri član omenjenih organizacij. — Akcijski kateri prevozniki (železnice) prijavljajo carinarnicam za carinjenje tudi tako blago, ki ic po listinah, ki blago spremljajo, naslovljeno na druge osebe, češ da je ta pravica utemeljena v § 65. železniškega pravilnika bivše Avstro-Ogrskc. Ker se tako postopanje protivi določbam 35. člena carinskega zakona, po katerih more carinsko deklaracijo podpisati samo lastnik blaga, ali pa za njega priznani carinski posrednik, je finančni minister z odlokom C br. 14.217 od 6. t. m. odredil: 1.) da carinarnice v zmislu 36. člena carinskega zakona sprejemajo v bodoče samo take deklaracije, ki so iim priložene listine, ki označujejo kot lastnika blaga isto osebo, ki je na carinski deklaraciji podpisana; 2.) ako lastniki blaga, ki se nanje glase vse listine, predvidene v 34. členu carinskega zakona nočejo sami predložiti ca-rinske deklaracije, tedaj morejo v zmislu 35. člena carinskega zakona predložiti carinske deklaracije samo potom priznanih carinskih posrednikov. Na takih carinskih deklaracijah morajo carinski posredniki vsakokrat naznačiti: »Za N. N. (krstno in iodbinsko ime lastnika blaga)... (poklic) . . . iz . . . (bivališče), X. U. (krstno in rodbinsko ime carinskega posrednika) ..., carinski posrednik Deklaracije, ki niso podpisane na način, ki je predpisan pod 1.) in 2.) te naredbe, so neveljavne in jih carinarnice ne smejo sprejemati. Razumljivo pa je, da carinarnice v zmislu določb 36. člena carinskega zakona nc bodo preiskovale niti identitete predlagatelja carinske deklaracije, niti istlnitost podpisa na deklaraciji; 3.) carinski posredniki nimajo pravice, zahtevat od carinarnice službeno carinjenje blaga (po deklaraciji b<-ez imenovanja blaga po tarifi). Ravnotako nc morejo lastniki blaga, ki zahtevajo službeno carinjenje svojega blaga, delegirati carinske posrednike ali njihove "»močnike, da prisostvujejo pri službenem carinjenju pri carin arnid kokoši 1S0 do 220 K: par rac, 180 do 22< kron. par gosi 180 do 600 K, par puranom 400 do 600 K; maslo 160 K. rdeča čebul« 24 do 26 K. suho goveje meso 80 do fl> kron za kg. => Dobava mesa. Komanda Dravsk* divizijeke obtosti v Ljubljani naznani*, da se sklenejo dne 21. marca ob 10. ur dopoldne v intendanturi komando Dra^ ske divizijske oblasti, pri vojnem okrožju v Celju ter pri komandah mest v Slo venski Bistrici in v Ptuju pismene neposredne pogodbe za dobavo mesa. Predmetni oglas jo v pisarni trgovske in o-brtniške zbornice v Ljubljani, pogoji p« pri navedenih vojaških oblastih na v no gled. = Zlata pariteta v Avstriji Z Dunaja poročajo: Zlil ta pariteta je za čas od 1". do 19. marca določena na 1560 papirnatih ron. = Popolnoma prost kronski promet v Avstriji Z Dunaja poročajo: Devizni centrala je naslovila na svoje člane cirkular, v katerem poroča, da je promet s kronami popolnoma prost. — Izvozna carina v Rumunijl Za izvoz zlata je določena izvozna carina 3000 le-jev in komisijska pristojbina 300 lejev pri kg. Nadalje so določene izvozne carine na sledeče predmete: pTomog 100 le-jev pri vagonu, košare in podobno 10ti lejev pri vagonu, sveže ali konzerviran" meso 500 lejev pri vagonu, rezonančni It* 150 lejev pri kub. metru. = Češkoslovaška lesna trgovina Iz O lomuca poročajo, da se je položaj češkoslovaške lesne trgovine v zadnjem času zopet zboljšaL Izgleda, da se bo izvor začel zopet redno razvijati. Zanimanje z:' češkoslovaški les kaže zlasti Italija. = Obtok bankovcev v Češkoslovaški Po izkazu Bančnega urada se je v tednu od 28. februarja do 7. marca zmanjša! obtok bankovcev v Češkoslovaški 255,019.000 na 10-488,939.000 Kč. Mate Škender, trgovski potnik iz Broda , odbor. na Kolpi. Možakar se je v vlaku obnašal j * Ljubljanska mestna aprovizacija ima zelo sumljivo, nakar je bila policija opo- j v zalogi nekaj dobre ržene moke. Strar.