135. Številka.__Ljubljana, sredo 17. junija._VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeman, za avatro-ooerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. »a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na> dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za oelo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah. In za dijake volja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., čo Be oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se trt- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš?. Magjarorszag. Iz Ogerskega 14. jun. |Izv. dop.| Maj:jurski narod je kaplja čudske krvi v Bredi Evrope. Kot narod bo Magjari izolirani, da ne morejo bolj biti. Po celem sveta so razposlali svojo jezikoslovce in zgodoviuopisce, ne bi li kje našli svojih bratov, svojih sorodnikov, pa zastonj, našli jih nijso nikjer. Kakor v narodopisnem pogledu, stoje Magjari denes tudi v državnem celo osamljeni, in sicer ne sumo nasproti inozem stvu, ampak tudi nasproti inim narodom, živočim v obsegu magjaroszaga. Nimbus, ki je magjarorszag po ponovljenji njegove državne samostalnosti leta 1SG7. s sijajem velevlasti obdajal, razpfe» Ljubica Tizianova. (Historična novela.) (Daljo.) — Ne branite mu, blagodušni tujec Laura Kustochio, razliti nad menoj svoj zaslepljeni bes. Naj Alfonzo de Ferrara, ki se drzne govoriti o izdajalcih, početje izda-jalstva dovrši na meni z ostr::i> svojega meča. Gorje meni, Alfonzo! '1 i si le od mene zabredel, ti si me zapustil i:» v .ie. . . Jaz čem umreti; a predenj še vzlet „adnji vzdihljej iz mojih prs, pogubim tvoj Čitež, nezvesti! Vi kavalirji signorije, jaz vam zapovedam, da takoj zaprete ono damo, Lauro Cenci. Ordelaffi Tradenigo šepeta Bkrivaj z Andrea Donatom nekatere besede. Slednji izvleče srebrno piščalico in vriščav žvižg se okopanja, in sicer tudi njena prihodnja akcija ne leži več v Evropi, nego k večjemu še v Aziji ali Afriki. Cislajtanski Nemci smejo se zloradno v pest, videči kako se njihovemu zavezniku magjar-emberu kolena skleca-vajo in kosti pokajo pred veliko težo državne samostalnosti. — Taka slika pokazuje se Magjarom od zvunaj. Znotraj je pa za nje še veliko žalostneje. Edino na kar so so Magjari do sedaj opirali, je bila „ideja ogerske države." S to idejo hoteli so nemagjarske narode mamiti, in svoje gospodstvo nad njimi vtrditi. To idejo vbijajo in zabičujejo še denes na vse mogoče načine nemagjarskim narodom, pa do sedaj brez vsega vidljivega vspeha. Ne eden nemagjarskih narodov neče se za to idejo navdušiti. Magjari so začeli sami to u vide vati, pa vendar ne jenjajo, ampak njih siljenje s to idejo raste s fijaskom ki ga z njo delajo. Sedaj sumničijo in psu-jejo, preganjajo in strahujejo, pa tudi s tem ne bodo svojo „idejo" v nemagjarskih narodih v klasje pognali. Slovake sumničijo s panslavizmom, ker na svoje stroške vzdržujejo tri gimnazije; Nemcem očitujejo, da gledajo v veliko Nemčijo; Rumune pitajo z veliko dakizmom, Srbe s srbskim carstvom; II;vate pa z Jugoslovansko zaroto! Nobenemu nemagjarskih narodov ne prizanašajo. Situvacija magjarskega naroda je sk<>r za zdvojiti. V magjarorszagu so Magjari samo še to, kar je policaj v velikem mesti. Zg"-dovinopi8ci pravijo, da se zgodovina nikoli ne kopira, v magjarorszagu ponavlja se pa denes vse, kakor pred letom 1848 ali prav za prav nadaljuje se borba nemagjarskih narodov proti Magjarom, katera se je uže leta 1835 začela bila in katero je katastrofa pri Vilagošu za skoro dvajset let presekala. razlega v poslopji. Nekaj sekund pozneje čujejo se odmevajoči, hitri koraki na mramornih tleh koridora in z bliskajočimi, na dve straui nabiušenimi meči v rokah vstopi molče okolo deset črno oblečenih mož s krinkami na licih v dvorano. — Kedo zapoveduje tu? upraša voditelj nastopivši. — Jaz, odvrne Audrea Donato sč