Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, št. 133 Liublfana, nedelja 5. junija 1927 Cena 3 Din c= latiaja ob 4. »jutraj. ga Stane mesečno Din —; za ino-semstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev.'5/L '' ; Telefon št. «07« in »804; ponoči tudi, c t «034. ' Rokopisi ce ne vra&ajo. Dnevnik u prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešerno** ulica it. 54. — Telefon it. «036. tnseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon it. «45* Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« lana št. 11.849 • Praha čislo 7&.180. Wien, Nr. 105.241. 4 Ljubljana, 4. junija. Beograd pričakuje kralja in končne odločitve: bodo-li aH ne bodo volitve? Albanski incident je povzročil verzijo, da bodo volitve odložene za dva meseca. Politični krogi so se takoj vprašali: morda potrebuje dr. Voja Marinkovič spor z Albanijo radi notranjepolitičnega položaja? Ali mu je potreben nagel in lahek uspeh napram Albaniji ali pa išče povod za odložitev volitev? Poslednja alternativa je manj verjetna, ker se g. Marinkoviču z volitvami mudi. Z ukazom o volitvah bo izšel obenem ukaz o izpopolnitvi vlade in o velikih Županih. Z ozirom na posebne prilike sedanja vlada ne more tvegati izpopolnitve kabineta brez ukaza o volitvah. V slučaju, da vstopi v vlado Boža Mak-simovič, ne da bi bila obenem razpušče-na Narodna skupščina, je predvsem takoj kriza v Demokratski stranki. Ljuba Davidovič je na preži, da zada udarec svojemu «Uzunoviču». Ako pa bodo z ukazom o Maksimoviču spojene takojšnje volitve, potem odnese zmago Voja Marinkovič. Davidovič se bo moral ukloniti. Nič bi mu ne pomagalo, ako se bi uprl. ker bi ga z izjemo dvojice, trojice vsi zapustili. Voja Marinkovič bi enostavno zagrozil z ostavko. Ali Davi dovič v tem slučaju lahko prevzame odgovornost za Demokratsko stranko? Sedaj računajo davidoviKevci, da se bodo ojačali za 25 do 30 poslancev. Ako pa izpuste sedanji položaj, se more dogoditi. da se ost obrne proti njim. S po-jačanjem stranke bi ne bilo nič. Kdo bi hotel prevzeti odgovornost za to posledico? S tako argumentacijo skušajo demokrati prebroditi moralni poraz svoje stranke. Davidovičevo načelo je bilo: »Rajši samo pet poslancev, samo da ostanemo ljudie.» Zdi se pa, da mu ie danes ljubše število 70, v katerem bodo utonili oni njegovi ^ljudje* . . . Voja Marinkovič sodi. da Boža Mak-simovič mora vstopiti v vlado. Le na ta način se razbije obroč, ki ga kujejo radikali okolu sedanje kombinacije. Z vstopom Bože Maksimoviča bi se radikali razdvojili in razcepili, akoravno deloma tudi na račun dosedanje solidarnosti demokratske stranke. Današnja seja glavnega odbora Davi-dovičeve stranke je pokarala, kako znatna so nesoglasja v tej vladni skupini. Latontni boj med Marinkovičem in Davidovičem je v polnem teku in priznati se mora. da je položaj g. Davido-viča tragičen. Ako dopusti, da se izvrši Izpopolnitev vlade z Maksimovičem, je definitivno izgubil bitko z Marinkovi-čem. ako izzove na tem vprašanju krizo. riskira enotnost svoje stranke. Vedno znova se vidi, da postaja sedanja kombinacija tem slabejša, čim dalje odlaga končno odločitev. Njeni nasprotniki v lastnem taboru dobivajo čas, da zbirajo svoje sile ter ji mora-lično škodujejo. Stalno se širijo iz ra-dikalskih vrst glasovi, da odločitev še ni padla in da nikdo ne ve, kako dolgo bo mogla sedanja vlada še ostati na krmilu. Težko je verjeti, da bi bili ti glasovi utemeljeni in malo verjetno se zdi, da bi v predvidenem razvoju dogodkov mogle nastati še kake bistvene spremembe, a nesporno je, da take govorice slabijo volilno pozicijo vlade ter dajejo njenim nasprotnikom novega poguma. «Vlada ne bo dobila večine» — to je z moraličnega stališča opasna trditev, ako se širi iz vrst samih radikalov. Iz vsega tega pa je razvidno, da mora odločitev skoraj priti. Sedanje stanje je nevzdržno in zato smemo računati, da se bo situacija prihodnji teden definitivno razčistila. G. Vukičevič se bo moral pri tej pri-litiki tudi odločiti glede svoje politike v prečanskih krajih. Njegov sicer nepopolni kabinet ima danes povsem enostranski, srbijanski značaj. Ali je mogoče, da vodi volitve vlada, ki je brez hrvatskih in slovenskih članov? Tega eksperimenta niti radikali, ko so 1. 1923. dobili sami volilno vlado v svoje roke, niso napravili. Vzeli so predstavnike Hrvatov in Slovencev v svoj homogeni kabinet. Zatrjuje se. da želi tudi gospod Vukičevič spopolniti svojo vlado s Hrvati in Slovenci. Seveda, če bo to vprašanje rešil na tak način, kakor so ga radikali reševali 1. 1923., potem bodo tudi uspehi podobni . . . Težaven gospodarski položaj v Primorju Trst, 4. junija, s. Finančni minister Volpi Je danes ob 9. dopoldne dospel v Tržič (Monfalcone), kjer si je ogledal ladjedelnico in veliko motorno ladjo vor s poljskim poslanikom Chaplowskim. Predmet razgovoru je tvorilo vprašanje uničenja nemških vzhodnih utrdb London, 4. junija, d. Diplomatski dopisnik poroča, da bo Svet Društva narodov bržkone poveril stalno razorožitveno komisijo Društva narodov, ki je pod predsedstvom francoskega generala, z nadziranjem razorožitve nemških vzhodnih trdnjav. Vprašanje razorožitve na morju Parit, 4. junija, d. Zunanji minister Briand je imel daljša posvetovanja s poslanikom Zedinjenih držav. bo ljudska stranka odklonila udeležbo v vladi, se mora računati z razpustom parlamenta. Nove volitve bi se vršile v dveh mesecih. Prelom med Anglijo in Rusijo popolen Istočasen odhod sovjetske delegacije iz Londona in angleškega zastopstva iz Moskve. — Dramatično slovo iz Londona. — Angleška vlada v posesti novih dokumentov London, 4 junija. 1. Včeraj so se odpeljali proti Ostende člani ruskega zastopstva. Ruska delegacija z Rosengoltzem na čelu je bila na kolodvoru obdarovana z rožami. Na postajo so prišli številni socijalistični poslanci. Pred odhodom vlaka so prijatelji Rosengoltza in njegovo družino dobesedno zagrnili s cvetjem. Preden je stopil v vlak, je imel Rosen-goltz nagovor na časnikarje. Dejal je: Za časa bivanja na Angleškem sem spoznal britansko deželo in sem se naučil ceniti nekatere odlike angleške kulture. Videl sem angleško potrpežljivost in disciplino, brigo za deco in veselje za šport. Z veseljem ugotavljam, da mostovi med angleškim in ruskim narodom niso porušeni, da, niti ne oslabljeni po vsem tem, kar se je zgodilo v zadnjem časa Bil bi eden največjih zločinov v zgodovini, če bi se sedanje stanje izpremenilo v vojno. Na Britanskem jih živi mnogo, ki se naravnost hranijo cd protiso-vjetske propagande. Taki 90 celo v vladi in bodo ob vsaki priliki porabili možnost, da nastopijo kot protisovjetski križarji. Ponavljam, da bi bilo usodno, če bi elementi te vrste prevladali. Rusko - angleški odnošaji so se na Angleškem obravnavali kakor igralna karta v igri mednarodne politike. Po neuspehu, ki ga je doživela angleška vlada s preiskavo pri , bi bilo hvaležnejše obračunati z ministrom, ki je zakrivil af^ro, nego prekiniti odnošaje med obema državama. S tem, da so bili odnošaji pretrgani, je prišel v opasnost svetovni mir. Angleška vlada je imela pravico izbirati, in je seveda izbrala po svojem najboljšem prevdarku. Ne bo en pa mogla odtegniti velikanski odgovornosti. ki pade nanjo zaradi tega koraka.> Medtem ko so se Rusi poslavljali od Anglije, pa je prišla angleška vlada v posest novih dokazov. Komintern je izdal odredbe. n» podlagi katerh naj bi se zrušil sedanji londonski kabinet. Komintern je izdal natančna "tozadevna navodila ter se obrnil s prošnjo za podporo svoje akcije tudi na angleške k je prejel od kitajske vlade v Hankovu sledečo brzojavko: Po hudem boju so nacionalistične čete zavzele Cengčav v pokrajini Honan, ki tvori ključ do Severne Kitajske in fe bilo obenem ena najtrdnejših postojank Cangtsolina. Nacijonalisti so vjeli nad 100.000 voiakov Cangtsolinove armade. Cangtsolin beži s svojimi četami proti Mandžuriji. V Tsintavu je bilo izkrcanih ponovno 200.000 japonskih vojakov. Zunanja ministra nankin-ske in pekinške vlade sta vložila pri japonski vladi radi izkrcavanja japonskih čet ponovno oster protest. Glavni stan severne armade je odredil evakuacijo pokrajine Honan. Severna armada je dobila znatna ojačenja in se pripravlja v svojih novih posto- jankah na severni obali Hoanka in velikega prekopa na odpor. London, 4. junija, d. Glasom poročil iz Pekinga se vrši umik mandžurskih čet v popolnem redu. Po poročilih iz šanghaja se Cangtsolinove čete niso mogle pravočasno umakniti čez reko Iloanko ter so se moral« napotiti v smeri proti Šantongu. Istočasno je doživela armada generala Janga, ki je pred par dnevi prešel s svojimi četami v Cangkajškov tabor in ki je prodiral proti Hankovu, občuten poraz. Tokio. 4. junija, d. Vlada je po poročilu pekinškega poslanika, da se je položaj na Kitajskem izboljšal, ustavila nadaljno odp> šiljanje čet v Peking in Tientsin. čičerinov obisk v Berlinu Berlin, 4. junija, d. Listi poročajo, da bo sovjetski zunanji komisar Čičerin ostal še preko binkoštnih praznikov v Frankfurtu ter bo po vsej priliki dospel šele 8. junija v Berlin. Sovjetski poslanik v Berlinu priredi dne 9. t. m. na čast nemški vladi svečan banket, katerega se udeleži tudi zunanji minister dr. Stresemann., Ce se bo udeležil banketa tudi državni kancler dr. Mars, še ni sigurno. Ker odpotuje dr. Stresemann že 10. junija v Ženevo, nemška vlada po vsej priliki ne bo mogla prirediti nameravanega družabnega večera v čast Cioerinu, vsekakor pa bo imel Cičerin dovolj prilike, da se porazgovori o vseh aktualnih političnih vprašanjih. Kakor se povdarja v vladnih krogih, bo zunanji minister dr. Stresemann pri tej priliki ponovno naglasil, da bo čuvala Nemčija v angleško - ruskem sporu najstrožjo nevtra-liteto. Sovjetski poslanik Krestinskij, ki je predvčerajšnjim nenadoma odpotoval v Moskvo, se bo, kakor poročajo na sovjetskem poslaništvu, še pred prihodom Cičerina po-vrpil v Berlin. Polet francoskih letalcev na Japonsko Berlin, 4. junija, (be.) Dopoldne ob de. vetih sta odletela francoska letalca Coste in Rignot proti Tokiju, katerega namerava* ta doseči v nepretrganem poletu. Racija na sovjetskem poslaništvu tudi v Mehiki London, 4. junija. 1. Iz glavnega mest« Mehike poročajo, da je prošlo noč vdrl v ondotno sovjetsko poslaništvo oddelek orožnikov, ki so aretirali skupino desetih neznanih oseb, ki so se baš sestale k tajni seji. Ob 2. zjutraj je že protestiral pri me« hikanski vladi prvi tajnik sovjetskega poslaništva. Na njegovo intervencijo je poli« cija izpustila aretirance. Naknadno se po. roča, da se je izvršila aretacija pomotoma. Gospa Kolontajeva, ki vodi sovjetsko po« slaništvo v Mehiki, se je že obrnila na svojo vlado z vprašanjem, kakšne korake nai podvzame pri mehikanskem kabinertu radi teh dogodkov. Amnestija v ČSR Praga, 4. junija, (pa.) Predsednik Masa. rvk je podpisal dekret o pomilostitvi poli. tičnih zločincev. Pred poštno stavko v Avstriji? Dunaj, 4. junija, (be.) Za jutn se priča« kuje izbruh poštne stavke. Oboroževanje Argentine Newyork, 4 junija, (be.) Argentinska mornariška komisija je naročila v Angliji tri torpedne ruailce. Radikalski in demokratski prvaki o trenotnem političnem položaju Razgovor našega beograjskega rednega političnega sotrudnika z odličnim funkcijo narjem NRS in z bivšim demokratldm ministrom * Beograd, 4. junija. ... še ni ugasnil poslednji plamen nade, da bi se mogle volitve odgoditi, pri onih, katerim razpust parlamenta ne gre v račun. . . . «Ne, ne. to ni mogoče! Ne verujem, še vedno ne morem verjeti, da bi današnja kombinacija na vladi dobila volitve. Vsaj to bi Wk> v škodo države »ame* . . . tako mi je govoril včeraj v zaupnem razgovoru eden izmed najme-rodajnejših predstavnikov Nar. skupščine. »Kaj še po hoče? Ali more priti boljša, pokornejša skupščina, nego je sedanja? V vladi so se izmenjale vse stranke. Bile so večine s Pribičevlčem, Radičem. Korošcem in končno se vidi, da bi mogla biti delovna večina tudi z demokrati. Vsaka teh večin je dala vladi vse. kar se je od nje zahtevalo — pooblastila, kakršnih nobena skupščina dosedaj ni dala. Ali more nova skupščina biti pod temi avspicijami boljša? Ne, samo slabša. Vsekakor bolj levičarska. Ali je to sedaj v interesu moči. celote ln edinstva države?