-zorjena in .ie v resnici našla pod njegovim | ke j0 dobe počenši s ponedeljkom popoi-sedežem 247 petkronskih in 192 dvokron- j dne v prodajalni na Poljanski cesti št. 15 skih srebrnikov. Škender je imel pri sebi ; brez posebnih nakazil. Kilogram bele mt> tudi 4042 K papirnatega denarja in pa j ke stane 24 kron, črne 22 kron. Vreče se kar je še najbolj zanimivo, ključ, s katerim je lahko odpiral kupeje po vagonih. Vsekakor je prišel ljubljanski policiji v roke jako zanimiv tiček, ki ima najbrže kosmato vest. Poročajo nam: ne posojajo. * la naša visokošolce na Češkem. Go- Borza Zagreb, devize: Berlin 122, Milsn 1427 — 1470, London 1330 — 1850, Švica 5550 — 5600. Dunaj 4 — 4.25, Budimpešta 38 — 39, Newyork 255 — 260, v a 1 u -te: dolarji 250 — 258, češke krone 50«. 20 K v zlatu 000, napoleoni 900, marku 115, leji 225. švicarski franki 5700, lire 1400 — 1410. Pariz 2450 — 2550, Praa* 515 — 520. Ranka za Primorje 700 — 760. Trg. obrtna banka 280 — 285. Rrodska banka 335 — 350. Eskomptna banka 790 — 795. Jadranska banka 1000 — 1100. _ Jugoslovenska banka 485 — 495. Nedavno sta bila v Postojni aretirana neki strojevodja južne železnice in njegov kurjač. Nek znan tihotapec jima je izročil za poldrugi milijon zlata, da mu ga prepeljeta v Postojno na stroju. Obljabfl v Ljubljani, inž. Rado Kregarja, arhitekta v Ljubljani, in inž. Dragotina Faturja, arhitekta v Ljubljani. Projektante nenagra-ienih in nenakupljenih načrtov prosimo, da do 25. marca javijo gradbenemu odseku j I . nezgodne zavarovalnice in bolniške bla- J™ 60.000 kron nagrade. Ko sta se v Ljublani, Cankarjevo nabrežje j pripeljala v Postojno, stopiik apna tiho-... 3. svoje naslove, na katere se jim na- |tapec in zahteva denar, toda izjavi a sta, ;-.iii poštnine prosto vrnejo. Načrte je mo- j da ga nimata. Tihotapec ju je dal nato <-ci"e po 29. marcu tudi osebno prevzeti j aretirati. Govori se. da sc.na Planini vsta- ^Vnjem naslovu. ; 6Clen °d nW" ** denaT ' * Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla j ponoči zakopal -a Franja Žagar, vdova po znanem vele- I * Aretiran. d 110 do največ 120 vžigalic 0.35 Din; ;a eno škatljo paraiinskih od 100 do največ 110 vžigalic 0.32 Din: za eno škatljo jaraiinskih od 70 do največ 80 vžigalic 1.22 Din; za eno leseno škatljo parafin-jkih od 50 do 60 vžigalic 0.20 Din: za :no škatljo žvcplenih od 120 do največ '30 vžigalic 0.32 Din; za eno škatljo Šved- .Ljub. kreditna banka 945 — 950. ,kih normalnih od 60 do največ 65 vžiga- siavenska banka 500 — 520. lic 0.30 Din; za eno škatljo švedskih ms- |praštedion3 5475 — 5500. '.ih od 50 do največ 55 vžigalic 0.20 Din.; Regfca pufka banka 450 — 170. Na cigaretni papir: špecijalitete cigarct- i ^pc^a banka 720 — 730. icga papirja po 0.50 Din od knjižice. i Dubr. paroplovna družba 5350 — 5400. Na petrolej: na 100 kg petroleja 300 di- Goranin 660 — 680. narjev. ! yar šumska industrija 540 Vse omenjene pristojbine so določene v srebru, L J. v dinarskih ali dinarskokron-kih bankovcih, torej brez ažije. Uvozna prepoved za vžigalice in cigaretni papir