strastnim glasom. Odpeljite ono damo. . . On kaže na Lauro Cenci. — To se ne zgodi, dokler vi roparji še dišete; pravi vojvoda okrepČavši se svoje osupnosti. On plane na Tirana, ki se mu takoj postavi v bran so Hvojim mečem. — He! vi gospoda! stojte! kliče mož na cestnem sedežu pri koncu mize, ki je ohranil do sedaj neomahljivo mirnost. Ce se bode tu bojevalo, naj se vendar stranki poprej enako oborožite. Nazaj, gospod vojvoda! Slikar nosi pod- Kdo bo v tej borbi zmagal? Odgovor je lahek. Magjari slabe, narodnosti se pa vidno jari jo. Borba med gospodujočimi Magjari in podjarmljenimi nemagjarskimi narodi je borba končnih sredstev proti neskončnim, kajti nemagjarski narodi crpijo neprenehoma svojo silo iz sorodnih narodov Živečih okolo magjarorszaga kakor Anthcus v grškem ini-111 s u iz mater zemlje, Magjari pa pripomoči od nikodar ne dobivajo, ter se morajo s časom iztrošiti in obnemoči. Narod broječi 4 do .") milijonov in k temu še stoječi na nizki stopinji kulture, bi mogel samo v zavezi (federaciji) z enakimi narodi državno živeti, za gospodovanje pa nij. Magjari naj bi sami pomislili na quantum potes, tautum aude, sicer bodo denes ali jutri života; ili kakor liaski v Španiji, Skipctari v Turškej ali Irci v Irlandiji. Palacky o Nemcih in Slovanih. (Dalje.) Strast gospodoželjnostije glavni vir vsega zla, od kuterega imamo mi S lo-vani od obeh stranij, od vatikanskih Rimljanov kakor tudi od liberalnih Nemcev trpeti, in katero zlo podpirata oba z niče-vimi razlogi. Zastonj se sklicujejo eni, kak*r pravijo, na božjo voljo, — akopram je vendar Kristus sam rekel, da njegovo kraljestvo nij tega sveta, — drugi na svoje svobodno mišljenje, ki jih sili, da varujejo svobodo pred nami. Bog pred vsem ukazuje p r a v i č-nost in ljubezen do sočloveka; svobodomiselnost pa je, ako se ne spoštujejo pravice drugih, notranje protivje, torej laž in nesmisel. Najhujši sovražniki svobode so ravno oni despoti, ki jo hočejo le za-se, suknjič, ki je pač mnogo slabeji, kot to, kar se blišči izpod vašega gornjega krila. It?sen mož izvleče neizmerno dolg, oster meč, katerega konec je nameril na prsa vojvoda. — Naj se tudi ta-le kavalir zapre? upraša kapitan beričev, k?.zaje ičzjo svojega orožja na moža v španskej noši. — Zaprite ga! veli Donato. A najprej lotite se Tiziano Vecelliota! ProČ s temi tremi jetniki. — Jaz naj bi vam svetoval,"da ne počnete ničesar, kar bi ne imelo nikoli dobrega uspeha, pravi mož z dolgim, ostrim mečem ter se postavi ponosno po konci. Mene nij volja protihtaviti se postavi in redu republike benečanske. A prej, ko se podam, mora mi biti kazno, da se nij urinola nika-koršna zmota, kar je pri maškeradah, ki so pri vas običajne, le prelehko mogoče. Jaz sem v tem vrlo dobro podučen, da imajo možje, ki so v časih po republiki z neogra- ne pa za drage; in nič dragega nego des-potično poželenje je, ako se hoče Slovane ▼ njih narodni svobodi omejevati, da, jim jo jemati. Pač se mi mi bode ngovarjalo: Ali Avstrija nema ustave ? ali ta za Slovane nema taiste veljave kakor za drage narode? ali pravice narodnosti nijso v §. 19 zadosta garantirane? ali avstrijski ministri morebiti nijso odgovorni? Zakaj se tedaj Slovani ne drže ustave? Na to bi se iz lehka odgovorilo, ko bi to, kar se p >d „ustavo" navadno misli, za nas le zares eksistiralo! Toda naj reče pri nas kdorgod kaj neljubega vladi ali ustavo-vernim Nemcem ali če se drzne kaj pisati, takoj se pravi od njega, da moti javni red ali da draži k sovraštvu ali zaničevanju vlade, in o sreči sme govoriti, ako se samo njegov sestavek konfiscira, in ne zapro tudi njega sameg*. To dokazaje uže dolgo tisoč in tisoč izgledov. In koliko slovanskih pisateljev se nij uže, češ da k sovraštva proti narod no8tim šuntajo, v zapor obsodilo, ker nemškim provokacijam nijso dosta ponižno nasproti stopili; — a zaradi vsakdanjih lažij, klevetanj in surovih zasramovanj nasprotni Slovanom v nemških časnikih se še nikdo nij dejal niti v preiskavanje. Ker so razmere, posebno od 1. 