Leto XV., štev. 198 UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St_ 8122, 8123, 8124, 3125, 8126, Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul 3. - Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica iit. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Nemčija in Posaarje, Nemčija in Avstrija Dva aktualna in kočljiva problema ima reševati nemška zunanja politika. Oba izgledata na prvi pogled, kakor da &tii manjšega pomena v kompleksu perečih evropsldh vprašanj, pa sta vendar za Hitlerjevo Nemčijo tako rekoč življenjske važnosti, saj se v obeh zadevah stavi j a v preizkušnjo probojnost m privlačnost nemškega narodnega socializma in njegovega voditeljskega principa. V vprašanju Avstrije in Po-saarja ne gre samo za konkreten realno političen uspeh; mnogo bolj je na kocki prestiž hitlerjevstva, ki se od Hindenburgove smrti sem še bolj identificira z državo samo, kakor je bilo to že poprej. . Borba za osvojitev Avstrije, bodisi političnopravno, bodisi notranjo in duhovno, je v svoji prvi etapi za enkrat končana z nemškim porazom. Hkratu pa. stopa borba za Posaarje v akutni stadij. Veliki posaarski miting v Ko-blenzu se po pravici smatra za začetek končnega boja za saarske glasove in važnost, ki jo pripisuje Nemčija bližajočemu se plebiscitu, je dovolj podčrtana, s tem, da je prvo in glavno besedo izpregovoril sam državni predsednik, kancelar in voditelj Hitler. Njegova izvajanja so bila polna pomirljivosti, ne samo nasproti Franciji, temveč tudi nasproti saarskemu ljudstvu in voditeljem protinemškega odpora, katerim je že v naprej obetal amnestijo za politične grehe, samo če se Posaarje vrne v nemško skupnost. Ni se mogoče ubraniti vtisa, da so bile obljube in vabe koblenške manifestacije diktirane po skrbeh, kakšen bo končni izid na plebiscitni dan. Te skrbi niso brez temelja, kajti ni slučaj, da je isti dan manifestirala v Posaarju samem, v Sulzbachu, protihitlerjevska fronta za ohranitev posaarske neodvisnosti in se je tega ogromnega zbora, na katerem so govorili socialistični in katoliški voditelji, udeležilo približno enako število bodočih glasovalcev kakor shoda v Koblenzu, kjer so tvorili dober del občinstva Hitlerjevi pristaši brez glasovalne pravice v Posaarju. V resnici ni prav nič čudno, če se današnja Nemčija ne pripravlja z lahkim smem na glasovalno borbo. Verjetno je, da. bi rada doprinesla marsikatero tehtne" žrtev, če bi se glasovanju lahko izognila. Saj je še v živem spominu Hitlerjevo prizadevanje v čafcu tako zvanih direktnih razgovorov s Francijo, da pridobi slednjo za kompromisno rešitev, po kateri bi preizkušnja ljudske volje lahko izostala. Tudi v njegovem nedeljskem govoru ni bilo pogrešati izgledov za vse možne sporazume, kadar bn izločen »edini teritorialni spor«, ki loči Nemčijo in Francijo. Razumljiva je ta bojazen pred plebiscitom, ki se bo vršil v docela drugačnih okoliščinah kakor se je nedavni plebiscit v Nemčiji sami. Najvažnejše pa ie dejstvo, da v današnjih razmerah saarski plebiscit ne bo reševal vprašanja narodno pripadnosti ali nacionalne zavesti saarskega ljudstva, čigar pretežno nemški značaj je nesporen, marveč bo prva svobodna ljudska sodba nemškega naroda o narodnosocialistič-nem režimu in Hitlerjevem voditelj stvu. Res je, da ne bo pristopilo na volišča niti milijon ljudi, govoril bo le neznaten drobec velikega nemškega naroda, toda govoril bo vsaj do gotove mere brez pritiska in strahovanja in bo torej manj motno gledalo nemške narodne volje, kakor pa službeno glasovanje, kakor ga zna uprizoriti Goring-Goebbel-sova režija. Če bi tedaj nemško ljudstvo v saarski deželici odklonilo povratek v skupno domovino, dokler v nji vlada narodnosocialistična totaliteta, bi hi-tlerjanski prestiž pred svetom dobil udarec, ki bi ga le težko prebolel. Zlasti bi moralo o takem izidu razmišljati ono inozemsko nemštvo, ki vkljub vsemu, kar se v Hitlerjevi Nemčiji godi, živi še vedno v psihozi tretjega cesarstva. Iz vseh teh razlogov je na dlani, da bosta hitlerjevski režim in njegova stranka storila vse in ne bosta izbirala sredstev za zmago v Posaarju. Baš zato pa je posaarski plebiscit politična zadeva evropskega pomena, ki skriva v sebi kali opasnih komplikacij. Naravno je, da mora nemški narodni socializem vso svojo pozornost danes in v bližnjih mesecih koncentrirati na svojo posaarsko akcijo. V tem dejstvu je tudi velik del garancije, da se na avstrijskem bojišču sovražnosti ne bodo nadaljevale, vsaj ne v taki meri in s tako silo, da bi se bilo bati resnih konfliktov. S tem pa seveda ne more biti rečeno, da se je hitlerjevstvo odreklo svoji avstrijski politiki. Govoriti se more le o odgoditvi in o spremembi taktike, ki v danem trenutku ne sme vznemirjati s terorjem in nasiljem in more le pripravljati pot za poznejše uspehe. Zato je bil izbran Papen, nesporno eden najspretnejših nemških diplomatov in mož, ki vkljub razočaranjem nemškega konkordata ni izgubil dobrih osebnih zvez z vatikanskimi krogi in bo po tej poti po vsei priliki znal najti pot do klerikalnih stebrov avstrijske vlade. Njegova naloga bo obenem tudi, da ob- VH 1934 LJubljana, sreda 29. avgusta 1934 MADŽARI BI SE RADI OTRESLI ITALIJANSKEGA VARUŠTVA Nevolja zaradi jalovosti rimskih gospodarskih pogodb - Poljska naj pomaga zgraditi most do Nemčije in tudi do Male antante Budimpešta, 28. avgusta r. V madžarskih gospodarskih krogih je opažati v zadnjem času vedno večje razočaranje nad rimskim sporazumom. »A Reggel« objavlja daljši članek, v katerem razpravlja o medsebojnem blagovnem prometu med Avstrijo in Madžarsko po uveljavljenju rimskih protokolov. Dočim je znašalo to razmerje še pred dvema letoma 1:2 v korist Madžarske, se je znižalo v začetku letošnjega leta na 1:1.5 in je po uveljavljenju rimskih protokolov na 1:1.3, tako da ima Madžarska od rimskih protokolov prav za prav samo škodo. To padanje madžarskega izvoza v Avstrijo prihaja do izraza tudi v naraslem deficitu madžarske trgovinske bilance za drugo četrtletje letošnjega leta. Poleg tega je opažati v avstrijskih gospodarskih krogih razpoloženje, ki je do Madžarske vse prej ko prijateljsko. Tako objavljajo avstrijski gospodarski listi članke, v katerih očitajo Madžarski, da vse premalo upošteva položaj v Avstriji in da je Avstrija sedaj izključno navezana na podporo Italije. V zvezi s tem nezadovoljstvom madžarskih krogov namiguje list na važnost skorajšnjega potovanja ministrskega predsednika GomfcSsa v Varšavo in dodaje, da bo Madžarska morala iskati nove orientacije, če se bodo rimski protokoli uveljavljali zgolj na korist Avstrije in na škod0 Madžarske. Tudi drugače se vidi, da madžarski .politični in gospodarski krogi pripisujejo veliko važnost bližnjemu potovanju ministr- skega predsednika GSmbosa v Varšavo, že dejstvo, da ga bo na tem potovanju spremljal zunanji minister Kanya, kaže, da ne gre zgolj za vljudnostmi poset. marveč ea važne politične razgovore. Bivši načelnik madžarskega dopisnega urada in znan madžarski publicist Elemer Szudy objavlja v »Magvar Orszagu« daljši članek, v katerem razkriva dalekosežne kombinacije, ki jih vežejo madžarski politični in gospodarski krogi na Gombosev poset v Varšavi. Priznava, da je Madžarska z rimskimi protokoli dokaj razočarana, in pravi, da bi mogla Poljska igrati važno vlogo posrednika za odstranitev političnih in gospodarskih nasprotstev med podunavskimi državami. Obstoj poljsko-ru-munske zveze in Poljsko prijateljstvo z Malo antanto Varšavi vsekakor omogoča storiti v tem pogledu mnogo več kakor bi lahko storila trenutno Italija, ki je v tem delu Evrope z tzjemo Avstrije ln Madžarske osamljena. Poljska je sedaj tudi v odličnih odnošajih z Nemčijo, od katere je italijanska politika Madžarsko v zadnjem času precej odtujila. Zato bi mogla Poljska tudi v tej smeri uspešno posredovati. Gospodarski razlogi nujno narekujejo Madžarski, da išče, če ne že nove politične orientacije, pa vsaj tesnejše gospodarska sodelovanje s sosednimi državami. članek je vzbudil v madžarski javnosti silno pozornosit in mislijo, da ne Izraža zgolj izasebno mnenje Elemera Szudya, marveč da dokaj jasno izraža tudi cilje Gdmbosovega potovanja v Varšavo Gombos ne gre v Rim Budimpešta, 28. avgusta, č. Madžarska vlada je dane« objavila uradno poročilo, v katerem dem»ntira italijanske ve8«, da bi imel Gombos namen potovati v Rim. Avstrija pa skuša Italiji olajšati breme pokroviteljstva V Ženevi bo zahtevala, nai vse velesile prispevajo k stroškom, ki jih je imela z udušitvijo notranjih nasprotnikov režima Dunaj 28 avgusta r. Poloficielni organ . dil v mednarodnih diplomatskih krogih ve-dunajske vlade »Neuigkeitsweltblatt« objavlja nekak epilog k potovanju kancelarja dr. Schnschnigga v Italijo, članek je vzbu- liko pozornost. Izvajanja lista ao obenem uvod k skorajšnjim pogajanjem v ženevi, kjer namerava Avstrija zahtevati novo Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—, Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, StroesmayerJeva ulica St. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. DKdlllSItkfaMl posojilo. List niše med drugim: »Avstrija je v teku enega leta zastavila vse svoje sile, da je lokalizirala latentno vojno nevarnost v Evropi, kakor jo je označil Mussolini ob zaključku italijanskih vojnih manevrov. S tem je dvakrat rešila evropski mir. Ne pomenilo bi nič več kakor praktično priznanje odličnega zadržanja Avstrije in njenih zaslug za evropski mir, če bi se velesile in ostale države Evrope spomnile enkrat ne samo svojih lastnih interesov, marveč tudi svojih dolžnosti. Avstrijsko prebivalstvo nikakor ne more uvideti, čemu naj Avstrija s svojimi omejenimi močmi in sredstvi vedno znova plačuje veliki in (bogati Evropi :.--oseben tri-buit. če je neodvisna in svobodna Avstrija evropskim državam tako zelo potrebna, kakor se je v zadnjem času v mednarodni javnosti že dovoljkrat priznalo, potem je Evropa dolžna pokazati svojo hvaležnost tudi s praktične strani in prevzeti del bremen In žrtev, ki jih je morala dati Avstrija za svojo vojno pripravljenost, da je rešila mir.« List poroča dalje, da bo že v prihodnjih dneh odpotovala avstrijska delegacija v Ženevo pod osebnim vodstvom kancelarja dr. Schuschnigga. Pri pogajanjih v finančni komisiji Društva narodov bo Avstrijo zastopal finančni minister dr. Buresch, ki bo predložil finančni komisiji obširno poročilo o proračunu in finančnem položaju Avstrije. Obenem bo vodil pogajanja za podaljšanje, odnosno konverzijo mednarodnega posojila, ki ga je dobila Avstrija s posredovanjem Društva narodov. Kancelar dr. Schuschnigg bo Obenem načel pogajanja za novo posojilo. Potrebo tega iposojila utemeljujejo avstrijski krogi s tem, da so stali februarski in julijski nemiri Avstrijo ogromne finančne žrtve in da je državna blagajna a vzdrževanjem povečane oborožene sile preobremenjena. Razpust Landbund? motivacijo, da le paktiral s hitlerjevci. Je vlada "a^idilT rizi»£rt vseh landbundovsk.1. orga- nizacij Z včeraj Dunaj, 28. avgusta, r. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je zvezni kancelar dr. Schuschnigg poročal o svojem potovanju v Benetke. Na seji so razpravljali tudi o notranjem političnem položaju, ki vzbuja še vedno mnogo skrbi. Po poročilu generalnega komisarja za javno varnost ministra Feya ie vlada sklenila razpust Landbunda in vseh njegovih organizacij, ker je preiskava dokazala, da je paktiral s hitlerjevci. S tem ukrepom so najbrže prizadete tudi landbundovske Sturm-scharren, ki tvorijo sicer sestavni del Dollfussove patriotske fronte. Upor dunajske Heimwehr? London, 28. avgusta. AA. Reuter poroča z Dunaja, da so danes močni policijska oddelki izvrši« preiskavo v vojašnicah Heimwehra v Floridsdorfu in aretirali več heimwehrovcev. Red so napravili šele po borbah, ki so trajale celo uro. Dunajski podžupan za sporazum s socialisti Dunaj. 28. avgusta, e- Dunajski podžupan dr. Winkler ie objavil v listih odprto pismo, v katerem ee zavzema za politiko pomirje- nja med delavstvom in novim avstrijskim režimom. Dr. Winkler zaključuje svoje odprto pismo z opominom, da se bo v nasprotnem primeru delavski pokret postavil znova proti sedanji vladi. Dr. Winklerju je pred meseci dr. Dollfuss poveril nalogo, da izvede organizacijo avstrijskega delavstoa v mejah nove ustave. Njegov zadnji nastop pa je v vladnih krogih zelo resno in neugodno odjeknil in je dal režimu povod, da je odstranil ia delavskih organizacij nekatere voditelje, ki so bili dejansko zastopniki bivših socialnih demokrat tov. Nadaljnji procesi Dunaj, 28. avgusta, r. V prihodnjih dneh ee bodo zopet nadaljevali procesi proti udeležencem februarske revolucije. Od vseh 2400 aretirancev na Dunaju jih je bil velik del amnestiran. mnogo pa so jih že obsodili. 56 glavnih krivcev je še vedno zaprtih in bodo šele v prihodnjih tednih postavljeni pred sodišče. Med njimi so ekoro vsi vodilni člani socialno - demokratske stranke, kakor general Korner, dr. Danneberg in dr. Helner. Dunajski župan dT. Seitz je trenutno na zdravljenju v nekem sanatoriju^ na Semmeringu, seveda strogo zastražen. Znatna voditeljica socialističnih žensk Ana Se-verjeva je v zaporu zblaznela in eo jo morali oddati v blazni««. Ka] je zakrivil RIntelen Očitajo mu, da je kot avstrijski poslanik pošiljal poročila berlinski vladi in s tem pospešil hitlerjevsko revolucijc Pariz, 28. avgusta, r. »Pariš Soir« objavlja senzacionalno poročilo svojega dunajskega dopisnika o ozadju julijskih dogodkov. Dopisnik zatrjuje, da je dobil informacije na najbolj me rod aj nem mestu. Posebno obširno se bavi z vlogo, ki jo je igral v teh dogodkih dr. Rintelen. in pravi, da je bil ves puč organiziran v Nemčiji. Med drugim navaja dopisnik, da je dunajski nemški poslanik Rieth poslal 15. julija berlinski vladi brzojavko, da namerava dr. Dolluss v kratkem potovati v Italijo, kjer se bo sestal z MussoMnijem. Na tem sestanku naj bi se sklenila pogodba, po kateri bi se Italija obvezala braniti neodvisnost Avstrije z vsemi sredstvi, to je tudi z oboroženo silo. Zunanji minister Neurath je sporočil to vest kakoj kancekrju Hitlerju, ks je sklical izredno sejo vlade. Kakšni sfcteipi so bili sprejeti na t©1 seji, bo težko dognati. Dejstvo pa ie, da je nemška vlada zahtevala od svojega poslanika v Rimu dopolnilno poročilo, obenem pa sklenila, da se mora potovanje dr. Dollfussa v Italijo preprečiti za vsako ceno, če treba tudi z uprizoritvijo puča. Hitler je obenem naročil Neurathu, da obvesti o teh sklepih državnega predsednika Hindenburga- Hindenburg ie vzel poročilo na -znanje ter pustil Hitlerju docela proste roke, pač pa mu je sve- drži v discipliniranosti narodnosociali-stično vojsko v Avstriji, tako da bo pripravljena, kadar dozori čas, da pa ne bo ustvarjala z odvisnim temperamentom zadreg svoji centrali, M ima za enkrat drugod vezane roke. toval, naj stori vse. kar je mogoče, da se izogne javnemu konfliktu z Avstrijo. Dočim je poslal nemški poslanik v Rimu berlinski vladi le zelo nejasno poročilo, je poslal avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen svojim prijateljem v Berlin podrobne informacije, ki so se docela krile s poročilom nemškega poslanika na Dunaju. Na ta način je Riinitelen stalno obveščal berlinsko vlado in tako sc je zgodilo, da sta Habicht in Frauenfeld spričo dejstva, da ni bilo izgubljati časa, odredila puč, ki je bil prvotno določen šele za avgust »Pariš Soir« pravi v komentarju, da je Nemčija danes po sestanku dr. Schuschnigga z Mussolinijem v enakem položaju, kakor je bila ob nameravanem potovanju dr. Dollfussa. Nemška diplomacija pripisuje sestanku v Firenci veliko vojaško in politično važnost, ne upa pa si več obnoviti teroristične akcije proti neodvisnosti Avstrije. Zato pripravlja sedaj nov načrt, ki naj bi po diplomatski poti vodil do istega cilja m odtujil Avstrijo Italiji. Gospodarski Ostra borba za in proti Rooseveltovemu obnovitvenemu programu — Johnson bo moral iti — Nevarnost gigantske stavke New York, 28. avgusta, r. V času je predsednik Roosevelt na dopustu, je dosegla borba za obnovitveni program njegove vlade vrhunec. Ukrepi, ki jih je izdal Roosevelt za omiljenje gospodarske krize tn zmajšanje brezposelnosti, so imeli po mnenju gospodarskih krogov, zlasti pa zastopnikov ameriške veleindustrije. le zelo majhne uspehe. Kljub diktatorskim razsodbam v mezdnih sporih je zajel sedaj skoro vso Ameriko stavkovni pokret, ki se pojavlja vedno znova in v vedno večjem obsegu ter grozi uničiti vse dosedanje delo Rooseveltovega režima za obnovo ameriškega gospodarstva, doseženo s tolikimi finančnimi žrtvami. Veliko razburjenje v vsej javnosti je izzval sklep sindikalnih organizacij, da se 4. septembra zaradi nastalih mezdnih sporov proglasi stavka v vsej bombažni industriji K temu prihaja sedaj še pokret tekstilnih delavcev tako da grozi gigantska stavka, pri kateri bo udeleženih nad 800.000 delavcev. Z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, se bori zlasti industrija zoper odloke Ni-re, ki jim nalaga tudi dokaj občutne žrtve. Skupina pod vodstvom bivšega deniokrat-skega predsedniškega kandidata in^ Rooseveltovega na j resne j šeg« tekmeca Al bmi-tha vodi borbo proti Rooseveltovemu programu z vso ostrostjo. V ameriSkem tisku se jasno izraža vsa težina notranje krize, ki je, kakor se zdi, sedaj dosegla svoj višek. V vladi naklonjenih listih objavlja Richberg, vodja pokreta za izvedbo Nire, daljši članek, ▼ katerem zagovarja politiko Roosevelta in se sklicuje na dosežene uspehe, mora pa obenem tudi priznati, da so potrebne mnoge iz-premembe dosedanje taktike ln sistema. Kot uspeh Rooseveltove akcije navaja Richberg znižanje brezposelnosti za 4.1 milijona delovnih moči od marca 1933 dalje, povišanje povprečnih mezd v istem raz-dobju za 37.5 odst., povečanje kupne moča za 20 odst. kljub sočasnemu povišanju cen življenjskih potrebščin za 9.6 odst Obenem navaja, da so se v teku enega leta povišali dobički raznih pridobitnih podjetij od 6.92 na 32.2 odst Največje težkoče pri izvajanju Rooseveltovega programa pa prihajajo do izraza v nesoglasju med voditelji te akcije. Diktatorski nastop »gospodarskega carja« Johnsona z njegovimi ne vselej posrečenimi rn umestnimi ukrepi ie izzval močno opozioijo. ki jo vodijo Al Smith in delovni minister gospa Perkins. Opozicija predvsem zahteva, da se dosedanja diktatura na gospodarskem ooliu pretvori v prostovoljno Turška vojna miši?? v Moskvi Odesa, 28. avgusta, č. Včeraj je prispela v Odeso turška vojaška misija pod vodstvom generala Fahreti paše, ki bo prisostvovala velikim ruskim manevrom. V Odesi so ji priredili izredno svečan sprejem, ž« nekaj ur po prihodu na ruska tla so turški častniki odpotovali dalje v Moskvo. V Moskvi so jih sprejeli z velikimi manifestacijami za turško-rusko zvezo. Pozdravil jih jo ruski komisar za vojsko Vorošilov. Vabimo Vas! LJUBLJANSKA VELESEJFM 1. — 10. IX. 1934« železniška Izkaznica za 50% popust na železnicah se dobi na vseh postajah po Din 5.