ostane tudi v bodoče v veljavi, j Ljul)_ gtTOjne tovarne in livarne S80 --ITrbov. premogok. družba 1050. = Prijave za ljuuijacski veliki sejem, j Beograd, Dunaj se je ponujal po 1.02, Prijavnica razstavijalca za ljubljanski ve- ! zahteval po 1.00. Berliu 30.50, Rim 31 " " Newvork 67.50. Praga 125, Švica se ;< 550. Našička industrija drva 500 — 505. Gutman 1400 — 1500. Slavonija 630 — 650. Union banka 2900. Češkem znesek 1200 K. Zbirke z dijaštvo na Češkem. Doslej j ra. Brez nakazanega naplačila se prijavnica ne vpošteva. Prijava k udeležbi kot se je nabrala skupr.a vsota 27.730 kron. | ra,8tavljfilec postane defimtivna in ia pri- bili pošte, kakor se je to že neštetokrat ugodilo. K nam vozi dnevno samo ena pošta, toda samo v delavnikih, ob nedeljah ru;m itak ni potrebno dobiti časnikov: ra-z-:n tega pa voznik (ki še iz milosti vozi pošto, ker drugi nihče noče), kadar se ma zijubi. pusti vrečo s pošto ter pride prazen, čoš da sem le jaz t«, kaj pa dru-A metie brigate! Tu ne pomaga nobena prošnja in grožnja. Smo li res že popel-t.-,rci izven sveta? • Nadzorovani? c«» v mariborskih tr- SEZONA V DRŽAVNEM ZDRAVILIŠČU ROGAŠKA SLATINA. Na številna vprašanja si dovoljuje podpisano ravnateljstvo poročati sledeče:^ V državnem zdravilišču Rogaška Slatina traja sezona od 1. maja do konca septembra Cene sob z eno ali dvema po->teljama znašajo v glavni sezoni, t. j. od 15. junija do 31. avgusta 5 Din do 30 Din. j Za uporabo perila in razsvetljave se za-' računa 20 do 25 odstotkov navedenih cen. talinah. Mariborska varnontna "Kiast jo : Zdraviliška in gmlbena pristojbina se za-prateklo soboto z dvantj-timi patruljami! računava dnevno in znaša pH več kot pregledala e«r,e ta«iVa;S»«jih trgovci«, dvodnevnem bivanju v zdravilišču vsaka trgovcev je bile s?radi prestopka za- ■ Din 2.50. Otroci v starosti od 4 do 12 let itca"© Toči la d^ioje ova«esih «o4t- j ia slnZisčad gostov plača polovično adra-" " I y£l?k« in zedbteo pristojbina. Nadalje so nabrali: Fran Uher 1200 kron; zbirka notarja Završnika v Krškem: po 400 K dr. Dimnik po 200 K neimenovani, po 40 K dr. Kandare, Pave! Svetec, dr. Jan, dr. Gallasch, Joško Pfeifer, Fr. Rum-preeht, H. Muller, notar Završnik — skupaj 920 K; notar Tauzes v Logatcu 200 kron; notar Hafner SO K; zavarovalnice družbe: Jugoslavija, Generali, Croatia, Slavi ja, Dunac po 500 K, = 2500 K; dr. Poček 400 K; dr. A. MChlelsen 120 K; štirie ljubljanski neimenovani odvetniki po 400 K — 1600 K: zbirka »Slovenskega Naroda*: ravn. Krofta, dr. Windischer, R. Pustoslemšek, V. Rohrman, Lila Gorupo-va, lekarnar Sušnik, dr. Zahorsky, Jela-čin, Lilleg, Šarabon, Perdan — 6400 K: dr. Ot. Beneš 10.000; skupaj 51.150 kron. • Velikodušno darilo naših montanistov. Rudarski glavar za Slovenijo, g. dvorni svetnik inž. Vinko Strgar ie nabral za podporo slovenskih slušateljev visoke šole v Pfibramu med rudarskimi strokovnjaki in rudniškimi podjetji visoko vsoto 22.500 krou. — Čast. komur čast! * Za Jugoslovansko Matico nam je poslal g. Iv. Svetina poštar v 2lrovnici, 50 odstotkov čistega dobička od veselice tam-buraškega društva *StoU (30 Din). Iskrena hvala! • Odgovor na klerikalno izzivanje. Na pustno nedeljo se ie nabralo v Pezdirčevi gostiini v DraJičih pri Metliki kot odgovor na izzivalni nastop načelnika . Orfcn iskala po 1350. Praga, devize: Berlin 22.17 — 22.5<-Curih 1115 — 1119. Milan 286 — 288, Pr, riz 508.50 — 511.50, London 246 — 24>-\ewyork 56.45 — 57.05, Beograd 75.50 -76.50. Sofija 37.10 — 37.90, Dunaj 0.5!