18G1 sem, pri nas tako žalostno razvile se, denaŠnje avstrijske ustave ne moremo za nič drugega smatrati, nego za prost ukaz, kateremu moramo kot kakemu vladnemu povelja pokorni biti. Da bi na njen obseg uplivali, to nam nij bilo dopuščeno. §. 19 spi v naši ustavi spanje pravičnega. O resnično konstitucijonalnih stanjih pri nas pod takimi razmerami ne more biti govorjenje. Mi smo v velikih političnih krizah od 1. 1848 samo gospode menjali : namestu večkrat milega absolutizma enega samega vladarja je stopil pri nas najbolj egoistični, najbolj brezobzirni absolutizem rase, ki je nam sovražna. Nemški parlament na Dunaji je zdaj naš absoluten vladar, in njegova prva zapoved se glasi: nij več češkega kraljestva; češka dežela je kakor druge dežele samo oddelek Cislejtanije, o katerem smem nepogojno razpolagati, in kateremu imam le dolžnost priznati, k večjemu milosti podeljevati. Uporni Cehi imajo le pokorni biti, jeno oblastjo poverjeni, svoja pooblastila in povelja v žepih. Ima-li kedo vas takovo pooblastilo pri sebi, ki veli zapreti mojo osobo: naj mi ga pokaže. — Povejte svoje ime, veli Andrea Donato ostrostjo. — Jaz vam ga čem povedati na uho. — Jaz nemam z nikomur obravnavati tajnosti! odgovori poverjenik signorije sto-pivši na stran. — Kakor Želite, moj gospod! moje ime je uže več kot enkrat bilo imenovano v javnosti. Tudi signorija ga je uže slišala. . . . . . Jaz sem cesar Karol peti. Učinek teh besedi bil je nalik blisku. Tradenigo in Donato se nehote priklonita snevša svoje barete in krinke. Alfonzo de Ferrara stal je kot potrt. — Storite svojo dolžnost, gospođa 1 pravi cesar, čez katerega krepke poteze se je razlilo nekako čudovito smehljanje. A poročite Bvojej signoriji, da nij nikakor dovoljeno, ter svoje poslance sem pošiljati, da mi služijo ca itafažo. Čudno je pri tem, da oni gospodje, ki tako govore, ne verujejo samo na se, nego tudi na glas govore, da so nam stoprv oni svobodo prinesli, da se imamo edino njim zahvaliti zanjo. Dobro: ker smo dakle svobodni, vam, kot našim najhujšim sovražnikom vsaj dobrovoljno nečemo kot sama štafaža služiti, še manj pa se dati, kakor v starem Rimu, pred vaše trijamfatorske vozove npregati, da bi vašo moč in vaš svit pred svetom Še povekšavali. Dajte nam prej „fair playu, dajte nam prej uživati pravice, ki nam vsled našega števila, vsled našega krvnega in denarnega davka pristujejo; pomislite, da se od naših preplač razen spodnje Avstrije skoraj vse druge dežele v monarhiji bolj ali manj opomagajo. Ne proskribirajte vsake zgodovinske pravice v državi, ker je vendar tudi pravica dinastije historična. Skazite se na prvo pravične in Človekoljubne tudi proti nam, — in mi se takoj sporaznmimo z vami in bodemo v vašo in našo zadovoljnost mirno z vami živeli. Le na ta način se da mir v Avstriji trajno utemeljiti in zopet napraviti. Ne mislite vendar, da bodemo, več časa mnogostransko draženi, tako nepremišljeni, kar tja v eni dan prijeti za jekleno orožje: tega bi pač ne bilo nikakor treba, da bi se obstanek Avstrije problematičen naredil. Vi ste delo, peljati Avstrijo v pogubljenje, uže zdavnaj začeli, ter je sč strašnim vspehom nadaljujete. Vi ste pokopali njene nravne podlage ter ste korupcijo na vseh potih v vse vrste tako urinili, da žuga država sama od sebe začeti gniti. Le pogledite, kako je prišla ta država pod vašim vodstvom nazaj. Se pred 25 leti ji je javno mišljenje prisojevalo hegemonijo v Evropi: dandenes je vprašanje, da-li se sme Avstrija šteti še med velevlasti, ker se je od vas vodena in siljena morala podati v „prijateljsko" varstvo Prusije, in mora gledati garancijo svojega obstanka le v dobri volji