—. 40.000 m* — 15 razstav: Glasbena — umetniška — bigijenska _ izseljenska — ribarska — perut- nine. kof, ovac. psov — arhitektonska — »Weekend« — hranilniSka — pohištvo — radio — živila. Festival SLOVANSKIH PLESOV. Tekmovanje harmonikarjev — Veli- komestno zabavišče prilagoditev Rooseveltovemu programu in da se posamezne industrijske panoge obravnavajo individualno. V tem pogledu zahtevajo zlasti več liberalnosti v pogleda določevanja cen. Diktatorska oblast Johnsona naj bi se omejila z dodelitvijo odbora petorice, ki bi ga tvorili predstavniki ameriškega gospodarstva Zdi se, da j« stališče generala Johnsona že zelo omajano, in splošno računajo, da se bo moral še pred jesenjo umakniti. Vsak četrti Newyorčan brez dela New York, 28. avgusta, r. V teku zadnjega meseca je začelo število brezposelnih v New Yorku znova rapidno naraščati. Izdatki za podpiranj« brezposelnih, ki jih je vlada naložila mestni občini, presegajo njeno finančno moč. Samo newyorška občina mora sedaj vzdrževati 400.000 delavskih rodbin, to je vsakega četrtega prebivalca. Računajo pa, da bo število podpirancev na zimo poskočilo na 2 milijona. Ker je vlada odklonila vsako podporo, namerava newyorška občina uvesti poseben »krizni davek«, ki bo znašal pol odstotka od vseh dohodkov. Zoper ta davek pa se pojavlja -e sedaj velik odpor. Napori za preprečenje stavke Washington, 28. avgusta, č- Zvezna vteda s© na vse mogoče načine trudi, da bi pre-i prečila proglasitev stavke tekstilnih delavcev. Zastopniki nacionalne delavske unije so se že pričeli pogajati s predstavniki tekstilnih delavcev in bombažne industrije. Listi poročajo, da so bili že doseženi nekateri manjši uspehi Jutri ali pojutrišnjem se prično uradna pogajanja za poravnavo spora med podjetji in delavstvom- Po vesteh, ki jih je dobila tukajšnja inže-njerska unija, so pričeli v posameznih tekstilnih tovarnah zbirati orožje, strelivo za strojnice, bombe, ročne granate m drugo. Ponekod so postavljene tudi že straže. Splošno namreč vlada mnenje, da bo v primeru, da pogajanja za poravnavo spora ne bodo uspela, prišlo do hudih izgredov in krvavih incidentov. Povišanje železniških tarif Pariz, 28. avgusta AA. Iz Washingtona poročajo, da so glavne ameriške železniške družbe zahtevale od trgovinskega ministrstva, naj jim dovoli povišati tarife za prevoz blaga. Trgovski krogi pravijo, da bodoL ti ukrepi zadeli tudi kmetijske pridelke, ki so doslej uživali tarifne ugodoetL Povečano tarifo bo treba plačati tndi za prevoz žita in drugih živiL Borba proti nočnemu hrupu v Londonu London, 28. avgusta. AA Prometni minister je snoči še enkrat po radiju pozval lastnike vseh vrst vozil in občinstvo, nai se podrede sklepu ministrstva, da prekinejo od 23.30 ure pa do 7. zjutraj z vsakim cestnim ropotom in dajanjem znamenf s trobili. Prvi dan tega poizkusa se je popolnoma obnesel. Vozila vseh vrst so morala zaradi tega znižati svojo hitrost. Navzlic temu se je promet vršil v najlepšem redu in brez vseh nezgod. Zadnjo minuto pred določenim časom so avtomobili šo pridno trobili in priredili sredi noči nekak polnočni koncert Tajništvo društva pešcev je že izdalo izjavo, v kateri pohvalno omenja vozila, da so se strogo pokorila odredbi prometnega ministrstva. Spremenjen francoski predlog za vzhodni pakt Sklenejo naj se tri, med seboj povezane pogodbe -K sodelovanju naj se pritegne Nemčija Pariz, 28. avg. k. Usti poročajo, da je francoska vlada dostavila angleški, nemški in poljski nov načrt vzhodnega vam. paK-ta, redigiranega na osnovi predhodnih razgovorov ji pogajanj. Francoski načrt predvideva tri pakte. Prva pogodba je nekak generalni pakt o vzajemnem sodelovanju, ki naj bi ga sklenile Nemčija, Estonija, Finska Latiška, Litva. Češkoslovaška, Poljska in Rusija. Njegova osnovna načela so: V okviru Društva narodov Ln na podlagi njegovega pakta naj bi se pogodbene stranke obvezale: 1. da bodo druga drugo nemudoma podprle v primeru, da bi jo napadla kaka druga država; 2. da ne bodo podpirale države, ki bi napadla katero izmed njih; 3. da bodo v primeru, da bi kaka pogodbena stranka naipadla drugo pogodbeno stranko ali ji zapretila z napadom, nemudoma uvedle pogajanja, da se prepreči konkretni spor; 4. slično odredbo prevzamejo tudi v primeru napada s strani kake tretje države proti eni izmed njih; 5. pogajanja, ko naj dovedejo do poravnave med sprtimi državami, naj se razširijo tudi na druge prizadete stile, ki imajo po drugh pogodbah pravne legitimacije sodelovati pri takih poravnalnih pogajanjih. Druga pogodba je nekak sporazum med Rusijo in Francijo, po katerem prevzame Rusija napram Franciji vse obveznosti, ki bi nastale iz locarnske pogodbe prav tako, kakor če bi jo bila Rusija podpisala. Za francosko varnost bi potemtakem Rusija prevzela enake garancije, kakor ste jih prevzeli Anglija m Italija. Francija bi bMa dolžna prevzeti napram Rusiji obvazno-sti. ki bi nastale na osnovi pogo je pograbil diplomata m ga treščil ira d:oo- Padec je bfl bud m ženevski gospod je obležal v omedlevici na trdem tlaku. Šele proti jutro je pobitega diplomata našel stražnik in ga dal prepeljati v bolnico. Ko se je g. Back zavedel, ni hotel ničesar oovedafei o sebi in policiia ie doznala njegovo istovetnost samo hz druge prijave, da so v bližini ranjenca našili tudi avtomobil brez gospodarja. Tako ie prišel škandal na dan rn čez dva dni si ie e. Back toliko opomogel, da je lahko jezen odpotoval iz Madžarske. Vsa opravičevanja madžarskih oblasti ga niso mogla potolažiti in zdi se, da mož po takih izkušnjah ne bo baš naklonjen madžarskim zadevam, Hitler si bo ]>ostavil kolektivnega namestnika London. 28. avgusta. AA. Reuter poroča iz Berlina: Po informaci« iz zaneslilvega vira bodo odšle? Generala Goring fn Blom-berg ter Rudolf Ho« kot nekak triumvi-rat pod osebnim Hitlerjevim vodstvom vodili usodo Nemčije. Pričakovati je, da bo to Hitler favno oznanil na kongresu nacionalno-socialistične stranke v Nfirn-bergu orihodnH teden. Gorintf bo kot pod-kancelar vodil nemške politične zadeve, Blombergu bo nover'eno vodstvo državne obrambe s pravico do vrhovne odločitve o voinl in mini. He«« bo na imel vrhovno nadzorstvo nad nacionalno - socialistično stranko. VfliV nrinravp n« VTIioAT London. 28 avgusta, č. Po vesteh »Daily Exnress« se na obeh straneh severne in vzhodne mandžurske meje z vso naglico pripravljajo na vojaški sponad Japonci kakor Rusi nostavljaio ob mei^ 7;*ne ovire ln se je renta znižala na 75 odst. kategorijskega zaslužita in se je doba članstva zvišala od 30 na 40 let, so se članski prispevki od L 1927. do lani zvišali od 5 na 14 odst. Po zadnji glavni skupščini je bila ministrstvom predložena obsežna spomenica, ki v kričečih podrobnosti riše dejanska položaj m Jai predlaga za sanacijo bratovskih skladnic naslednje ukrepe: 1. naj se zvišajo naročila državnih ustanov, predvsem državnih železnic, n« premog iz premogovnikov dravske banovine; 2. naj se ena-k prispevek, kakor se pobira v dravski banovini od produciranega premoga (5 dinarjev od tone), uvede za vso državo in tudi na uvoženi premog, iiz zbranih sredstev pa naj se ustvari osredn ji sklad za sanacijo vseh bratovsikih skladnic; 3. naj se ljubljanski bratovski skladnici dajejo iz državnega in banovinskeg« proračuna primerne subvencije. da bo zajamčeno izplačevanje pokojnin in vsa j skromno dotiranje rezerve, dokler se gospodarske razmere ne izboljšajo. Na bana dravske banovine se je skupščina še posebej obrnila s prošnjo, da se izplačajo dosedanje bratovski skladnici namenjene subvencije iz banovinskega pro- računa in da se vnese potrebna dotacija tudi v proračun za leto 1935/36. V zvezi s to akcijo je Glavna brat. skladni ca izdelala tudi osnutek posebnega zakona, ki določa ustanovitev osrednjega sklada za sanacijo pokojninskih blagajn brat. skladnic pri ministrstvu za šume in rudnike. Iz tega sklada naj bi se krili primanjkljaji Glavnih bratovskih skladnic v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu in Splitu. Osnutek zakona obsega samo 10 članov, izmed katerih se glasi čl. 2: »Sredstva tega sklada se zbirajo iz prispevkov, ki jih mora plačevati vsak. kdor pridobiva in odpravlja iz proizvajališča ali uvaža iz inozemstva železno rudo, manganovo rudo, pirit, bakreno rudo, surovo svinčeno rudo, svinčeni koncentrat, cinkov koncentrat, surovo kromovo rudo, kromov koncentrat, antimon, arzen, bavksit, zlat on osni kva-rc, magnezit, antracit, črni premog, rjavi premog, lignit, koks iz črnega premoga, bri-kete iz črnega premoga, gips, zemeljsko olje, slano vodo. zemeljske pline in druge rudnine, ki so po rudarskem zakonu pridržane.« Čl. 3. določa prispevke v na-stopm višini, nezavisno od tržnih cen: arzen 121.40^ dinarjev od tone, antimon 61.20, svinčeni koncentrat 56.50, zemeljsko olje 42.10, železna ruda 3.10, bakrena ruda 12.50, črm premog 7.50. rjavi premog 5, lignit 3.10, koks 11.80 Din itd. Rudniške uprave morajo plačevati to doklado ob koncu vsakega meseca pristojni Glavni bratovski skladnici in ji obenem pošiljati mesečne izkaze o doseženi produkciji. Premog, ki podjetje potrebuje za svoj obrat m za de-putat svojim uslužbencem, je izvzet od doklade. Za uvožene rudnine pobirajo do-klade carinarn*oe in jih oddajajo ministrstvu za šume m rude. Po približnem računu bi se s tem zakonom odprl bratovskim skladnica m pomemben vir, k? bi donašal na leto okrog 50 milijonov dinarjev. Največji znesek bi po računih iz 1. 1930. vrgel rjavi premog (19,044.380). bakrena ruda (6,350.895), zemeljski plin (4.971.044). lignit (3.300.696), črni premog (2.736.637). svinčeni koncentrat (1.623.311), železna ruda (1,319.435) in tako dalje. Rudarski shod v Zagorju Zagorje, 28. avgusta Sestanek narodnega delavstva, ki ga je v nedelio sklicala podružnica NSZ v Sokolskem domu, se je razvil v naravnost im-pozantno rudarsko delavsko manifestacijo. Veliko zanimanje je vladalo za poročilo, ki ga je podal predsednik narodnega akcijskega odbora dr Cepuder o poteku zadnjih pogajanj med rudarskimi zastopniki TPD in predstavniki vlade. Mnogo se govori in piše o skupnem delu, zato je rudarje tembolj ogorčil zadnji dopis v »Delavcu«. podpisan od Zveze rudarjev. Ta dopis kaže, da bi gotovi gospodje radi še dalje v kalnem ribarili. V koliko v lastno korist in koliko v rudarjevo pogubo, je odveč tu razpravljati. Na shodu v Sokolskem domu so bili seveda navzoči tudi # pristaši različnih strokovnih organizacij, ki so po dobljenih stvarnih informacijah soglasno obsojali razdiralno delo gotovih oseb. Odločno se je čula zahteva po solidarnem skupnem nastopu vseh organizacij ob vodilnem sodelovanju nacionalnih skupin, ker le tako si bo delavstvo ohranilo že itak skromne življenjske pogoje. Sava je močno narasla Litija. 38 avgusta V ponedeljek smo imeli tak naliv, kakor ga že dcflgo ne pomnimo Deževje je povzročilo s Sitarjevca hudournike, ki so drli na več krajih čez cesto In jo pokvarili. V kostrevniski dolini je močan naliv raz-ril cesto do tlaka. Cestno načelstvo je ukrenilo vse potrebno, da se poškodovani del popravi takoj. Močno in naglo je na-oaščala tudi Sava. Prinašala Je s seboj poljske pridelke in sadje, pa tudi smreke in drugo drevje, ki ga je besno vodovle izru-valo med potjo kar 8 koreninami. Včeraj popoldne okrog 16 je rjava reka valila štiri prašičke Naši dijaki, ki so marljivo opazovali naraščanje vode. pravijo, da so opazili sredi vrtincev človeško lobanjo, ki jo Je tok orno suklial dalje. O tem so obvestili orožništvo Nastale so govorice, da je to bila lobanja Franca Serše. Voda jo je morala res dvigniti Iz kakega ljubljanske^ ga kanala. l>anes dopoldne je Sava še bolj narasla V gornjem toku proti Zalogu je mestoma preplavila bree ter poškodovala nekatere travnike Vsem onim. ki so pustili pred deževjem kopice poleg brega, je va-lovje odneslo otavo Na več krajih stražijo ob bregovih domačini, ki love s kavjji debla in panje. Med Zalogom in Lazami poleg Pecljeve gostilne je reka preplavila tudi cesto, ki teče med Savo in železniškim tirom Dopoldne je bila tudi Ljubljanica močno dvignjena. Le še pol metra, pa bi dosegla zaloški most Železniške zveze z Albani jo? Tirana, 28. avgusta, č. Tu se je razširila vest. da namerava albanska vlada sedaj, ko so bili trgovinski odnošafi med Albanijo in Jugoslavijo z novo trgovinsko pogodba post avl jeni na čvrsto osnovo, strniti jugoslovenski vladi predlog, da se zgradi železniška proga, ki bi vezala Tirano s Skop-Ijem. Gradnjo proge bi prevzela neka francoska družba. Nadaljnja poročila pravijo, da bo neki francoski finančni koncem Albaniji dal večje posojilo. Ostra obsodba rumunskih fašistov Bukarešta. 28. avgusta. AA. Rador poroča, da je bil bivši narodni poslanec Ste-reska obsojen na 18 mesecev zapora. 36 dijakov je dobilo kazni od 6 do 12 mesecev. Deset dijakov so izpustili. Vsi so bilf člani razpuščene organizacije »Železno garde« in so sodelovali pri raznih izgredih. Otrok je utonil v jami Kamnik, 27. avgusta Nezavarovane greznice in gnojne jame okrog gospodarskih poslopij so stalna nevarnost za razposajeno mladež. Na Kosišah v kamniški občini je posestnik Franc Jagodic že večkrat zabičal svojemu dveletnemu sinčku Janku, da ne sme v bližino jame. ki jo je lani izkopal na vrtu za napajanje živine. Jama je nad 1 meter globoka, vode pa je v njej navadno do 60 cm. Pa kdo bo otroku zabranil, da se ne bi igral ob vodi? Janko je v veži pobral pipo od soda in odšel k jami. Starši tega niso opazili in ko so po desetih minutah pogrešili otroka, ga niso mogli več priklicati. Našli so ga v jami, že mrtvega Tesna zmaga Rapida v Londonu London. 28. avgusta g. Danes je dunajski Rapid igral v Londonu proti klubu Clapton Orient ter ie zmagal e 3 : 2 (0 : 2). Clap-ton Orient ie tretjerazredni klub ler ta tesna zmaga zaradi tega gotovo ne bo koristila slovesu dunajskega nogometa. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za sredo: Prevladovala bo oblačnost e krajevnim deževjem. Temperatura se ne bo bistveno spremenila. Dunajska vremenska napoved za sredo* Večinoma oblačno, deževno, možnost neviht, soparno. Maši kraji in ljudje 160 raziskovalcev 19 držav zboruje v Beogradu 7. kongres za raziskavo sladkovodnega rastlinstva in živalstva Beograd, 28. avgusta Včeraj dopoldne je bil v Kolarčev« dvorani otvorjen 7. mednarodni limnološki kongres, na katerem se je zbralo iz IS evropskih držav 160 znanstvenikov. Mednarodni limnološki kongres se je sestal v naši državi po sklepu zadnjega kongresa lim-nologov, ki se je vršil v Amsterdamu. Na tem kongresu je zastopal jugoslovenske limnologe tudi dr. Siniša Stankovič, ki je referiral o nenavadnem živalstvu v Ohridskem jezeru. Njegov referat in tudi razna clruga poročila o sladkovodni favni in flori v Jugoslaviji so bili povod sklepa, naj se prihodnji kongres vrši v Jugoslaviji in naj se vse njegove razprave posvetijo pro-učavanju zanimivih jezer in rek Jugoslavije. Sklicanje kongresa pa je tudi v čast našim znanstvenikom-limnologom, ki se že ves čas vneto udejstvujejo v mednarodni limnološki organizaciji. Največje kapacitete na polju limnologi-je so se znašle včeraj v Beogradu. P^eb-no znani so nemški botanik in vseučiliški profesor iz Kiela dr. Tinemann, dr. Alm, direktor ribarstva iz Stockholma, znameniti hidrolog dr. Halbfass, vseučiliški profesor iz Jene. dr. Komarek. vseučiliški Trm-fesor iz Prage, pariški vseučiliški profesor dr. Roul in dr. Schultz, vseučiliški profesor iz Rostocka. Kongres je otvoril beograjski vseučiliški profesor dr. Djordjevic, ki je sporočil, da je Nj. Vel. kralj blagovolil nakloniti kongresu svoje pokroviteljstvo, dočim je vlada dala na razpolago potrebna sredstva. Zahvalil se je mednarodni limnološki zvezi za pozornost, ki jo ie izkazala svojim sotrudnikom iz Jugoslavije s tem, da se vrši njen 7. kongres v Jugoslaviji. V tem vidimo dokaz, da so dela jugoslovenskih lim-inologov cenjena in priznana, večini udeležencev pa ne bo znano, da so se limnolo-ska raziskovanja na našem jugu pričela že pred 40 leti in da so se vršila v najtežjih razmerah. Gostje iz Evrope si teh težav ne morejo niti misliti. Nekdanji fevdalni turški režim ni kazal nobene naklonjenosti do znanstvenikov, temveč jih je celo oviral in zatiral pri delu. Znanstveno delovanje na jugoslovenskem jugu je zahtevalo tudi mnogo hrabrosti in požrtvovanja. Govornik je opozoril, da je bi1 najzaslužnejši delavec rta limnološikem polju pokojni učenjak Jo-yan Cvejič in da so njegova raziskovanja dala največ pobud jugoslovenskim Iimno-logom. Ob zaključku svojega govora je prof. dr. Djordjevic opozoril kongresiste na biološko postajo na Ohridskem jezeru, kjer lahko znanstveniki vsega sveta neoprano raziskujejo bogato področje, in da bodo tam, kjer je bilo nekdaj torišče balkanske in svetovne vojne, deležni tudi vseh podpor naših oblasti. Predsedstvo kongresa je potem prevzel prof. dr. Tinemann, ki je prebral zahvalno brzojavko kongresnemu pokrovitelju Nj. Vel. kralju. V svojem govoru je dr. Tinemann, ki že tretje leto predseduje mednarodni limnološki organizaciji, naglašal važnost proučevanja balkanskih jezer in rek ter izrazil prepričanje, da bo znanost mnogo pridobila, ker so se limnologi iz vse Evrope zbrali v Jugoslaviji, da se x>o dovršenem kongresu lahko posvetijo tudi proučevanju zanimivosti, ki so jih spoznali iz poročil jugoslovenskih znanstvenikov. Kongresnemu odboru je bilo prijavljenih okrog 80 predavanj, zaradi pomanikania časa pa je predsednik dr. Tinemann predložil, naj se odbere samo 25 predavani, ki so v zvezi s problemi balkanskih dežel. Zaradi predavanj in diskusij je bil ves kongres razdeljin na tri seje. Prvi seji bo predsedoval praški vseučiliški profesor dr. Pa-šer, drugi pariški vseučiliški profesor dr. Roul, tretji pa varšavski vseučiliški profesor dr. Voljski. Po tej ureditvi je dr. Siniša Stankovič, ki je vodil priprave za kongres, kongresistom razložil spored ekskurzij. Uvodno predavanje je imel ljubljanski vseučiliški profesor dr. Hadži. Naslov njegovega predavanja je: Kratek zoogeograf-6ki pregled Jugoslavije. Za niim ie predaval dr. Stankovič