* -0.79. Varšava 1.17 — 1-57, Budimpešta fi.92 _. 7.32. valute: marke 22.17 — 22.57, švicarski franki 1110 — 1114, lir 283 — 285. franki 505.50 — 508.50. funti 245 — 247, dolarji 56.45 — 57.05. -Iv narji 72-50 — 73.50, levi 35.45 — 36.65. avstrijske žigosane krone 0.59 — 0.zi tesne in mračne ulice kakor v kleti. Vojaki so pomočjo svoie svetilke j dvigali svoje glave in čeprav vsi izmučeni, so se ozirali po miro piti>rwu^mi &iiuauu apt^iti ^ o . v....... — t*— - o— - v in že na vratih kličem nazaj: »Samo, da jih vidim, takoj se j hišah, od koder je padalu svetloba ua upala lica. Nešteto j vrnem. Prihranite mi mesto.* —"—-----------------i Zunaj veje osvežujoči veter. Tam uotri tne je že vsega ,Da, "da mi'. Kdor hoče vedeti, kako smo se umikali in kako j umorila težka in dušeča sopara. Skozi trdo, mračno noč - ji— —^^nroAnrii cm^i-arnik. ta na.i odmeva korak množic iz daljave. Pohitiin jim nasproti. Priština, pričakujoča ves da ne nestrpno prihoda vojske, je spala sedaj že v globokem snu z vsemi svojimi nadami. Pa vseeno so spali samo na eno uho, a z drugim tenko prisluškovali in ko je odmeval korak prihajajočih, je vstalo zopet vse mesto, odprla so se okna, med katerimi se pojavljajo raz-rnršene glave, ki so malo prej brezupno povešale oCi. Na vseh oknih zagore svetilke, sveče, ki jih go!e roke stegujejo na ulico, da razsvetle cesto in olajšajo korak vojski Tako revna j je bila improvizirana bakliada, pozdravljajoča rešitelje... «Niscm še trdno zaspal,^ mi je je odhajala srbska vojska ter_ napredoval sovražnik, ta naj povpraša, kaj se je godilo pri Čačaku.* »To se pravi, da ste v tej bitki potolkli sovražnika?» «Seveda, a ne samo to. Boj pri Čačaku bi morali zapisati oe kot navaden boj, ampak poslednji napor razbitih edinic. Male, osamljene čete, od katerih se umika vsaka svojim potem, pa se pred sovražnikom vse zopet zbira, oblikuje armado, ki sovražnika, močnega in v redu naskakuiočega, pošteno bije.» »•Zakaj ne zapišete tega?» «Jaz? Ne znam. Me r.e mika in vadi ne znam. AmpaK vse sttn videl, povsod bil zraven, pisati pa ne znam.* epa povejte meni!* .Dobro!i odgovori odločno, «če znate pisati, vredno je, da ss zapiše.» „ 1L ' . Obmolknem, pričakujoč, da prične z zgodbo o boju pn !iih Je pozdravljalo s smehljanjem, ki ga narekuje upanje. I «No, hvala bogu, sedaj bom lažje. spal*, se je oglasii pole./ 'mene človek, zavijajoč se v odejo, pod katero je preje spal cGotovo», mu odvrnem, samo da zinem. «Kako, bi ne? Poznaš .Moravče. Cez tri dni se vrnemo v Skopije.» V tem trenutku sem čutil, da ne smem razočarati drugih, ki so z mano vred pripisovali toliko važnosti moravski diviziji, kateri sedaj po razgovoru z oficirjem nisem nič več zaupal, t^aie uci. vse« Baš tako se zlažeš težkoboinemu, nad katerim so izrabili roke stegujejo na I zdravniki vsako upanje in mu vlivajo nove nade s prikrivanjem 1 v juhu u^/uivv »»• — - - —»— —— - —----------» resnice. Morda bi človek na ta način lahko opravičil vse orn lažnjive kumunLkeje. ki pripovedujejo o zavezniški pomoči, o drugi dan pripovedoval i Rusiji, Rumuniji itd. Ko odidejo dolge, brezkrajne vrste, se umakn pozornost nekaj drugega tam zunaj. ..-Čujte prihajajo.