* Nato lamentacijo JeremiJe na zidovih parlamenta, do temelja omajanih. sem si dovolil pripomniti: se provede ta dokaz, bo mogel sodni dvor presojati, da-11 in kakšen pomen ia verjetnost Jo pripisati izpoved bama. Ob polaža-Ju, ki se Je pojavit os glavni razpmvt bi bil tedaj sodni dvor moral ali prS8 *asH_ šati osebno aii vsad preči tati m temelju paragrafa 252 kpr. ndad to oddani izpovedi. Ko pa sodni dvor nt storil ne eno ne dru-go, nego odločil, ds so spfafa opusti te dokaz, )e kršffl obrambo obtoženca.« Stol sedimorice ugotavlja, ds Jo »potem takem ponovna razprava na prvi sUmpnJI neizogibna«. Zato je bilo sodbo »ne da bi se bilo treba baviti z daifcdmf ničnostni, mi razlogi v nejavni seji takoj razveljaviti bi vrniti stvar ▼ novo razpravo In razsojo sodišču prvo stopnje.. S tem stopa škofovska pravda zopet pred prvo sodišče, pred Jcaiterim bo sedaj urednik dr. Birsa obnovil svode ddkaano postopanje. Ljubljanski Škofovski proces je postal zadeva, Jd vzbuja pamraosu celo države. Ostra izjava Udruženja narodnih železničarjev proti kongresu socialističnega Saveza železničarjev Oblastni odbor Udruženja Jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev nam z ozirom na zborovanje kongresa Saveza žeiezmičara Jugoslavije, ki se vrši v Ljubljani in o katerem tudi »Jutro« poroča pošilja sledečo izjavo: Po tiskanem poročilu Saveza za kongres Ima imenovani Savez v Sloveniji 3214 članov, na Hrvatskem 749 ter v Bosni in Hercegovini tudi okoli 100 do 200 članov. V tem poročilu Saveza se Udruženja jugosiovenskih narodnih železničarjev in brodarjev napada kot žolta organizacija, ter je tudi na kongresu bflo iznešeno, da železniška uprava favorizira ž oko Udruženje na Veznicah. Iz poročila v Vašem listu, podpisani Oblastni odbor prihaja do zaključka, da Je glfcvna ost dela kongresa naperjena proti Udruženja jugosiovenskih narodnih iilezni-čarjev in brodarjev kot strogo nep-illtični narodnostanovski organizaciji. Oblastll odbor ugotavlja, da članstvo Udruženja jugosiovenskih narodnih železničarjev in bTo-darjev in organizacija kot taka ne uživa in ni uživala nikakih predpravlc, ali kako dobrohotnosti s strani železniške uprave bodisi v Ministarstvu Saobračaia. Generalni direkciji aii Oblastnih direkcijah, ter vse napade Saveza in njegovega kongresa na naslov UJNŽB, odločno odklanla kot neresnične ter Javno poživila predsedstvo Saveza i kongresa, da naj se točno izjav} in da možnost možatega obračuna pred javnostjo ali pa pred sodiščem. Udruženje narodnih železničarjev ln brodarjev bo strogo tudi v bodoče stalo na braniku za gospodarske, soetjalne in kulturne pravice vsega osebja državnih prometnih ustanov ter vsako slepomlšleaje ln teraMjanie nad vse bednega stanja prometnega osebja pravočasno razkrilo ln vsako politično izigravanje. četudi se to hoče vršiti na politično Internacionalni podlagi odločno odklonilo in odbilo, da se ne ponovilo žalostni primeri politično diktirane stavke L 1920. ki Je prinesla vse postoječe gorje osebju vseh prometnih ustanov v državL Oblastni odbor Ljubljana Udruženja jugosiovenskih narodnih železničarjev in brodarjev kot sestavni del po celi državi obstoječe nepolitične narodnostanovske organizacije, ki šteje 25.000 plačujočih in rednih članov železničarjev in brodarjev, obžaluje, da ae je ravno v Ljubljani, oziroma v Sloveniji v sedanjem času improviziralo tako zborovanje ter se z neodgovarja jočim i poročili v dnevnem časopisju*) hoče prikazati drugačno stanje, oziroma težak gospodarski položaj prometnega osebja izkoriščati v strankarsko-politifine — četudi internacijonalne namene. *) Smatramo, da ta pasus izjave ni naper- Ieo proti poročilu v , ki dogodke na MOgreeu beleži strogo objektivno in seveda brez najmanjše tendence Škodovati na ugledu naše velike ln zaslužne nacijonalne ze-lezničarake organizacije. Op. ur.) Politične beležke Abesinski zakeni Predvčerajšnjim je objavilo proklel za brezverca, ako nisi pristaš SLS. Ako si pa klerikalec, si pa lahko zakonolomec, lahko živiš v divjem zakonu, pa veljaš za vzor ckato-liškega* moža. Naj klerikalci le malo pogledajo okoli sebe, pa bodo videli, da je res tako. Toliko na , četudi je glasilo ljubljanskega škofa, zadnji list v Sloveniji, ki ima pravico dajati poštenim ljudem moralne nauke. Avtomobilska nezgoda angleškega zunanjega ministra London, 4. junij«, (be.) Ko se je vračal Chamberlain od nekega banketa na runa» njem ministrstvu, se je z avtomobilom lah« no ponesrečil. Minister je bil pripeljan v bolnico, vendar jo je že davi zapustil Chamberlain je lahko ranjen na glivi Tekma za prekooceanski ietaiski rekord Chamberlain startal včeraj v Newyorku za polet v Evropo Leteti namerava do Berlina ali še dalje. — Kako je opremljeno letalo «Columbia». — Kdo je drzni letalec. — Vremenska poročila neugodna? — Velikanske priprave v Berlinu Letalo «cColum« bia» in junaški le« talec Chamberlain Newyork, 4. junija (be.) Danes rano ob šesti urJ ameriškega (ob 11. sredn°e evropskega časa) je startal letalec Cla-rence Chamberlain. Dvignil se je na polet v Berlin. Chamberlain leti z letalom »Columbia«, katerega je napravil ing. Bellanza. Na krovu aeroplana ima svojega impresarija, prezidenta amerl' škega letalskega društva Lewina. Zračna razdalja med Newyorkom in Berlinom znaša 6400 km, dočim je Lindbergh preletel 5800 km. London, 4. junija s. Prvi start Cham-berlaina se le ponesrečil. Pri startu je aparat zavozil v cementiraine startne proge ter se zaradi svoje teže ni mogel dvigniti z mehkih tal. Letalo so morali zopet spraviti nazaj na cem en-tirano progo. Sest minut po šesti uri pa je start uspel ln ob navdušenih ova-cijah mnogobrojme množice je letalo izginila Pred startom so letalo še enkrat natančno preiskali. Aparat ima eo glavni tank s 390 galoni bencina. Poleg tega je na krilih mon tiranih pet manjših tankov, ki vsebujejo 65 gaJonov bencina. Letalo ima zložljivo barko iz gumija z vedi, svetilne pištole in signalne luči, ki se avtomatično užgejo, ako se jih vrže v vodo. Za provilant je skrbela soproga Chamberlaina, ki ni pozabila na tako zvano »Železno porci-jo«. Letalca sta dobila s seboj 10 kruhkov z maslom ln mesom pišk, dve steklenici kurje juhe, eno steklenico kave in šest pomaranč. Chamberlain je Izjavil, da bo najbrže preletel Srednjo ali Severno Irsko, ter nato preko Anglije in Holan-dije v Berlin. Drugim je zopet izjavil, da bo vesel, ako bo na svojem povratku mogel posetiti Berlin. Iz tega izhala, da namerava leteti dalje kot samo v Berlin. Ako bo dana možnost, ne bo pristal v Berlinu, temveč mogoče na Dunaju. Na vprašanje, ali bo, ako bi dosegel špansko obal, nadaljeval svoj polet do Rima, je to potrdil. Newyori£, 4. Jurija (be.) Zadnja poročila pravijo, da le Chamberlain preletel Cowen-sitovvn v drtžavi Massachusetts ter se obrnil v severovzhodno smer. Chamberlain nosi s seboj poslanico ameriškega AerokMa nemSkemu letalskemu društvu. Berlin. 4. Junija d. Uradna meteorološka postaja javtja, da se Je nadejati ugodnega vremena za polet iz Amerike v Evropa Nad Oceanom beležijo vremenski aparati precej visok tlak, ki sega do 55. stopnje širine. Severno od tega pasu beležijo aparati depresije. Z Juga prihajajo ugodni zapadni vetrovni toki, ki so za letalca ugodni, ker jih ima za hrbtom. Newyork. 4. Junija d Chamberlain je od_ letel v ugodnem vremenu. Šele po njegovem startu so Jela dohajati manj ugodna poročila o vremenskih prilikah. Berlin, 4. junija (be) V Berlinu se vrše veMcanske priprave za sprejem Chamber-taioa, katerega pričakujejo v slučaju ugodnega vremena v nedeljo okrog 6. zvečer srednje evropskega časa. Zanimanje za polet Je brez primere. Policijsko ravnateljstvo je odredilo, da se roara letalsko opazovalna službi pojačag fa da imaao na letališče TemipaHiof dostop le osebe s posebnimi uradnim; izkazi!!. Newyork. 4. junija d Chamberlain j« med ameriškimi letalci precej nova prikazan. Do nedavno Je biil malo znan Hudem in tudi kolegom. Šele ko Je letos 15. aprila ostal aad letališčem Laag Islandom v zraku nepretrgoma 51 ur ter s tem posekal svetovni vztrajnostmi rekord, je začel svet post-aja/ti na.tii pozoren. Preden je startal Limdbergfi, je veljal Chamberlain za edinega pogumnega letalca ki bi si upal pre. ieteti Ocean. Njegova namera prelete« A-tfantik, je tudi vzpodbodla Francoza Nu»i-gesserja in Colija, da sfta se podala na oot kljub vihairereimi vremenu. Nesrečen izid njunega poleta je vptiva! na Cliamberlaira takio, da se le gilede preikomorskega poleta skrajmo rezerviral Govorilo se Je, da si je izvolil drugo ruto in da poleti na Filipine. Šele v zadnjih dneh se ie izvedelo, da moleti Chamberlain klJUb vsemu v Berlin. Chamberlain je startal po vestnih pripravah' in si je izbral za vožnjo čisto drugo pot kakor Lindbersrh. V glavnem se bo držal linije, kateri sledijo prekooceanski par-nlki. Letalo »Columbia« je opremljeno z najmodernejšim rad"o-aparatom, ki bo oddajal vesti vsako minuto tako, da bo Amerika s svojim letalcem nepretrgoma v zvezi. Letak) »Columbia« je znatno večje od Lindberghovega aparata »Špirit of St. Louis«. vozi s seboj več bencina in olja in ima poleg aeropilorta na krovu še enega spremljevalca. Berlin, 4. l-unlja d. Chamberlaina pričal; u-Jejo v Berlinu v noči med nedeijo in ponedeljkom. Nemške vojne Iade so prejele od admfiralitete nalog, da morajo nuditi v slučaju potrebe »Columbiji« vsako pomoč. Odgovor italijanskih političnih emigrantov Mussolinija le Parit, 2. junija. Centralni odbor protifašistične končen« tracije, ki se Je sestal pod predsedstvom poslanca Turatija, je pretresal »tališče i ta. Hjanskih političnih emigrantov z oerirom na zadnji govor italijanskega diktatorja in je sklenil nastopno resolucijo: Italijanska emigracija jemlje na znanje govor predsed. nlka italijanske vlade Ugotavlja, da je priznal ta govor mnoga brutalna sredstva in persekucije ter deportacije in da si fa. Sistični režim doslej ni mogel pridobiti niti simpatije, niti nevtralne naklonjenosti pro* letatijata. Posebno žaljive so bile besede, s kateri, mi je omenjal Mussolini mestni proletarijat Duce je bil primoran ugotoviti, da eksisti« ra v Italiji generacija protifašistov, ki ne bo nikoli zatajila svojega prepričanja in ki vzbuiajo najboljša upanja glede bodočno. sti. To priznanje diktatorja Mussolinija je zelo značilno za njegovo cinično apologi. jo, ki se ne sramuje poslužiti se vseh sred. »tev, samo da uniči opozicijo in kritiko. Protifašistična koncentracija ugotavlja, da ja Mussolini oznanil prelom z doseda« njimi ustavnimi določbami ter napovedal novo zbornico, ki se bo volila drugače, ka. kor doslej ter bo priviligirala samo fašist i 6. ae korporacije. Protifašistična koncentracija jemlje na rnanje, da se je predsednik fašistične vla« de poslužil pravice negirati amnestijo, za. devo torej, ki pritiče samo kralju. Končno je treba ugotoviti, da je Mussolini ironizi« ral politiko Locarna in napovedal oborože« vanje Italije ne glede na mednarodni mir Fašistična diktatura pripravlja, kakor vsi tiranski režimi, vojno, ki odgovarja njenim brutalnim instinktom: ta režim prinaša narodu disciplino suženjstva samo w+o. da bi as obranil pred končnim obrstomu -ffi©- Ameriški kredit Rusiji? Newyork, 4. junija, d Dobro informirani «Newyork Journal of Commerce« poroča, da nameravajo ameriški bančni krogi i ozirom na prelom angleško»ruskih odnosa, jev povečati kredit, ki so ga svoj čas do. volili sovjetski Rusiji ter upajo, da" bodo pridobili na ta način pretežno večino v An. gliji storniranih naročil. Omenjeni list pa naglaša, da zaenkrat ni nikakega izgleda, da bi prišlo med Zedinjenimi državami in sovjetsko Rusijo do sklepa trgovinske po« godbe. Bančniki hočejo počakati, da zavza* me washingtonska vlada k tej nameri svo« je stališče. Podpora vlade je v tem vpra. šaniu zelo dvomljiva, zlasti še, ker je ▼ zadnjem času tudi v Washingtonu prevla* dalo protisovjetsko razpoloženje. Letalske nesreče Praga, 4. junija, (pa.) Na Moravskem sta trčila dva vojaška letala. Štirje letalci so bili mrtvi. . Pariz, 4. junija, (be.) Včeraj so se pone« srečila štiri letala. Več oseb je bilo mrtvih in ranjenih. Vse vrste trgovske knjige kot: amerikanski journali, glavne knjige, blagajniške knjige vsakovrstne štrace, bloke, mape kakor tudi vse vrste šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi isdelki najugodneje A. Jaaežič, Ljubljana Florijanska ulica 14. knjigoveznica, industrija Šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Na veliko! 