Prusije. Vi se motite, ako mislite, da bode naše ljudstvo z vašimi „dobrotami" preobloženo in ntrujeno, svojo pasivno opozicijo popustilo ter stopilo na pota svojih Lukešev, Sabin in S . . . in drugih takih. Dolgo ste je uže učili in navadili, da v potrpežljivosti zadržavati nedolžnega potovalca v izvršitvi njegove namere: da ga naslika najboljši slikar ne le cele republike, ampak tudi vse Italije. Alfonzo si odkrije glavo ter stopi cesarju bliže. — Dober večer! gospod stričnik! pravi cesar sč smehljanjem. Vi se mi ne zdite baš v skrbeh, da spolnite vaše traktate zvestostjo in brez opasnosti Cesar je cikal na v najsilnejšem ganotji pred njim stoječo Lavro Eustochio. — Vaš oponos je stoprv pol opravičen, veličestvo! odvrne vojvoda skoro osramoten. Dostaje se naj prvo tega slikarja, kateremu sem podaril vse svoje zaupanje, iztrgati žrtev njegove zapeljive umetnosti. — Verujem, da je Tizian popolno nalik v vašem položji, milost! — Signorija, ki ga daje zapreti, odvrne Alfonzo, zdi se natančneje podučena v zadevi, v kateri jaz niti najmanjše uloge ne igram, kot vaše veličestvo 1 čaka ugodnih trenotkov, ki sami pridejo. Renegati, izdajice in blazni rilci naj le r tolikem števila k vam pridejo: napačna če-stiželjnost in žalostna lakota so uže od nekdaj imele ie večje moralične spremembe za soboj. Celo ljudstvo pa bode ostalo samo sebi zvesto ter vztrajalo do trenotka rešenja. (Tu Pa-lacky naskoči malo prestrastno na Mlado-čehe, kar bi bil Brnel opustiti. Ur.) (Konec prihodnjič.) Politični razgled. TVotrtaiiJe dežele V Izubijani 16. junija. €7esar je potrdil skupni državni pro-račao kakor ga je delegacija državnega zbora sklenila. Skupna potrebščina znaša 107,418.299 gld. Dunajski večerni listi od pondeljka poročajo, da je vojni Minister Kuha na svojo prošnjo odpuščen od mioisterstva inje za vojnega ministra imenovan češki c. k. namestnik general K o 11 e r. ###•!•*» #.*•/.# narodni ali vladni listi osobito „Agr. Ztg." razpravljajo potrebo ustanovljenja posojilnic po Hrvatskem, s katerimi bi se malemu posestniku pomagalo. Vnanje države. V francoski narodni zbornici 13. junija je vojni minister Cissev predložil zakonsko osnovo, ki ima urediti določbe, glede prehoda iz miru v vojsko. Zakonska osnova se imenuje nujno, ter se izroči vojni komisiji. Houssard terja, v interesu gospodarstvenih del, naj se vpoklicanje drugega dela armad-nega kontingenta zakasni. Mnister poljedelstva na to omeni, da je vojni minister se sklepom narodne zbornice zavezan, in da za takovo dejanje ne more odgovornosti vzeti na-se. Shod zmerne levice in skrajne levice je sklenil, kljubu principijelni opoziciji proti konBtitujoČi oblasti narodne zbornice, le da bi republiko v varnost spravil, hoditi z levim centrom. — C'ćmenceau terja urednika bo-napartističnega lista „Paysu Cassagnaca zaradi grdega psovanja v njegovem lista k dvoboju, ter v dotičnem listu Cassagnaca očita, da nema Častnega čuvstva. Clenien-cean pravi dalje, da je deset republikanskih poslancev pripravljenih, biti se, a le proti bonapartističnim poslancem. Iz iitf/lvike se poroča, da tamošnja vlada kmalu pripozna španjsko republiko. Pravni cdbor nvin.ikvf/iii4»*i4<» okolice 14. jun. [Izv. dop.J (O j radostno potovanje.) Človek ima po znanem Tallevrandovem izreku besedo, da svojo misel zatajuje, ofici-jozni škribent pa pero, da javno men jen je pafii in svetu napak tolmači. Tako sem si mislil, ko sem oni dan v Novem mestu bivši v uradni „L. Ztg." natančen popis onih svečanosti) in ovacij Čital, s katerimi je dolenjska lojalnost osipala osobo občo „prilinbljcnega" (ka-li) kneza M ett er ni c h a! Z glavo sem majal ter zastonj popraševal, ali dotični vladni korespondent v istini tako malo pozna javno sodbo o našem visokorodnem gostu ali je pa zadnja vročina tako neugodno uplivala na njegovo fantazijo, da meni