« i prijatelj, »kajti vznemirjalo me je, da še ni prišla divizija. Že : Ko odidejo dolge, brezkrajne vrste, se umakne svetilka za sem pričel sumničiti, če ni vse skupaj zopet ena izmed tistih i svetilko, okna loputajo. Vlažna jesenska noc sprostre zopet brezplodnih obljub in brezštevilnih naših nad. Še v snu se mi svojo temo, ljudje zaspe z vero m zaupanjem v srcu. ^ je zdelo, da prisluškujem, če vendarle ne prihajajo.. ; Vrnil sem se v kavarno. Zopet me obda smradLuva vroema, Bleda svetloba petroleiskih svetilk in sveč, migljajočih v ; ki me duši, kakor b< prišel v grobnico. ................. - Oficir sedi še vedno nepremično na svojem mestu. «So prišli?« . (Dalje prinoanjic.) Obmolknem, pričakujoč, aa prične z zgouDo o uuju pri .............-- - Čai^ktT kar iTnova namoči grlo; a še tisti hip vzbudi njegovo vetru, je odsevala tajinstveno, nezaupljivo skozi mračno ulico ^aeaivu, ivcii i£uu ua-"u'" o ' . __, ,__. • L-nrot ila iifriiiena vmska. izernana od < po kateri je počasi korakala utrujena vojska, izčrpana od napornih pohodov, vsa blatna in premočena. »DRAGICA" fi a moški roman spisa! G. M. de Bievre. -.Marie-Fleur,* je dejal prepričano, «jv. svetnica, angelj med ljudmi. Jaz jc uiiem vreden in tudi nihče drug ne, t«ga se ona dobro zaveda. Zato se '»oče poročiti. Ravnokar je zopet odbila sijajno ponudbo.* -/Morda na skrivaj ljubi.* *Ta že ne; preveč je popolna, da bi f.ila dostopna za ljubezen.* Zamislil se je, jaz pa sem začela: •5 Nekaj vam povem, skrivnost vam fempain, ki je še nikomur nisem: jaz ■um zaročena — pozabite name!* :Ali tudi ljubite?* • * Tega ne morem ravno trditi.* -Pazite se,^ je zaklical. »Tako mladi ste še, neprevidni in nepremišljeni .. < Hvala za potica. Recite še to, da sera neumna ...» »Ne, ne! Ne mislim teko. Toda človek že lahko prevara. Zaupajte meni, Moja ljubav je nesebična, nanjo se zanašajte in pride naj kar hoče.* Franc mi je ponujal svojo pomoč kot da-se nahajam v smrtni nevarnosti. Ah, zakaj ga nisem poslušala! Toča zaslepljena sem bila od blišča yoj-vedske krone — omamljena kot škr-janček, ki ne vidi mreže! Vrnili smo se v Goutte-Verte; tudi Calbo in Lip ■ sta prišla. Bil je obilni žabji lov in Lip se je bahal z bogatim plenom. .Meni pa so se mrtve živalise tako smilile, da sem pobrala kamen in ga vrgla v ribnik kot da bi hotela za-klicati svojim znankam na lokvanji-tih listih: :Rešite se, žabice!* Vse so zbežale med šaš in bičevje, druge so plavale na dno in se zarile v bjato. Vsi so se jezili nad menoj: --Zakaj si storila to,» je vprašal Lip. »Za danes naj-bo dovolj trpinčenja!* »Sočutna je celo napram žabam,* ie rekel dobri Frane. »Dragica je podarila svoje srce žabam!* se je norčevala Klavdija. »Doka-.;, da imam srce — česar pa ne' more vsaka ženska trditi o sebi — kaj ne, Lip?* Lip je začel govoriti jatetično kot kak prorok: «Žena je čudovita uganka.. Kdo ve. ali ima srce ali ne? Kdo ga je videl? Iz česa je? — Nima ga! To je odgovor na vsa ta vprašanja! Celo nedolžne deklice, ki so komaj odrasle, se vadijo v tem. kako bodo mučile one, kateri jih ljubijo. Še te male deklice nimajo srca.* Premetenee je znal izvrstno zakrivati svoj zadrego. Nalašč je tako govoril, da bi dokazal, da mu ni nič za to, da sem prisluškovala njegovemu poduku pri nimfi Klavdiji. Gledal me je zmagoslavno. Jaz pa sem mu pokazala hrbet. Marie-Fleur pa je medtem pletla šopek iz najrazličnejših cvetlic: perunike so bile vmes, hažiljka in razne druge divje cvetlice, ki pa tako lepo diše. Vprašala sem jo: »No, Marie-Fleur, kje pa je tvoje srce?* Ustrašila se je in kot v sanjah odgovorila: »Moje srce? — Jaz nimam več srca. Podarila sem ga in ne dobim ga več nazaj.