3 Ns mslol Dvajset otrok Deset dečkov in deset deklic je dobilo od «Jutra» razpisana prosta mesta v počitniški koloniji Kola jugosl. sester na Jadranskem morju V velikonočni številki «Jutra» smo razpisali tudi akcijo za našo siromašno slabotno deco. «Jutro» je naznanilo, da bo poslalo na svoje stroške 20 boleh-nili, slabotnih otrok od 6. do 14. leta za 4 tedne na morje. Pozvali smo naše naročnike, da ali predložijo svojo deco ali pa druge vsled njihove siromašnostl potrebne otroke. S 15. majem je potekel rok za prijave. Sedaj leži pred nami na stotine in stotine iz «Jutra» izrezanih prijavnic in srce te boli, ko iz njih čitaš sliko otroške bede in hrepenenja po solncu, morju, zdravju. Naročniki «Jutra» so pokazali redko plemenitost. Mnogi so v sebi zatrli željo, da predložijo lastnega otroka, ko so se ozrli po zapuščeni deci, po otrocih brez staršev, po dečkih in de-kletcih iz najsiromašnejših rodbin, po fantkih in punčkah, ki bi mogli lepo se razvijati, krasno napredovati v šoli in življenju, če bi jim že v zgodnji mladosti ne pretilo telesno propadanje. Celi romani se Ti odkrivajo iz suhoparnih navedb «Jutrovih» prijavnic, pretresljive rodbinske tragedije Ti govorijo iz njih, presunljivi pogledi v bedo otroškega življenja se Ti odpirajo. En mesec solnca, morja, reda, tečne hrane, prijaznega ljubeznjivega ravnanja, štiri tedne otroškega raja ob naši sinji Adriji — ali si predstavljate, kaj to pomeni za slabotnega otroka, ki mu starši ne morejo nuditi, kar je potrebno za okrepitev zdravja. Na stotine prijavljenih — a 20 mest je na razpolago. Komu naj damo? Poklicali smo poznavalce naše mladine in 7. njihovo pomočjo izbirali, a rezultat ie bil vedno isti — dvajset. Kaj s premnogimi drugimi, ravno tako potrebnimi, ravno tako vrednimi? Ker si sami nismo mogli pomagati, smo hoteli apelirati še na naše naročnike, da bi nam pomagali našo akcijo razširiti in spopolniti s prostovoljnimi prispevki. Zavedali smo se, da ne bomo zaman apelirali na naše prijatelje. Saj je skrb za mladino najplemenitejša nečloveškemu srcu najmilejša zadeva. Zal se naša namera ni dala uresničiti. iz Studencev pri Mariboru, lz Kamnika, lz Zagreba ter , dočim je bilo pri ostalih opaziti lopatam še nekaj ne-uglajenosti, U jo bodo pevovodje, ako primemo pomnote Število Banov zbora ter kriti Sno presedajo zborovski materija1., sčasoma mogli odpraviti. Pri nastopu društva ae je prijetno odlikoval solist A. Zupan. Nekatere točke, med drugimi nastop združenih mariborskih zborov ter nastop so se morale ponoviti ter je občinstvo vzlic skoro neznosni vročini vztrajalo do konca koncerta, ki se je vsled zakasnelo-sti društva ), ki jo je občinstvo pokušalo stoje. Koneert Je bil vzlic pozni sezoni izredno dobro obiskan, enako tudi razpoloženje publike. Dopisi VIČ. Podružnica Narodno strokovne zveze Vtč-GKnce-Rožna dolina ima v sredo, 8. (unija v organizacijskem lokalu redni Članski sestanek točno ob en četrt na 9. zvečer. Dolžnost članov Je, da se ga vsi točno udeleže. STOZICE PRI LJUBLJANI. Naše gasilno društvo praznuje 12. Junija 20-!etnico svoiega obstoja. Zjutraj ob 8 bo sv. maša za umrle gasilce v cerkvi sv. Jurija, popoldne pa se vrši velika ljudska veselica na vrtu ge. Iv. Peondkove. LJUBNO NA GORENJSKEM. Tiikajšnje napredno društvo priredi dne 5. t tr. kno-pred&tavo >Lov na divje zveri po afriških džunglah i. Priporočamo obisk. LEVEČ PRI CELJU. V nedeljo, dne 5. t m. priredi g. Ivan Majdi č v Levcu pri Celju domačo veselico. Začetek ob 3. po-ookine. Za izvrstno kapljico, kakor tudi za dobra jedila je preskrbljeno. V zabavo občinstva bo ples. šaljiva pošta i. t d. ob sviranhi tamlburaškega zbora. 866 SLOV. BISTRICA. Preteklo soboto ob pod 4. zjutraj je pogoreil posestniku Antonu Fermevcu kozolec z vso zalogo sena. Id ga Je bilo približno 2 vagona. Na krai nesreče je prihitea požarna hramba, ki Je ogenj kmalu pogasila K sreči je bilo vreme mirno, ker bi drugače bila tudi sosednja ooslopja v veiliild nevarnosti. Škoda bo krita i zavarovalno. BELTINCI. V zadnjem času so postali tudi naši klerikalci širokopotezni ter začel; s polno psto delovati za procvit k!e-rikaiizma. Uvideli so, da Jim ljudstvo ne sledi več tako, kakor si oni žele fa da bo ■treba seči oo pripomočkih. Da K Jim delo bolje uspevalo, so se obrnil; kar na občino. da bi Jim pomagala podpreti oziroma postaviti temelj. Občinski odborniki, dobri venski, so uvidela, da ie »vera v nevarnosti« ako takoj ne stopdjo v bran proti brezverskim nasprotnikom; sklicali so sejo občinskega sveta. Seji je prisostvoval tudi g. kaplan, eksponent SLS, ki Je predlagal, naj občina postavi na občinskem svetil »KaitoBgki dom«, kier H se naj narod. posebno mSadina. vzgajal v klerikalnem duhu. Predlog je bil proti dvema glasovoma sprejet Posebno vnetega zagovornika se je pokazal gerent kf le ugotovil, da Je to potrebno in da se to mora i zvrsti. ker Je koristno. Čudimo se. kako Je sploh bilo mogoče razpravljati in glasovati za predlog, ki nima z občino kot tako nobene zveze. Nič bš ne tened-' proti ako bi se ©ostavil kak Ser društveni dom. prote. sarati pa moraeno, da bS prispevate občina. Ako s! hočejo klerikalci posrtavltl >Ka-tofrSki dom«, naj si ga na lastne stroške, ne oa na občinskem zemljišču in s pomočjo občine. So važne zadeve in potrebe, za katere naj bi se obStta zavzela. Lansko leto sta se začeli dve akciji, ki sta morali onooas ti pa zasiti gi klerikalcev ki si daaes žele »Katoliški dom«. Ministrstvo je že ugodilo prošnji, da se premesti meščanska šote iz Dolnje Lendave v Beldnce, toda gospoda v kJerScalnem taboru je konsta-a-rala. da meščanska šola ni za lo ljudstvo, češ sesrikaj v te kraje je treba kmetijskih šol. Nada H e io onemogočili tudi elektrifikacijo. ki ie res nujno potrebna za gospodarstvo. Takrait so oobirali podpise Ip bnj-skafi proti, češ. da bi bite predraga. AJi bo Katoii9ri dom zastonj? AH ne hi bdlo bolje, da bi se gospodje v klerikalnem taboru in oa občinski odborniki raje pobrigal za to So potem za »KaitoMSd dom«. Najlepša prilika? Valed opustitve trgovine BerularU ▼ Ljnb-Ijaai, Mestni trg it B, L nadstropje, se rev prodaja koalekeijska blag« sa vsako C6RO tudi v partijah. 6798-3 Hazena. Danes ob 11. uri dopoldne na Igrišču Atene. Sokol Razvitje prapora Sokola I. na Taboru Jutri popoldne na binkošini ponedeljek razvije Sokol L na Taboru svoj društveni prapor. Dopoldne od 10. do 12. ure bodo na letnem telovadišču skušnje za popoldanski nastop. Vstopnina k skušnjam 3 Din za osebo. Popoldne ob po! 16. uri je koncert godbe Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom višjega kapefoflca g. dr. Cerina. Razvttje prapora bo točno ob 16. uri. Bratska društva, ki se udeleže slavnostnega raavMja prapora se zberejo ob treh pred Narodnim domom s prapori in v slavnostnem kroju, odkodeir odkorakajo skupno ob četrt na 16. uro na Tabor. Bratje v kroju — tudi ii domačega društva — prisostvujejo razvitju prapora pred glavno tribuno. Točno ob 16. nastop vseh telovadeSh oddelkov in praporov k slovesnemu aktu. Razvitje prapora izvrši društveni starosta br. dT. Pestomft, nakar se vrstijo govori kumice. praporščaka in sokolskih funkdjo-narjev ter slavnostni pohod pred sokolski-mi zastavami. Po razvitju prapora sledi Javna telovadba vseh oddelkov Sokola I. po nastopnem programu: 1. proste vaje moške dece. 2. vaja z žogami ženske dece, 3. prosrte vaje moškega naraščaja, 4. igre ženske dece ta ženskega naraščaja. 5. orodna telovadba naraščaja iti članstva 6. proste vaje članice, 7. raznoterosti moške dece 8 proste vaje ženskega naraščaja. 9. proste vaje članov. Proste vaje, razen onih za deco, so vse tete, ki so določene in predpisane za letošnji V. pokrajinski zlet JSS ta otvoritev Sokolskega Tabora v Ljubljani. Vstopnina: sedeži v ložah 20 Cte, na tribuni 15 Din, ob telovadišču 8 Din: stojišča 5 Din. Stojišča za mladino ta vojaštvo do narednika 3 Din. Po Javni telovadbi sokolska zabava na letnem tesiovadašču, v veliki dvorani pa ples. Za dobra ta okusna okrepčHa skrbi prireditveni odsek Sokola v svolfli paviljonih. Sokoli in Sokolscvu naklonjeno občinstvo, pridite vsi! Sokolska slavnost v Laškem Bratska sokolska društva opozarjamo, da se vrši — nepreklicno — v nedeljo, dne 12. Junija t. 1. slovesno razvitje društvenega prapora, spojeno s popoldanskim Javnim telovadnim nastopom in e?'ikij«čno veselico na prostem. Spored telovadbe je razviden iz lefiaikov. ki so se že razposlali na vise strani, osebito na sokolska društva Obsežne priprave obetajo naravnost razkošno oprecno šotorov. Uprava toplic je dovolila za ta dan 30% popust vsemu Sokoistvu, ta' se lahko izkaže z člansko izkaznico kašerega koli sokolskega društva. — Priporočamo pa, da pri-neso udeleženci kopaino obleko s seboj, ker bi v slučaju številnega obtsfca kopaiška uprava morda ne razpolagala z zadostno množino lastnega perila. Polovična vožnja je zaprošena ta bo zadeva skoro gotovo ugodno rešena. O tem obvestimo zainteresirano javnost še o pravem času. — Železniške zveze so zalo ugodne za odrasle ta mladino. Zato pribiti te ta dan v prav velikem številu v Laško, da počastite naš privlačni kraj, naš leni sokolski biser Slovenije! — Zdravo! Sokolska župa Liubliana. Bratsko sokolsko društvo »Sokol I. na Tabora« razvije v ponedeljek, dne 6. junija svoj društveni oranor. Pozivamo vsa Ljubljanska in okoliška društrva. da se udeleže tega izrednega dogodka v č>m večjem številu, da pokažemo da znamo ceniti delo tega agilnega društva, ki bo veočano po 20Ietnem vsestransko vzgojnem in idejnem delovanju s tem, da dobi svoj prapor, ki bc v pcmos in zadoščenje vsemu dosedanjemu članstvu in v vzcodinido bodočim vrstam Sokola I. Zbirališče vsega članstva v krojih je na vrtu Narodnega doma ob 15. (3.) popoldne, odkoder odkorakamo skipno z gedbo Sokola I. na čelu na Tabor. Prosfcno polno-števitae udeležbe Zdravo! Zupoc starešinstvo. „Gold" m „Sr»ecia!" so najfinejše vrste holandskega kakao.a «VAN KASTER» 2 Najboljši liker za želodec je Zdravnik želodca Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni, naj se ga takoj naroči pri tvrdki Lovro Šebenik, žganjarna in rastlinska destilacija, Ljublja-ljana VII. Proti sovražnikom v ustih Pri nezadostnem čiščenju zob ostajajo med njimi ostanki jedil. Množine gliv po vrzeth med zobmi in klice boieznl polnijo te ostanke. Razpadanje zob in ustna kislina so posledica tega. Ooemoaoate te protivnike z de-lotvorno pasto za zobe PEBECO. Šport Binkoštna štafeta za darilo «Jutra» Vsakoletna xJutrova» štafeta je postala že uprav tradicijonelna športna prireditev na binkoštni pondeljek. Vsi Ljubljančani, športniki in nesportniki, prav dobro vedo, da se ta dan nekaj godi po ljubljanskih ulicah, kar vzbuja silno zanimanje. Jubilej šestih let poteče jutri, kar je »Ju« tro» razpisalo nagrado za vsakoletnega štafetnega zmagovalca. Na binkoštni pon« deljek 1. 1922. se je prvič teklo za pokal «Jutra». S tremi zaporednimi zmagami je pokal 1. 1924. prišel v definitivno posest ASK Primorja. Ni torej preostajalo dru« gega, nego da je »Jutro« uvažujoč pomen športa za našo mladino, ustanovilo novo darilo za to popularno prireditev, in sicer dragocen kip kmetskega kralja Matije Gubca, delo akad. kiparja Dolinarja. Leta 1925. se je torej prvič tekmovalo a to Ie» po darilo in zopet je Primorje bilo zmago« valeč. Štafeta pa je bila od Saveza radi formalnih napak razveljavljena. Lanska zmaga Primorja je bila verificirana in tako se letos teče drugič za Pred Sko« fijo » Stritarjeva ul. » Prešernov spomenik, 7. Prešernova ul. « pošta. 