nič, tebi nič zamenjava kornandirane priklone c. kr. uradnikov z dokazi ndanosti in spoštovanja zares neodvisnega prebivalstva! To neodvisno občinstvo se je pa zares malo brigalo za Metternichovo obiskovanje, a koder se je, tam nij gotovo njegovo meu-jenje bilo ugodno našemu kandidatu za kranj-skn deželno namestništvo. Mi se dosedaj še nijsmo popolnem privadili nemškega pregovora : „wem gott das amt gibt, dem gibt er auch den verstand", ter se torej ne nadejamo, da bi bil mladi višnjevo-krvni gospod kneževega plemena dober namestnik našega cesarja v naši deželi! Mi smo dalje ugiba-vali, ali je bogastvo v Avstriji istinito tako velikansko, da se denar na nezaslišani na-način potrati, ter zavoljo razdelitve ubogih 30.(XX) gld. dvorni svetovalec in vladni tajnik kar za cele tedne visoke diete spravljata, zarad posla katerega bi bil dotični okrajni glavar lahko brez stroškov in ravno tako dobro oskrbel. In po pravici smo popraše-vali, ali davkoplačevalci svoja teška bremena za to nosijo, da visok uradnik brez zaslug toda z mogočno protekcijo, „ad captationem benevolentiae" potuje, ter popularnosti lovi, dasiravno brez uspeha, ker ga ista dežela uže predobro pozna! Morda se nam pa bode ogovarjalo, da je g. Metternich ob enem različne zavode in uradnije ogledaval, kakor se to političnemu chefa spodobi. Mi moramo na to le odgovoriti, da želimo, da bi bila njegova inšpekcija drugod bolj plodunosna in menj smešna nego na pr. na novomeškej gimnaziji. Ta je namreč — kakor so mi v Novem mestu pravili — visoki gospod v 8. razredu, v katerem se nahajajo samo odrasli duševno in telesno razviti mladeniči, popolnem resno ko so ravno slovensko nalogo pisali, prašal: „ali pišejo diktando!!" — Radi bi se udeležili občne veselosti, katero je prouzročila ta kneževa — naivnost posebno med šolsko mladino, - ko bi ne imela ta stvar drugo bolj resno obličje. Spominjam se namreč, da je g. Metternich baje ob enem predsednik deželnega šolskega sveta ter da ima v tej lastnosti silno važno nalogo v zadevi odločilnej za blagor našega naroda in naše mile domovine. Cesar se pa smemo nadejati, ako isti predsednik niti ljudske šole od najvišjega gimnazijalnega razreda razločiti ne more? ako ne ve, da se enake vaje pišejo v normalki, ne pa v 8. latinskoj šoli?! E lacih interesantnih dogodjajev bi bo več dalo poročati o „radostnem potovanju" gosp. kneza, toda — v najnovejših Časih sem čital v „N. Fr. Pr." popotno memoire perzijan-skega šaha, morebiti da se radovednosti slovenskega občinstva tudi še v „Laib. Ztg." ali kje drugod podari kompletni itinerarium deželnega predsednika in spe! Tz 4m rtldca 13. jun. [Izviren dop.j (Društvo „Sloga".) Nekaj dni črez eno leto je poteklo, kar se je na tukajšnjih višjih šolah ustanovilo literarno društvo „Sloga" z namenom, združevati in izobraževati slovanske dijake, ter pospeševati uresničenje vse-slovansko vzajemnosti. — Društvo je sedaj oziroma članov najmnogobrojoejše med vsemi slovanskimi študentovskimi društvi in tudi ktr se tiče delovanja menim, da nij za nobenim zaostalo. — Dokaz temu je lepo število sestavkov čitanih v rednih sejah, izmed katerih naj tu le nekatere posebno zanimive omenim kakor: „Nacrt dalmatinske prošlosti, narodnih običaja i književnosti", brat Ant. Danilo. — „0 verskem, družinskem in državnem življenji starih Slovanov", br. Vodo-pivec, — „0 ostankih Slovanov v Tirolu" po dr. Biedermanu br. Ilubad. — „0 PInsu" br. Stiftar, — „0 Preširnu" br. Kragelj, — „0 Koseškem in njegovi poeziji" br. Rutar, — pO predavanji slovanščine na srednjih šolah" br. Sinkovič itd. Na duevnem redu zadnje seje 3. t. m. je bilo tudi „Rszgovarjanje o mednarodnem slovanskem jeziku" in pri tej točki je govoril društveni predsednik brat Danilo med drugim tudi naslednje: „Društvo se je ovo ustanovilo na složnim elementima slovenskim, na