o jezerskih tipih na Balkanskem polotoku. Na sporedu 16 dnevnih ekskurzij so med drugim obiski Skoplja, Skopske Črne gore in Katlanovskega jezera, dvodnevno biva-nie v Ohridu in obisk Prespanskega jezera, ko pa se bodo znanstveniki vračali iz južnih krajev, bodo preko Andrijevice in Podgorice potovali do Skaderskega jezera. Preko Boke, Dubrovnika, Splita, kjer bodo obiskali oceanografski institut, jih bo vodila pot do Plitviokih jezer, potem v Zagreb ter v Ljubljano in nekatere slovenske pokrajine. Zaključek kpngresa bo v Zagrebu. Bodoče pridobitve Bohinja Vodovod, sirarna, vzpenjača in Se marsikaj Bohinj, 26. avgusta Tujska sezona v bohinjskem kotu se sicer bliža koncu, vendar pa še ne opažamo, da bi se število gostov manjšalo. Vidi se, da prihaja sem čedalje več ljudi, ki jim je hivanje v drugih naših letoviščih predrago, pa tudi mnogo turistov se po povratku s hribov za nekaj dni rado ustavi pri nas. Nič čudnega zlasti za tiste, ki si žele od-počiti od mestnega trušča, je zgornja bohinjska dolina kakor nalašč in menda precej daleč na okoli ni kraja, ki bi se dal primerjati z njo. Če bo zraslo v nekaj letih, kakor se sliši, še nekaj hotelov okoli jezera in če ne bodo predragi za naše razmere, bo Bohinj postal prav nevaren konkurent Bledu. Kakor veste, se je mudil v našem kraju angleški princ, ki je bil gost Nj. Vis. princa Pavla v njegovem lepem gradiču pri Bohinjskem jezeru. Napravil je rudi nekaj krajših izletov po naši dolini in ni mogel prehvaliti njene lepote, ki se lahko kosa z vsako angleško pokrajino. Največ zaslug za prospeh Bohinja, zlasti bohinjskih planin, si lahko lasti agrarna operacija, ki je zadnja leta zelo delavna. Janina Praprotnica je dobila z njeno podporo lep vodovod z nenavadno dobro vodo, med tem ko so bili prej vsi prebivalci navezani le na kapnico. Pred kratkim je bil vodovod od njenih zastopnikov odobren. To vest bodo sprejeli z velikim veseljem zlasti vsi številni tujci, ki se radi po-rnude vsako leto za nekaj dni na vej lepi, mirni planini, ki ni tako daleč od smučarskega doma na Goreljku. Drugo leto bo gospodarski odbor s pomočjo agrarne operacije in z banovinsko podporo zgradil tudi vodovod v Uskovnici, prav tako pa tudi moderno sirarno po švicarskem vzorcu, za katero že kopljejo temelje. Kot novost se nam obeta tudi telefonska zveza z vsemi planinami in prva gorska vzpenjača, ki bo služila za dovažanje mleka z drugih planin v Uskovnico, kjer bo potem centralna sirarna za bohinjske planine. Da bo ta sirarna res nekaj posebnega, priča dejstvo da bo imel veliki kotel za izdelovanje sira prostora za 1000 litrov mleka in da bodo lahko z njegovo pomočjo delali do 100 kilogramov težke hlebe sira. Nekateri domačni se sicer iz raznih malenkostnih vzrokov temu upirajo, nedvomno bo pa tudi pri njih zmagal zdrav razum. Najbrž bodo že tudi drugo leto potegnili avtomobilsko cesto z Mrzlega studenca čez Rudno polje in mimo Praprotnice na Uskovnico. Tudi to bo delala agrarna operacija. Cesta je že trasirana in do Rudnega polja toliko dodelana, da vozijo po njej avtomobili, če bo potem dogradila še država pot iz Uskovnice v Srednio vas. bomo imeli krasno planinsko zvezo iz Bleda v Bohinj, ki bo nedvomno še zelo poživila tujski promet v naši dolini- Volka v bohinjskih planinah še zdaj niso ustrahovali in prav te dni je spet gospodaril na Nomenjski planini, kjer je napravil precej škode. Skrajni čas je, da ukrenejo oblastva vse potrebno, da se zver ugonobi. Prav na Nomenjski planini in njeni okolici so morali gospodarji spraviti že večino drobnice v dolino, ker bi jim jo sicer volk pokončal. Ker je v dolini le malo naše, jih zelo skrbi, s čim io bodo krmili in bo treba najbrž večino živali poklati. Ker se mude v planinah naši vrli planinci na vajah, morda ne bi bilo slabo, če bi pogledali še malo za volkom in rešili naše planine te hude nadlege. Prav nerodno je za mnoge letoviščarje dejstvo, da ne dobe polovične voznine ob povratku domov, če ostanejo v naših planinah več kakor deset dni, ker uživajo iz Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zastajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove grenčiee«, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki, strokovne veličine, izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova grenčica« celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. nerazumljivih razlogov ta privilegij le le-toviščarji, ki prebivajo pri Bohinjskem jezeru ali pa v Stari fužini. Umestno bi bib». da bi se ta ugodnost razširila na vse ozem-lie občine Srednie vasi, ker prebiva vsaj toliko letoviščarjev na ozemlju, ki doslej ne dobi polovične voznine, kakor okoli jezera. Občinska uprava sama je že davno vložila zadevno prošnjo na ministrstvo, pa vse brez uspeha. Čudno je, da naša Tujsko-prometna zveza, ki je pri tem najbolj tan-girana, ne vzame stvari v svoje roke in ne doseže ugodne odločitve, ki jo je dosegla že za celo vrsto dosti • manj pomembnih krajev. Saj ni potrebno, da bi morali interesi Bohinja trpeti zaradi take malenkosti. Če se bo še naš poslanec zavzel za to zadevo, uspeh nedvomno ne bo izostal. Vsi želimo, da bi se stvar s polovično voznino uredila že do zime, ker pričakujemo takrat večje število smučarjev, ki bodo dalje časa ostali v naših planinah Kmetski praznik na Bledu Tudi letos hočejo imeti Gorenjci svoj tradicionalni praznik na Bledu na MaJi Šmaren 8. septembra, tembolj zato, ker nočejo zaostati za dolenjskimi kraji, ki se letos posebno živahno gibljejo. Kmetski prazniki naj budijo v našem ljudstvu zavest o važnosti kmetskega stanu in naj mu nudijo pobudo za njegovo strokovno, gospodarsko in stanovsko organizacijo. Kmetski praznik na Bledu je najstarejša taka prireditev in se bo vršil letos že dvanajstič. Podrobni spored bomo še objavili. Že danes pa hočemo opozoriti na eno glavnih točk letošnjega kmetskega praznika. Poleg običajnega slavnostnega sprevoda in ocenjevanja narodnih noš, okrašenih voz in konjenikov, se bo vršila letos po javnem kmetskem zborovanju gorenjska, kmetska svatba al! ohcet, ki jo bodo izvajali po staroslovenskilh običajih domačini in jo bodo zaključili s staroslo-venskimi narodnimi plesi, ki so že letos enkrat poleti na Bledu vzbudili splošno občudovanje. Kmetska svatba ali ohcet pa bo posebej nažtudirana. Nadaljnja atrakcija bo letos nastop češke skupine iz Plznja, ki pride na ljubljanski festival in se popelje na vabilo pred-sedstvenega odbora za kmetski praznik na Bled, da kot gost priredi svojo češko kmetSko »vatbo v 4. dejanjih. Vse prireditve se bodo vršile v zeleni Zaki, ob slabem vremenu pa v Zdraviliškem domu. Polovična voznina je zaprošena, udeleženci pa se bodo lahko poslužili tudi turistovskega vlaka, ki nudi brez vseh formalnosti polovično voznino in daje še več časa za uživanje lepot rajskega našega Bleda. Potniško letalo v borbi z neurjem K našemu včeraj§njemu poročilu, ki smo ga objavili pod tem naslovom, smo preieli od šefa ljubljanskega letališča g. dr. Staneta Rapeta naslednia zanimiva polasnila: Potniška letala odhajajo točno po označenem »voznem redu« in se ne morejo ozirati na to, ali je vreme ugodno ali ne in ali je cilj poleta lepo viden ali ne. Tako je naravno, da se posebno v letošnjem snre-m eni j i vem vremenu promet ne more vršiti, ako hoče biti reden, samo ob najugodnejšem vremenu. Letalo »Spartan«, ki je opremljeno z vsemi modernimi instrumenti za letenje v megli in oblakih, je pod spretnim vodstvom pilota Jarošenka zapustilo Ljubljano ob določenem času in ob vremenu, ki je bilo po soglasnem preudarku kom- Eetentnih činiteljev — vsaj, kolikor ga je ilo mogoče oceniti z letališča samega — za izvedbo poleta proti Sušaku še primerno. Položaj pa se je spreminjal v kratkih razdobjih in letalo, ki je startalo ob popolni vidljivosti Krima proti Sušaku, je nad Snežnikom po preteku dobrih 20 minut zašlo v oblake, k: so mu onemogočili nadaljevanje pota na Sušak in mu tudi otežili takojšen povratek v Ljubljano. Treba je bilo počakati v zraku na izboljšanje vremena, kar je pilot storil s tem, da se je umaknil v ravnico nad Cerkniškim jezerom in si na ta način omogočil kroženje nizko nad zemljo, že pod oblak', dokler se ti ne dvig-nego in ne odpro poti preko hribov nazaj v Ljubljano. Trditev, da je pilot izgubil orientacijo v oblakih, ne more držati, saj bi bilo potem nemogoče, da bi letalo usmeril s pomočjo kompasa proti Ljubljani, kakor je pravilno stalo v »Jutrovem« poročilu. Ako bi namreč pilot ne vedel točno, kje se nahaja, mu vsi kompasi ne bi mogli pomagati pri iskanju poti na določeni cilj. Ako se izgubite v zraku, vam sicer kompas more pokazati splošne strani neba, ne pokaže vam pa poti do cilja, kamor bi radi prišli. Kompas vam pokaže pravo pot le, ako točno veste, kje se nahajate in potem ali veste ali pa po karti poiščete točno smer, ki vas vodi do cilja. Drugače pač lahko veste ah ves pelje smer proti severu ali proti za- padu, ne morete pa vedeti, aH se pomikate proti Ljubljani ali proti Mariboru ali pa proti Gorici itd. Tako jo je tudi v našem primeru pilot mogel po kompasu ubrati nazaj proti Ljubljani le zato, ker je točno vedel, kje je, in je zato tudi točno izračunal, v katero smer mora leteti, da bo prišel zopet v Ljubljano. Ko se je skozi oblake tako prebil do Ljubljane, pa je zopet čakal v zraku, da se dvignejo oblaki in megla in bo mogel neovirano pristati na letališču. Kakor mora človek obstati pred zaporo na cesti in počakati, da se mu odpre, kakor mora vsake vrste vozilo upoštevati zapreke na svojem po*u ter jih obiti ali jih odstraniti, tako mora tudi pilot v primeru 6labega vremena v zraku pričakovati ugoden moment, da se mu zapreka, ki mu ie na poti, odsfrani. Kroženje nad gotovim teritorijem mu daje priliko čakanja m ■ tem tudi zagotovi dosego cilja, ko se pokaže prva za to povoljna prilika. To velja naravno samo za tako hitro se menjajoče vreme, kakršno je bilo v ponedeljek, ako pa bi se prilike za dolet na letališču ne iz-premenile, si poišče pilot začasnega zavetišča na sosednem letališču, ki se nahaja v ugodnejših vremenskih prilikah. Posebej je treba na tem mestu pohvaliti vrle Cerkničane, ki so v dobrem razumevanju zračnega potniškega prometa v tre-nu&u. ko so videli letalo, obvestili ljubljanski center in prosili za navodila, ker so želeli pilotu priskočiti na pomoč. Naj bo vsem. k; so Dri tem lenem činu sodelovali tem potom izrečena iskrena zahvala. Dr. Stane Rape 6ei letalskega centra Ljubljana Smrtna žrtev divjastva na Kumu Podrobnosti o uboju finančnega podpreglednika Kovačiča Ljubljana, 28. avgusta Podpreglednik finančne straže Anton Kovačič iz Radeč, ki je v soboto vršil službo na Kumu ter je bil od fantov napaden, je v ljubljanski bolnišnici včeraj zjutraj podlegel poškodbam. Pokojnik je bil star 38 let. Njegova tragična smrt je vzbudila po vsem okolišu mnogo sočutja pa tudi ogorčenja zaradi dogodkov, ki so se odigrali na Kumu. Poročilo ponedeljskega »Jutra« je treba izpopolniti z naslednjimi podrobnostmi: Že od nekdaj je na Kumu na Jernejevo vse živo. Pridejo različni ljudje, kakor je to pač ob žegnaniih navada. Letos je bilo na Kumu še posebno živahno. Ze v soboto so prihajali ljudje iz raznih kralev. Prišli so med drugimi tudi zagorski fantje. V mraku so v gostilni peli in plesali, v noč pa so postajali vedno bolj bojeviti. Ves večer so padale zbadljivke proti orožnl-štvu. čeprav sta orožnika, kaplaria Kodrič in Gregorič iz Zagorja, zelo pomirjevalno vplivala na fante V gostilni je bil ta večer tudi podpre-glednik finančne kontrole g. Anton Kova- čič iz Radeč, ki je vršil ta dan težko in odgovorno kontrolno službo na Kumu. Na Jernejevo namreč prihajajo na Kum razni krošnjarji z alkoholnimi pijačami in ima nadzorni organ dosti skrbi in opravka. Tone Kovačič je bil ves večer miren, niti malo se ni vtikal v prepir in zbadljivke. Ko so se fantje v gostilni še vedno prepirali, je bil Tone Kovačič zunaj pred gostilno, kier je mirno sedel. Okrog pol 2. zjutraj pa je bil napaden in je dobil osem zbodljajev z nožem. Orožniki so med navzočimi fanti v gostilni dva takoj aretirali. Slučajno je bil na Kumu neki zdravnik iz Zagreba, ki Je ranjenca za silo obvezal, nato pa so ga prenesli skozi Dobovec na trboveljsko postajo. Z jutranjim vlakom so ga odpravili v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je žal tudi vsa pomoč ostala zaman. V nedeljo dopoldne so orožniki oba are-tiranca odpeljali k sodišču v Radeče, v ponedeljek pa so v Zagorju aretirali še tri fante in jih tudi oddali sodišču. Ni dvoma, da bo skrbna preiskava ugotovila, kdo j* umoril nesrečnega Kovačič* Po silnem neurju Mnoge vode so narasle in škoda je znatna Ljubljana, 28. avgusta Zaradi hudih nalivov je pod vodo zopet veliko nižje ležečih travnikov na Barju, zlasti pa v Mestnem logu in v vaseh ob vrhniški progi. Ljudje še niso pospravili vse otave in zdaj s košnjo še čakajo. Veliko pa jih je bilo, ki jim je voda že poko-šeno otavo odplavila s travnikov in so jo morali loviti po vodi ter spravljati na višje ležeče travnike. Zaradi nadaljnjega trajnega deževja pa je tudi tam niso mogli po-su&ti, in jim gnije. V nekaterih krajih zlasti v Bevkah je voda odplavila tudi zemljo z njiv, ž njo vred pa nekatere poljske pridelke, zlasti krompir in prašičjo krmo. Skozi Ljubljano drvi Ljubljanica v poglobljeni strugi vsa kalna in precej narasla. še mnogo več kakor na Barju, je pod vodo zemlje od Šmarja do Račne na Dolenjskem. Potniku se z vlaka nudijo na ogled cela jezera. Tudi v ribniških in posebno kočevskih krajih so vode narasle, v Grčari-cah pa so imeli tudi nočni požar. Strela je zanetila velik skedenj. Kako je bilo v ižanskih krajih, pove naslednje poročilo: Divjanje Iške v krajih pod Krimom Tomišelj, 29. avgusta V noči med nedeljo in ponedeljkom je padal v Podkrimju dež v taki množini, da je hudournik Iška prestopil bregove. Ob 10. dopoldne se je menda v Zakrimju utrgal oblak in voda je začela vidno naraščati. V pol ure je bila vas Strahomer v vodi. V prav vse hiše je pridrla voda. V Straho-merju je voda odnesla letos že drugič popolnoma nov občinski most Pri tej vasi je porušil in odnesel hudournik Iska letos izdelan 50 metrov dolg jez. V vasi Vrbljenju je nastopila voda na vrtove in segala do gospodarskih poslopij. V vasi Tomišelj pa je narasla prav do hiš. V vodi so bila vsa gospodarska poslopja. Tomišeljsko in Br-ško polje je bilo vse poplavljeno. Od Tomišlja je drla voda čez polje proti vasi Brest, kjer je tekla na več mestih kot del hudournika čez banovinsko cesto, katero je mestoma pokvarila. Na bivši bano-vinski cesti Tomišelj-Lipe je voda razrušila občinski most čez hudournik Iško. Odneslo je tudi več mostov na gospodarskih in vaških potih. Vas Lipe je bila popolnoma poplavljena. Uničila je vse poljske pridelke, ki so še zunaj. Ajda, krompir, krm-ske rastline, otava — vse je uničeno. Ljudje s strahom gledajo v bodočnost, ko so morali nekateri že pomladi saditi celo po trikrat krompir, koruzo in tudi druge kulture — sedaj pa je vse to tik pred pospravljanjem uničila voda. Tudi pretekla zima je naredila tukajšnjim posestnikom ogromno škodo na oziminah, ker jih je nad 100 dni pokrival sneg. Ljudje so pri- čakovali le še poznejših sadežev, a te Je zdaj uničila poplava. Koliko pa je škode spet s tem, ko je voda razrušila bregove in jezove, odnesla s plodnih njiv rodovitno zemljo in nanesla nanje grušča in peska, to se momentano še ne da oceniti. Samo letošnje poplave so povzročile tukajšnjim posestnikom milijonsko škodo. Strahotno zanimiv je bil pogled na divja-jočo Iško, po kateri je voda odnašala mnogo lesa in drv, kopice sena in drugega. V popoldanskih urah je voda nesla mimo Tomišlja razbit svinjski hlev, v katerem se je valjal poginjen prašič. Prav vsako leto povzroča hudournik Iska tako hudo škodo. Ustno izročilo pravi, da je še v dobi tlačanstva tekel hudournik Iška — od Iške vasi mimo vasi Kota-Staj proti Iški Loki in je delal že tedaj veliko škodo na graščinskem polju pri Igu, kar da ni bilo nič kaj všeč tedanjemu turjaškemu grofu. Odločil se je v svoji tedanji mogočnosti, da strugo hudournika Iške premesti. Pripoveduje se, da je zajezdil konja, sklical skupaj svoje tlačane iz tukajšnjih vasi, ki so mu hočeš — nočeš morali slediti, ko je jahal svojega konja od Iške vasi proti Strahomerju, mimo Vrbljenj, Tomišlja in Bresta proti Lipam. Zabijati so morali kole, s katerimi je določil Iški novo strugo, da se ni delala pozneje zaradi poplav škoda na njegovem polju pri Igu. Seveda so morali predniki tukajšnjih vaščanov novo strugo v svojo škodo tudi izkopati ▼ približni dolžini 10 km. Upravičeno se še dandanes hudujejo tukajšnji vaščani na že davno preteklo dobo tlačanstva in na tedanje mogotce. Šk. I. Plazovje v Zagorju Zagorje, 28. avgusta Ponoči na ponedeljek je grmelo in treskalo in lilo tako, da je naenkrat pridrla voda na cesto. Medija je zjutraj ob 3. tako narasla, da so pričakovali poplave. Odnesla je tudi mali mostiček na Lokah. Plazovje je marsikje napravilo škodo, največ pa v Bevškem, kjer je hišo rudniškega upokojenca g. Adlerja skoro zasulo. Udrlo se je plazovje nad hišo, kjer so pred dvema letoma popravili varnostno cestno mostov-je. Občinska uprava je vse ogledala in bo takoj ukrenila vse potrebno, da se prepreči nadaljnja nesreča. IPE E »Lada« Zagreb, Deželičeva ulica 10. Odobren po Ministrstvu prosvjete u aktu Številka 24317/1934, sprejema učenke vseli šol ln banovin. Go Jenke, katere ne hodijo več v šolo, dobe vso Izobrazbo, potrebno današnji ženi v službi, društvu ln doma. Učiteljice so kvalificirane, oprema penzionata Je prvorazredna, prospekte pošilja na zahtevo: Uprava penzionata. 6656 KULTURNI PREGLED K problematiki našega časa Češki pisatelj Karel Cape k je nedavno priobčil v praški >P?itomnoetk članek z Esaslovom »Ali nas je rarioi prevaril?