8. pošta » Nunska cerkev. Start je ob 11. uri. Orozarfamo občinstvo, da se v interesu bre-zhifmega poteka štafete strogo pokori redi tet jem. Gostovanje GAK v Ljubljani VISek letošnje Internadjonalne nogometne sezone. Nedelja: GAK : ASK Primorje. Pondeljek: GAK. : SK Ilirija. Pridobitev Grazer Athletik Kluba pome« □i za Ljubljeno višek letošnje internacijo« nakie nogometne sezone. Sloves, ki ga uži« va ta izvrstna enajstorica, sega daleč pre« ko meja srednje Evrope ter je njegova znana kvaliteta pač najboljši porok, da bo» sta obe njegovi igri, proti Pranorju in Di« riji, nudili res prvovrsten »port in popolea športen užitek. Zelo je pri tem pozdrav« ljati dejstvo, da sta se oba vodilna kluba v Ljubljani sporazumela za skupen angaž« ma tega odličnega moštva. GAK., ki je prispel davi v Ljubljano, nastopi v obeh tekmah kompleten, in sicer igra v sledeči postavi: Hieden«Keckstem, \Vicher.Robl, Stdny, Fasching«ReintaJbr, Reiter, Ptaček, Gaber, SinkowitscL Vsi na« vedeni igrači so nastopili že po večkrat re« prezentativno v rimu Gradca in štajerske. Srednji napadalec Ptaček in spojka Gaber sta prišla nedavno k GAK. od dunajske« ga Slovana, Kakor smo že javili igra v nedeljo na svojem igrišču ASK Primorje z gosti, v pondeljek, tudi na svojem igrišču, pa SK Ilirija. Obe tekmi se pričneta točno ob 18. ter se vršita ob vsakem vremenu. Kot predtekma GAK : Primorje se vrši prija* tel j ska tekma Primorje rez. : Disk, Dom> zale ter prične ob 16.30. Predprodaji vstop« nic za nedeljsko tekmo se vrši v trafiki Sever, Šelenburgova ulica Dijaške vstop« niče se dobe izključno pri dnevni blagajni na igrišču. Vesna : Ilirija Danes dopoldne nastopi proti našemu prvaku Iliriji prvorazredna hazena druži« na zagrebške Vesne, ki nam je znana še izza njenega gostovanja pred dvema leto« ma, ko je zmagovito nastopila proti Iliriji Vesna slovi v Zagrebu kot ena naših naj« jačjih družin. V poslednjih prvenstvenih tekmah proti neoficijelnemu prvaku drža« ve ASKu in proti sedanjemu prvaku za« grebškega pod saveza Concordiji je poka« zala izredno visoko formo. Njena do skraj« nosti požrtvovalna družina goji efektno in za oko jako prikupno kombkiacijsko igro. Svoje najboljše sile ima v sestrah Krema? in Videli, ki so opetovano nastopale repre« zentativno za Zagreb. Dinija nastopi proti Vesni v isti postavi kakor prihodnjo nedefjo proti Mariboru. Tekma bo nudila z ozirom na dobro formo obeh družin izvrsten športni užitek ter skrajno napeto borbo, ki bo sigurno za« dovoljila vse ljubitedje naše bazene. Za Ilirijo pa je tekma še posebne važnosti, ker ji je z njo dana prilika, da vsaj delo« ma popravi neugoden vtis, Id ga Je osta** la s svojim porazom proti zagrrf>Ški Con« cordiji. Tekma se vrši ob 11. uri na igrišču Ate» ne v Tivoli Delavski nogometni turnir Ob priliki vsedelavskega zleta je Ijobljan« ska Svoboda darovala pokal, za katerega se vrši danes na igrišču Ilirije delavski no« gometri turnir. Turnirja, ki se prične ob 13JO, se bodo udeležili trije delavski klu« bi, in sicer ljubljanska Svoboda s svojim I. moštvom in svojo rezervo, mariborske Svoboda in Amater (Trbovlje). Prva tek« ma se vrši med trboveljskim Amaterjem fai rezervo ljubljanske Svobode, nato se bo borilo L moštvo Ijubljairsfce Svobode x mariborsko Svobodo, ob 15.30 p« se vrši odločilna tekma med zmagovalcema 1» prvih dveh tekem. Vsaka tekma traja 45 min. Ker je čisti dobiček turnirja nama. njen za lastno igrišče ljubljanske Svobode, poživljamo vse športnike m ostalo občin« stvo, naj z oblinim obiskom teh tekem dokažejo svojim delavskim športnim dru« gom svoje simpatije ta razumevanje sa važnost športa med našim delavstvom. Iz programa Slovanov* teškomfleHtne prireditve. Kot prvi par v boksu nastopita znani igralec SK IHrije Vrhovnflc proti K a. lanu! Tu zmago prerokovati je težko. Oba atleta sta si v tehnild in vztrajnosti prvoej P1 D Za botre in bimtance vsakovrstne obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Jos. Rojina, Ljubljana. enaka. Iste velja za drugi per Legat.Biz« jak. V kolikor je Legat bolj rutiniran, to« liko odtehta Bizjak s svojo silovitostjo v napadih. V rokoborbi se pomerita Ljub« ljančan Tičar proti Poljaku Cvklopu. Izid je negotov, ker poseduje tudi Tičar precej« šnjo moč in izvežbanost Sigurno bo pa r.apel vse sile, da dobro zastopa Ljubljano. Nato nastopita Gromov in Belič s svojim rogramom, Id je razviden iz lepakov. — ohod na tekrvadišče je ob bivšem kinu Tivoli Začetek ob 1430. /4SK Primorje jun. : SK Krakovo kome biniran. Jutri, na binkoštni pondeljek od« igrata gornja kluba revanžno prijateljsko tekmo. Pričetok tekme ob 14. na igrišču ASK Primorje. ASK Primorje, nogom. tekcija. Danes ob 11. kratek sestanek v kavarni »Zvezda*, □a katerega vabim sledeče gg.: Windiš J., SketL Ček, Gostiša, Ravan, Turi, Anžlo« var st, Lazar in Slamič L. — Ob 15.45 naj bodo sledeči igralci v garderobi: Anžlovar K., Svetlič, Vidic, Jug L in IL, Pečar, Pi« šek U., Sočan, Koradini Ravnikar, Senica, Bauer, Zakr, Bervar. — Za tekmo proti GAK. naj bodo v garderobi ob 17-30: Er« man L m IL, Slamič H., Pečnik, Drami, čanin, Vindiš, JanSgaj, Pišek L, Privšek, Čebohin, UršSč, Caroemik in Terček. — Ju« tri proti Krakovu nastopijo sledeči juni« orji: Lušan, Daneu, Jug H, Jež, Glavič, Pišek IL, Turel, Klopčič, AntooSč, Senica, TuzL Wager, Slepar, Jedrettt, LaSč L in IL Tekma s Slavijo rez. odpadle. ASK Primorje, lahkoatletaka sekcija Pozivajo se imenovani atleti da pridejo si» gumo v pondeljek ob 10. v areno Narodne« ga doma: Arhar, Malnarič, Nace C., 2orga, J«twvsky, Boris P., Močan, dr. Perpar, Omladič, Ftrrian, Stupica, Pintarič, Koro« šec, Stolfa, Persche, Sketelj, Perko, Siko. šek, Glaesener. — Seboj morajo prinesti oopate, drese ter hlačke. .4SK Primorje (bazenska sekcija). Da« našnja tromng»tekma odpade in se vtšI v torek na tgriSču Atene ob 19. Pri tej tekmi sodelujejo igralke Erbežnik, Oman, Jenko, Kaiser in Vidic. Dres: bele Muze in črno krilo prinesti s seboj. Isti dan na našem Igrišču trening rezerve; Službeno iz LNP (fcz seje posL odbora dne 1. VL 1927.) Verificirajo se s pravom nastopa dne 12. VL za TSK Merkur: Spane: Viljem; za SK Trbovlje: Božič Adalbert, Boriška Albert: za SK Slovan: Seunig Vi« tal; za ISSK Maribor: Koren Evald, Bae-nik Rudolf, Prevolnik Josip, Janžekovie Vencei. — Verificira se finale za pokal LNP Ilirija : Atletik SK 6 : 2 in prvenst. vena tekma Svoboda : Krakovo 6:1. — Po § 10. o. pr. JNS ae dovoli takojšen nastop v prijateljskih tekmah za SK Slo« van igr. Žmdarič Ervinu, — Pozivajo se vsi khibi IL razreda ljubljanskega okrožja, da javijo posl odboru LNP do prve pri« hodnje seje, ako so pripravljeni igrati pr. venstvene tekme svojih rezervnih moštev. — Odobri se prijav« delavskega nogomet« nega turnirja dne 5. julija t. L za spomin« ako darilo SK Svobode»Ljubljana. — Taj« nik IL Včerajšnji nogomet na Dunaju. V če rajšnje prvenstveno tekme L lige so zelo trpele radi viharja, ki je nastal po močni nevihti. Izidi so bili: Rapid : FAC 10 : 1 (7 : 0), Sportklub : Admira 3 : 1 (1 : 1), Vienna : Simntericg 1 : 1 (0 : I). Prijatelj« ska: BAC : Moravska Slavija 6 : 3 (2 : 1). Ljubljančani' Lep izlet imate v nede» Ijo dne 5. t m. v Zadvor pri Dobrunjah. kjer priredi tamkajšnje kolesarsko društvo »Ljubljanica« kolesarske cestne dirke Start in cilj je v Zadvoru pri gostilni Je« riha. Začetek ob 15. Vabijo se vsa kole« sarska društva, da se iste udeleže. Po kon« čani dirki se vrši vrtna veselica z izbranim sporedom. Skupni odhod kolesarjev je iz Ljubljane, Sv. Jakoba trg ob pol 14. Veliko športno tekmovalno potovanje motocrldistov po Sloveniji priredi Moto« klub «Ljubijana» v dneh 28. m 29. junija 1927. V teh dneh bodo motociklisti prevo žili vso Slovenijo. Pot bo vodila iz Ljub« Ijane čez Kamnik, Šoštanj, Velenje, Dra« vograd v Maribor, iz Maribora preko Ptu« ja v Rogaško Slatino. V Rogaški Slatini se konča prvi dan vožnje. Tam motociklisti prenoče. — Naslednji dan gre pot preko Podčetrtka v Brežice, preko Kostanjevice, Novega mesta, Metlike, Črnomlja, Kočev« ja, Ribnice, Velikih Lašč, Turjaka v Ljub. Ijano, kjer bode dlj vožnje Vožnja obse« ga najlenSe kraje Slovenije, med njimi ta« ke, ki jih naše občinstvo tudi dobro ne po« ma, čeravno so pravi biseri domovine. — Vožnja bo obsegala okroglo 500 km. Mo« tociklistl naj se prijavijo pri Motoklubu »Ljubljana®, Resljeva cesta St. 1._ SVILA etamin, puplini v najmodernejših barvah in po najnižjih cenah dobite v manufaktar-ni trgovini Josip Šiibar LJubljana, Stari trg 21. 649^-a SAMOPRODAJA najboljlega pisalnega stroja IVAN LEGAT Maribor, V«trin|ska uiica 90 Čitateljem „Jutra" je Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 priložila današnji številki »Jutra« naročilne dopisnice za srečke državne razredne loterije 14. kola. Čitateljem priporočamo, da se v prvi vrsti poslužujejo tega domačega zavoda, ki je glavni in največji prodajalec srečk v Sloveniji. V pretečenem kolu so bili bogati dobitki izžrebani na srečke, kupljene pri Zadružni hranilnici. Povpraševanje po teh srečkah je ogromno ter o o do, kakor vse kaže, kmalu razppoda-ne. Kdor namerava v 14. kolu igrati, naj ne odlaša z naročilom. Domače vesti * Imenovanja v finančni kontroli. Franjo Arko, komisar fin. kontrole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, in Franjo Kocjan kond-•ar fin. kontrole v Škof jI Loki, sta imenovana za podinspektorja finančne kontrole v 2. kategoriji na sedanjih službenih mestih * Osebne vesti s pošte. Za pogodbenega poštarja v Juirkloštru ie imenovan Alojzij Križnik. Premeščeni so pb. uradniki IM Karel Kosem iz Mozirja v Celje, Gabrijel Marušič iz Maribora v Ljubljano, Iva Kraje te Nove vasi pri Rakeku v Črno pri Prevaljah, iz Ljubljane, Lota Horak .v Domžale Leonija Laimpič v Celje, Antonija Čmjač v Krško, Štefanija Žufljan v Št. Jurij ob Ščavnid, Justina Florjančič na Studenec pri Ljubljani, v Ljubljano pa: Rozamila Lut man iz Domžal hi Erna Korenini z Jesenic na Gorenjskem; Fran Kocbek iz Črne pri Prevaljah v Sombor, Frančiška Turk iz 6t Juria ob Ščavnici v Celje, Vida Uše-ničiik iz Domžal v Železnike. Fr. Brumer iz Ptujske gore v Cankovo, Josipina Kos'-ček iz Trebnjega v Ptuj, Anica Špeglič iz Šoštanja, v Novi Sad. Marija Lovšin iz Minske Sobote v Ptujsko goro, Josip Zidarič iz Cankove v Mursko Soboto, Marta Burger Iz Brežic v Ptuj in Pavla Anžič iz Ptuja v Trebnje; zvaničnice 3. skupine Frančiška Ztspanec iz Ljutomera v Brežice; služ. 2. skup. Josip Penič iz Vidma pri Krškem v Radeče pri Zidanem mostu in Peter Curu-vija iz Zagreba v Maribor: dnevničar Jurij Popov iz Radeč pri Zidanem mostu v Videm pri Krškem Odpuščeni so: pogodbeni poštarji Fr. Lužnik v Sv. Križu pri Litiji Marija Frece v Bizeljskem in Ivan Mleenik v Stražišču. * Odlikovanje. F*redsednik češkoslovar Ske republike ie ministra n. r. dr. Benjamina Šuperino odlikoval z redom Belega leva prvega razreda. * Izplačevanje razlik državnim uslužbencem. V finančnem minstrstvu se priprav Ija odlok, ki odreja nadaljevanje izplačila razlik državnim uslužbencem za dobo od 1. septembra 1923. do 1. maja 1924. iz kredita 10 milijonov dinarjev, ki je predviden s partijo 56. letošnjega budžeta. Izplačevanje se bo vršilo kakor lani, počenši pri uslužbencih nižje kategorije pa po vrsti na višje kategorije. * Operni pevec Rijavec angažiran v Berlinu. Znani operni pevec Josip Rijavec je nastopil z velikim uspehom v berlinski državni operi, ki ga je sedaj angažirala za celo sezono s plačo 700 zlatih mark (10.000 dinarjev) od predstave. * Novinarski sanatorii v Prčaniu v Boki Kotorski se otvori 15. julija t L ter bo potem stalno in nepretrgoma deloval. Novinarji in njihove družine plačajo za penzijon 50 dinarjev dnevno. Članom novinarske zadruge se dovolijo izjemne cene. * Kongres fotografov v Zagrebu. Dne 14. junija se vrši v Zagrebu kongres fotografov, katerega se udeleže fotografi iz vseh pokrajin naše države. Udeležencem Je dovoljena polovična vožnja na državnih železnicah. * Sodne počitnice. Na Vidov dan, dne 28. Junija, se za vsa sodišča v državi prično sodne počitnice, ki bodo trajale do 14. avgusta. * Poletne unSorme za prometne uradnike Prometno ministrstvo je prejelo 30.000 poletnih uniform za prometne uradnike, ki se razdele uradnikom na državnih železnicah. Nošnja je za prometne uradnike obligatna. * Naš! v Ameriki Ameriško znanstveno društvo Honorary Scientific Society Sigma XI, sekcija n aCornell University Newyork Je imenovalo Ljubljančana inženierla Alojzija Tavčarja, sedaj docenta zagrebške univerze, za svojega častnega člana. Inženjer Tavčar se ie mudil leto dni v Zedinjenih državah v svrho proučavanja genetike kulturnih rastlin. — Naš rojak dr. Kern, zdrav nik v Clevelandu, je dne 21. maia z večjo skupino ameriških zdravnikov odpotoval v Evropo. Ta skupina zdravnikov obišče London, Edinburgh, Oslo. Stockholm, Ko-danj, Hamburg, Monakovo in druga večja mesta, kjer si ogledajo bolnice in način zdravljenja bolnikov. Iz Monakova pride dr. Kern v Jugoslavijo, kier ostane več tednov. — V Clevelandu ie umrla Katarina 2travnik, ki si je iz obupa prerezala vrat V Ameriki je bila 18 let. Rodom je bila iz Pižec pri Brežicah. * Razpis