onim elementima, koje jo povjestnica »vietska i narodna naučila, da „slogom raste male stvari a nesloga sve pokvari". To uvjerenje preteklo je društveni rad, to uvjerenje, Sto je braćo nas raznoplemenjake sa-bralo v jedno društvo, treba, da nas složi i n jedno zajednicu, iz koje sa svim prirodno proni-če pitanje medjnnarodnog slovansko? jezika." Besede, ki popolnem karakterizujejo namen in načela društva „Sloge". Razgovarjalo se je mnogo o mejnarodnem slovanskem jezika posebno ker so bili društvenici različnega men jenja j a slednjič je sprejel zbor predlog br. Danila i sklenil, da se v prihodnje člani „Sloge" skupno uče ruščine in po moči pospešujejo nje nvedenje med izobraženimi Slovani. Ako Se dalje omenjam, da je društvo lani in bode tudi letos 27. t. m, vzajemno se srbskim „Sokolom" praznovalo spomin srbskega Vidovdana, i da je začetkom t 1. obhajalo Preši rn ovo slovesnost, menim, da smem tudi reči, da se je društvo potrudilo svojej nalogi zadostevati. Domače stvari. — (Denuncijantovstvo.) Tukajšnje realke suplent z imenom Knapitscb, ponemčen Korošec, je sam pripovedoval po Ljubljani okolo o živem srebru, ki se je baje v Kropi našel in katero je on, ker ima kemijo učiti, analiziral. Po tem njegovem pri- povedanji, katero je por ambages tudi do nas prišlo, smo mi naredili notico. To je urgermanu Knapitschu povod dalo, da brez uzroka v „ Laib. Tagblattu" od 15. t. m. euega svojih kolegov denuncira, kaje „eifriger loeal-correspondent" našega lista. Javno je, da je ta blagi nemški mož kolegu svojemu le škodo vati hotel s tem, da ga javno postavi kot sodelavca opozicijonalnega lista, kar pa nikakor nij. Kaj pa se s tako nesramno denuncijacijo denes dozeže, to kaže najnovejše proganjanje in prestavljanje uradnikov. Zatorej ljubljanskemu občinstvu tega gosp. Kna-pitseha priporočamo v tako spoštovanje, ka-koršno zasluži. — (Skozi Ljubljano) je potoval iz Italijo sloveči ruski feldmaršal in slovanofil Bari jati nsk i s svito, ter en dan ostal v gostilni pri Tavčarju „hotel Kiropa". — (Iz Vipave 15. junija) so nam piše: Razdjani smo kmetovalci! do prošlega petka, to je 12. t. m. živeli smo še v najboljši nadi dobre letina, kajti trta je izjemno veliko obetala najlepšega zaroda, kateri je ravno najlepši cvesti pričel, je bilo kar vse naloženo. Sadno drevje je bilo tudi še precej obloženo, polje, senožeti vse nam jo obetalo z desetero mero tisto povrniti, kar je vsled kaj slabe lanske letne izostalo. AH žalostna majka! vse naše nade so nam uničene, kajti velikanski dež, spremljan po strašanski burji, katera od petka do denes še nič ponehala nij, spremenila jih je v obupnost. Vinska trta jo na obrisih, pa ne dosti manj tudi v nevarnih lopah tako razcnnjana, polomljena, da se človeku kar britkost sili, ako jo pogleda. Zarod je deloma z mladikami vred na tla zmetan, uže celo tam, kjer se nij mladje povezalo, deloma je pa ves osmukan in osmo jen ; vse leži na tleh, žito bolj zgodno je omlateno, bolj kasno grdo položeno, koruza, krompir, fižol, vse je pointojeno in polomljeno, z kratka Vipavci si ne bodemo letos nič opomogli, še revnejši bodemo od lani. — — (Iz sredine Krasa) se nam piše 15. jun.: Do sobote zjutraj smo imeli naj-gorkejše poletne dneve — popoludne pa istega dne so se začeli vzdigovati črnoMvi oblaki, kateri so nam s hudo burjo prinesli dežja, nekaterim občinam tudi nekoliko sodre in toče. — To vreme šc denes traja. — Po jednih občinah je naredila ta burja velikansko škodo na zarodi in sadji. V Tomajski fari, kjer so črešnje prav dobro obrodile, je škode na tisoče. — Dunajčani so v petek in soboto črešnje po 2—2'/a kr. kupavali, včeraj in denes so kupavanje ustavili, ker so začele črešnje pokati in so skoraj vse po-tolčene. — (Iz Štanjela na Krasu) se nam piše: Tukaj je burja v soboto in nedeljo veliko škodo na trtah naredila, cele kupe od-lomljenega mladja po kotih od burje nane-šenegu se najde. — Črešnje so Nemci tukaj vse pokupili. — (Ljutomerska kmetijska podružnica) utegne vendar s časoma previ-deti, da samo z nemškimi govori, katere le malo LjutomerČanov posluša, ne bode nobenega vspeha imela. Zavoljo tega pa se je začela tudi na našega slovenskega kmeta ozirati. 