« To vprašanje je po Čapkovi sodbi eno izmed popularnih gesel sodobne krize. Razum, zatrjujejo nasprotniki racionalizma, nam ni odgovoril na vsa vprašanja, ki nae mučijo, ne daje nam gotovosti vere in ne rešuje naše duše, ne vodi nae k jasnemu in končnema smotru, ne vliva nam slepega in straenega poguma, zato ga kar zavrzimo in nadomestimo e čim drugim. Naj nae vodijo nagon, volja ali vera: samo da nas kaj vodi, da ne tavamo v negotovosti, da j mamo neko imperativno silo, ki nam pokaže pot. Karel Čepek pravi, da vsa današnja kriza korenini v tako zvani noetični krizi, t. j. krizi e poznanja. Sodba je pravilna. Največji del sodobnih neprilik ne izvira iz stvari samih, marveč iz tega, kako ljudje mislijo in ihrvstvujejo. kako spoznavajo stvari. Preden je n. pr. prišla gospodarska kriza, sta že vladali miselna in moralna kriza. Vse materialne neprilike so samo odTaz nejasnosti v mišljenju in sklepanju, posledice d"J-gevnih zmot. Krizo idei in spoznavanja je treba najprej premagati: to ie pereča naloga sodobnosti. Čapek dobro poudarja, da so nevero v razum, ki se je sedaj tolikanj razpasla m ia t praksi vodi v politične skrajnosti, kakor so boljševizem in fašizem vseh ina-Se, nehote podpirali ljudje, ki eo pregore-če verovali, v razum. — Ali nae je razum pre varil? Ne, mi mo Se varali zaradi razuma. Devetnajsto stoletje je prevzelo od osemnajstega vero v skoraj neomejene spo-znavalne možnosti človeškega razuma. Ta vera se danes krha, a nje kriza je upravičena le v toliko, kolikor eo bili zmotni nazori o neomejenoeti človeškega razuma. O teh vprašanjih se na Češkoslovaškem mnogo razpravlja v revijah, a dotikajo 6e ga tudi uvodničarji v dnevnikih. Nikar ne mislimo, da gre za »profesorsko« filozofijo: gre za enega osnovnih problemov naše dobe, ki od nje zavise neštete oblike političnega, socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Pibliciat Rudolf Prohfizka je v prej omenjeni praški reviji pristavil Capkovim izvajanjem nekatere misli, ki še ostreje osvetljujejo problem. Preverjeni, da bodo njegove opazke zanimale naš intelektualni svet, posnemamo iz njegovega članka poglavitne misli. Prohazka se popolnoma pridružuje Čap-feovearru mnenja, da je razum prevari! sa- mo tistega, ki je hotel od njega kaj dnge-ga nego more dati, samo tistega, ki je napačno presojal njegov značaj. Toda v tako zmoto je padlo vee izobraženo človeštvo pro-evetljenega stoletja. Sedai. ko je bila zmota odkrita, pa se človek kajpak ne more pritajiti, da ne bi stavil vprašanj, ki je na nje doslej pričakoval odgovor razuma; ne odpoveduje ee potrebi, ki ji je doslej lahko zadostil intelektualno. Kaj čuda torej, da se je zopet razmahnil misticizem in da mnogi kličejo »čredo. quia absurdum«. V tem je nedvomno neko nesporaz lmlje-nje. Razum so doslej pojmovali preozko, v okvirju formalne logike in vzročnosti; znanost so vrednotili po tem. koliko je bil v nji matematike. Toda tako ee ie zdelo pro-svetljenemu stoletju, »stoletju razuma«, in to je oetalo. Vse spoznanje naj se potrdi pred kritiko našega diskusivnega mišljenja, in vea realnost naj stopi v njegove kategorije! Najboljši poznavalci takega mišljenja, klasiki sodobne filozofije, so se zavedali, da se s tem vee položaj prav za prav obrača in da objektivno spoznanje postaja v resnici povsem subjektivno. Resničnost se pretvarja v človeško fikcijo, le ta pa velja le toliko časa, dokler je uporabljiva. Vznik'a ie tako zvana znanstvena filozofija f pozitivizem), ki si je ustvarjala, da bo lahko zadovoljivo odgovarjala na vsa vprašanja, tudi na take, ki so nanja odgovarjale neracionalno samo metafizika in mistika, filozofija (nekritična) in verstvo. Razlika med tean, kar vemo in česar ne vemo, še ne vemo, ee je zdela samo kvantitativna; gradili eo nepretrgano, stopnje vito linijo miselnega razvoja od primitivnih oblik spoznavanja v podobi raznih vraž in praznoverja pa tja do modernega prirodoslovia. Šele v dvajsetem etoletjn se Je pokazalo, da je ta razloček tudi kakovostnega značaja in da ne bomo nekaterih reči nikdar spoznali z razumom (ignorantjs, ignorabimus). Postalo je očitno, da nas tudi v čistem pri-rodnem spoznavanju neskončno majhnega in neskončno velikega puščajo na cedilu razumske kategorije in zakoni (atom in vee-mir) in da razum sploh ni organ teoretičnega spoznanja, marveč zgolj nekaka svetilka na naši zemeljski poti, osnovni organ človeškega dela in sredstvo za 'jspešno življenje. Brez razuma in proti razumu sploh ne moremo socialno živeti, kakor bi n. pr. lastavice, mravlje ali čebele ne preživele niti ene svoje sezone, če bi bile izgubile evoi instinkt ali bi bile hotele delati proti nie-mu. Toda človek je že takšen, ali če hočete, ore tolkel ee je tako daleč, da ee ne zadovoljuje zgoli z uspešnim življenjem na zemlji in z gosDodarstvom nad prirodo, marveč hoče tjdi vedeti, čemu živi, čemu se tu trudi ali zabava in kam odhaja odtod. Zaman mu dopoveduješ , da tega ne bo nikdar izvedel, zaman ga svariš, da naj ee ne da preslepiti po raznih šarlatanih. Zadeva je zares neizmerno zanimiva in ima takisto velik praktičen pomen. Zaradi tega eo tako vpra- šu jočem u človeku skušali odgovarjati razum (intelekt), znanost, matematično prirodo-slovje; odgovarjali eo mj vsaj negativno, češ. da je življenje (tudi duševno) 6amo plod slučajnosti in nima večjega pomena nego katerikoli kemični proces; da ni za življenje drugih pravil razen teh, ki eo življenju koristna in da se individualno življenje sploh ne nadaljuje, ko prenehajo njegovi fizični pogoji. Toda pokazalo se je, da odgovori znanoeti v teh vprašanjih niso nič bolj zanesljivi nego vsi drisi odgovori te vrste. Odtod torej trditve, da je razum razočaral ter da ie znanost napovedala bankrot. Prav zaradi tega eo zopet dobili evoj prostorček preroki vseh vrst in nemara celo nevarni blazneži, pred katerimi ee moramo braniti in ki ie zoper nje najuspešnejša obramba prav v tem. da branimo razum. Karel Čapek nedvomno opravlja koristno delo, ko kaže. da je ta stari razum še vedno k čemu dober, zlasti tam, kjer je doma, kjer nam lahko svetuje, kaj naj delamo in česar naf se izogibljemo samo zato, da se •»« bi oDekli. ob kai butnili aii da ne bi zgrešili prave poti. Toda te naloge ei nikar preveč ne poenostavi jajmo, nikar je ne smatrajmo za lahko. Razjim se je zarps kompromitiral, toda kompromitiral se je sam, bo je hotel aam dokazati več nego ie mogel. In potle; še to: Slehem bistveni človeški napredek, vsaka vzraet ljudskega življenja, vsaka zmaga nad takim človekom, kakršen je, se je zgodila proti razum in Samo še danes ob 4., 7.15 in 9.15 monumentalni orijentalni velefilm: 1000 IN DRUGA NOČ Grandijozne svečanosti v carskih haremih! Pesmi! Igre! Plesi! IVAN MOŽT HIN ELITNI KINO MATICA ace vesti ♦ Proslava 20 letnice dijaških čet v Skoplju. Kakor je »Jutro« že poročalo, je bil v Skoplju ustanovljen odbor za proslavo spomina mladih borcev-intelektualcev, ki &o bili pred 20 leti v Srbiji pozvani pod orožje in so se že v nekaj tednih znašli na krvavih bojiščih. Odbor je izpolnil svojo nalogo ter sestavil spored spominskih slavnosti, ki se bodo vršile letos od 4. do 13. oktobra, člani nekdanjih prvih dijaških čet se bodo najprej poklonili spominu velikega kralja Petra na njegovem grobu, po glavni slavnosti v Skoplju bodo obiskali Solu,n in Krf. Pri proslavah v Skoplju 7. oktdbra bodo sodelovale vse domače narodne in prosvetne organizacije, v Skoplju pa se bodo zbrali tudi odposlanci mnogih društev iz vseh pokrajin. Vodstvo odbora je v Beogradu zaradi lažje Izvedbe organizacije vseh prireditev in izletov. Sečna kislina je strup v človeškem telesu. Slaba volja, lahka razdražlji-vost, glavobol, lahka utrujenost, slabo spanje, nervoznost nemirno srce, sem in tja kaka bolečina: vse to so neki nejasni znaki notranjega zastrup-ljenja in krvi. Nato oboli organ, kjer se v največji meri useda sečna kislina in njene soli. Pojavi se obolenje ledvic, jeter, srca, krvnih žil, skleroza, giht itd. Često so taki bolniki močni na videz, ali ker imajo mnogo strupa v sebi, kmalu podležejo vsaki bolezni. Najjačji prirodni mineral za raz-tapanje in izločanje sečne kisline je litij, a Radenska je najobilnejša litijska voda vse Jugoslavije. 88-3 ♦ Slavnostna otvoritev strelišča v Zagorju. Po enoletnem obstoju si je strelska družina v Zagorju ob Savi postavila na idiličnem prostora v Toplicah lastno strelišče, katerega interna otvoritev je bila že meseca junija. To nedeljo, 2. septembra, bo pa dopoldne navadno streljanje in popoldne ob 14. slavnostna otvoritev, združena s tekmovalnim streljanjem in prosto zabavo. Najboljši strelec prejme umetniško diplomo ter naslov strelskega prvaka Zagorja za leto 1934. Tudi drugi prejme diplomo. Oce diplomi sta delo domačega umetnika g. Stanka Tauferja. Obeta se huda konkurenca, zato strelci: zbor! * Poziv diplomiranim filozofom. Kraljevska banska uprava, prosvetni oddelek v Ljubljani poziva sledeče diplomirane filozofe, da se asš takoi zglase na prosvetnem oddelku pil inšpekioriu Vrhovniku. Antič Julij, BajSelj R jdolf. Benulič Rudolf, Dobo-fišek Karel, D.ibovšek Marjan, Doetal Vera pilabe Franc, Hrovat Bogomil, Knap Anton, [Krašnja Ivan, Logar Stanislav, Maeak Mapi ia. Novak Stanislav, Opeka Anton, Pod-jpac Justina, Pugel Mirko. Potočnik Vfcdi-hiir, Saje Marija, Sotošek Janko, Šare Andrej, štrukelj Vojteh, Schweiger Josip, Ula-?a Drago, Uršič Alojzij, Vadnal Alo;zij, VVittine Magdalena. * Banovinska šola za glasbila. Opozarjamo starše, da obstoji na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani tudi banovinska šo-la za glasbila. Šola traja tri leta. Učenci se naučijo izdelovati citre, gitare in violine in dobijo poleg praktčne usposobljenosti tudi vso potrebno teoretično strokovno jzobrazlbo. Po treh šolskih letih opravljajo učenci završni izpit, 'ki velja kot pomočniški izpit. V šolo se bodo sprejemali učenci samo še letos -in eventuelno še prihodnje leto. Absolventi te šole bodo lahko ustvarili temelje za domačo industrijo, izdelovanio navedenih glasbil, za *ar imamo v naših krajih vse pogoje, zlasti v iizbornem lesnem materialu. Vat!rmo ZDRAVILIŠČE RADI® THERMA LAŠKO Od 1. septembra dalje znižane cene! Pavšalna oskrba za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. V pavšalni ceni je vračunana soba, štirikrat dnevno hrana, dnevno po ena kopel, ena do dve zdravniški preiskavi in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča! učence, ki so ročno spretni in imajo glasbeno sposobnost Vpisovanje je na državni tehniški srednji šoli dne 1. in a septembra dopoldne. Sprejemni pogoj je 14 let starosti in vsaj dva razreda srednje ali enakovredne šole. Ker ie šola banov ns:ka, se ne plačuje šolnine kakor na državnih srednjih šolah. ♦ Smrt zaslužnega narodnjaka. V Beogradu je umrl 76 letni upokojeni načelnik državne statistike Zarja Popovič. Pokojnik je bil rodom iz Gnjilana, kjer je služboval po dovršenih bogoslovnih š>tudijah najprej kot učitelj, potem pa kot duhovnik. Pod turško oblastjo je bil pokojni Zarja Popovič najboljši učitelj in voditelj svojih rojakov. Po osvobojenju izpod turškega jarma je bil imenovan za episkopa v Skoplju, a ni hotel sprejeti tega mesta ter se je'rajši posvetil organizaciji .prosvetnih ustanov v osvobojenih krajih. Kot član vodstva svetosavske šole je vneto skrbel za učiteljski naraščaj ter se udejstvoval pri ustanovitvi šol v najbolj zapuščenih krajih. Plod ovit je bil kot pisatelj šolskih knjig in zibiratelj pripovedk in pesmi iz svojega domačega kraja Štedljiv in dolgotrajen vir higijenične toplote tovarna Lutz peči, Ljubljana VII, tel. 3252 ♦ Na državni pomorsko-trgovskl šoli v Bakru bodo popravni izipiti od 3. do 5. septembra, vpisovanje pa 7. in 8. septembra. V 1. razred nautičnega oddelka sprejemajo učence, ki so dovršili 4 razrede gimnazije z nižjim tečajnim izipitom ali pa meščansko šolo. Za sprejem v strojni oddelek so potrebne iste šole, sprejemajo pa se tudi absolventi strokovnih šol kovaško ključavničarske stroke, če napravijo dopolnilni izpit iz predmetov meščanske šole. ♦ Šišenski Ciril-Metodovi podružn d sta nabrali na »Komarjevo nedeljo« za CMiD »86.50 Din. Iskrena hvala darovalcem in nabiralcem! ♦ Smrt borovniškega knjižničarja. Iz Borovnice nam pišejo: V ponedeljek ob 1. zjutraj je zatisnil oči po vsej okolici znan5, trafikant Ai.fon Lebez. Pokojnik .'e ežko Ibolehal že celih 15 let kljub temu pa je še prav do zadnjega tedna z vedno čilim duhom v svojem lokalu stregel gostom :n opravljal posle knjižničarja Obrtnega društva v Borovnici. Izvršil je ogromno delo, ko je s skromnimi sredstvi Obrtnega društva iz nič ustvaril krasno knjižnico, kakršno .premore le redkokateri podeželski kraj, zlasti še tako majhen, kakor je Borovnica. Za to njegovo idealno in nesebično delo mu bodo ostali borovniški občani še dolgo hvaležni. Pokojnik zapušča vdovo gospo Mici, ki mu je ves čas dolge in težke bolezni potrpežljivo stregla, ter dva sina, diplomiranega učiteljiščnika Mirka im malega Draga. Pokojniku blag spomin, žalujočim pa naše najiskrenejše sožalje. ♦ izlete v Skoplje in južno Srbijo od 8. do 15. septembra o priliki kongresa planinskih društev v Skoplju priredi »Putnik« v Ljubljani, kjer se do.be programi in sprejemajo prijave do 2. septembra. ♦ Potovanje pamika »Kraljica Marija« v jeseni. Prvo potovanje od 5. do 18. septembra. V teh 18 dneh se nudi potnikom prilika, da si ogledajo 10 najzanimivejših pristanišč im mest naše obale, kakor tndi Sre dozemskega morja: Suša k, Kotor. Cetinje Messina-Taormina, Palermo, Bizerite-Tu-nis, Girgenti, Malta, Krf, Dubrovnik, Split. Cene od 2800 Din dalje. Zaradi udeležbe mnogoštevilne internacionalne publike je samo še nekaj kabin na razpolgo. — Od 21. septembra do 12. oktobra bo veliko potovanje po orientu. Tudi to potovanje se začne in konča na Sušaku. Ladja pasira Grčijo, Sirijo, Palestino, Egipt in Dalmacijo ter se bo ustavljala v najzanimivejših pristaniščih teh pokrajin, kakor Phaleron-Ateni, Rodosu, Beyrouthu (za izlete v Baal-beek in Damask), Haifi (za tridnevno ekskurzijo: Tel-Aviv, Jeruzalem, Betlehem, Nazaret), Port-Saidu (za 3 dnevno ekskurzijo v Kairo), Aleksandriji im končno v naših pristaniščih Duibrovniku in Trogiru. Cena za to 22 dnevno potovanje je od 5000 Din dalje. Kabine se rezervirajo, prospekti in informacije pa se dobe pri Jugoslo*. Lloydu, a. d. Zagreb, Gunduličeva 3, tel. 32-51, kakor tudi pri potovalni pisarni »Putnik«. ♦ Avstrijski begunci ostanejo v Varaž-dinu. Odposlanci glavnega odbora Rdečega križa iz Beograda so si ogledali tabo- rišča hitlerjevcev v Varaždin« in ▼ sporazumu s krajevnimi oblastmi je bilo Sklenjeno, da se beguncem ne bo treba seliti iz Varaždina. V nekdanji huzarski jahalnici jih ostane 445, v Pavlinskem marofu 130, novo taborišče pa bo urejeno na občinskem poset vu Hraščini in bo tam okrog 350 beguncev. Po nedolžnem je bil obsojen na 20 let kmet živorad Radič v Brezovici v tam-navskem srezu. Bil je zapleten v neko morilsko afero in po krivem pričanju nekih njegovih osebnih sovražnikov so mu prisodili 20 let težke ječe. Mož je po nedolžnem sedel v kazniLnici dve leti in osem mesecev. Ko se je izkazala njegova nedolžnost, je zahteval za prestane muke in za stroške, ki jih je imel z obsodbo odškodnino. Njegova zadeva je sedaj prispela d« najvišjega sodišča. Ko so Ra-diča obsodili, so mu naložili tudi stroške procesa. To je znašalo preko 8000 Din in njegova žena ia morala prodati najboljšo njivo. Ker je bil skoraj trj leta zaprt, je propadala v tem času tudi njegova posest in mož zahteva za vse skupaj 52.000 Din. Pri najvišjem sodišču ga zastopa odvetnik Pero Markovič, bivši minister iz Valjeva. SAMO ŠE DANES! MUMIJA Povest o stari egiptski mumiji, kateri je neki zdravnik dal življenje. Čudni doživljaji egipčana v današnjih dneh. Naslovno vlogo mojstrsko poda Boris Karloff. Danes ob 4., 7. in 9. uri ob običajni nizki vstopnini Din 4.50 in 6.50. »ZVOČNI KINO DVOR« Telefon 27-30 ♦ Za las je ušel smrti. V soboto je prišel šofer Stanka Semeniča, trgovca iz Gornje Radgone po gramoz na trate. Na tovornem avtomobilu je bilo več delavcev, med njimi 27 letni Jožef štrakl iz Hercegovščaka. štrakl je precej visoke postave (1.85 cm), vsekakor pa je (bil najvišji, kar jih je bilo na vozilu. Spotoma so gledali vsi defavci na zanimivosti okrog in nikdo ni niti pomislil, da vodi cesta na Trate pod železniškim mestom. Naenkrat je Jožef štrakl pod železniškim mostom treščil z glavo ob železni tram. Udarec je bil tako močan, da mu je povzročil prav široko in globoko rano. Na mestu se je onesvestil in so ga zbudili šele polagoma z močenjem. Pomoč mu je nato nudil g. dr. Vimko čremošnik v Gornji Radgoni, štrakl je prestal občutne poškodbe že v letu 1921., ko ga je ponoči povozil neki osebni avto iz Petanjcev. Le ker je trden je takrat okreval, pa bo gotovo tudi tokrat. ^PecUHt" pcaSek tvo^e, ic dwnal, Miši tuteiši ♦ Smrt po nenavadnem naključju. V Ku- čavcih pri Dolnjem Miholjcu je po nenavadni igri usode izgubil življenje pravoslavni župnik Peter Damjanovič. K njemu je prišel po opravkih občinski logar Cera-nič. Proti itujcu se je zagnal župnikov pes, župnik je psa brcnil v stran, pes pa je pri skoku prevrgel logarjevo, ob zidu prislo-njeno puško. Pri padcu se je puška sprožila in strel je zadel župnika v srce. župnik Damjanovič je bil doma iz Baranje, star komaj 27 let, zapustil pa je ženo in dvoje malih otrok. ♦ Strašna družinska tragedija se je odigrala v hiši posestnika im mesarja Konrada Leha v šljivoševcih v Slavoniji. Konrad Leh, ki je bil star 55 let, se je zadnja leta dosti prepiral s svojo ženo. Na lepem posestvu sta živela poleg staršev najmlajši sin in njegova žena, ostali trije otroci pa so imeli že lastne domačije. Kaj je bil vzrok prepirov med očetom in materjo, nI nihče vedel. V nedeljo je Leh popival po vasi, zvečer, ko ni bilo sina in snahe doma, pa je zaklal svojo ženo in sebe. ♦ še ena zlata ura ukradena. Iz Raj-henburga nam pišejo: 26. t. m. ste poročali v »Jutru«, da je bila na Zidanem mostu ukradena zlata ura z težko verižico, last trgovca M. Fresca. že 3. t m. ob pol 11. je bila tudi v tramvaju proti Maksimiru v Zagrebu ukradena zlata ura s težko masivno verižico vpok. župnika I. Kalana iz Rajhenburga. Obesek pri verižici Je imel vdelano zeleno rožico, bil je podolgovat, ura pa je imela na znotranjem pokrovcu zapisano ime Kalan. Vrednost je 8000 Din. Takojšnja prijava zagrebški policiji do danes še ni imela nobenega uspeha. Mogoče bo tat pri ljubljanskih zlatarjih poskušal vnovčiti ukradeno zlatnino. Ali je morda izvežbani in očividno izredno spretni žepar eden. im isti v obeh primerih. V lepo jesen! V Bohinj! Hotel sv. Janez ob Bohinjskem jezeru je znižal cene dnevni oskrbi na 45 Din. BO OTVORITEV NOVE SEZONE % veleopereto KRALJI VALČKA Renate MUller, Paul Horbiger, Wffly Fritsch, Rose Barsony. Glasba po motivih Josipa Lannerja in Johanna Straussa. — ELITNI KINO MATICA ♦ Z dinamitom nad ribe. V potoku Stu- denčnici, ki se izliva v bližini Dragomlja v Kamniško Bistrico, goji zakupnik ribolova iz Ljubljane postrvi. Ta voda, ki je primerno čista in bogata na hrani, je najpri-pravnejša za vzgojo mladega postrvjega zaroda. Zakupnik ribolova ima tudi valilnico in vzgojevalnico za mlade postrvi. Po splošni cenitvi je bilo v Studenčnici v zadnjem času nad 20.000 mladega zaroda. Te dni pa sta se spravila nad postrvi dva prijatelja rib iz Domžal. Kar k dinamitom sita jih omamljala, lovila in nato prodajala Po Domžalah, dokler niso čuječi orožniki napravili konca tej sumljivi trgovini. Ri-barski zakon je zelo strog, a tudi škoda na uničenem zarodu je velika. ♦ Strašno neurje v San-džaku. V nedeljo proti večeru so besnele nevihte tudi po Sandžaku im je bilo najhujše v Sjenici in okolici, nad katero se je utrgal oblak. Med neurjem je udarjala tudi strela ter uničila več gospodarskih poslopij. Največjo škodo pa so povzročili hudourniki, ki so v treh občinah razorali in raznesli najboljša zemljišča. Tudi skozi Sjanico je drl ogromen hudournik ter žalil večino hiš. To je bila v tej pokrajini letos že tretja nevarna nevihta. ♦ Zločinec ali blaznež se klati po Šmarni gori im okolici. Ob srečanju z njim je prestala velik strah v nedeljo članica neke ljubljanske izletniške družbe. Gospodična se je podala po strmi poti in ko se je po-pela do druge klopi, je zagledala naenkrat pred seboj nagega moškega z masko na obrazu in s samokresom v roki. Prestrašena je na ves glas klicala na pomoč in ko je neznanec opazil, da so v bližini še drugi izletniki, se je prav tako naglo umakmil, kakor se je bil pojavil. Družba je pozneje kraj preiskala, a ga ni več opazila. Dogodek so izletniki prijavili orožnikom. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Upravnik policije Vekoslav Keršovam se je vrnil z rednega dopusta in je spet prevzel posle. u— Izpremembe v našem letalskem prometu. S koncem avgusta se konča letna sezija zračnega prometa iz Ljubljane na Sušak in v Celovec. V veljavo stopi s 1. septembrom novi red letenja, ki se iz-premeni v toliko nasproti sedanjemu, da bomo imeli dnevno samo eno zvezo s Su-šakom in to z letalom, ki odleti iz Ljubljane ob 8.20 in se vrne v Ljubljano zvečer ob 18.05. Zračna zveza s Celovcem se za letos ukine in se bo pričela šele prihodnje leto v mesecu maju. Po dosedanjih dispozicijah bo vzdrževan reden zračni promet po novem redu letenja do 15. septemlbra. Ugledna k—__Lntz ^ JUGO-L.OTZ, D. Z O. Z. Ljubljana VH, tel. 32-52 JESENICE: zastop. Klabus, trg. z želez. Uprava H ub ado ve župe JPS poziva vsa včlanjena pevska društva, da se obvezno udeleže sestanka im pevske vaje Planeš ob 20. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Pozvani so naslednji pevski zbori: Glasbena Matica, Ljubljanski Zvon, Slavec, Sloga, Krakovo-Trnovo, Grafika, Tabor, P. H. Sattner, Sava-Ljubljana, Moste, Bežigrajsko pevsko društvo, Narodna čitalnica v Sp. šiški, Danica na Viču. Note prinesite seboj: E. Adamič: čuj nas zemlja, Zdravica, Ti, ki si nas ustvaril, za moški zbor; za mešani zbor pa A. Foerster Naše gore in M. Hubadovo harmonizacijo* Gor čez izaro. u— Pevke in pevci Ljubljanskega Zvona naj se udeleže pevske vaje skupnih zborov »Hubadove župe«. ki se bo vršila v sredo dne 29. tm. ob 8. zvečer in sicer: v realki za moški zbor in v Glasbeni Matici za ženski zbor. Vsi in točno! Odbor. u— Kongres Asocijacije slovanskih planinskih društev (Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške ln Bolgarije) bo letos v Ljub ljani in sicer jutri, v četrtek ofb 10. v veliki sejni dvorani Zbornice TOI. Prijavljeni so delegatje iz Krakova, Prage im Sofije. u— Ljubljanska sekcija jugoslovenskega kirurgiškega društva ne bo imela svojega rednega sestanka dne 11. septembra zaradi kongresa na Bledu. Prihodnji sestanek bo v torek 9. oktobra v predavalnici ženske bolnišnice. Program sestanka bo poslan vsakemu članu, u— Kolonija Kola jugoalovensklh sester lz Kraljeviče se vrne v četrtek 29. t m. ob 20.36 preko Karlovca v Ljubljano. Starši, pričakujte svoje otroke! u— Društvo »Soča«-matica, Ljubljana poziva svoje članstvo in prijatelje društva. da se v čim večjem številu udeleže 3. zveanega emigrantekega kongresa ia proslave 16 letnega obstoja Ibratskega društva »Jadran«, ki se bo vršil 2. sept v Mariboru, kamor pojdemo z drušitvenim praporom Vožnja polovična. Odhod z jutranjim vlakom, povratek zvečer. Podrobna pojasnila daje in prijave sprejema tov. Sčiligoj, Gledališka ulica 7-m. u— Opozarjamo na vpisovanje v iolo Glasbene Matice, ki bo 1., 2. in 4. septembra v Gosposki nI. št 8-1. aN šoli Glasbene Matice se .poučujejo prav vsi glasbeni predmeti kakor na drž. kontervatorijn. za katerega bo vpisovanje ravnotam v dneh od 1. do 7. septembra, šola vpisuje od 9. d0 12. in od 15. do 17. ure, kanservatorij pa dnevno od 9. do 12. šola Glasbene Matice začne z rednim poukom 5. odnosno 7. septembra, komservatorij pa dne 16. sep-temJbra. Motnje v želodca in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan časo »Franz Josefo-ve« grenčice. 15 novih elektropomočnikov (ne elektrotehnikov) je te dni napravilo izpit pred izpraševaLno komisijo na obrtni šoli. S tem popravljamo smiselno pomoto, ki se nam je vrinila v .poročilo v nedeljskem »Jutru«. u— Bleiweisova cesta, ki bo v kratkem času zlasti v spodnjem delu, pred palačo banske uprave in pa v predelu do Aleksandrove ceste .popolnoma urejena, tudi po-slej ne .bo mogla ostati lepa in čista. To pa vse dotlej dokler ne bo popravljena tudi Tržaška cesta preko katere gre promet dalje po Bleiweisovi cesti. Tržaška cesta služi v glavnem težkemu tovornemu prometa. Je pa razkopana im (blatna ter se bo v»a nesnaga nanesla nato na asfaltirano Blei-weisovo cesto. Odločujoči činitelji bodo morali sčasoma navzlic vsemu misliti oa temeljito popravo te ceste. Na Bleiweisovi cesti so pričeli wiaj že razkopavati predel med Rimsko in Tržaško cesto, ki ga morajo zravnati, nakar ga bodo mogli šele zbe-tomirati in nato zaliti z asfaltom. u— Mišnico je jedel. Brezposelni Laia-bert Mihler z Dolenjskega je prišel t ponedeljek v Kapljo vas pri Komendi, kjer je našel tubo mišjega strupa in ga je v samomorilnem namenu zavžil. Kmalu mn je postalo slabo in so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. Tam so mu izprati želodec' im ga ohranili pri življenju. Pri regulacijskih delih na Muzejskem trgu se ie včeraj ponesrečil 31 letni delavec Just Križmančič. Kopal je neko jamo, vsula se je zemlja in delavec si je zlomil desno nogo v kolku. Dobil pa je Križmančič tudi notranje poškodbe. Hudo nesrečo je doživel tudi 74 letni upokojeni delavec Ivan Mah-kovec iz Dola. Padel je doma s klopi ln «1 nalomil hrbtenico. u— Izvrstno zatrkujete, kosite aH p« večerjate ob izbormih pijačah v restavraciji hotela »Slon«. Iz Celja e— Glasbena šola Glasbene Matice v Celju. Vpisovanje gojencev se bo pričelo v sobote 1. septembra in bo trajalo do preklica vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. Vse podrobnosti glede vpisa, ukovine in zadevnih pogojev so razvidne na raa-glasni deski v šoli, Slomškov trg 10, na hodniku v prvem nadstropju. Gojenci se lahko priglasijo tudi po pošti. Ravnateljstvo daje na željo tudi pismena pojasnila-e— »Slehernik« v Celju. Dne 1. m 2. septembra gostuje ljubljanska drama s »Slehernikom«. Predstava bo na prostem pred Marijino oarkvijo. Vse priprave so v polnem teku. Prva predstava bo v soboto ob pol 19., druga v nedeljo ob 16. in tretja v nedeljo ob pol 21. Opozarja se predvsem občinstvo iz okolice na nedeljsko popoldansko predstavo, ki se konča okrog pol 16. Mestno avtobusno podjetje je roižažo posetnikom predstav »Slehernika« vožnjo za 50%. Predprodaja vstopnic se vrši % knjigarni Domovina. e— Savinja s pritoki je včeraj podi« za tričetrt metra. Včeraj je ves dan nateb-no deževalo, izgleda pa, da je nevarnost poplave minila. e—- V nedeljo zopet ne bo toka. Nedavno smo o/bjavili pritožbo, da falska elektrarna zaradi popravil često ukinja dobavo toka Celju im okolici, česar v drugih večjih elektrarnah nikoli ne čnjemo. Sedaj nam zopet poročajo, da bo falska elektrarna v nedeljo 2. seprtemhra od 5.30 do 15. ukinila dobavo toka Celju in okolici. Naši ra- oroti prirodi, zoper to, kar je bilo dobro apeljano in kar ee je zdelo tudi realističnim mislecem pravilno in večno. Vedno so se dogajale duhovne, eksaltirane revolucije, ki »o jib sprožili djhovni, eksaltirani stvaritelji in voditelji, razbijajoč tesni krog dotedanjih vrednot. Dane« zopet tičimo v takem kulturnem položaju. Vse. kar vidimo v današnjem svetu. kaže. da res nekaj propada, obenem pa se nedvomno začenja kaj novega. Živimo v dobi. ko ee dobro godi samozvanim voditeljem in areroJrom, pa naj se imenujejo Lenin, Mussolini "" šele bodočnost — morda dokaj daljna bodočnost — pokaže, kaj je bilo na teh naukih n gibanjih minljivega in kaj je trajni znak življenja prihodnjih narodov. Vsekakor je gotovo, da tako jasnega in lahkega, tako varnega življenja, kakor je bilo v »stoletij razuma«, več ne bo. Če nočemo pasti v kaos in barbarstvo in začenjati vsega razvoja docela znova, tedaj je treba. da razum (v širšem in globljem smislu duhovne inspiracije, kulturnega reda, moralne zavesti in discipline) ne izgubi popolnoma svoje vlade nad ljudmi, marveč da si zopet pridobi gospodovalno stališče, ki mu gre v življenju človeštva. — Tako končirje svoja izvajanja Češki zagovornik zmernega racionalizma —« Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Ko čitai tuje knjige . • • V lani izišli knjigi >En Am6rique« pripoveduje znani francoski pisatelj Andrš M a u-r o i s o razmerah na ameriških univerzah. Al- ni čisto »po ameriško« n. pr. tole, o čemer čitamo na st 83. omenjenega spisa: Prav v trenutku Mauroisjevega prihoda v Ameriko je prezident določil, da se razpiše .javna eubskiipcija v znesku dvajset milijonov dolarjev za univerzo v Jale, ker so tam plače profesorjev nezadostne. V treh dneh je univerzi priteklo iz vse Amerike skoraj osemnajst milijonov dolarjev .. Še imenitnejša je tale (in zaradi nje pišem to beležko): V letu Mauroisjevega bivanj v Ameriki ie univerza v Dartmojihu prejela ček, ki se je glasil na milijon dolarjev in ki ga jie poslal neki bivSi dijak te univerze z namenom, da si univerza postavi novo vseučiliško biblioteko, ker eo stari prostori postali pretesni. Po čitanju tega mičnega mesta v Maurois-jevi knjigi sem kajpak mislil na akcijo za vseučiliško knužnico v Ljubljani, na vse naše ankete m članke v njen zagovor, na dolgo križevo pot onih, ki dopovedujejo gluhim ušesom, kako potrebna ie nova zgradba za osrednjo slovensko knjižnico ... Mislil sem, toda Mecena se nisem domislil. Vendar to še ni vse Prihaja še poanta. Mauroi« piše o Mecenu vseučiliške knjižnice v Dortmouthu, da je ob darovanju milijona dolarjev zahteval, naj se njegovo ime n e omenja v javnosti. Pri nas imamo skromne darovalce, ki so užaljeni, če "listi ne zabeležijo, da je šlo deset dinarjev iz njihovega žepa v kak narodni namen. (Kajpak, to je zato, ker hočejo videti svoje ime v listih 1). Večjim Mecenom pa klešejo umetniki sobe, da se ohrani spomin na to izumirajočo slovensko species humani... — Nov zvezek f,Življenja in sveta" bo zopet vzbudil pozornost čitateljev. Na uvodnem mestj prinaša članek o največji senzaciji zadnjih dni, o Cosynsovem vzletu v stratosfero. Samo ob sebi se že ume, da so objavljene nazne ilustracije o tem dogodku. Nadaljuje se razprava dr. Maksa Krem-žarja »Utrjevanje«, urednik Ivan Podržaj pa nadaljuje svoj zanimivi potopis »Na našem južnem morju«, ki nas vodi v najimanj znane kraje ob jugoslovanskem Jadranu; to pot se zlasti seznanjamo z Budvo. Tudi ta članek je primerno ilustriran. Iz prosi lle-ga romana F. B- Celina »Potovanje na konec noči« je A. D. prevel značilen odlomek; o samem romanu je priobčil prevajalec v zadnji številki Zisa informativno beležko, ki bi jo izpopolnili s podatkom, da je o romanu prvič pri nas obširneje poročalo »Jutro«. Za člankom o novih teorijah Georga W. Crileja glede delovanja stranskih obisti se vrsti napeto spisani potopis Margite Mat-sches cDh ji paradiž«, ki ga je pravkar pri- čelo prinašati kot posebno senzacijo beograjsko »Vreme«. 0 odmevih Štefančičeve esperantske predelave Cankarjeveoa »Hlapca Jerneja« poroča A. Debeljiak, ki obenem tudi beleži glasove o francoski antologiji hrvaške proze. Pestro vsebino te številke, ki ima seveda tudi običajno knjižno prilogo , (dr. VI. Travner, Kuga na Slovenskem) izpopolnjujejo rubrike »Tehnični obzornik«. »Radio«. »Človek in dom«, »Šah«. »Za misleče glave«, »Humor«. »Uganke« in »Anekdote«. Obilno ilustrirana številka stane v podrobni prodaji samo 2 Din. Toplo Dri poročamo! 0 novi skladbi L. M. Škerjanc*. »Zvuk«, beograjska glasbena revija in obenem edina posvetna jugoslovenske reprezentativna glasbena revija sploh, je prinesla v zadnji številki izpod peresa Marka Tajceviča oceno koncertov v Zagreb j. Tu pravi kritik o izvedbi L. M. škerjančeve »Suite v starem slogu« tole: »Kot premiera je bila izvajana »Suita v starem slogu« za godalni kvartet in godalni orkester L. M. Skorjanra. naita-lentiranejšega slovenskega skladatelja mlade generacije. Pisana z evidentnim gledanjem na dela Handla in Bacha, je ta kompozicija delo perfektne forme in vprav idealno stilizirana za ansambl, ki mu je namenjena. Vloga kvarteta je ponekod res nejasna in preveč podrejena orkestrj, toda avtor je vzlic temu podal nedvomen dokaz o suverenem obvladanju kompozicijske teh- nike.« Odličnim ocenam dnevnikov, ki jih je bilo deležno to najnovejše delo našoga skladatelja, ee je s tem pridružila tudi laskavo strokovna kritika. Kakor čojemo, nameravajo to sezono izvajati Skerjančevo delo tudi v Ljubljani. in sicer v zasedbi prvotne izvedbe (Zagrebški kvartet in ork«~ ter zagrebške glasbene akademije). Češka knjiga o Dubrovniku. V bibliogra-filskih izdajah Amfora je izšel spis Zdene-ka Bromana »Dubrovnicka videni«. Pisec je spoznal Dubrovnik ob lanskem kongresi PEN kluba in opieuje svoje doživetje njegove lepote, obenem pa poroča o vtiskih s kongresa. Kritik »Lid. Novin« sodi o Bro-manovi knjižici: »Med številnimi češkimi slavospevi Dalmaciji in Dubrovniku bo kul-ti v i rana in vznesena Bromanova knjižica ohranila častno mesto: ostala bo dokaz našega odkritosrčnega prijateljstva do Jugoslavije, obenem pa ljubek primer liričnega eseja.« Hilerjevei foper esperanto. V kratki beležki o 26. mednarodnem esperantekem kongresa, ki je bil nedavno v Stockholmu, zavzema »Das deutsche Wort« (nekdanja »Die literairische Welt«) fco-le 6tališče nasproti e6perantu: »Za nas pomeni esperanto samo nenaravno jezikovno barbarstvo, ta tehnični elaborat pa tudi nima nič skupnega s sporazumom med narodi. Njegovo bistvo kaže že dejstvo, da ga pospešuje Tretja interna-cionala.« PASTA ZA ZOPE Dne 4. septembra se bo vrSfla pri direkciji državnih železnic v Ljubljani tretja pismena licitacija za oddajo kolodvorske restavracije na postaja Pragersko v triletni zakup. Borze 28. avgusta. Na ljubljanski borzi je danes de vi za London za malenkost popustila, dočim jo bila deviza New York čvrstejša. Tudi Berlin je nekoliko popustil. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling 7.95 do 8.05 (v Zagrebu je popustil na 7.88 zaklj.), Angleški funti so se v zagrebškem privatnem kliringu danes trgovali po 225.50 (včeraj po 225), grški boni pa po 29.37, dočim so se španske pezete nudile po 6.05. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno nekoliko okrepila in je bil za kaso zabeležen tečaj 357 — 359, za december pa je bil zabeležen zaključek po 360. Tudi 7 odst investicijsko posojilo je bilo čvrstejše in se jc nudil denar Eo 73, 4 odst. agrarne obveznice so bile za-Ijučene po 41, 6 odst. begluške obveznice pa po 63. Beograjska borza zaradi pravoslavnega praznika danes ni poslovala. Device Ljubljana. Ameterd. 2300.68-3312.04, Berlin 1320.14—1330.94, Bruselj 797.18—801.12 Curih 1108.35—1113.85, Londonl69.25— 170.85, New York 3327.72—3355.98 Pari® 223.90—225.02, Praga 140.90.-141.67, Trst 2S0.85—293.25 premija 28.5%) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 7.95—8.05. Zagreb. Amsterdam 2300-68 _ 2312.04, Berlin 1320.14—1330.94, Bruselj 797.18 do 801.12, London 169.25—170.85, Milan 290.85 do 293.25, Newyork kabel 3349.72—3377.98. ček 3327.72 —3355.98, Pariz 223-90—225.02, Praaa 140.90—141.76, Curih 1113.95 do 1108.35. Curih. Pariz 20.2050, London 15.31, New-vork 302.75, Bruselj 71.9250, Milan 26.2850, Madrid 41-8750, Amsterdam 207.3750, Berlin 119.20, Dunaj 57, Stockholm 78.90, Oslo 76.90, Kobenhavn 68.40, Praga 12.72, Varšava 57.90. Atene 2.92. Bukarešta 305. Dunaj: (Tečaji v priv. kliringu): Beograd 12.69. London 26.94, Milan 46.17, New-york 531.57, Pariz 3536, Praga 21.73, Curih 175.67, 100 S v zlatu 128. Efekti. Ljubljana. Voma škoda 357—359, 7investicijsko 73 den., 8°/« Blair 6550—67, 7% Blair 57—58, 79/o Drž. hip. banka 68 den., 4% agrarne 40—41, GP/• begluške 62.50 do 63.50. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 357 _ 359, za sept. 355 — 358, za okt. 353 den., za dec. 358 — 360, 7 odst. invest. 73 den., 4 odst. agrarne 40 — 41, 7 odst. Blair 57 den., 8 odst. Blair 65.50 — 66.75. 7 odst-Drž. hip. banka 68 den., 6 odst. begluške 62.75 — 63-50; delnice: Nar. banka 4050 den.. PAB 213 — 220», Gutmann 20 bi., Še-čerana Osijek 120 bi., Trbovlje 70 — 80. Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 9.90, Staats-eisenbahngesell. 14.10, Trboveljska 11. Al' pina-Mont. 935, Sečerana 17.10. Blagovna tržišča 55ITO. '+ Chicago, 28. a ve. Začetni tečaji: Pšenica: za sept 101.75, za dec. 102.75, za maj 104-50; koruza: za sept 77, za dec. 78.75, za maj 81.50. + W in ni peg, 28. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 82.25, za dec. 83, za maj 87. + Ljubljanska borca (28. t m.) Tendenca za žito neizpiemenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mleveki tarifi): baška 79/80 kg po 155 — 157.50; baška, 80 kg po 157.50 de 160; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za avgust 147.50 — 150; moka: baška, »0< po 250—255, banatska >0« do 255 _ 260 ■+• Novosadska blagovna borza (28. t. m) Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala. + Budimpeštanska terminsfka borza (28. t m.) Tendenca slaba, promet slab. Pšenica: za okt- 15.73—15.75, za marc 16.91—16.93; koruza: za september 1^.93 do 10.95, za maj 10.75—10.77. 21 VINA. '+ Sejem za živino. Na mariborski sejem dne 28. t m. so prignali 618 glav živine, in sicer 9 konj, 15 bikov 148 volov. 