učiteljskih mest. Na vadnicl drž. moškega učiteljišča v Ljubljani se po-polnita s početkom šolskega leta 1927-1928 službi dveh vadniških učiteljev. Proinje naj se vlože najkasneje do dne 30. /unija pri pristojnem upravitelistvu. * Otvoritev Sokolskega doma v Dražgo-fah. Prejeli smo: Izletnike opozarjamo, da otvori na binkoštni pondeljek Sokol v Diažgošah svoj »Dom«. Dražgoše so zanimiv kraj. Leže 850 m visoko pod gozdnato Jelovico ločeno od sveta. Razen župnika ln dveh učiteljskih moči, ki pa se naprednega pokreta ne udeležujejo, nimaio nobenega inteKgenta. Vendar pa imaio Sokola, bralno društvo, posojilnico, podporno društvo gozdnih delavcev in k. o. SDS. Vse te organizacije vodijo izključno samo pripro-sti kmetje in gozdni delavci, katerih nobeden nima več kot enorazredno osnovno šolo. Te napredne organizacije so s siliimi napori in žrtvami postavile priprost »Dam« Večkrat je delo zastalo, pa so zopet znova začeli. Binkoštni pondeljek bo »Dom« slovesno otvorjen. Kdor hoče videti, da med našim priprostim narodom še živi idealizem in požrtvovalnost, nai poleti v nedeljo ali pondeljek v Dražgoše. Oba dneva sta polna prireditev. * Učiteljski Fer. Savez. Vse priglašene tovariše (ice) in one, ki se udeleže letovanja na Hvaru, vabimo na sestanek na binkoštni torek 7. junija ob 10. dop. v Ljubljani v restavraciji Mikič nasproti gl. kolodvora, kjer dobe podrobna navodila. — Za U. F. S. Slavko Mrovlje, gl, poverjenik. * Poljska kupi 1 milijon kg našega tobaka Pogajanja ki so se v zadniih dneh vršila med upravo monopolov naše države in Poljsko, so končana. Poljska kupi 1 milijon kilogramov našega tobaka. * Danes v nedeljo 5. t. m. priredi kraj. odbor Rdečega križa na Viču v slučaju ugodnega vremena med 10. in 12. uro promenadni koncert pred novo šolo. Ob tej priliki se bodo prodajale tudi cvetke oz. znaki v prid »Rdečega križa.« * 15 milijonov zlatih mark za osušenje Skadarskega jezera. Po poročilih s Cetinja je ministrski svet dovolil svoto 15 milijonov zlatih mark (na račun reparacij) oblastni samoupravi na Cetiniu. S to vsoto se bo v glavnem lahko zadostilo potrebam Črne gore. Večji del te vsote se bo porabil za osušenje Skadarskega jezera, ker je to edini način, da se zagotovi prehrana Črne gore. * Podpore za dijake šumarstva. Ministrstvo za šume in rudnike ie določilo znesek 50.000 dinarjev, ki se razdeli 40 siromašnim dijakom šumarskih fakultet v naši državi. Podpore se bodo delile samo odličnim dijakom. * Zagonetna smrt. Predvčerajšnjim se je v Beogradu razširila vest, da se ie ustrelil šef računovodstva v ministrstvu za notranje zadeve Dragotin Velikovič. oče štirih otrok, čigar žena je težko bolna. Njegovi sorodniki javljajo, da se je ponesrečil, ko je snažil puško, ki se ie nenadoma sprožila ter ga je krogla zadela v glavo. Drugi pa govore, da gre za samomor. * Desetletnica zarote v Boki Kotorski. Organizirani češkoslovaški mornarji revolucionarji, ki so se v dobi svetovne vojne udeležili zarote v Boki Kotorski, bodo prihodnje leto na svečan način proslavili desetletnico osvobojenja. Pr; tei priliki bodo obiskali vse kraje, kjer so bili sproženi prvi streli proti avstrijskemu vojnemu brodoviu. UKE za birmance. F. ČUDEN, Liubllana Prešernove * Smrt vsled kačjega pika. V Lišanih pri Mostarju je te dni gad Pičil pastirja, ki je zaspal na paši. Nastalo je zastruplienje krvi kateremu je mladi pastir že naslednjega dne podlegel. * Tatvine na železnicL V Zalogu je žan-darmerija je ln flagranti zasačila dva moža vom, ki so že dalje časa vršili vlome v železniške vagone ter v zadniem času pokradli zlasti velike množine tobaka. Zan-darmerija je inflagranti zasačila dva moža In je upati, da spravi pod kliuč še ostale člane nevarne tatinske tolpe. • Atentat na brzovlak Gjevgjelija-Beograd Iz Skoplja prihaja poročilo, da ie bil na progi Gjevgjelija-Niš, v bližini postaje Pči-nje, predvčerajšnjim izvršen bombni atentat na brzovlak. Bomba, na katero je nalete! brzovlak je s silno detonacijo eksplodirala. Ker se je vlak nahajal že pred vhodom v predor ie vozil vlak z zmanjšano hitrostjo, vsled česar je strojevodia mogel vlak takoj ustaviti in je bil le stroj težko poškodovan. Tudi tir je bil v dolžini nekoliko metrov razbit. Vlak se ie moral vrniti na postajo Pčinje. Storilcev doslei še niso mogli izslediti, vendar je gotovo, da je bil nameravan roparski napad. Tolpa ie izginila brez sledu. Dr. uniti. Josef Koch špecijaln; zobni atelje GRAZ, Beethovenstrasse 23. Špecljallst za čeljustne ln zobne operacije brez bolečin. * Žrtvi kopanja. Onadva tujca, o katerih smo poročali včeraj, da sta utonila v Savi pri Zidanem mostu, sta bila brata Rudolf in Edmimd Klimesch, prvi obratovodja v kranjski tovarni »Vulkan« in drugi bančni uradnik. Pripeljala sta se z dunaiskim brzo-vlakom iz Češkoslovaške. V Zidanem mostu sta čakala na ljubljanski vlak in sta porabila odmor za kopanje v mrzli Savi. Kopala sta se tik kolodvora. Nenadoma je Rudolfu v vodi postalo slabo. Bil ie v zadnjem tirenotiu rešen in zaviečen na breg, Razvitje prapora, javna telovadba binkoštni ponedeljek 6. junija - ob 4. uri popoldne - kjer pa je obležal mrtev, zadet od srčne kapi. Drugega brata ki je gledal prizor in se pri tem močno prestrašil pa so pograbili valovi b ga odtirali s seboj. Njegovega trupla še niso našli. * Št. Vid pri LJubljani. Strokovna nad. in občna obrt nad. šola v št. Vidu pri Ljubljani priredi na binkoštno nedeljo in pondeljek v risalnici obrtne šole v Št Vida razstavo risarskih in spisnih izdelkov obrtnih učencev. Razstavljeni bodo tudi vajeniški izdelki zadnjih zadružnih preizkušenj za vajence. * Avtomobillstom, k) se peljejo na Bled, sporočamo, da se sme cesta pod blejskim gradom uporabljati samo v smeri od blejskega kolodvora proti zdraviliškemu parku. V nasprotni smeri, torej od zdraviliškega pt rka do kolodvora je vožnja za vsa vozila prepovedana. Istotako je tudi prepovedana, vsaka vožnja po gorenjski cesti mimo hotela »Kaps« proti hotelu »Potočnik« (v obeh smereh). Promet naj se vrši po Cankarjevi cesti. * Zlorabe v sarajevski železniški direkciji Prometno ministrstvo je obtožilo pred državnim svetom direktorja sarajevske železniške direkcije v p. Petra Prokida in deset drugih višjih in nižjih uradnikov iste direkcije zaradi zlorab pri renoviranju kolodvorskih poslopij v Bosanskem Brodu. Država ie bila namreč pri teh delih oškodovana skoro za pol milijona dinarjev. Državni svet bo o tožbi razpravljal 17. junija. * Stavka v subotlškl tovarni vagonov. V Subotici je okoli sto delavcev tov.rne »Ferrutn« za popravo vagonov stopilo drugič v stavko. Prva stavka ni uspela, obljubljeno pa jim je bilo, da se ijm bo povišala plača po popravi 36 tovornih vagoiov. Ker se to ni zgodilo, so stopili vnovič v stavko. * Nov zdravnik v Dol. Lendavi. V kratkem se naseli kot zasebni zdravnik v Dolnji Lendavi domačin dr. Fran Klar. 846 * Privatni detektiv, zavod J. Toplikar Rimska cesta 9, prevzame naročila v tu in inozemstvu. 857 * «SIovenskl akademski oktet» v Ljubljani priredi v nedeljo 12. junija ob pol .16. v Št. Vidu pri Stični koncert, obsegajoč slovenske narodne in umetne pesmi. Koncert se vrši v društveni dvorani. 851 * Pogreb ge. Jožice Zupančič roj. Dular se vrši v nedeljo iz Št. Jerneja na Dol., ne pa iz Št. Janža, kakor ie bilo pomotoma objavljeno. * Solnčni žarki izbelijo perilo, vendar se nikdo ne boji, da bi to moglo škodovati perilu. — Stoletja že delajo gospodinje ra ta način. F"raše>k za pranje »Radion« je poznan šele nekaj let in so se radi tega napravili poizkusi, pri katerih se ie z »Radi-onom« pralo 50, potem 100 in končno 500 krat, pa so vlakenca perila ostala nepoškodovana 153 * Za dame neobhodno potreben »SANO-FORM« se dobi v vseh lekarnah in dro-gerliah. * Predno odpotuješ na letovišče, si nabavi najmodernejši pisemski papir, katerega dobiš v veliki izbiri edinole pri tvrdki M. Tičar, Ljubliana." 129 * Advokat dr. J. Steiančič v Beogradu je preselil svojo pisarno iz Frankopanove v Kr. Natalije ul. 18, (poleg »Triglava«). 869 * Pri revmatizmu v glavi, ledjih ln ramenih, živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih, vdoru se grenčica »Franz-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanie izplako-vanje prebavilnega kanala. Vseučiliške klinike potrjujejo, da je voda »Franz-Josef« zlasti v srednji in poznejši starosti izborno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 53 * Slavnostni tedni na Dunaju od 1. do 19. junija. 50% popust na avstrijskih železnicah Vstop v Avstrijo brez vizuma na podlagi »Gutscheinhefta«. ki se dobi v potovalni pisarni Jos. Zidar, Dunajska cesta 31, tel. 27-59. Brzojavi: Zidar Ljubljana. Pismena naročila se izvrše točno, neznanim po povzetju. 870 ITO — zobna pasta najboljša! * Sveži svetlopisnl papir, negativni in pozitivni, prvovrstne znamke, ozalid za suho proizvajanje kopij skicni in pavzni papir najfinejših specialnih vrst, vse tehnične in risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Iv. Bonač Ljubliana. 120 Danes Dani ii p Pridite, prepričajte se in nasmejali se boste! Elitni KINO MATICA ih polepša ELI DA CREME DE Ifl CHAftUE HEURE Ta krema medlo prirodne barve naj se uporablja vsako uro, ker jo koža popolnoma upija. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno, ona je tajnost lepote. Sc ne sveti, ne maže. Elida C r e m e de Chague Heure Gorenici - Gorenjke vsi na veliko JAVNO TOMBOLO Sokolskega društva na Jesenicah na binkoštni ponedeljek. Dobitki vredni 50.000 Din. Železniške zveze na vse strani ugodne. Ustanovljeno 1842. Solidna izvršitev. Specijalno imitiranje vseh vrst lesa in marmorja, kakor tudi vsa druga pleskarska iu črkoslikarska dela izvršuje tvrdka BRATA EBERL nasl. Martine, Černe & Co., Vošnjakova ulica štev. 8. (prej Cesta na Gorenjsko železnico). Zmerne cene. Telefon 2814. * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-niu žil, motenju preosnove, ostarelosti, kron kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaia Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modem komfort. F*rosDekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon. 142 * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 * 2500 dinarjev v eni uri lahko zasluži vsak, kdor naroči slovensko ilustrirano revijo »Razgled«. Naročnina celoletno 80 polletno 40. četrletno 20 Din. Uprava »Razgleda«, Selenburgova ulica 7-II. Ljubljana. 851 * Zahtevajte pri Vašem trgovcu vedno izrecno samo »Froš« muholovke z varstveno znamko —Žaba — in patent obešačem. 325 * Ali že veste kje ste solidno postreženi? Razne vrste vezenine, ženske in moške nogavice dobite Po solidnih cenah pri Franc Pavlinu, Gradišče 3. 714 * Neprijetno potenje kože (nog in rok) sigurno odstrani »Formacit« mazilo. Tuba Din 15. Zahtevajte orig. »Formacit« v drogerijah. Depot drogerija Adria. Ljubljana Selenburgova ulica 1., za Celie drogerija Vrtovec. 