28. t. m. namerava napraviti namreč veliki shod, pri katerem se bode baje tudi slovenski govorilo. Bodemo videli in se potem ravnali. Ako razglasi slovensko vabilo. pošljemo ga tudi slovenskim listom, da bodo tudi naši ljudje o iborn znali. Narodno-gospodarske stvari. Vreme in letina. LftoH imamo res Čudno vreme, zdaj silna vročina, pa zopet burja, dež in mruz. Po toplih dnevih uredi uprila prišel je mraz od 27. aprila do 1. maja ter se sredi maja ponavljal in dosti škode naredil po polji in vinogradih. A nastopili so potem topli dnevi in škoda »e je precej popravila. Hinkoštni ponedeljek i a torek je deževalo, odslej pa je nastopila taka vročina, kakor Hredi poletja. Term« meter je kazal v poldne v senci do 81 " I'., v solnci pa do 37 rt C, v Benetkah na sv. IleSnjega telesa dan celo 42 0 C. Sploh je od 2!>. maja do 12. junija temperatura vr*ak dan za 3 do 4° C. prekosila navadno povprečno temperaturo v tem meseci. Že 8. junija pa se je > lila. na več krajih huda ploha, hudo ure so bile \> >k dau zdaj v tem, zdaj v drugem kraji. V petek 12. junija popoldne je začela burja pihati, deževati, na planinah pa snežiti. Temperatura je silno naglo padla, od 31° C. na 7 0 do S" C, tedaj za 18° in bati se je bilo vnovič škodljive slane; 13. in 14. junija je bila temperatura za 7 oziroma 10° O. pod navadno povprečno. Vch čas je deževalo, vmes pa burja pihala. Sneg je padel po Gorenjskem, Koroškem in Gorili v-Štajerskem, po dolinah go bile povodu|i. Skoda po tem vremenu je zopet velika, kakor hc nam iz raznih krajev poroča, zlasti po Krasu in in Vipavskim v viuogradih. Rež, ječmen, pšenica ravno zdaj v cvetji je poleglo, kakor poteptauo : sena nij mogočo opravljati. Sava je silno uarastla in poplavala daleč okoli vsa polja in travuike. Denes 1(5. junija se začne vedriti, burja je ponehala in solnce skuša prodreti skozi oblaka. K sreči v vinogradih na Dolenjskem in Štajerskem Še nij cvesti začelo in ako zdaj zopet toplo in jasno poKtane, še je upati dobre vinske letine. Krompir dobro kaže, Sena pa jc tam, kjer bo že pokosili, za tretjino manje, kakor lani. Polegla žita se bodo teško več vzdviguila, tedaj hode hlabo za slamo in tudi menj zrnja. —š—. Vse« bolnim mor iu zdravje brez lek& in brez stroškov po izvrstni Malesciere iu Barry f< r/itn or,. Izvrstna zdrav ilna bninii Kevalescicre du Barry odstrani vse bolezni: namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsili, na puncah, j etra h, žlezah, na slizuici, v duSnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuherkole, su-fiieo, naduho, kašelj, ncprchuvljivost, zapor, drisko, nespečnonr, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje krvi tudi oh easu nosečosti, sealno silo, otožnost, sušenje, revinutizein, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval Q ozdravljenji, ki so vsem lekom kljubovale. Spričevalo »t. 7JJ.621. Na Dimaji, l. februarja 1S71. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vam te, vrstico pisati. liil sem skozi štiri mesecu od strašne naduho trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler ni j nem na svet prijatelja Vaše izvrstne Bevalesoiere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C 1 arov. Spričevalo trt. 05.715. Pariš, 11. aprila 18UG. Moj gospod! Moja lici, ki je izredno trpela, pij mogla prebavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kevalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje. II. de M o n t Ion is. Spričeval« št. 7:i.SIM). Mohae, 90, decembra 1871. Tri meseefl sem Vašo slavnoznano „Hevale-sciero" užival in po tem od večletne zlato žile ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih {irijatoljev v rabo pripoćil. Prosim torej, da blagovo-ite takoj poslati 2 luntiio škatlico za mojega prija- telja pod mojim Vam že znanim napisom po postnem pod v zeti i. Z vsem spoštovanjem Jož. Ullein stavitelj. TecnojAi kot u.