433 krav »n 13 telet Prodali so 353 glav. Cene za kg žive teže so bile naslednje: debel* voli 3 do 3.75 Din, poddebeli 2 do 2.50, voh za rejo 3 do 3-50, biki za klanje 2.50 do 3.50, klavne krave, debele 2.50 do 3. plemenske krave 2 do 225, krave za klobasar-je 1.75 do 2, molznice in breje krave 2-50 do 3, mlada živina 2-50 do 4, teleta 4 do 4-50 Din. r Nemčiji za vroz jabolk ▼ razsutem stanju in okolnost, da ni bilo mogoče doseči večji kontingent; 5. manjša nevarnost, da se pri fitopataloškem pregledu ugotovi eventualna okuženost s krvavo ušjo; v tem primeru se škartira samo okuženi zaboj, medtem ko se okuženi vagon v razsutem stanju v celoti vrne odhodni postaji; 6. možnost hitrejše odpreme, ker je Nemčija za uvoz jabolk ▼ razsutem stanju odredila samo dve obmejni carinarnici, ki lahko dnevno pregledata največ dva do tri vagone; 7. z narodno-gospodarskega stališča je važno, da se z izvozom sadja izvozi tudi naš les in da nam ostane večji zaslužek; 8. lahko »e tudi doseže, da te Jabolka v večjih zabojih prodajajo bruto za neto, kar je odvisno od trgovske spretnosti našega izvoznika; 9. s pakiranjem v zaboje se zmanj&a število reklamacij ▼ pogledu kakovosti. Na podlagi gornjih dejstev se da zaključiti, da je v interesu našega gospodarstva, da se jabolka izvažajo v zabojih tako ▼ Nemčijo kakor tudi na druga tržišča, ki ne delajo v tem pogledu posebnih ovir. Nemčija pa nam j« s prifoerno ugodnostjo omogočila ta izvoz. S tem ne bomo samo prisilili naše porducente, da proizvod čim bolj pripremijo za izvoz, temveč bomo dali tudi našim izvoznikom možnost, da z boljšim blagom lahko premagajo tujo konkurenco in da se naše blago po boljših pogojih plasira v inozemstvu, pri čemer bo končno tudi producent prišel do boljše cene. Najvažnejši pogoj, da ta naš važen proizvod lahko plasiramo po čim boljši ceni. pa je organiziranost naših izvoznikov, kakor tudi, da se v prvi vrsti omogoči izvoz onim našim frmam, ki imajo v Nemčiji svoje stalne poslovne zveze. fceij od vseh postoril zelo prisrčno, zlasti pa mestu dosegel kar največ uspehov in za- od predsednika družine g. Na teka. Z željo, dovoljstva, čestitamo Raoanom na pndo-da bi g. Schonwetter na novem službenem bitvi._____ čudovita po okusu neprekosljiva v učinku! Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 2. temperatura, 4. relativna vlaga, v%, 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišje, druge najnižje stanje. 28. avgusta Ljubljana 7, 7S6.4, 16.0, 93, 0, 10, 53.7, des Ljubljana 13, 756.2 20.4, 73, 0, 10, —, —; Maribor 7, 766.4, 16.0, 90, 0, 10, 17-8, dež; Zagreb 7, 756.3, 17.0, 90, NW2, 10, 12.0, dež; Beograd 7. 756.7, 19.0, 70, ESE3, 10, 8.0 de* Sarajevo 7, 767.8, 16.0, 90, 0, 10, 7.0, dež; Skoplje 7, 757.4, 23.0, 60, N2, 5, —, —; Split 7. 756.4, 19.0, 80, 0, 6, —, —; Kumbor 7, 757.5, 21.0, 80, El, 6, 3.0, dež; Rab 7, 756.5, 16.0, 80, 0, 6, 5.0, dež. Temperatura: Ljubljana 21.4, 16J; Maribor 20.3, 16.0; Zagreb 23.0, 16.0; Beograd 31.0, 18.0; Sarajevo 2S.0, 15.0; Skoplje 34.0, 14.0; Split 30.0, 17.0; Kumbor —, 17.0; Rab —, 16.0. Vremensko stanje 28. t. m.: Ciklon nad južno Evropo, nov ciklon nad severnoza-padno Evropo. Močan anticiklon nad sever-novzhodntm delom Evrope. Vedro v Franciji, nad Sredozemskim morjem in nad vzhodnim delom Balkanskega polotoka. Temperatura je narastla v zapadni a upadla v srednji in jnžnovzhodni Evropi. — V Jugoslaviji prevladuje clblačnost v vsej dr žavi. Dežuje v severnozapadnem in severnem delu kraljevine. Tekom poslednjih 24 ur je deževalo v vseh krajih rasen na kraj-nem Južnem delu. Temperatura je upadla povprečno za 2 stopinji. Temperatura: minimum Bela cerkev 11. maksimum Skoolie 34 stopinj C. Zakladi iz zraka Novodobna tehnika nas je dovedla do tega, da moremo v resnici vsaj deloma »živeti od zraka" Kisik in dušik sta v zraku kot mehanična mešanica, vendar ju dolgo časa niso mogli drugače ločiti nego kemično in še to v ma.ihnih količinah. Šele mrzlotni stroj Karla von Lindeja je dal možnost indu-stnalnega pridobivanja obeh snovi v velikih množinah. Razglobitev tekočega zraka je mogoča na ta način, da se dušik s svojim za 14 stop. C nižjrim vreliščem spremeni prej v plin nego kisik, ki se povrne »šele« pri —182 stop. v plinsko paro. S »se-gretjem« tekočega zraka na —196 stop. ločimo tedaj dušik od kisika. Kakšno vrednost ima kisik v življenju? Vsi vemo, kako ga uporablja medicina kot pospeševalca dihanja. Marsikatero ugašajoče življenje je kisik tako že rešil. Toda medicina ga uporablja še v neštetih drugih primerih. V še obsežnejši meri ga uporablja tehnika povsod tam, kjer je treba proizvajati visoke temperature ali intenzivno zgorevanje. Mešanica žgalnega plina in kisika daje silno vroči plamen varila, kd spaja kovinske kose brez najmanjših razpok. Kisik pa uporabljamo na podoben način tudi za rezanje železa in jekla. Najdebe-lejše jeklene plošče se dado tako prerezati nenavadno ostro rn hitro. Za izdelovanje stekla in v drugih industrijah, ki potrebujejo visokih temperatur, je kisik prav tako neobhodno potreben. Kaj pa dušik? Kot kemično len elemnet, ki zgorevanje zadržuje, ga uporabljamo povsod tam, kjer si učinkov kisika ne želimo. V velikih množinah ga uporabljajo za polnitev električnih žarnic. Največji pomen pa imajo za industrijo in zlasti za poljedelstvo njegove kemične spojine. A motna k, soliter, dušikovo apno so temeljne snovi važnih gnojiv, razen tega jih uporabljajo za fabrikacijo razstreliv in drugih kemičnih izdelkov. Možnost pridelovanja teh snovi s pomočjo zračnega dušika je ena največjih pridobitev moderne tehnične komi je Spajanj« dušika z zračnim kisikom j® mogoče samo z zelo visokimi temperaturami in te proizvajajo z električnim oblo-kom. Kot »električno sonce« ali ' »stoječi oblok« gori v solitrni peči in spreminja del zraku, ki gre skozi njo v dušikov oksid. Ta dušikov oksid se s kisikom in vodo ali apnenim mlekom spreminja v soli trn o kislino ali solitrno apno. Pridobivanje sintetičnega amoniaka se izvrši pod visokim pritiskom in temperaturo s spajanjem iz tekočega zraka destiliranega dušika z očiščeno mešanico vodnega stekla in generatorskega plina. Na podoben način pridobivajo iz kalcijevega karbida in dušika dušikovo apno važno gnojrvo. Tako nam zrak, ki ga dihamo, proži tudi dragocene snovi za naše poljedelstvo in industrijo. Konec vefilrtfi itafijansfldh nianev«rv 33BBMSBaEiM Ob koncu manevrov italijanske vojske so se zbrali in fotografiran vsi ministri J linije ve vlade, ki so se morali pri svojih edinkah udeležiti vojaških vežb. Novi avstrijski poslanik v Rimu Dr. Steidle načelnik avstrijskega Heimwehra, ki bo imenovan za Rintelenovega naslednika 0 dihanju človek mora pravilno dihati skozi nos čim čistejši zrak V dobrem zraku je vseeno, ali dihamo skozi nos aLi skozri usta. V mestu pa je dihanje skozi nos edino higienično. Navzlic temu je še mnogo ljudi, ki dihajo v takšnih okoliščinah skozi usta, in to je le redkokdaj zgolj slaba razvada. Večinoma je tu vzrok kakšno obolenje, kakor otek-lost nosne sluznice, izrastki in kvare v nosni duplini. Takšne pojave je treba odstraniti po možnosti že v otroških letih, kajti prednosti neoviranega dihanja skozi nos so velike. Zrak, ki ga tako vdihavamo, se ogreje, ovlaži m očisti škodljivih klic in prahu, preden dospe v pljuča. Ce tedaj kakšen otrok diha skozi usta m jih ima celo dan in noč odprta, je treba poklicati zdravnika, da mu preišče nos. Če ta izjavi, da je potrebno odstraniti bezgavke, naj se to zgodi čim prej, vsekako pa pred morebitnim odhodom na deželo, da bo imel otrok tu priliko vdihavati dobri zrak »s polnimi požirki«. Tudi če se ni dal človek z obolelim nosom operirati v otroški dobi in spi smrča-je z odprtimi usti, mu zmanjka ob najmanjšem nahodu zraka in postane nadu-šen, naj si omogoči dihanje skozi nos. Saj takšne operacije vendar niso nevarne in po uporabi kokainske anestezije tudi ne povzročajo bolečin. Po operaciji bodo takšni ljudje naravnost na novo oživeli in ne bodo razumeli, zakaj so se tako dolgo časa izogibali užitku pravilnega dihanja. V stanovanju ne kuži zraka s tobačnim dimom, a tudi na prostem ni dobro, da vlečeš ves dan dim iz pipe ali cigarete. Čim manj je v zraku tujih ali celo škodljivih snovi, tem bolj je osvežujoč in zdrav. Zborovanje balkanskih matematikov DrugI teden se otvori v Atenah kongres matematikov lz balkanskih dežel. Za ta kongres se vršijo že sedaj velike priprave. Zadnji izmed korziških banditov Konec triletne očiščevalne akcije francoske vlade Francosko notranje ministrstvo je sporočilo, da se je korziški bandit Bornea sam predal policiji. S to predajo se je zaključila očiščevalna akcija, ki jo je francoska vlada sklenila pred tremi leti z odpravo pehotnih čet in velikega števila policistov in orožnikov na Korziko pod poveljstvom nekega generala. Topovi, strojnice, tankii, bombe in letala so imeli glavno besedo pri tej akciji, a navzlic temu je bilo skrajno težko priti razbojniškim tolpam do ži-voga. Korziška goščava je za vse, ki je ne poznajo natanko že od mladih let, nepredirna in je dajala banditom zavetje pred vsemi zasledovalci. Razen tega so imeli podporo v krogih svojih sorodnikov in prijateljev, ljudstvo pa se ni upalo biti oblastim v pomoč, ker se je balo krvavega maščevanja razbojnikov. Tako se je boj vlekel cela leta sem in tja, zasledovaloi pa so imeli navzlic svojemu velikemu številu in sijajni opremi dosti več žrtev nego razbojniki. Slučaj je igral tu večjo vlogo nego spretnost v zasledovanju. Končno je z njegovo pomočjo uspelo, da so prijeli znamenitega Spado, ki čaka sedaj na svojo obsodbo v ječi. Odpornost na strani banditov je po tem uspehu postajala čedalje manjša, ljudstvo se je začelo obračati proti njim in sedaj je popustil še zadnji bandit, ki se je mogel do danes izmikati zasledovalcem. Bornea, ki je bil nekoč orožnik in pozneje eden izmed vodij v tolpi najstrašnejšega korziškega bandita, Bartola, ima na vesti nešteto zločinov. Dokazati mu jšh, pa je zelo težko. Edino za umor nekega cestnega delavca, ki je Boroei očital njegovo krutost, so priče na razpolago m ta umor bo menda dovolj pravne podlage za to, da bo razbojnik ostavil svojo glavo pod giljotino. Sloni v petrolejskem jezeru Po petletnem iskanju je uspelo neki francoski ekspetficiji odkriti v afriški sredini močne pefcrolejske vire. Že dolgo eo domačini govorili o »mastnem jezeru«, tako da so se Francozi končno odločili, da ga poiščejo. In res so na-ŠM jezero, katerega »voda« je iz — petroleja. Nadalje so v bližnjem ozemlju Ulmi in Madieli odkrili ogromna nahajališča »tekočega zlata«, ki prekašajo baje celo bogastvo mosulskih nahajališč. živali te pragozda so se petrodeja talko privadile, da se sloni v njem celo kopljejo. Na bregovih petrolejskega jezera pa je mnogo neke vrste črnih kač, čirjih pik je brezpogojno smrten. Novi angleški poslanik v Varšavi SIK EDVARD KENNARu, dosedanji angleški poslanik v Bernu (prej je W1 poslanik tudi v Beogradu), je bil imenovan za poslanika v Varšavi Električni mož Suha človeška koža je skoraj vedno električna Vratar nekega velikega londonskega hotela, Ernest Chamfberlain, je tako nabit z elektriko, da skačejo iskre iz koncev njegovih prstov, čim jih približa kakšnemu kovinskemu predmetu. To zmožnost ima mož šele kakšnih pet let. Preden je postal vratar, je bil usflužben kot radiotelegra-fist, kjer je imel mnogo opravka z električnimi iskrami, ne da bi mogel kdo slutiti kakšno zvezo med tem njegovim delom in navedenim električnim fenomenom. Najmočneje je opažati ta pojav pri njem v zgodnjih jutranjih urah. Kadar odpira takrat vratca avtomobilov, skačejo fz njtM govih prstov iskre v Mju&o. Do večera pol se njegov naboj izčrpa in ne daje vač no« bemih isker. Chamberlalna je pretskal str Ftedee®č Hopkins, znameniti angleški fferifr EleJu tritaih ljudi, pravi ta učenjak, je več, dm go si mislimo. Pri večini teh ljudi p« Ji električni naboj teflesa tako majhen, da sai sami ne zavedajo tega Suba človeška koža je spfloh skoraj vedno električna. JjJo« dje s posebno suho kožo, kakor CtembeaN lain, pa kažejo še posebno velik naboj. Medicinska senzacija Novo sredstvo proti gobavosti Francoski zdravnik dr. Montel v Saigo-nu (Indokina) je odkril po 20 letnih poskusih preparat zoper gobavost, ki baje daleč prekaša vsa dosedanja sredstva zoper to strašno boSezen. Sredstvo se uporablja v podobi injekcij. Da-li so ozdravitve ž njim trajne, je treba še videti. Francoska uprava je odredila, naj se osnujejo po vsej deželi postaje, na katerih bodo to sredstvo preizkušali. Korenine Neki stockhoimski dnevnik poroča o če-tvoriei bratov iz severnošvedske dežele JemtUand, ki štejejo 99, 96, 92 in 84 ali skupaj 371 let. Njih oče je umrl v 98. letu, mati pa v 97. Vsi štirje so čvrsti, samo dva imata nekaj malega revmatizma. Najstarši brat, Kristen Olsson, se sprehodi vsak dan po posestvu, seka drva to vstaja zjutraj kot prvi, da skuha svojemu sinu in snahi kavo. Mož seveda rad pripoveduje o starih časih. Pravi, da je bflo za njegovih mladih let na severnem švedskem neprimerno bofij mrzlo nego danes. Nekoč je doživel razburljivo vožnjo s sanmi z mrazom —40 stop. in tolpo volkov za vprego, čeprav je bil še deček, je moral s sekiro udrihati po zverinah, dočim je njegov oče naganjaj konje. »Dete« med brati, Gustav Olsson, šteje sicer že 84 let, a je tako Krepak, da bi mu ne prisodil 60. V svojem 14. letu ga je v gozdu napadel ogromen rjav medved, a mu je utekel z brzino, o kateri pravi, da ji vsi rekordi tekačev niso kos. Dva častna poklica Krotilci kač in dreserji opic Veliki ameriški prijatelj Francije Nekdanji konzul ameriških Zedinjenfh držav in častni meščan francoske prestolnice Edvard Tuck je praznoval te dni svoj 92. rojstni a«.«. Pred sodnikom v Kairu sta se zagovarjala te dnii neki krotilec kač in neki dreser opic. Policaj ju je prijel, ker sta pri svojih predstavah na javni ulici med občudujočo množico pobirala denar. Smatral ju je za berača in nadlegovalca ljudi. »Naš poklic,« je dejal krotilec kač v svoj zagovor, »je star in plemenit. Treba je mnogo potrpljenja in učenja, preden človek doseže to, kar mora vedeti. Gospod državni pravdnik bi se n. pr. zelo želel mene, če bi na kakšnem jutranjem sprehodu po vrtu hipoma stal pred sikajočo kačo. Kdor smatra poklic krotilca kač za beraški poklic, greši proti ljudstvu, ki nas ljubi in spoštuje. Alah naj razsvetli gospoda sodnika!« Če je imel že krotilec kač dovolj besed v svoj zagovor, tem več jih je imel dreser opic. »Ljudje iz vsega sveta prihajajo sem, da bi videli naša dela.« je menil možakar. »V izložbah knjigam, gospod sodnik, ki vam Alah daj dolgo življenje, visimo v podobi razglednic. Saj ni malen- kost naučiti opice vsega. Ni v njihovi naravi, da bi jahale na kozah ali uporabljale pse kot bradlje. Tega se je treba učiti m to je treba učiti Vsakdo tega ne zna, delati je treba mnogo. Nimamo trdnih cen, a vendar nismo berači Alah naj razsvetli gospoda sodnika!« In Alah ga je res razsvetlil. Razsodil je, da vsakdo brez zadostnega truda in učenja tudi ne ve, ako naj kroti kače ali zdresira opice. Oba poklica sta častna, celo artistična poklica, ne pa beraška. Moža sta a častjo in ponosom »stavila sodišče.' „KrasinovoM reševalno delo Kakšno korist nrinaša sterilizacija? Angleški medicinski obzornik »Press me-dical« objavlja članek, v katerem navaja dokaze, da so s t varilni ljudje pogostoma bolni otroci dedno bolnih staršev. Edgar Poe je bil n. pr. sin tuberkuloznih staršev, njegova sestra je bila na pol bebasta. On sam je bil včasi zrel za umobolnico in je umrl v starosti 38 let za posledicami alkoholne zastrupitve. In vendar je v svojem kratkem življenju daroval človeštva genialna dela. Če bi njegov« starše sterilizirali, bi bilo človeštvo za pomemben prispevek v svetovni literaturi ubožnejše. List se sklicuje na Schlegla. ki pravi, da »bolezen bogati življenje«, in navaja več strani samih genialnih ljudi. Id so bili bolni, n. pr. epilentike Cezarja. Pe-traTko, Flauberta. Dostoievckega. blameže Newtona, Nietzscheia. Swifti. Baudelaira. Schumanna, tuberkulozne Mozarta, Mo-ličra, Schillerja, Chopina Avtor se vprašuje, da-li bi kakšen narod ne imel večje škode, če bi iztrebil vse dedno bolne in če bi dal pravico do potomcev samo normalnim ljudem, ki so tako pogostoma vendar samo povnrečni ljudje. Na to vprašanje bi bilo menda najbolje odgovoriti tedaj, če bi si nekdo vzel čas, da bi navedel na tisočih straneh vse duševne m telesne pohabljence, zločince m druge manjvredne liudi. ki so bili dedno obremenjeni. pa niso človeškemu nnnredku prav nič koristili — nasnrotno! Tudi bi bilo vredno našteti vse velike duhove, kli so se rodili neobremenjeni rz zdravih star&ev in Ja so bili sami zdravi Ruski ledolomilec »Krasin« najznamenitejši ledolomilec na svetu, ki je rešil ruske učenjake na WrangIovem otoku Pisateljeva žena izgnana iz Nemčije Pariški lista poročajo, da so nemške oblasti izgnale ženo znamenitega ameriškega pisatelja Sinclair a Lewisa, Vzrok je menda ta, da je nje mož nasprotnik hi-tlerjevskega režima. Trdoživi mož Pred 13 leti si je neki Mitchell, dekora-ter v Fulhamu na Angleškem, zlomil tilnik. Po vseh pravilih bi moral ostati aa mestu mrtev. A to mu ni padlo na um, živel je dalje. Te dni je sflavil 73 letni mož s svojo ženo 50 letnico poroke. Mož je v svojem poklicnem življenju doživel često-krat kakšno nezgodo, a vselej je proti pričakovanju svojih zdravnikov ostal žfv. še četa. po osem vr a K poostritvi odnosov med URSS in Japonsko Hirota niponski vnanji minister, ki je odgovor® na ostro rusko noto 10.000 let stara pečenka V Stockholmu so po povratku nek$ znanstvene ekspedicije iz severne Sibirija snedli na banketu pečenko, ki je bila st» ra najmanj 10.000 let. Ekspedicija pod vodstvom prof. Lin/J« bergha je v tajgi odkrila ostanke mami* ta, ki so bili sijajno ohranjeni, saj so tičali ves ta čas v ledni kladi Del tega mesa, ki se je ohranilo v naravni ledenici, so pri« nesli v Stockhokn. Ker je natančna preiskava pokazala, da je bilo meso užitno, so ga pri banketu i čast ekspediciji servirali v podobi pečem ke. Baje je bila ta prehistoričma jed iz* vrstna. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Gospodična lahkoverna je obiskala vede« ževalko. Ta ji je prerokovala: »Dobili bo« ste moža. Dobili boste tudi otroka. Pazita samo na to, da se bo vse izvršilo v pravem vrstnem redu.« ★ »Kako to, da ste spremenili ime gostilne „Pri jagnjetu", ki se zdaj imenuj« „Pri zmaju"?« »Gospod, to je prav enostavno: gospodar se je, odkar ste bili zadnjič pri nas, oženJL« ANEKDOTA Madame de Staalova ni imela razen lepih rok, ki jih je vsakomur rada kazala^ nobenih čarov telesne lepote. Zaradi njeni!