796 Iz Ljubljane u— Imenovanja na ljubljanskem magistratu. Za magisrratna svetnika sta imenovana dr. Arnošt Brilej in dr. A. Kodre. Urad nik Ivan Draži! je trajno upokojen. u— Predali na glavni pošti. Koncem tega meseca bodo dovršena zadnja popravila na ljubljanski glavni pošti. Poštna uprava je postavila več novih pisemskih predalčkov (lettre boxes), ki se bodo oddajali strankam proti mesečni pristojbini 15 Din. Lastnik predalčka prejme kliuček in ima potem to ugodnost, da lahko prevzame došlo pošto najkasneje eno uro po dohodu vlaka. Na razpolago pa mu je od 7. ziutraj do 7. zvečer dokler je odprto poštno poslopje. u— Robinson Crusoe. Samo še danes ob 9-30 in 11. dopoldne predvaja ZKD prvi del tega znamenitega filma, ki je vzbudil pri včerajšnji predstavi vseobčo pohvalo in zadovoljstvo. Na binkoštni pondeliek ob 9.30 in 11. dopoldne sledi drugi del. Preskrbite si takoj vstopnice. Cene 2 in 4 Din. u— Kako Je stvar s hodnlkr? Na tozadevno notico, doposlano od »starega ljubljanskega meščana« v včerajšnji številki našega lista, nam pošilia mestni magistrat naslednje pojasnilo: Glasom predpisov stavbnega reda za mesto Ljubljano, ki je bil sprejet po potresu in ie od takrat v veljavi, morajo hišni posestniki ob hišah, ka- kor tudi ob tik hiše ležečih vrtovih napraviti hodnike povsem na svoie stroške. Ob hišah odnosno parcelah, ki so bile zgrajene ozir. odločene, pred sprejetjem omenjenega stavbnega reda, nadalje ob onih hišah, odnosno parcelah, kjer hodniki že obstojajo, niso pa izvršeni iz materijala, kakor ga predpisuje mestni magistrat, nosiio prizadeti hišni posestniki eno tretjino stroškov, mestna občina pa ostali dve tretjini za napravo novih hodnikov in sicer po vseh onih komunikacijah, glede katerih je občinski svet sklenil, da se na ta način hodniki priredijo. Občinski svet je v svoji javni seii dne 9. maja 1922 sklenil, da se glavne komunikacije v osrčju mesta opremijo s hodniki, ki so lahko asfaltni ali pa iz por-firnih plošč. V razglasu, ki ie bi! d tem sklepu občinskega sveta javno na občinski deski objavljen, je tudi izrecno povdarjeno. da se imajo stroški za napravo novih trn-toarjev razdeliti na podlagi zadevne določbe stavbnega reda. V tem smislu je rešila tudi Gradbena direkcija, kot prizivna in-štanca, doslej vložene rekurze. u— Sprehajališče na Gradu ogrožen«. Pišejo nam: Pred nekaj dnevi smo čitali v »Slovencu«, da je oddal g. vladni komisar na magistratu del sprehajališča na »Gradu« pri paviljonu za dališo dobo »Kie-kovi mladini« v športne svrhe v najem. Kakor smo prijatelji športa, moramo vendar odločno protestirati, da bi se sprehajališče na Gradu izpreminjalo v športne prostore, najmanj pa za »žogobrc«. Na dotič-nem prostoru je drevored in niti najmanj ni drevje pripravno pri takem športu! Mogoče se pa misli celo drevesa podreti? Končno »žogobrc« ni preveč nežen šport in pasan-ti bi bili stalno v nevarnosti, da jih zadene žoga! Ljubljana ima že mnogo športnih pro štorov, tako da je v grajskem drevoredu absolutno nepotreben. Upamo, da g. komisar svoj sklep anulira, ker ie to edino pravilno. — Več sprehajalcev. Priporočamo! Samo nekai časa še traja prodaja vsega, radi preselitve preost i>-ga oblačilnega blaga po izredno globoko znižanih cenah. Ostanki Po skorai polovičnih cenah. Manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. 6509-a u— Gromov dospel v LJubljano! Včeraj dopoldne je dospel v Ljubljano znani atlet A. Gromov, ki je pred leti vzbujal tolik šr.o zanimanje s svojo občudovanja vredno tehniko pri rokoborbah. Kolikor bi se dalo soditi po njegovi vnanjosti, bo Gromov sigurno igral eno prvih vlog pri mednarodnem turnirju rokoborcev, ki se vrši v bližnji bodočnosti. Predstavlja namreč moža silne moči in orjaške postave. Danes gostuje pri S. K. Slovanu na letnem telovadi-šču Sokola Ljubljana. Program prinašamo v današnji športni rubriki. u— Tatinski drobiž. Krojaški mojster Anton Janmik, stanujoč v Rožni ulici št. 29, je predvčerajšnjim dopoldne obesil za hip svoj 300 Din vreden siv suknjič na obešalnik v kuhinji ter odšel v sobo. Medtem pa je stopil v kuhinjo neznan uzmovič, ki je porabivši priliko suknjič odnesel. — Služkinji Štefi Bručanovi, stanujoči v Kolodvorski ulici št. 30. je včeraj dopoldne neznan žepar ukradel na Vodnikovem trgu iz ročne torbice delavsko knjižico, v kateri je imela tudi 200 Din gotovine. — Visokošolcu Hinku Radeju je dne 2. t m. na vrtu restavracije »Zvezde« neznan tat odnesel 150 Din vreden rjav klobuk. u— Hud mož. Pos es taica Jožefa S. na Ižanski cesti ima vražje hudo močnejšo zakonsko polovico. Zakonca sta se v četrtek kakor že večkrat sprla ln nazadnje tudi dejansko spoprijela. Med pretepom Je nad* \ Binkoštni nogomet danes ob 18. url RS.H.Priiorie: GlKiraz na igrišču A. S. K. PRIMORJA. jutri v ponedeljek ob 18. url S. Ef. Ilirija: G.fl. K. Graz na igrišču S. K. ILIRIJE. Ob vsakem vremenu. ni mož pograbil za neko težko orodje tn ženo tako udaril čez ramo, da S je ziorf ključnico. PoSkodovanko so morali prepeljati v bolnico, dočim bodo nasBnega moža drugje naučili drugačnih ljubeznivosti napram lastni ženi. u— Dva dobrovoijčka. Pod kostanji na Krekovem trgu sta se predsnočn&n seSa dva znana ljubljanska dobrovoijčka Janez V. io Jože P. Bila »ta oba že polteno na treskana, zato je padk) kmalu nekaj krepkih psovk, kar je iroek> za posledico, da sta si skočfla tudi v lase. V veUko zabavo pasantov sta se začela mlkastiti, da je bilo veselje. Ko je pribite! do trffto stražnik, sta si oba obrisala pot s čela in se mu zare-žala nasproti: »Ah, iz samega dolgega časa sva se spoprijeli* Danes obesma ni več dolgčas. Oba namreč kakor za stavo žagata drva na dvorišču policijske direkcije. u— Mož z vrečami. Predsnočmta okrog 11. je stražnik srečal na temni Dovozni cesti sključenega možakarja, ki je nosfl na ramah velik tovor, čim je stopil stražnik za njim, se je neznanec prestrašil in skušal uiežaii. Beg pa se mu ni posreči, četudi je tcvor odvrgel Stražnik je možakarja od-vedel s seboj, da so na policiji ugotovili njegovo Identiteto. Prebrisanec ie nekje ukradel 27 komadov vreč, ki jih je hotel spraviti pri svojem znancu v Trnovem. Tat je seveda romal v zapor, lastnik vreč pa r.aj se z glasi na policiji. u— Christofov zavod, edina državno dovoljena privatna šola za stenografijo in stro lepisje v ljubljanski oblasti, vpisuje za prihodnje šolsko leto ves mesec junij in julij dopoldne in popoldne na Domobranski cesti št 7. Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina nizka; revni gojenci dobijo primeren popust. 85S o— Stalna higijenska razstava v Ljubljani pod Tlvofijem bo ponovno otvorjena danes dne 5. junija in odprta vsak dan od S. do 12. in od 15. do 18. ure. Vstopnina za osebo 2 dinarja. Oddelek ženske bolnice in oddelek za telesne vaie sta znatno izpopolnjena. Opozarjamo občinstvo (zlajstl ono iz mariborske obtasti) na novoprikiop-ijeni antitrahomsid oddelek (tkzv. egiptovska očesna bolexen). Večjim skupinam obiskovalcem (§ole, društva itd.) se na predhodno prijavo Hlgijenskemu zavodu v Ljubljani stavi na razpotaso tudi zdravnik kot tolmač razstave. u— Ameriški likalni stroj zlika in očisti obleko v 10 min. za malenkostno ceno 20 Din. Vsaka lOOca obleka, Id dospe v likanje dobi od tv. »Tlp-Top«, Tavčarjeva 3., nagrado 50 Din. 853 a— Opozarjamo na današnji oglas »Aškerčeva klet«. u— Drvftvo za narodovo zdravje v Ljub ijani ima svojo redno odborovo selo v torek, dne 7. junija ob 20. v Šolski poUkJinikl. Dnevni red: paročHo o proslavi dnevov zdravja, sprejem novih članov, nadalnje delo in siačafrosti. u— Kratek čas še traja razprodaja v konfekcijski trgovini Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg št. 5, I. nadstr. Neverjetno nizke cene. u— Dr. E. Dereani, specijalist za očesne ušesne, nosne in vratne bolezni se je preselil iz Frančiškanske ulice na Kongresni trg št 14. (Zvezda poleg lekarne). 764 u— Krasna birmanska darila kupite najceneje pri E. škopek, trgovina ur in zlatnine Ljubljana, Mestni trg. 777 u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dob;tc po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 u— Parna kopel v hotelu »Sion« bo od 7. t m. dalje vsak torek in četrtek od pol 8. do 13. odprta. Od 14. do 18. Ie za pršno kopel. V petek, soboto in nedelio je parna kopel ves dan odprta, ozir. v nedeljo samo dopoldne. Pršna kopel samo Din 6. 871 Iz Maribora a— Principijelen konflikt ob novih stavbah. Poročali smo že. da smo dobili pod Kaivarfjo v tako zvanem oddelku vil poleg vinorejske šole ln mestnega parka par novih vil z obširnimi vrtovi. Te vrtove so lastniki sedaj obdali z visokimi nepredirnimi plotovi iz širokih desk, tako da je do-tični del dejansko čisto »zaplankan« pred svetom. Nova kolonija vsled tega niti malo ne napravila lepega estetičnega vtisa, ampak baš nasprotno kazi vso zeleno okolico. Se grši bo pogled na te kitajske zidove, ko bodo začele deske prhneti. Nevzdržno in nedopustno pačenje mestnega lica na kraju kjer bi moralo biti najlepše, je uvide! tudi mestni stavbeni urad ter prepovedal zade-iavanje hiš s takšnimi plotovi. To stališče se nam zdi pravilno in umestno, ker je že skrajni čas, da tudi pri novih stavbah čuva mo estetiko in ne delamo na liubo stano-vtrjski bedi nedopustne koncesiie in s tem ustvarjamo strašila kakor pred frančiškansko cerkvijo z novo dvonastrooino hišo, ki bo sedaj za dolga desedetia kazSa celi trg In najlepšo ulica. Seveda je potrebno, da se izdajo direktive in odredbe pravočasno. a— Satanska zloba mariborskih klerikalcev. Glasom »Slovenca« je objavila socialistična »Voikssteme« dne 12. maia notico o neki samostanski aferi nekje v Teroešva-ru. Mariborski klertofcl so zaradi tega ekspresno pisali prosvetnemu ministru v Bukarešto m na samostan v Temešvaru, da jim da pooblastilo za tožbo proti »Vcrtks-stimme«. Temešvarske nune so baje že poslale mariborskim Sderikom pooblastilo n tožbo io tako bomo knt met proces z inozemskimi pričami. Upamo, da temešvarske madžarske in nemške priče Iz inozemstva naših klerikalcev ne bodo tako razburile in žalile slovenske časti, kakor nedavno glasom »Slovenca« graske ženske. a— Odvetniški izpit je izvršil v petek pri višjem deželnem sodišču s prav dobrim uspehom kazenski zagovornik dr. Stanko Štor v Mariboru. a— Društveni nastop ima prihodnjo nedeljo v Ljudskem vrtu mariborski Sokol. Pred nastopom, ki se vrši popoldne, priredi sprevod po mestu. a— Pisalni stroji »Halda« so vsled svoje izborne konstrukcije m prvovrstnega švedskega materijala splošno poznani in že povsod irvedeni. Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. 863 a— »Legatin« edino sredstvo proti potenju rok in nog. MaTibor, Slovenska ulica 7. 862 Med, Dr. Krauss se ie preselil iz Vrazove ulice 9 na Slomškov trg 3/i. MARIBOR ter ordinira od 8—10 in od 2—4 ure a— Kolesaril Perunašl na Pohoriu. Perun priredi na binkoštni pondeljek izlet članstva s kolesi na Pohorje. Vrh Pohorja in to od Mariborske koče do Ruške koče priredi gor sko dirko. Članstvo se zbira na binkoštni pondeljek ob 5. na trgu Kralja Petra od tu se odpelje skupno v Hoče — M. Reko — na zeleno Pohorje, kjer jih Pohorci pozdra vijo kot prve kolesarje na Pohoriu. a— Težja nesreča mestnega avtobusa. V četrtek zvečer je bil težko poškodovan na povratku iz Celja v Maribor mestni avtobus. Na Zg. Polskavi ie namreč po 18. naenkrat pripeljal za avtobusom avto trgov ca Robausa iz Maribora, ki ie očividno hotel prehiteti velikana. Pri tem ie zavozil na pesek in se odbil s tako silo v mestni avtobus, da se je ta prevrnil in tudi mali avto se je prekucnil na drugo stran v jaTek Pri tem je bil najbolj poškodovan avtobus ki so ga šele včeraj popoldne s traktorjem privlekli v Maribor. Potniki ki iih je bilo 7 so imeli precej sreče. Dobili so le lažje poškodbe. Med drugimi so bili poškodovani soproga odvetnika dr. Hoinika s sinom, inž. Vanek, dr. Pretnar iz Ljubljane, šofer Deželak in kondukter Sperša. Na avtobusu znaša škoda okrog 35.000 Din in bo trajalo kaka 2 tedna, predno bo zopet porab -Ijrv. Promet na progi Maribor-Celie bo danes zopet vzpostavljen z novim avtobusom. Iz Celja e— Imenovanje volilne komisije za občinske volitve ▼ Celju. Za predsednika volilne komisije na glavnem volišču (L) je imenovan sodni nadsvetnik dr. Ivan Flerin, za prisednika finančni tajnik dr. E. Močnik, za predsednika volilne komisije na volišču II. pa sod. svet. dr. Jakob Konda in za prisednika avskultant dr. A. Juhart. e— Plenarna seja načelstva Zveze trgovskih gremijev se vrši v torek 7. t. m. v restavracijskih prostorih Celjskega doma e_ Previem kina Gaberje. Vodstvo kina Gaberje je prevzel v petek, dne 3. t. m. gosp. Ferdo Ceplak, ki ima hkrati tudi v najemu celjski mestni kino. e— Avtomobil v ognju. Včeraj v soboto dopoldne je vozi! z avtomobilom posestnik in lessni trgovec gosp. Lednik iz Socke v Celje. Ka cesti na Lavi je nastala etksplozija in je bil avto naenkrat v plamenu. Požarna bramba, ki je prihitela na mesto neegode, je rešila samo motor. Avto je bil zavarovan. e— Izlet esperantistov. Danes pridejo v Celje esperantisti iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in drugih krajev. Dopoldne si bodo ogledali mesto, opoldne bo skupen obed v Narodnem domu, popoldne pa obiščejo stari grad. e— Menda jih je vendarle sram? e— Hud vročinski val tudi nad Celjem. Izza 31. maja vlada tudi v Celiu in v celjskem okolišu hujša vročin<* kakor je sicer v poznih poletnih dnevih. V mestnem pariru kaže zadnje dm' toplomer med 32 in 36 vopinj C. Savinjska obala je zopet oživela vslea množice, ki išče bodisi na prostem, bodisi v mestnem kopaiiShj io v phrvaMfio »Diana« v hladni Savinji primernega telesnega okrepčfla. Tudi precei letovSčerjerv je že v Celiu. Hmeljsbe stenice uničite sigurno s preizkušenim sredstvom »Kvasija in mazavo milo«. Dobi se v drogeriji Sanitas, Celje. 