* »Kdo pa je tisti srečni, ki ima vas dragocen dragulj?* je vprašala Klavdija. »Kaj sem govorila?* je jecljala uboga Marie-Fleur, pobledela in se vsa tresla. Franc jo je hotel pomiriti: »Ničesar hudega niste rekli, gospodična Marie-Fleur. Vsi vas imamo radi, vsaj meni verjemite.* Nehote, ne tri skrivni silj sledeč, je položil roko v njeno roko. Marie-Fleur ga je pogledala z žarečira -pogledom: rtn.1. « 60 b#Mdl OM. V-. -datM«. S o««« t 01«. - T-tjo«W oglati, *> «,«.14.1.. *. 80 >un 6 Ota. «wk» ud«q.pk S »««<» 9 01». - Pta«a •• «pr*l. ""» * «— Mtmitiii,) N« »prii«»I. t. odgo».r|» I* »k« !• .praHnl« prllai«>« " .*gavar. -— Vstali smo in odhajali v La Glau-dee. Klavdija si ie izmislila, da bi se rada peljala. Dehia se je še vedno kot da jo noga boli. zvijala se je in vzdihovali, V' naglici so pripeljali mal voziček, jo posadili vanj iu jo odpeljali v trhimfu: Frsanc je bil vprežen spre-da.i. Lip tudi, Marie - Fleur je držala nad njo solnčnik kot kak baldahin. C-albo pa ji je pihljal z vejico ob glavi, da ji ni bilo prevroče. Ponosna nimfa je uživala. Smejala se je in hvalila svoje sužnje. Meni se je zdelo, da je za Lipa. Franca in Cal-ba največja sreča, da morejo služiti krasotici. To me je navdalo z ljubosumnostjo. Jezila sem se uad njo, ki je bila kriva moje srčne rane in hotela sem se maščevati. Prisilila sem vse tri. da smo začeli dirjati in to vedno bolj divje. V naglici sem sunila Lipa. ki je padel, voziček se je mahoma ustavil, se zazibal na stran — in lepa nimfa je ležala v travi. Jaz sem padla na kup sena, Franc vznak. Hidalgo pa na nos. Oba sta hitro skočila pokonci. Na snežno belih hlačah se jim je natančno poznalo, kam je kateri padel: eden je bil spredaj zelen od trave, drugi pa zadaj. Vsi so hiteli pobirat nimfo. Pa komaj so jo postavili na noge, se je začela zvijati in kričati: »Izpainila sem si nogo!* Videla sem. da resnično trpi. Že mi je bilo žal, da sem bila tako razposajena, »Izpodtaknila sem se in sunila pri tem Lipa! Ne morem ti povedati. Klavdija. kako žal mi je.* In to je bilo tudi res. Prizadevala sem si, kako bi stvar popravila. Calbo in Franc sta nosila Klavdijo. jaz pa sem nežno opirala njeno nogo in tako smo se bližali La Glaudee. (Dalje prih.) ERJAVEC & TURK 2170 npri Zlati (opati" trgovina z železnino (prej Hammerschmidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti kri2evniike cerkve. Zaloga cementa in karbida. Vremensko poročilo Ljublana, 13. marca 1922. Ljubljana 306 ia niti Korjfca, Kraj | opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine | mm j Ljubljana . | Ljubljana . ! Ljubljana . Zagreb . . ; Beograd . i iJanaj . . Praga . . Inomost, • V Ljubljani fc 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. iromete 745 4 7417 7420 769 7 769-8 772-6 778-6 r neet&a., tem 38 17-2 113 9-0 80 70 80 ). visoka. — brezvčtra vzhod jug. zap-ser. sap. brervetra Solnce vzhaja več jasno n oblačno del. obl. jasno n ob 613, caha ia ob 18 03. Dobili smo veiiiie količine hlobuhoi Inženir, 681 žalaro- statiter, prvovrsten bitonkonstnikter, verziran stavbni vodja, išče - mesta. Naslov . pri upravi pod št. 678. Spretna prodajalka, pt-polnoma izučena v papirni stroki, se sprejme. Oferte je joslati na upravo »Jutra* pod št. 591. 694 KJnlgovodja (klnja), isvsžbana, zanesljiva in samo-srfojai moč, izurjena tudi v korespondenci in strojepisju ft išče takoj za tovarniško prdjetje v Ljubljani. Ponudbe j*, poslati na upravniStvc