*-rok je nastafla rečenica: »človek pokaže svoj obraz pač tam, kjer ga ima.« VSAK DAN ENA Cs. »Kateri ples vam Je bil najbolj -sžeč, go. spodična?« »(Prejšn$->—• » gospodom Pestrinccrir / Teden dni hoda po Pragi Slovanska prestolnica nudi tudi staremu znancu vedno nove, velike zanimivosti Praga, sredi avgusta. Po dveh letih spet enkrat v Pragi- Prav za prav kratko razdobje, toda v mestu, kakor je Praga, se v dveh letih zgodi marsikaj, kar spremeni i lice velemesta. Zattorei besedo o izipremembah. V spominskem muzeju narodnega osvobojenja. Takoj drugi dan po prihoda sem si />2l> dal spominski muzej narodnega osvobojenja, ki stoji na prelepem razglednem gričku na Žižkovem. V modem am slogu zidana stavba hrani v eebi vse drobne in važne spominske predmete, ki naj še poznim rodovom govore o nadčloveških naporih Cehov in Slovakov za osvobojenje domovine. V desetih velikih dvoranah so v steklenih omarah razstavljeni vsi ohranjeni dokumenti. Da so ee Cehoelovaki borili tudi za osvoboditev jažnih Slovanov, ee človek izredno nazorno pouči v oddelku, ki prikazuje napore do-brovoljske legije v Dobrudži, kateri je poveljeval general Stevan Hadžič; njegova pogina generalska oprema diči vitrino tega odseka. V tem znamenitem muzeju je tjdi več slik iz solunskega bojišča, med njimi je iMia, na kateri se poslavlja od čeških^ ledoma rje v, ki odhajajo na francosko bojišče, naš kralj, ' takratni prestolonaslednik Aleksander. Pisec naše zgodovine za osvoboditev izpod avstrijskega jarma bo našel v epomin-ekem muzeju na Žižkovem silno mnogo gradiva, ki ga< "ne bo smel prezreti, če bo hotol Ibiti pravičen sodnik za dogodke polpreteklega časa. Figurine vojakov vseh vojskujočih se dr-ifcav, " razni tabelarični pregledi, nešteti zemljevidi, predmeti z bojišč, zbirke orožij, drobni predmeti iz časov prisilnega bivanja v taboriščih, slike vojaškega življenja na bojnem polju, v zaledju, v železniških vozovih, v zakopih, prisega na zastave, Slike obiskov znamenitih mož pri veselih in navdušenih legionarjih, vse govori tako živ jezik! V zadnji dvorani tega edinstvenega muzeja počivajo ostanki dveh naravnost pravljičnih junakov iz dob oevobojevalnih bojev: polkovnikov Šveca in Vašatke. Poročilo bi bilo mnogo preobširno, Je bi hotel muzej le malo natančneje ojpisovati, zato naj zadošča opozorilo veem, ki jih zanese pot v Prago ,naj ne pozabijo ogledati te največje zanimivosti Prage. Malo višje nad muzejem se gradi mogočen mavzolej v počastitev vseh padlih legionarjev in^ vseh ra domovino zaslužnih mož. Zgradba češkega Pantheona je vrh Vitkove gore, kjer eo ee bili na;p ju tej ši boji Husitov pod vodstvom enookega Žižke. Odtod je prekrasen razgled po vsej;. Pragi, tu pohiti misel v davnine in obleti vee veke zgodovine velikega češkega naroda, ki je bila večkrat tudi naša. Praga si je lansko leto ustanovila tndi svoj zoološki vrt. Obiskal sem ga. Tam v Trojo so ga postavili. Mlada ustanova ima že lepe živali, ki prebivajo v emotreno zgrajenih stavbah in pregTadbah. Dva severna medveda, trije rjavi, šest levov, srednje velik slon, velik nosorog, ris. dva ti^ra, več volkov in en šakal eo predstavciki zveni. Zbirka velikih ujed je lepa, popolna je družina jelenov. Cirkus Kludakv pa je podaril vrtu družino velblodov. Živalski vri; je že lepo urejen, toda zagrebškega še ne doseže. Pred tem ima le to prednost, da je vstopnina dražja in njegova oddaljenost od mesta večia- Pra-žani in deželani prav pridno obiskujejo najnovejšo pridobitev velike Prage. Stromovka je Pražanom to, kar je Zagrebčanom Maksimir in Ljubljančanom Tivoli in Rožnik. Prekrasen drevored se razprostira v velikem obsegi na severu mesta in privablja dan na dan množica ljudi v svoje hladne senoe. Pešpota so polna letalcev. posebne ceste za jezdece kažejo veliko zanimanje Pražanov za jahalni šport, ceste za vozove in avtomobile pa pričajo, da je Praga mesto velikega bogastva. Velika restavracija sredi Stromovke je vedno dobrn obiskana, vsako popoldne je koncert vojaške godbe, ki igra v prvi vrsti slovanske skladbe. Obnovitvena dela na ^radu na Hradčanih tudi še letos niso končana. Pač pa je dogo-fcovljena cerkev sv. Vita, tako da si človek šele eedaj ustvari pravilno sodbo o tej edin-ptveni stavbni umetnini. Ko bodo tudi vsa okna poslikana, bo zginiil iz cerkve tudi poslednji zidarski oder. Načrte za slike na posameznih oknih so napravili najodličnejši češki slikarji, ki jih s svojimi pomočnika prenašajo na steklo. Na vsakem okni je zabeleženo ime onega, ki krije stroške za-po-elikanje oken. Iz večine eo to največji češki denarni zavodi, pa tudi posamezniki. Seda, ee more človek povzpeta tudi v veliki stolp, kamor pride po 284 stopnicah, ki pe vrste v nepretrganem kroženju navzgor, tako da »e človek skoro omoten, ko prida na vrh. Z zvonikove galerije je prekrasen razgled po stostolpni Pragi. Nazaj grede ee ustavimo pri Zigmundovem zvoni, ki tehta samo 15 tisoč kg in ki zvoni le Ob najelovesnejših prilikah. Pred tem velikanom ima človek resoekt Nova in velika znamenitost Prase Je obnovljena Černinova palača na Hradčair-h, kjer je naetanjeno češko zunanje ministrstvo. Zgodovina te palače je prav svojevrstna. Avstrija jo je nazadnje napravila za konjeniško vojašnico, kjer so jo vojaki svinjsko zanemarili. Obnovitev palače bo etala nad 20 milijonov čeških kron. Pražani pravijo, da bo češko zunanje ministrstvo nastanjeno v najlepši palači v Evropi. Ravno ti-eto jutro, ko sem jo pregledoval, se je pripetila v njeni strojnici strašna nesreča. Stroj je strojniku, ki ga je mazal, odtrgal desnico v ramenu. Če je človek že na HTadčamh, si mora ogledati tudi lcretaneko kapelico, ki hrani r eebi neprecenljive zaklade stavbarske, zlatarske in slikarske umetnosti. Kapelica ie postavljena v sredi samostanskega dvorišča v etrogem baročnem slogu. Slike neznatnih starih slikarjev eo vseskozi verskega značaja. Frančiškan asketskega izraza nas je popeljal v samostansko zakladnico, ki je nameščena v levem traktu samostana v treh velikih sobah. Omare iz trdega lesa, ki se zapirajo čidovito umetno in komplicirano, hranijo ogromno bogastvo- Videl eem kakih 10 monštranc. od katerih je druga lepša in dragocenejša od druge. Vse se napravljene iz daroy plemenitih in neple-nenitih gospa, ki se zatekajo v sili pod varstvo taretanske matere božje. Najdragocenejša izimed vseh pa je ti6ta, ki jo hranijo očetje frančiškani v posebni jekleni skrinji. Za to je darovala knežnja Lobkovičeva svoj nakit. V zlato je vdelanih samo 6512 dija-mamtov. Vodnik jo je osvetlil z zrcalom in jemalo mi je vid, tako se blišče dragi kamni. Ta monštranca tehta nad 12 kg in Jo rabin© menda enkrat aln dvakrat na leto. Ob premišljevanju o takih in podobnih mrtvih bogastvih se vedno in vedno znova vsiljuje: >... in Sin človekov ni imel, kamor bi po-ožil svojo glavo.« Moderna galerija je nameščena v prostorih bivšega praškega veletrga. Tu so popolne zbirke del Manesa, švabinskega, Aleša in drugih čeških umetnikov. Katalog navaja nad 1500 umetnin in pregled tega zaklada bi zahteval več ko dva dni časa; tega pa v Pragi skoro ni mogoče dobiti. Galerija ne obsega samo slikarskih in risarskih del, temveč tudi kiparske in rezbarske umetnine, ne samo čeških, tudi francoskih in španskih umetnikov. Treba je opozoriti na opombe na posameznih delih: »Kupljeno od banke X. Y. za moderno galerijo.« Pri nas? Pred dvema letoma je zgodnji sneg podrl leseno barako, v kateri je bila nameščena panoramna slika >Bitve pri Lipanih« od umetnika Marolda. Da bi svojevrstno umetnino ohranili, so sedaj zgradili velik okrogel stolp iz betona z železno konstrukcijo in v njem so znova napeli veliko platno v dolgosti svojih 100 metrov. Od sten, kjer je napeto platno, pa do manjšega stolpa, s katerega gleda gledalec bitvo, je dno pokrito z zemljo in z resničnimi predmeti iz te znamenite bitke tako plastično, da se skoro ne more reči, do kod sega zemlja in kje se začne slika. Ob potoku leži prelomljen kamenit križ, za njim leži mrtev hu-sitaki vojak, toda ta je že naslikan. Potok teče tako naravno, da ne moreš reči, kje je resnično in kje naslikano korito. To znamenitost so torej letos Obnovili in sedaj je postavljena tako, da more kljubovati vsem vremenskim neprilikam. Brezposelnost je na Češkem do®ti velika Vlada se te nenavadne nesreče dobro zaveda in zato podpira z vsemi silami javna podjetja, ki naj zaposlijo čim več delavcev. Eno takih gigantskih podjetij je pregrada VTtave pri mestecu Vranem, štiri postaje izven Prage. Tu nastaja velika vodna stavba v obsegu failske elektrarne. Zajeto jezero bo držalo 12,000.000 kubičnih metrov vode, ki bo gnala elektrarno s 14.000 konjskimi silami. Vodja stavbe inž. Trnka mi je z vso ljubeznivostjo vse razkazal in se živo zanimal za naše razmere, ki so mu toliko bo«j pri srcu, ker je med vojno služil kot častnik - inštruktor v enoletniški šoli v Slovenski Bistrici. Pregrado so začeli delati pred dvema letoma in bo gotova leta 1936. Ta pa ni edina na Vfltavi. Projektirani sta še dve, vsaka za 5 ali 6 km višja od te v Vranem. Vsaka ima tudi poseben, 150 m dolg in 20 m širok dok za prevažanje ladij in splavov. S takimi deli hoče češka vlada doseči večje izkoriščanje vodnih sfl na ml strani, na drugI pa stremi omejiti brezposelnost in gospodarsko krizo. V gradu Premi lovcev Malo nižje pod Vranim leži mesto Zbra-slav. To je znameniti grad iz dobe Premi-slovcev. V graski kapelici stoji umetniški kip kiparja Sturse, ki predstavlja orača Pfemislovca, izza katerega raste veliko drevo, v razvejevju pa počivajo v steklenih posodah glave treh znamenitih Premislov-cev, to je Eliške, Vaclava H. in Vaclava TTT- Mlad dečko nam razSaga sliko za sliko tako prijetno, da ga je veselje poslušati. Čas pa hiti neizprosno in pred vrati čaka vratar, ki nas bo popeljal po grajskih dvoranah m sobanah. Prej je bil tu samostan. Vratar nam odpre meniško celico, za mizo sedi figurina meniha benediktinca, ki piše učene knjige, pred njim pa. stoji druga, ki prebira sveto pismo. Vse je tako naravno prikazano, da se človek naravnost ustraši, ker ne pričakuje, da so celice obljudene. — Stopnišča, hodniki in dvorane so umetnine 17. in 18. stoletja, ki presenečajc v vsakem pogledu. Toda tudi temu gradu ni bila pri-zanešena sramotna usoda. Veleposestnik Rihter je napravil iz njega tovarno za sladkor in pivovarno. Po grajskih sobah in sobanah je bilo nesnage do vrha, na dvorišču so bili nanešeni odpadki na več metrov na debello. Sedanji lastnik Je žrtvoval 12 milijonov čeških kron, da je spravil grad v prvotni položaj, da je popravil stukature in freske, kolikor so se še popraviti dale. Ves grad je zdaj prazen in pričakuje prihoda najvišjega državnega funkcionarja, kateremu je prav za prav namenjen. življenje v Pragi se je v zadnjih dveh letih obdržalo na Isti višini. Dobro kosilo dobite v vsaki restavraciji za 6 do 9 Kč. Pivo je izvrstno in stane po« litra 1.50 do 2.50 Kč. Vožnja po električni največ 1.20 Kč. Tujcev je vedno veliko. Pražani so od sila vljudni in po-strežBjivi, za zaslužek pa iznajdljivi. Ulice so stalno silno živahne, prodajalne dosti polne, gostilne ob večernih urah odlično obiskane, mesarije ob gotovih urah oblegane, bifeji prenapolnjeni, kavarne dobro zasedene. Na vogaJih stoječ opazite veliko bogastvo na eni strani, na drugi pa največjo revščino. Razlika med obema je pa naravnost prevelika, da bi bila trajno mogoča. Tu stoji goslač z dvema prav čedno oblečenima otrokoma in gode, da si izprosi najnujnejše za vsakdanje potrebe. Je brezposeln muzikant ali uradnik, ki je bil prej kje dobro nameščen, pa ga je kriza pregnala. Za mesto sluge v trgovini se je priglasilo skoro sto ljudi, med njimi dva mlada inženjerja in več absolviranih juri s tov. Praktikairtska mesta za razne državne službe so razpisana z nagrado po 300 Kč mesečno. Delavske mezde se gibljejo po 2.50 do 6 Kč na uro. Sprehodi po Pragi so zanimivi tn koristni. Na vsakem vogalu naletite na kaj, kar človeka pri veže in mu vzbudi do jem o nekdanji veličini tega krasnega mesta ali pa o sedanji pomembnosti središča srednje evropske politike. Tu se spletajo niti, ki povezujejo vse Slovane v veliko enoto in zato so naši sovražniki namerjali svoje strupene puščice na Prago, nekateri izmed slovanskih bratov se tudi danes ozirajo na njo z največjo ljubosumnostjo. Obojni pa so prepričana, da bo zlata Praga rešila svo- jo nalogo odlično kakor vedno. V Taboru, 16. avgusta 1934. A. L. um ■ -J* ŠPORT Lepa zmaga nase vojaške reprezentance v Bukarešti V nedeljo $o se y Bukarešta zaključila športna tekmovanja vojaških reprezentanc držav Male antante in Poljske. O rezultatih nogometnih tekem, pri katerih smo odnesli eno zmago in en poraz, smo že poročali. Dodati moramo še to, da je tekma med češkoslovaško in Rumunijo ostala z 0:0 neodločena. V Konstanci so se vršile tekme konjeniških patru!!. Tudi v tej panogi je zmagala naša ekipa, ki si je priborila 40.000 točk. Drugo mesto je zasedla češkoslovaška ekipa s 34.381, tretje pa rumunska reprezentanca s 27,459 točkami. Naši vojaki so se pri tem tekmovanju izkazali zlasti kot odlični strela. Da napreduje v naši državi plavalni spcurt, so dokazali tudi vojaki - plavači V štafeti 3 X 200 m prosto so zastopniki jugoslovanske mornarice zasedli prvo mesto v času 7:48.4. Drugi so bili Čehoslovakd s 7:53.4. Na podlagi rezultatov v vs®h pan°gah je nmagala Jugoslavija s 43 točkami. Drugo me£to s{ je priborila Rumunija z 41 točkami, tretje češkoslovaška s 40, četrto pa Poljska s 6 točkami. pripomniti moramo, da je Poljska sodelovala samo lansko zimo v smučarskih tekmovanjih, zaradi česar je dosegla samo 6 točk. Juniorske pokalne tekme V nedeljo se je odigralo šest tekem za juniorski pokal, ki ga je razpisala SK Ilirija Nogomet, ki so ga nudili ti mladi fantje mnogoštevilni publiki, je bil razmeroma dofber. Predvsem velja to za juniorje Ilirije, Primorja, Jadrana in Marsa. Rezultati so bili: Svoboda : PanOnija na igrišču Primorja 2:0 (1:0). Tehnično boljše, izurjeno moštvo šiškarjev je podleglo fizično jačjlm Svobodašem. Sodil je g. Koračin. Primorje : Ljubljana 6:0. Sicer zaslužen, toda nekoliko previsoko izražen rezultat, ki so ga dzvojevali juniorji Primorja v tekmi s fizično Slabimi Ljubljančani. Tehnično sta bili moštvi izenačeni. Mar» : Istra I 10:1. Istra ni mogla nuditi dovolj odpora zelo dobri enajstorici Marsa. Zdi se. da je Mars najboljše moštvo, ki sodelu1e pri teh tekmah. Slavija : Istra n 3:1. Slavtija je premagala z gornjim rezultatom drugo garnituro Istre in se kvalificirala za finalne tekme. Sodil ie g. Betetto. Ilirija : Reka 11:1. Iliri janl so pokazali prav dober nogomet ter z lahkoto držali igro absollutno v svojih rokah. Pozna se jim, da pridno trenirajo. TI marljivi fantje bodo kmalu nadomestili svoie klubske tovariše, ki ne iierajo s prevelikim uspehom v prvem moštvu. Rezani so bili tehnično dobri toda premaib»>i. Brez dvoma pa so izboren materij?!. Soriil je g-. Mrdjen. Jadran : Mladika 5:2. Jadranašd so na Kodeljevem premagal* domače juniorje z gorntim rezultatom. Bili so izrazito bolite moštvo tod« nekaj golov ie rwd1o r*f. side. Mladika je zaradi slabega sodnika vCožila protest. Iz gorn$h rezultatov sledi, da bodo igrali za pokal iSvoboda, Primorje, Mars, Slavija, Barija, Jadran (Mladika) in Reka I-Ostali pa igrajo za utešno darilo. To zanimivo tekmovanje zasluži vso pozornost naše športne publike. Teniški dvomateh Beograd : LJubljana Danes ob 14. na Iliriji Včeraj teden bi se moral odigrati medmestni teniški turnir Beograd : Ljubljana. Ker si je pa popularni igralec »šuma-dije« in večkratni prvak Srbije g. Konjo-vič v Celju zvil nogo, je zanimivo srečanje odpadlo. Vršilo se bo pa danes od 14. dalje na teniških igriščih Ilirije ob Gospo-svetski cesti. Za Beograd bosta nastopila Konjovič in Ristič v singlu in doublu, kjer sta vsekakor najboljši par v bivši Srbiji in opeto-vana finalista v državnem prvenstvu in drugi turnirjih. Našo teniško javnost vabimo k posetu. Igralo se bo le ob lepem vremenu do mraka. SK Grafika. Drevi ob 17. trening L in H. moštva. Vsi igralci gotovo. V nekaj vrstah Glavno zanimanje športnih krogov je bilo v nedeljo seveda posvečeno Balkan skim igram in tudi meddržavni nogometni tekmi med Jugoslavijo ln Poljsko. Mnogi niso niti vedeli, da so se ta dan vršile tudi tiri državno-prvenstvene tekme. Da je niški Gradjanski v Skoplju porazil SSK s 3:1 (1:1), smo poročali v pone-deljskem »Jutru«. V Kragujevcu je Radnički porazil Sparto s 8:1 (1:0), v Velikem Bečkereku pa je Vojvodina slavila visoko zmago nad domačini železničarji s 5:1 (1:0). Tablice so se v prvi in drugI skupini seveda izpremenile ter imajo sedaj naslednjo sliko: I. skupina BSK 4 4 0 0 11:1 8 Jugoslavija 5 2 2 1 21:6 6 Vojvodina 5 2 1 2 13:9 5 Tri zvezde 4 2 0 2 8:9 4 ZSK 5 0 1 n. skupina 4 3:32 1 Gradjanski 4 8 0 1 10:11 6 Bask 4 2 1 1 17:6 5 Radnički 3 11 1 4:6 3 Sparta 3 10 2 8:7 2 SSK 2 0 0 2 3:12 0 Prihodnjo nedeljo imamo zopet poln program. V nedeljo bomo imeli zanimivo tekmo med Frimorjem in Gradianskim, v Zemumu bosta igrala Bask in Sparta. v Osijeku se srečata Krajišnik in Hajduk (O), v Novem Sadu se borita za točke Votvodina in Tri zvezde. Niš pa bo pozo-riSCe borbe med domačim Gradianskim in Radničkim. V Spfitu se je v nedeljo vršilo v kopališču »Jadrana« prvenstveno tekmovanje p^avačev snlitskega podsaveza. Tekmovanje bi se bilo moralo vršiti že 15. t. m., a ie bilo zaradi slabeea vremena odeodeno. Nastopili to le čCani Jadrana. Rezultati so bili nnsiedntt: 50 m svobodno: jutiior Pa-vičič 4 50 m prosto Jimiorka Vera Zi-00 m prsno timlorti Mato^č Dane z odličnim časom, vendar diskvalifi- ciran, 2. Krstukrvič 1:26.8, 100 m hrbtno juniorji Kr^tič 1:24.2. Štafeta 4X50 prosto juniorji 1:54.8. Štafeta 4X50 prosto juniorke 2:21.3 (boljše od verificiranega ugosflovemskega rekorda). Štafeta 8X50 mešano juniorji 1:43.2. Štafeta 3X50 mešano juniorke 2:10.4. V vvaterpolo tekmi so juniorji premagali seniorje z rezultatom 3:1 (2:0). V tekmovanju so se zlasti izkazali Matošič, Pavičič in Nookovič. V Hamburgu se je v nedeljo pred 80.000 gledalci vršil zanimiv boksarski dvoboj med bivšim svetovnim prvakom Schmelin-gom in Vestfalcem "VValterjem Neuselocn, ki je v Ameriki žel precejšnje uspehe, šlo ni torej samo za to, kdo bo postal prvak Nemčije v težki teži, temveč za to, kdo bo smel zopet nastopiti v borbi proti svetovnemu prvaku Baeru. Zmagal je Schme-ling v 8. rundi s tehničnim krtock outom. Zdi se torej, da bomo Maxa kmalu zopet videli v borbi za svetovno prvenstvo. V lahki atletiki beležimo dva nova svetovna rekorda Šved Anderson je izbol^al dosedanji rekord Američana Jessupa od 51.73 na 52.42. Znana poljska atletinja VValasiemcz pa je tekla 100 m v 11.7. Njen dosedanji lastni rekord je znašal 10.8. Službeno fe LNP Popoldne Ob 18.30 sestanek delegatov ljubljanskih drugorazrednih klubov v tajništvu LNP v svrho dogovora o jesenskih prvenstvenih tekmah. — Po seji p. o. bo ob 20. seja u. o. Tajnik I. Odbor za Izvedbo juni»r talničarjih so pedali odličnega gosta k tako zvani »prvaški mizi«, kjer je Tyrš med svojimi drugimi globokimi izvajanju iizrekel tudi naslednje besede: »Slovenci ste obkoljeni in narodnostno ogroženi od dveh mogočnih narodov. Na tem dejstva se ne da ničesar spremeniti; edjno neutrudno, radikalno nacionalno io kulturno protidelovanje lahko vara za-iamči vaš nacionalni obstoj. V sokolski ideji Je zapopaden program takega dete. Vsak Slovan, posebno pa vsak 'Slovenec, vsak Ceh mora postati Sokol.