6265-a Iz Kranja r— Srebrno poroko slavita danes v ožjem rodbinskem krogu g. Leopold Blaznik, pi* smonoša in Antonija Blaznik, rojena Po« lajnar. Jubilantoma kličemo: Se na mnoga letal r— Sokolski izlet v Dražgoše. Sokolsko društvo v Kranju poriva članstvo, da se v čim večjem številu udeleži otvoritve Na» rodnega doma v Dražgošah na binkoštni pondeljek Za prenočišča m prehrano pTe» skrbljeno. Za avtomobiliste je pri poro čl j i» va pot čez Selce*Budno. Povratek na bin« koštni pondeljek z avtoomnibusi. r— Važno za avtomobiliste in motocU kliste. Orožniška postaja v Kranju razgla« ša, da bo o binkoštnih praznikih vršila na cestah strogo kontrolo nad avtomobilisti in motocikllsti. Zato se ti opozarjajo, da imajo vse potrebne listine pri sebi. r— Ljubljanska drama v Kranju. Za go« stovanje ljubljanske drame na binkoštni torek vlada precejšnje zanimanje. Nastopi« jo v treh izbamih enodejankah najodlič« nejši igralci m igralke kakor gg. Rogoz, prof. Šest, Rogozova in \Vintrova. Pred predstavo bo govoril prof. Sest o gledališču in o predvajanih igrah posebej. Pričetek bo točno ob 20. v gledališki dvorani Narodne« ga doma. Ne zamudite te ugodne prilike! Iz Novega mesta n— Podružnica SPD je imela ob precej« šnji udeležbi v Sokolskem domu svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je bila odobritev pravil osrednjega SPD v Ljub« Ijani, katera so se v celoti tudi sprejela.. Ko odobri oblast ta pravila, pristopi tudi tukajšnja podružnica k spremembi svojih pravil. n— Nabori v novomeški občini in v so« sednih so potekli v najlepšem redu. Nabor« niki so prišli pred naborno komisijo v trez« nem in svečanem razpoloženju — znak da je tu nova generacija. n— Šahovski turnir se je te dni zaključil Udeležencev turnirja je bilo 18. Največ točk so dosegli: A Bernard, Kristina Soli« chalova m Pavle Splichal. n— Velika vročina je nastopila pred tednom dni. Dosegla je do 28 stopinj, če« sar ne pomnijo kmalu. n— Novomeška porota Dne 6. t. tn. se otvori poletno zasedanje porote z dvema slučajema: 1. Franc Lušin, hudodelstvo tat« vine in poskušenega napeljevanja k umoru, 2. Ana Czasar radi hudodelstva goljufije. Dne 7. t. m. se pa vrši razprava proti Fran« cetu Kokliču radi hudodelstva umora, izvr« šenega na svoji ženi. Iz Litije i— Tatvina rib. Čim se je začela kopalna sezona, so se pojavili že tudi tatje rib. So to predvsem otroci in dijaki. Opozarjamo ca to starše, da ne bo zlih posledic. i— Za spomenik kralja Petra Akcija, ki jo je pokrenil med svojim članstvom litij« ski Sokol v korist spomenika kralja Petra v Ljubljani, je prinesla 800 Din. Denar se je odposlal pododboru Udruženja rezerv« nih oficirjev v Ljubljani. i— Nova slaščičarna V Oblakovi hiši na Glavnem trgu se je otvorila ta teden no« va slaščičarna, ki obenem toči tudi brez« alkoholne pijače. To je že tretje podjetje te vrste v Litiji i— Šahovski večeri. V poletni sezoni se vrše redni šahovski sestanki vsak petek zvečer v gostilni pri Urški Na to opozar« jamo klubove člane, dobrodošli so pa tudi vsi dosedaj še neorganizirani prijatelji šaha. i— Občinske volitve. Vložene so tokrat v naši občini 3 liste. Nosilec Napredne li» ste je g. Franc Kunstler star. Nosilec go« spodarske liste pa je g. Simončič iz Litije in z njim kandidira tudi g. Segula Rudolf. Senzacija dneva! Danes se končno vr, težko CQri,arjr-, rJnci, a • ....... pričakovana premijera nai- JClitCUlc UilCfcO- boljše burke, kar jih e dosedaj ustvarila filmska umen.ost PRAV? Ta kolosalna in umetniška burka je ravnokar izdelana ter se isiočasno predvaja s triumfaln m uspehom v vseh velikih mestih Ev-roae in Amerke. Danes! Danes! Danes! Danes! Bombe smeha! Valovi smeha 1 Orkan smeha! Salve smeha! . . . i zi-dovje se bo treslo od silnega smeha, ki ga pov aročajo originalni komični zapletljaji v tej najboljši barki vseh časov. Zasigurajte si pravočasno vstopnice! k lj^b visokim nabavnim stroškom cene nezvišane. Predstave točno cb 3, Vi 5, 6, */«8, '/«10. izvrstna modema ventilacija! V naši veliki dvorani ni vročine 111 Sredina mesta ELITNI KINO MATICA Teleion 2124 i— Litijska promenada na mostu je zad« nje večere, ko je nastopila pravcata tropi6> na vročina, zelo oživela. Potrebno bi bilo, da se namesti par žarnic, ker vlada sicer na najbolj prometnem kraju egiptovska tema. Iz Trbovelj t— Izplačilo deževnih ur. Rudarji na zu« nanjem obratu vprašamo tem potom, zakaj se povsod drugod, kakor na separacajl iz« plačujejo tkzv. cdeževne ure», medtem ko se pri nas ne. Ali ni morda več v veljavi zadevno določilo iz 1. 1923.? Želimo, da nam TPD. to svoje ravnanje pojasni t— Nalezljive bolezni ponehale. V izolir« niči se nahaja samo še en bolnik, bolan na tifusu. Tudi davica je poneiiala. Smrtni slučaji te bolezni od novega leta dalje pa nam dokazujejo, da se starši prepozno obračajo na zdravnike. t— Nabori v trboveljski občini in v dol« ski se bodo vršili v dneh 23., 24. in 25. ju« nija. t— Vpisovanje članov v Vodnikovo družbo se bo zaključilo 10. t. m. Kdor še ni član, naj pohiti, da bo pravočasno vpi« san. Za letnih 20 Din bo prejel jeseni štiri lepe knjige, od teh koledar, dvoje povesti in eno knjigo poučne vsebine. Člane še na« bira g. Bučar, šolski upravitelj na Vodah. t— Včerajšnji «Slo\'enec» nam odgovar« ja v dveh noricah. Merodajno je za nas njegovo priznavanje, da se resnično naha« ja v dobi kislih kumaric. t— Pe\'sko društvo eZvonV četrtek 9. junija ob pol 9. zvečer poje moški zbor na Klečcl v nedeljo IZ junija popoldne pa priredi «Zvon» izlet na Klek. V sluča« ju slabega vremena se obe prireditvi pre« ložita na poznejši datum. i 11 lUUDri! I. I; II I! II t! I! 1! 'I Ii m: n p H ii I! II T II in lista strankinega imena ne sme sramovati, vsled česar tudi niso podpisali z— Vojaški nabor. Letos se vrši nabor 26. junija, na isti dan, ko se vrše občinske volitve. Vsled tega je županstvo naprosilo vojaško oblast, da bi dan nabora preložila. Prošnji vojaška oblast ni ugodila. Nabor se bo vršil v gostiln i Skih prostorih pri Mul« lesrju. recke! Efektna ioterja Invalidskega doma Trbovlje nudi mnogo krasnih' dobitkov, riavni eno-nadstrooca hiša. ka se lahko zadene z malenkostjo enega kovača al 10 Din. Iz Zagorja s— Nepreviden voznik. V sredo okrog joldneva je hlapec posestnika Boriška iz Toplic na mostu pri rudniški separaciji po« vozil 31etno hčerko rudarja Šinkovca. Otrok je težko poškodovan. z— Članom SPD. V četrtek 9. t. m. se vrši ob pol 20. v občinski zborovalnici se« stanek, na katerem se bo izpopolnil odbor podružnice SPD. z— Razvrstitev volilnih skrinjic. Za vo« Ktve, ki se vrše 26. junija, so vložene s!e» deče liste: L Narodna delavska lista. IL Narodna gospodarska lista, IIL Socijalistič« na stranka Jugoslavije. IV. Združena delav« ska kmet. lista, V. Kmetska obrtna zveza in VL Delavska zveza. Za zadnji dve listi so še v pondeljek zbirali podpise, ker so nekateri klerikalni možje bili za to, da se ff KUVERTA" d. z o. z. konf. tvor niča paoirja Voiarskl pot 1. Kartovska cesta 2. Stalna zaloga kuvert vseh velikosti, plačilniti vrečic, aktovk, Cene nizke! kuvert z okenci itd. Blago solidno! Iz Laškega 1— Pri Sv. Lenartu nad Laškem so m u občinske volitve naprednjaki združili in sestavili skupno listo, ki bo pri volitvah tudi zmagala. Ves trud župnika in njego« vih priganjačev ne bo rešil klerikalce pro« pada. I— V občini Marija Gradec se bodo vr« šile občinske volitve po dosedanjih infor« m&cijah meseca oktobra t. L Zavedni obča« ni, ki imajo dovolj klerikalnega samovolj« nega in pogubonosnega gospodarstva, se pridno pripravljajo za te volitve. Skrajni čas je že, da se ljudstvo zave, da je izpre« memba v omenjeni občini že iz gospodar« skih ozirov nujno potrebna. 1— Okrajni zastop na božjem potu. Na povabilo okrajnega zastopa je odšlo pod vodstvom gerenta Mihe Hrastnika okrog 30 kmetov iz našega sreza na poučni izlet na Gorenjsko, ogledovat neko mlekarno. Vabila so nosila dostavek, da vabljenci to potovanje lahko izrabijo tudi za obisk bož« jega pota pri Mariji Pomagaj na Brezjah... 1— Proslava majske deklaracije se je tu« di v Laškem vršila prav dostojno. Povor« ka po mestu je bila prav lepa. za kar je zahvaliti osobito Gasilnemu društvu pod vodstvom g. Majcna. Prvič je pri tej pri« liki javno nastopil tudi pevski zbor Soko« la in sicer zelo srečno. 1— Občinske volitve. Iz klerikalne kar« didatne liste (imenuje se cZdružena lista») je črtalo poglavarstvo nosilca liste Iv. £ke» ta. sreskega veterinarja dr. Jerino in Fr. Likoviea. Na listi so imena Fretze, Herman, Th. Drolz, inž. Schmidinger, dr. Flego, dr. Kruljc, Topole — torej res czdružeci« kje« rikalcl radikali, Nemci, soc. demokratje m nemčurji. Iz Ptuja j— Seja mestnega sveta Dne 2. t. m. •« je vršila 5. redna seja mestnega sveta. Kesr je bil g. župan odsoten, jo je vodil pod« župan A. Blažek. Razpravljalo se je o jav« ni dražbi Dominikanske vojašnice. Preči« tale so se dospele vloge in spomenice spo« meniškeg-a urada, muzejskega društva, raz« motrivale vse okolnosti, ki govore, za in proti nakupu po mestni občini ter se konč« no sklenilo, da se občina iz važnih in teht« nih razlogov te dražbe ne udeleži. V slu« čaju, da se tokrat ne bi našel kupec 7a vojašnico, se morda kdaj pozneje ob ugod« nejših prilikah mestna občina povrne k te« mu vprašanju, ako bi ji to konveniralo. Javni seji je sledila povsem kratka tajna seja. Ljudski vrt v Ptuju se je prelevil v mestece lepih soko!« skih šotorov. Vabijo brate in sestre ia prostrane domovine na sokolsko slavlje razvitje prapora dne 5. junija 1927. Vremensko poročilo Meteorološki tarod » Ljnhliani 4. junija 1927. Višina barometra Sits-i; ni Kraj Cas opazovanj- Ljubljana (dvorec) ... Maribor , , , Zagreb . , , , Beograd • >» Sarajevo . . , Skoplje .... Dubrovnik . ■ Split ..... Prahs 7. 8. 14. 2L 8. Barom Teinpcr Ot Tts s* Smer »et:a 'r brzint » metrih Oblačno 0-10 / č9 5 19-5 84 E 4 0 755-8 27-8 61 SW 6 5 756-8 21-2 71 SW 1 5 767-8 23-C 67 SVV 1 0 768*1 25-0 56 NW 2 0 7598 28-0 51 SE 4 0 757-9 24-0 53 mirno 1 757 1 24-0 £6 mirno 1 759-9 22-0 79 SW 2 0 755*6 24-0 85 mirno 2 759-8 170 — mirno 10 Padavine \rstt * am 40 tn nevihta dež 3.0 00 Solnce vzhaja ob 4.15, zahaja ob 19.42, luna vzhaja ob 7.57, žaba j a ob 0.12 Najvišja temperatur* danes » Ljubljani 27.8 C, najnižja 173 G Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Hladni zapadni vetnm. nevihte; v nedeljo hladnejše in izpredenljivo, v severnih Alpah deževno vreme. Triaška vremenska napoved zs nedeljo: Lahni jugovzhodni vetrovi; nebo izpremea-ljivo; temperatura od 20 do 28 stopinj; morje razburkano. 1— V mestnem gledališču se vprizori dr.