-*.., pntiram Koval« »cier« pn odraJcenih in pri otroeih {Sokrat svojo ceno za zdravila. V plebaatih pnAieah po pol funta 1 gold. 50 kr., t tunt 2 gold. 50 kr., '2 funta 4 gold. 50 kr^ 5 run '.ov 10 gold., 12 funtov 'jo gold., 24 funtov 36 gold., — KevHleaciere-BUcuiten v pu&icuh & 2 gold. .'»• kr in 4 gold. 50 kr. — Krivalusciere-Cbocolate.« v prahi. in v ploJčicah za 12 ui 1 gold. f>0 kr., 24 tas 2 gold 50 kur., 48 tat 4 gold. 50 kr., v prabu za 120 ta 10 gold., za 288 tat 20 gold., — za 576 taa S6 gold. — Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Du-..h|i. Wal)fltfciiKi»»»«9 *t. 8, v LJuhl |»u] Ed. vi u h r, v (Jrw«lol bratje Oberanzmovr, v .!«»• bruku Diecbtl % Frank, v Celvv«l P. Hiru bac bor, v l.oml Lud vi g MUH ur, v Mariboru P. Koletnik & M. Morič, v INerauu J. ti Stockbauaen, kakor v vseh mestih pri dobrih K-kArj.h in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja duiaj-■ka bala na vie kraje po postnih uakaznican »m povzetjih. Dunajska borza 16. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 00 gld. 40 Enotni drž. dolg v srebra . . <4 „ 80 1800 drž. posojilo.....107 „ 7f> Akcijo narodne hanke -'0) „ — Kreditne akcijo .... 218 „ 50 London........112 „ — Napol.......... 8 „ '94 C. k. cekini.......— „ — Srebro ......... 100 _ — kr. Ur na II v IJia t>l Mul od 13. do 15. junija. Julij Kuhar, otrok banknega uradnika, 3. in., za božjastjo. France Halincc. delavce. L, in Fr., Matinee, hči bivšega špediterja, 2G let, oba za jetiko. Marija Končan, kondukterjeva hči, 6 let, za notr. prisuddiu. Marija Fopovič. vdova sodnijskega sluge, M let, za mrtvcMidom. Urša Fcgic, miz. žena, l> I., za jetiko. Alojzija IJrecelnik, stara 44 let., v Trnovem št. 8. za (».slabljenjem pljuč. Leop. Vidic, »in čevljarja, na Poljanah št. 34. za škrofuljni. Franc Moborčič, komis, star 21 let, na Poljanah št. 20 /a sušico. TiiJcJ. 10. j u ni j a: tCvroi^tt: 1'iero iz Trsta. — \Vinkler z Dunaja. — Petzer iz Keke. — Knepler, Majur ae žono-z Dunaja. Pri Slonu : Griinspan, Friednian II. in J., VVeiss, z Dunaja. — Oblak iz novega mesta. — Israel i/, Hamburga. Fn MHliči: Freck z Dunaja. — Spandau. potnik iz Trsta. — Kiilho I Dunaja. — Horvat iz Celja, — Ptelerer iz Gradca. — Lituian, potnik z Dunaja. — liudenborg iz Elberfelda. — Seliguaan, pl. Grisl, c. kr. general-major Dun:ija. I' i /iiimihm: Patrico, Kraua iz Ljnbjane. I.akner iz Školje Loko. — Pobi Itudolt, potnik z Dunaja. - - i avodik, Radi iz Trsta. — Seunig, inžjner Maribora. g: in Zarad sklepanju računov za I. semester 1874 bo hranilnica od I. do 15. julija 1874 io zastavijavnica junija, in od I. do li>. julija 187-4- zaprta. (ir.2-1) Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice v Ljubljani. Vi. junija 1.S74. r' —- 1, • - .u- l>ini«ijska izložba ls«;t. i Edino priznana iLi»-t$it iiikj .sj^ga ra/i-cda za Miatilnicea ki se dajo goniti z rokami ali s pomočjo konj, Izgledne mašine so se. za gospodarstvene muzeje v Beriinii. Si. Peterftburini iu PHrovskojo HIoMkav nakupile. Hemrich Lanz v Manheimu. Iz te auonce se jaHno vidi, da fabrika II. B.aii/.a v Manheintu najboljše gospodarstveue mašine izdeluje, katere mašibe so se tndi tukaj na Kranjskem kot i/.viMuu izkazale. Te zgoraj navedene niašiue, vetrnice1 in žiiuc* plstllnieo ima podpisani v zalogi. (if,4_i) V Ljubljani, 12. junija 1874. SIC4š{€59 Izdatelj in za ureduidtvo odgovoren: Ivan iS cm en. LhStuma m usk „Narodne tiskarneu. 471710