« Od svojih gostitedjev se je Tynš ponovil a besedami: »Ustanovite Sokola!« Pred svojim odhodom pa je v Ptuju še obiskal tudi predsednika čitalnice dr. Aiojaaija Gre-goriča, katerega soproga je biia po roAi Cefemja. 2ai, da je že naslednje leto prenehalo 8. avgusta biti plemenito srce velikega ustanovitelja in načelnika Sokolstva. Vzpodbuda Tynša pa je ipak naSa močan odmev. Mesece so ptojski rojaki razpravljali glede ustanovitve Sokola, toda končno so moral-j ugotoviti, da njihove tedanje nacionalne sile še niso bile tako močne, da bi bil tudi zajamčen obstoj in dedovanje društva. Nad vse žalostni dogodki leta 1908 so prinesli dokaz za zakfjuček tedanjih prvakov. Toda vendarte je rodila Tyrševa spodbuda nekaj sadov. Gitatničar-ja Planinšek, podjetnik, ter advokat kon-cjpdent, bivši avstrijska oficir Pinterič Aleksander sta ustanovila kot protiutež nemškemu veteranskemu društva slovensko »Bojno društvo«, ki se je pod izvrstno upravo kUjub vsem neprilikam m oviram vedelo uveljaviti ia je prineslo todi mnogo uspehov. Sokolsko društvo Ljubljana HL sporoča svojemu članstvu, naraščaju in deci, da se bo pričelo z redno telovadbo vseh oddelkov dne 1. septembra po dosedanjem telovadnem urniku. Vpisovanje deee m naraščaja bo od danes dalje vsak dan med 18. in 20. v društvenem načelstvu na letnem telovadišču. — Starše posebej vabimo, da brez oklevanja pošljejo svojo deco v sokolsko telovadnico, ki bo skrbela za njihovo moralno in telesno vzgojo. Godb«! odsek Sokolskega društva Ljubljana IIL vabi bratsko članstvo, ki igra kak instrument in ima veselja sodelovati v društvenem orkestru, da javd svoj pristop. Prijave se sprejemajo vsako sredo in soboto od 20. dalje v društvenem tajništvu na letnem telovadišču Sokola M. Čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" L.WoIiit 85 Ciarrasran Roman *Ne, rožnati pa res niso,« je z vzdihom pritrdila madame Soury-jeva. »Katero sobo izvolite, madame? Turško ali japonsko?« Dekle se je obrnilo k spremljevalcu in ljubeznivo vprašalo: »Ali imate rajši turško sobo ali japonsko, gospod?« >Turško sobo,« je skoraj ihte odvrnil Garragan. Madame Souryjeva ju je odvedla v sobo. »Ali ni ,šik'?< je vprašalo dekle, ko sta bila sama, in ee ozrlo po sobi. >Da!« »Tineta mi je ime, gospod,« je rekla smehljaje se, vrgla klobuk in plašč s sebe in si vneto odpela obleko. »Kaj nisem zala, cheri?« »Zelo zali ste, Tineta.« »Oh, ugajaš mi, veš!« je vzhieena vzkliknila in se nežno privila k njemu. Previdno se ji je izvil in poprosil: »Pokramljajva nekoliko, Tineta.« Takoj ga je ubogala, sedla na zofico, ki je stala za majhno mizo, in se že v naslednjem trenutku sprijaznila s čudnim vedenjem moža, ki ni maral "njenih uslug. Tudi taki moški so bili na svetu. Načinom človeške grehote ni števila. »Ali ste Anglež, gospod? I speak English a little.« »Nemec sem.« »O, tudi Nemcem nisem nasprotnica,« je zatrdila Tineta. »Naro- be, Nemci so mi zelo po godu. Bova kaj pila, eh6ri?« »Seveda. Le naročite, kar radi pijete.« »Ali sme biti šampanjec? Zelo rada ga pijem.« »Karkoli hočete, Tineta.« Pozvonila je in vsa ponosna naročila pri gospe Souryjevi ste-klenko šampanjca. Po je vino prišlo, je v majhnih požirkih pila kozarec za kozarcem in jela radodarnemu gostu v razvedrilo pripovedovati dolgo istorijo, ki se je začenjala v njenem domačem kraju, Saint-Brieucu na Bretonskem, se nadaljevala v Brestu in razkrinkavala mornarja Mathurina Bourcoqa kot nezvestega in nič vrednega človeka. Garragan je zgodbo pobožno poslušal, a zasledovati je ni mogel. Tolažilni glas je mahoma utihnil. Mala Tineta je bila zaspala. Garragan je poln sočutja ogledoval speči obraz mlade prole-tarke ljubezni, ki je nocoj morda prav toliko časa kakor on begala po pariških ulicah, in je zdaj v turški sobi madame Souryjeve počivala po težavah svoje poti. V tej uri med nočjo in jutrom, ko je sedel v vlačugarskem hotelu in gledal pred seboj ubogo, spečo bretonsko deklino, je Garragan spoznal pota, po katerih ga je bila gonila hudobna in zavrat-na usoda. Če bi bil ustrelil mladega grofa Veršinina že takrat, ko je prvič stopil v njegovo sobo, bi ga bili najbrže oprostili, zakaj porotniki bi bili izrekli, da je storil svoje dejanje v razburjenju. Ce bi bil nekaj minut poprej vedel, da je Glorija Macphersonova ljubica, ne bi bil zakrivil njenega samomora. Saj bi bil dosegel ločitev zakona tudi brez Glorijinega privoljenja. Prepozno se je svitalo v njegovem življenju. Spoznanje in jasnost nista mogla zdaj nikomur več pomagati. Nobene krivde ni mogel zvaliti s sebe, nobenega mrtvega poklicati nazaj. Vse v življenju pride prepozno. Pariz se je dramiL Prvi jntrnji klici bo ee razlegali z ulice i sobo. Garragan je vstal, položil speči Tineti velik bankovec v stia njeno roko in tiho odšel. Vrnil se je v hotel, legel v posteljo in pri tisti priči zaspal. Vsi glasovi so utihnili. Spal je nepretrgoma vee dan in vso noč. 38. Ko se je Garragan zbudil in pomislil, kateri dan je in koliko je ura, je telefoniral v vilo »Marechale« in vprašal, kdaj bo Glorijin pogreb. Sluga ee mu je oglasil in odgovoril, da bo blagoslorilna slovesnost ob dveh popoldne v cerkvi Saint-Philippe du Koule. Garragan je odšel iz hotela. Glodajoč nemir ga je gnal, da je spet pričel syojo brezciljno blodnjo po pariških ulicah. Deževalo je, a Garragan je to komaj opazil. Prišel je mimo trgovine z žalnimi potrebščinami, obstal pred izložbo in ogledoval pravilno napravljene gospode v žalnih oblekah, ki so z bolestnimi voščenimi obrazi zrli na ulico. Stopil je v trgovino z namenom, da si kupi žalno obleko, vzel je pa temno koprenasto prepasko, ki mu jo je sočuten trgovski pomočnik nataknil na rokav. Ko je prišel do cerkve Saint-Philippe du Roule, je zagledal bogat mnogovprežen mrliški verz s ponosnimi jezdeci, ki je že čakal pred vhodom. Stopil je v cerkev, ovešeno s črnim suknom, orgle so mu zabučale naproti, brez števila sveč je gorelo, kadilo je dišalo, mnogo radovednih ljudi je stalo okoli, ki se je komaj preril skozi nje. Na odru se je dvigala krsta iz morja cvetlic, visok cerkveni dostojanstvenik je ob pomoči mnogih duhovnikov opravljal pogrebne obrede, globoka tišina je nastala v cerkvi, slišati je bilo samo truden, dobroten glas in globoko ječanje, kakor da ne bi prihajalo iz človeških prsi. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U iščejo služb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din —. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din t.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Dtn 1.— ca besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ee zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« J}jn y znamkah> odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Potniki Beseda lDln. davek 2 Din Ea šifro ali dajanje Da slova 5 Din. Najmanj® znesek 11 mn. Trg. potnika pummetnoga-. rečeno. Ponudbe na Jad>ran*ko posavske čevijarao, K ran,j. 32031-5 2 ItJeseda 1 Din, davek 2 Din lEa šifro ali dajanje aa islova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din. Dijaki 15 Din SaijJvoij neppšen in ptro-kovmo najboljši je trgovski tečaj 'TrpmTfk-efrA ničnega zavoda r Ljnibijamii, Kongresni trg ftt. 2/1. — Oenitnuim meeta, odlični profesorji in ni^ka Soteina. "204-4 Knjige Beseda lDln. davek 2Din. ica šifro aH dajanje na ulova 5 Din. Najmanjši znesev 17 Din. Proklestvo ljubezni roman v dveh delih, je ee rcekaj izvodov na nalogi po aniž-ani ceni, broširan ipo 30 Din, vezen 40 Din (s -poštnino 3 Din več). — Naroda. ee v upravi »SIkkv. Naroda* v Liiibljoni, Kna.f-IJjeva niica o. 220£>-8 Službo dobi lleseda 1 Din. davek 2 Din iia Slfro ali dajanje na «lova S Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Poštena prodajalka e dveletno pomočniško diobo v trgoirirai m«-ianega biaga, dobi fci.uz.bo Naslov v ogiaenem oddelku »Jmtra«. 21966-1 Postrežnico Knažno in pošteno, za čae od 7.—dO. dopoldne in cd 1.—3. popoldne čiprejrniem Holaaipfkm nlici 19/1. 22035-1 Izurjena pletilja dobi etalno Taipoefi+ev e popolno oskHbo v briši.. — Cenj. d/opiee na naslov: M. Vrbnn«, industrija pletenim, •Med. 23017-1 Viničarja členjenega z redoljubno in marljivo ženo. i Da. j. več enim otrokom "in z večletnimi spričevali, iščem. Po-rndibe na neriov: Ljudevit Kaiper, Zagreb, Tng kršila Petra 1. 22034-4 Mladeniča s trgovsko prakso agifeega, iščem ta potovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jrartra*. 23O0M Brivskega pomočnika m'»jSe.g>a, dobrega ta hitrega sprejme takoj Josip Petrič, Trfeič. 22040-1 Več pletilj i®ar}e®Sh sprejme Fran Koe, Židovska o. 2*0464 Izurjeno pletiljo sprejme v stalno eknffl>0 O 't i- h a Joeipina, Ši^ka. Kavškon*. 35. 02O71&4 ZEEEBE beseda 1 Din. davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avto »Ford« evemitnelmo tndi kake droge zmanilke, dobro ohranjen, šeeteedežDo Kmrazino kra-ipjro takoj. Fran« DoiilSek, meea-r in gostilničar, Mozirje. 20028-40 Sluf.be išče Jeeeda SO para. da ve* t Din, za Slfro aU da-anje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din Korespondemtinja vešča vseh pisarniških del, ki govori in piše več jeoi-k-ov, išče namteSSenje. — Cenjende ponudbe na ogi. oddelek »Jutru* pod šifro »Marljiva c. 20Olio-S Gospodična z večletno prakso v deli-kateei, išče eluižbo v zaj-•trkOTalnioi ali kamorkoli. Gre tudi za blagaijmičairko. Ponudbe n« ogiias. oddeleik »JutSra« pod »Iave-aiiainra<. 22030-2 Ekonom-šafar same«, eredajiih let, ve® vseh ' panog gospodarstva, posebno vi.no- in eadjereje z v-eiietoo prakso, želi prsni eni.fi sedanjo neodpove-dano službo. Cernj. d-opiee na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Trajno mesto«. 220C.Ž-2 2000 Din gotovine t.istenro,, ki um preekirtoi ali da stailmo einžibo trg. pluge ali slično. Sem samski, vsestransko npoira.ben im govorim tudi nemško. Grem na^jnaje na deželo. Cenj. pomidbe oa podružnico »Jnitra.« v MarUboro p'd »Zanesljiv«. 22(TT3-2 Kuharica z dobrim epričevalom, iSf« elnfibo za 6en dan. Breg aft. 2/1. 02O6S-2 Fant etair 16 !et, is&e mesto tekača aJi avto-Sistilca. Ponudbe na podnuž. »Jmtira< v Celju pod »Stalni slmgo« 22070-2 Prodajalka teorema v trgovini papirja, ižče mesto. Ponudbe n« oglasni oddelek Jutra pod Šifro »Poštena moč«. 20560-2 Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 9 Din. NajmanjS? znesek 17 Din. Pumparice modne Maže, najbol jši nakop a. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra cesta 5tev. 14. 183-6 Vlogo 120.000 Din pri ZadirniSni ivezi, pro-daim najboljšemu ponndni-km. Dopise na ogilas. oddelek »Jutra« pod značko »Zadružna sveža«. 2304&46 Sejem železa raMjenega ta novega, veliko skladišč« strojev, jer-rnemie, konzol, D ta I trave™, tračaie, jekSa, pločevine, cevi Hd. Miroslav Kras, Zagreb, Sajmrišna 48/a, telefon 66-4». 176-6 Gospodinje, gostilne in obrtniki tu lamudšte ngodn« prilike. Radi izpraznitve zaloge prodaja ia skladišča Stanko Floi-jaoSift, ž Mesnina, Resljev« cest* 8 (pri Zmajskem m>oetn) po naj nižjih cenah. Vhod v skl* dišče akori dvoriSSe. 1CO-6 Nogavice moSke in dameke po nHSjih cenah dobite pni »Zora«, Lijubljo.ra., M?blo-5>čeva cesta 30. 21782-6 Fotoaparat X 6 '-S-®. Co«npu.r, •ze!š s prvim. Naslov pove ogiosni oddelek »Jutra«. 22044h23 Sobo i ftto posteljo oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 23062-23 Sobo prijamio ta solnčmo. z v»o oskrbo, oddam 1 a.li 2 dijakoma, ozir. dijakinjama. — Sprejmem tndi abonente na dobro domačo hrano. Stari trg 28/DI. 23060-23 Sobo separi-rfano — e souporabo kopalnice oddam v centru Nnsl-ov v oglasnem oddelku »Jutra*. • 22064-23 Dopisi Beeeda 2 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje naslova s Din. Najmanjši znesek 20 Din. »Tržič« Ne pozabi, v nedeljo, iskrena. 22057-24 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Dtn Angleško kobilo prvovrstnega jahalnega konja poceni proda Franc Auprich, Kranj — »Jugo-osšfoa«. 22020-2(7 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pisalni stroj breabiben, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23069-29 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Avtomobil, odbajač je bil v soboto 25. avg. popoldne izgubljen na cesti Vramisk-o-CeljB-Kouijiee. — Najditelj naj ga proti nagradi odda v trgovini Petek, Konjice ali Celje. 2201&-28 Razno Beseda i Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši snesek l? Dtn Telefon 2059 ^ . Premog Karbopakete yC drva tn koks 9 ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5 Zahtevajte con ovni k: Mesarji Restavraterji Gostilničarji Lastniki menz Peki Slaščičarji dobe brezplačno najnovejši cenovnik, ako ga zahtevajo. Prvovrstno blago po ugodnih cenah. Ljudevit Misner VELETRGOVINA Z ŽELEZOM. Ogultn, Savska banovina 6791 Kurja očesa NajbcrtjSe sredstvo proti kurjim očesom »CUvta« je mast Prevozniki! Tovorni avto ia Sušaka dobi ta teden eootonsbi tovor za Ljubljano. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Naza.jgrede«. 21989-37 DoMte v lekarnah, flpogert-jab lU naravnost te tvorni«« ta glavnega skladišč* Oorujte m poaar«dbl M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Za avtovožnjo v Dubrovnik preko Bosne, oca 5. septembra imam prostora za 3 potnike. Eleganten osebni avto. Cena enaka kot vlak. Prijaviti tvrdfcl A. Goro«, d. z o. z., telefon 30-06. 21991-37 Med mestom in deželo posreduje >Jutrov« mali oglasnik. Informacije Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Slfro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklicujem neresnične govorit«, katere sem govorila o Pelko Franci. — Neža Florjan«", Trbovij«. 20056-31 3 « i N K U B A N Y-JEV MATE ČAJ hrani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 P lise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažnri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 VILO na BLEDU prodam ali zamenjam za hišo v mestu. Vila je v idealni legi, dvonadstropna, moderno urejena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika«. 6793 Kartonaierja s prakso in dobrimi referencami IŠČE za poslovodjo predelovalnica papirja in lepenke. Pismene ponudbe s spričevali na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod št. 38319. 6811 Radie Sreda, 29. argnftta LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Po rocila. — 13: Ca«, plošče. — 19: Pogrefcna svečanost in žrtvovanje device — prizor iz poganske Rjeije (Fr. Tereeglav). — 19-30: Literarna ura (prof. France Vodnik). — 20: Vokalni koncert Julija Betet-ta s spremlje-vanjem radio orkestra. — 21: Slovenski vokalni kvintet. — 22: Čas, poročila, laika glasba. Četrte*, 30. avgusta LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. _ 19: Plošče po željah poslušalcev. _ 19.30: Iz gledaliških zapiskov (C. Debevec). _ 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Salzburga (dirigent Toecanini). _ 22: Cas, poročila, prenos z unionskega vrta. BEOGRAD 18.30: Narodna glasba. — 19.15: Operne arije. — 20.15: Simfonični koncert iz Salzburga. — 22.05: Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.15: Simfonični koncert iz Salzbjrga. — 22.20: Ples. - PRAGA 19.50: Saksofon. -20.15: Program z Dunaja. — 22.20: Šramel kvartet. — BRNO 20.10: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 19.15: Lahka glaeba- — 20.15: Program kakor na Dunaju. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 12: Plošče. _ 16-40: Koncert solistov. — 18.05: Plošče. — 20.15: Prenoe koncerta dunajskih filbajrmoniko" iz Salzburga (dirigent Tosca-nini). — 22.05: Lahka glasba. — 23.45: Godalni kvartet. — BERLIN 20.15: Spevoigra- — 21: Komorna glasba. — 21-50: Igra. — 22-50: Plošče. — K6NIGSBERG 19: Orgle. — 20.50: Revija plošč. — 21.15: Komorna glasba. — 22.30: Plesna muzika. — M0HLACKER 20.15: Komedija. _ 21: Lahka godba orkestra. — 23: Ples. _ 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Orkestralen koncert. •— 18.55: Ciganska godba- — 20.10: Prenos z Dunaja. — 23.30: O-ganska kapela. — 23.10: Ples. — RIM 17? Orkestralen in peski koncert. — 20.45: Pro slava skladatelja Ponchiellija. Olje uničuje živali na morju V zadnjih desetletjih k-urrjo stroje na ladij i z oliem iz nafte in to kurivo je močmo izpodrinilo uporabo premoga. Uporaba tega olja pa ima nepričakovane posledice, kakor je dokazal nedavno pariški profesor Charles Richet Učenjak je ugotovil, da se morje pokriva z vedno debelejšo plastjo olja pairaikov, ki kurijo ž njim- To olje nničirje življenje morskih živali. Tako zvani plankton, ki je tako važno živilo rib, polagoma gineva zaradi tega olja. Le to se močno opfrjemtie rilbjih škrg, da so kar zamazane in zaTriašene ž njim, kar povzroča pogin rib. To olje je tndi škodljivo peri« pomorskih ptic in brez števila jih potgme zaradi tega. Na Angdeškem so se že oglasila društva za varstvo ptic, ki so se obrnila do paroplovnih družb z zafrtevo, da bo reč uredijo. Naročite — čitajte LJUBLJANSKI ZVON" »» DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. čim pa opazite pri deci ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna« čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »MAGNA« prašek se dobiva v lekarnah, zavojček Din 4.—. Reg. S. br. 4788-32. Manjša tkalnica v LJubljani ki je zmožna izdelovati 20.000 do 30.000 metrov bombažnega blaga mesečno išče stalno delo (Lohnarbeit) Ugodna prilika za veletrgovino in tovarno perila. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Ugodno«. Urejuje Davorin Rasijen« Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adolf Ržbnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. Za toseratni del je odgovoren Alojz Nwat Vsi a T^j«^