« 8. junija zvečer Cerkvenikova drama »Oči. ščenje». To je krstna predstava. Pisatelj g. Cerkvenik in režiser g. Valo Bratin« jamčita po svojih imenih, da bo ta krstn« predstava nove drame dogodek. — Od občinstva je odvisno, ako bo znalo prav gl& dati, misliti in prav presojati. j— Na porodu je umrla žena mestnega uslužbenca J. Cajnka, stanujoča v Krče« vini na Adeb&ergerjevem posestvu. Rajn« ka zapušča moža s štirimi majhnimi otroci N. v m. p.l j— V Ptuju se mudi te dni prof. Afera« movič znani geolog in zgodovinar. Najbrž ga zanima dražba Dominikanske vojašnice, kjer bo gotovo poskušal rešiti v slučaju prodaje, vsaj najvažnejše zgodovinske de« le našim potomcem. j— Sokolski prapori v Ptuju. Naš staro davni «Petovio» je bil za rimskih časov važno gospodarsko, kulturno in vojaško središče. Prapori mnoffih rimskih kohort so veli tod na važni točki znane ceste iz R:> ma kot središča sveta proti severu. Ta ne« kdanfi cPefovio* so n&m hoteli v propadli državi ugrabiti ter ga pooolnoma preustva« riti v nemški cPettauv 2e ob raznih prili« kah je po prevratu manifestiralo naše mesto ko* jueosloivenski Ptuj. Nov krst dobi ta novodobni jugoslovenski Ptuj danes dne 5. junija, ko se bo razvil na njegovih tleh sokolski prapor. h kateremu se brat« sko pridružijo drugi sokolski prapori Pri« dite k temu novemu krstu jugoslovenske« ga Ptuja od vseh strani naše prostrane svo» bo dne domovini pere sam Varuje perilo I ščakov. Sveto pismo pripoveduje, da je trajala Hiramova ekspedicija tri le« ta. Ustavljala se je vedno na severni obali Rdečega morja tik Erzioma Ghe« birja Tarshisha. Nato je preplula In* dijski ocean ob otokih Sokatoro in Ceylon ter nastopila obratno pot ob indijski zapadni obali do Perzijskega zaliva, od koder je prišla okoli Arabi« je v domače pristanišče. Ubogi Crawford je moral voditi svojo barko po davno zapuščenih pri* staniščih, od katerih ni ostalo niti imen. Prišel je do Adena, svetopisem« skega Edena, kjer je bila zasidrana mornarica kraljice Sabe. Jadral je od tod do otočja Sheba in je čakal, kakor je storil svojčas Hiram, ugodnega morskega vetra, tako zvanega drugega musona, ki ga je prignal v perzijski zaliv. Prišel je do Maskata Rasel Ha* da in končno do Omana v jugovzhod« ni Arabiji. To pot je ponovil večkrat in se je prepričal, da ni morala dospeti Hira« mova mornarica, nikamor drugam. Po njegovi sodbi bi moral ležati Ofir ka« kih 600 km vzhodno od Adena, kjer še stoje velikanske razvaline nekega svetišča. Arabci jih imenujejo božji dom. Raziskovalci so večkrat mimo« grede popisali te veličastne ostanke feničanske kulture, ne da bi se pobrigali za razkopavanja v tej puščavi. Toda kapitan Cravvford je zastavil svojo lopato v prepričanju, da je na pravem mestu in je odkril čudeže. Nekdanji Ofir ima lepo lego ob ustju reke, ki je nudila lepo zavetišče ladjam. Pesek pa je v teku stoletij po« kvaril pristanišče in zdaj jc Ofir na suhem. Moderna tehnika bi lahko kmalu odpravila sušo. Potem bi postal Ofir cvetoča pokrajina. Skriva namreč nebroj neizrabljenih zlatih rudnikov in diamantnih poljan. Na Palestino naslonjena bi ustvarila kraljevina modre Bilkis prav mogočno zaledje vsu Arabije. Kapitan Crawford je ukrenil vse potrebno, da oživi že prihodnje poletje stare Salomonove rudnike. Postal bo menda milijarder in to je seveda zaslužil po 20 letnem delu. Na* prosil je vlado, naj da novi deželi a ozirom na njene zaklade ime «Nova Transvalija». eja ura na svetu Pred kratkim so instalirali na dunajskem Marktplatzu veliko uro, ki je baje največja svoje vrste na svetu. Nien konstruktor je prof. Match. Ura je čudovita umetnina. Kadar poteče ura, zaigra mašineriia zgodovinski opus. Repertoar teh opusov je zelo obširen in seže od križarskih in narodnih pesmi do starih plesov ter odlomkov iz Hayd-novega oratorija »Stvarjenje sveta«. Poleg muzike se občinstvu prikažejo zgodovinske osebnosti: Mark Aurel, utemeljitelj Vdndobone, Karel Veliki, Rudolf Habsburški, princ Evgen, Marija Terezija in drugi. .Dunajčani si spričo nove ure obetajo nov dotok tujcev, za katere je ta ura pač zanimiva redkost. Seveda pa zamisel te ure ni originalna. Saj je znano, da se nahaja stara take vrste v Pragi, ki je zaslovela posebno po tem, da se prikazuje, kadar poteče čas, Jezus in 12 apostolov. Dva zračna junaka Charles Lindbergh v pogovoru z Louisom Bleriotom. Don Quichotte in Sancho Pansa Slika francoskega slikarja Daumierja, ki jo je pred kratkim kupil newyorški bogataš za svoto 1 milijon 290.000 frankov (blizu 3 milijone dinarjev). V prenovljeni reimski katedrali Kardinal LU90T1 na prižnici — prvič po dvanajstih letih. Svetilnik zmage, ki so ga odkrili v Trstu ob prihodu itali« janskega kralja. Ali je Ibsen kadil? To vprašanje je zastavil neki veliki dnevnik iz Osla svojim čitateliem. Prišla je cela kopa odgovorov, toda, kakor je že navada pri takih zadevah: eni so odgovorili, da je kadil, drugi, da ne, in anketa ni dosegla nikakega uspeha. Nekateri so se pri svojih odgovorih sklicevali na Ibsenove pesmi, v katerih je omenjal »oblake dima< svoje cigaro ali pipe, drugi pa so trdili, da se pesnikove besede ne smejo vedno razumeti v doslovnem pomenu. Uredništvo je sprejelo od svojih či tate! jev blizu sto fotografij, ki na.i bi dokazovale, da Ibsen ni bil Iiubiteli tobaka. Naposled so se anketomani domislili pametnega izhoda: poiskali so Ibsetio-vo guvernanto in jo povprašali, kaka ie zadeva s pesnikovim" kajenjem. Če nihče drugi, guvernanta je morala biti gotovo najbolje poučena o navadah svojega varovanca. In je tudi bila. Ko jo ie uredništvo intervjuvalo, ie odgovorila kratko in decidirano: »Ne. Ibsen ni kadil, pač pa je cikal.t Francosko odlikovanje mesta Namur Plaketa — delo belgijskega kiparja Victor« ja Demaneta — ki je bila izdana o priliki odlikovanja junaškega belgijskega mesta s francoskim vojnim križcem. „Stara dama" v popravilu Angleži so se navadili, da naziva o svojo narodno banko »Staro damo s ceste Threadneedle«. Ta stara dama je, kakor čitamo v angleških listih, začutila potrebo po novi obleki. Vlada je torej sklenila, da popravi in obnovi njeno vnanjost. Kakor znano, imajo do takih »starih dam« posebno nagnjenje gospodje tatovi in vlomilci. Da jim njih nepošteno ljubezen čim boli zagreni, se je londonska »starica« tudi na znotraj preuredila na kar modernejši in nedostopnejši način. Kako — to je seveda uradna tajnost. ki io njeni gospodarji skrbno prikrivajo. V široko javnost je prodrlo le to, da ima poslopje vsa vrata ureiena se, svetle, predivaste lase. Meniva se; nič posebnega, kake drobne neznatne besede govoriva, besede, ki jih drugi mimogrede mečejo proč v naglici dneva. Najraje še govoriva o mrtvih stvareh, o čisto navadnih predmetih, tako da ni prav nič ljudi vmes. Mrak gledava. ki se tiplje ob stenah nakvišku, rože na tapetah. Bog ve, kje je sedaj Marija — Svilene nogavice nosi in hodi v postelie k možem. Uboga mora biti, ker so ji bili moški vedno tako odvratni. Bog ve, na koga mora polagati roke * Sedaj mi hočejo vzeti še to, vse, vse mi hočejo vzeti. Včeraj — bila je zopet pri meni, pestoval sem ji glavo v naročju — sem mahoma začutil pod prsti nekaj hladnega, in ko potipam natančneje — brrr! v gnusnem loku sem jo zalučil proč — — Kakor tolst maček je telebnila na tla. Grozno, sedaj lazijo že po meni' Ne bom se več upal zatisniti očes; slišal sem, da so že večkrat obgrizle otroke ali nezavestne do mrtvega. Ali naj se zopet preselim, naj zbe-žim od tod? Prepričan sem, da bodo povsod takoj za menoj. Saj je rekla gospa Šafranekova, da jih preje ni bilo nikoli tu in tudi v prejšnjem stanova- nju jih ni bilo izpočetka. Vso okolico sem pretaknil na skrivaj, poizvedoval po vseh sosednjih stanovanjih, pa nikjer nisem našel kakega skladišča živinskih kož, loja ali česa sličnega. Popolnoma enostavno: tu sol ★ Vedno več jih je, ponoči gomazijo menda že ena čez drugo. Z dolgimi repi krmarijo po omarah, kakor vreče visijo po zidu. In cviljenje,, cviljenje! Če pride kdo po hodniku, se vedno hrupno premikam, da ni česa čuti iz sobe. Vse noči ležim buden, da so že popolnoma steklene moje oči. Če bedim, jih še nekako strahujem, kakor hitro Pa zamežim, se zažene takoj ves pekel nadme. Sanjam, sanjam. Z odprtimi očmi ležim v postelji in sanjam v strop. Včeraj se mi je sanjalo, da sem bil pri materi. Sedel sem v kuhinji in ona je nekaj hodila okoli mene. Iznenada me je zalila žalost, položil sem glavo plosko na mizo in sem dejal: Mati, umriva! Zdramil sem se in me je bilo groza, da je nimam več. Zelo ji zamerim, da .ie odšla stran kar tako. brez mene. Mati bi morala vendar počakati do konca, za Boga, morala bi počakati-- Doli na ulici je bila vojaška parada in ljudje, ki so hodili ob hišah po tlaku, so se čudno sumljivo ozirali v moje okno. Kaj že vsi vedo? Ne, ne, neumne misli so to, tako neznosno občutljiv sem postal zadnje čase! Ali možno bi že bilo, možno bi že bilo, če kdo tako zelo trpi, da občutijo ljudje celo na daleč. Hotel sem iti ven. na izprehod sem hotel, potvoril sem se, kakor da sem kot vsak drugi običajni človek — prekrižal sem roke na hrbtu in sem z brezbrižnim obrazom prestopal po tlaku. Za trenutek me je obšla blesteča misel: pomešam se med ljudi, zgubim se v množico, postajal bom pred izložbami — mogoče bo potem zdajci minilo, morebiti postanem kakor vsak drugi in ne bo treba ničesar storiti... Prevaril sem se; že na koncu ulice sem se moral vrniti. Vsak, kogar sem srečal, se me je že zdaleč ognil. Najbrže dišim: izvesten duh mora biti v moji obleki, po podganah dišim, da se me vsi tako ogibljejo. Izgubljen človek sem. Ne upam se več na ulico, da ne bi nadlegoval ljudi * Danes so bili pri meni možje pogrebnega zavoda. Vprašali so, če stanuje tukaj umrli činovnik Jakob Sabajev. Z nenavadno prisotnostjo duha sem se potajil in sem pokazal s prstom po hod- niku na desno. Sedaj se silno čudim, da sem bil tako pričujoč in sem tako naglo obvladal položaj. Niti s trepalnicami nisem izdal, d;i sem činovnik Sabajev jaz sam. Korakal sem po sobi in sem se hihita! v pest, da sem jo tako imenitno izpeljal: mahoma pa jc navalil name neznosen strah. Zakleni) sem vrata in sem do ta! sklonjen prisluškoval na hodnik; ves ohromljen sem bil od groze, da bodo prišli na laž ter se vrnili. Sveti Bog. zakai me hočejo kar takega! Saj ne bom več dolgo odlašal, res ne bom — ali toliko obzirnosti bi žc morali imeti, da ne bi hodili preje. Popolnoma prelomljen, z glavo navzdol, visim ob vratih. ★ Turbilator vjundrinks, Cicipc — cici-pe-- Miza. omara, knjige, vse pred vrata Umivalnik, svetilika, zamorček. Odprem okno na stežaj. Stopim na stol. Po ulici ropoče ogromen, neokreten avtomobil. Pred nasprotno hišo stoji tapetnik in vsako toliko pljune predse. Iz trgovine poleg nas je stopila mala modistka... Slabo mi je. Bruham. Zavlečem se proč od okna. Ležem v posteljo. Samo tnajo naj še poležim, smo malo — —- ========== «JUTRO» št. 133 __ 7 _ „Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!" General Averescu, odstopivši rumunski ministrski predsednik. Rudniki kralja Salomona Svetopisemska «Knjiga kralj ev» pripoveduje o modri Bilkis, kraljici v Sabi. Prinesla je iz svoje dežele, Ofir« ja, Salomonu v dar dišave, zlato in bi« sere. Raziskovalci so več sto let ugi« bali, kje se nahajajo ti bogati kraji. Iskali so jih zdaj na Kitajskem in In« diji, zdaj v južni Afriki in Arabiji. Zadnja domneva se je izkazala za pra« vilno. To je zasluga angleškega mor« narja kapitana Cravvforda. ki je iskal pravljično kraljevino dolgih 20 let, ce« lo svoje življenje. Zgradil je v ta namen prav nerodno starokopitno jadrnico in je z njo kri« žaril po Rdečem morju, da ugotovi in izpopolni pičle svetopisemske podat« ke o legi Ofirja. Kraljica Bilkis je po« darila Salomonu 33 kosov zlata, dra« gulje in škrlat in vse to je bilo ozna« čeno kot domače bogastvo njene po« krajine. Salomon in njegov zaveznik kralj Hiram v Tiru sta izrabila ta obisk, da navežeta pravilne trgovske stike s Sabo. Posledica je bila, da se je pomnožil zlati zaklad v Izraelu pod Salomonom tako, kakor nikdar poprej. Cravvford se je torej vkrcal na ne« rodno 200 tonsko jadrnico, sestro onih, s katerimi je jadral Hiram. Z biblijo v roki je iskal sledove starih pomor« Slavko Grum: Podgane Zadnji listi iz samomorilčevega dnevnika. Nobenega strahu nimajo več, povsem očitno se že sprehajajo po sobi. Včasih sem jih čul samo ponoči, kako so se praskale iz lukenj in prašile ob stenah, sedai pa že o belem dnevu tekajo okoli. Popolnoma propadel človek sem. brez vsakega ozira name se podijo po sobi. Kakor da že nisem več. Alogočc je to. mogoče prav to: prisiliti me hočejo, ker že toliko časa oklevam. Bog, moj Bog — z rokami zajemam kolena in cele ure niham sem in tja. Včeraj sem gospej Šafrankovi odpovedal. da mi hodi še pospravljat. Ne trpim več tistih opazujočih oči. Zelo sumljivo se ji že mora zdeti, da je toliko podgan. Onikrat. ko sem se spuščal po stopnicah, sem jo videl pri loži v nogovoru z vratarico: ko sta me opazili. sta se samo spogledali in odšli. Na večer, ko držim roke v mrak. pride samo še Marija k meni. Ne vem vec. ali je še to Marija, ona je gotovo že zelo zrasla tačas in hodi po lokalih, ali ta je še vsa tako preprosta, ki pride k meni. Stisne se mi k nogam, položi glavo na kolena in moram ji božati la- razumna mica Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja! Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« l \A nova Brauns'ova barva za obleke_ Brauns barve-pomagajo štediti! tako, da jti je mogoče v trenutku her- metično zapreti. Treba ie V ta namen le pritisniti na enega izmed treh gumbov, od katerih se eden nahaja v banki sami, drugi nekje v Londona, tretji pa v nekem nikomur znanem kraju, oddaljenem več mili od glavnega mesta. Duhovi, ki so zmešali zdravniku pamet Amsterdamski zdravnik dr. Zaber, strokovnjak za živčne bolezni, je bil pro šli teden pozvan k nekemm bolniku v predmestje. Njegova žena pa je Izvedela, da je hiša, v katero zovejo njenega moža, hiša duhov. Začela ga je pregovarjati, da bi Obisk opustil m je svoje pregovarjanje utemeljila s tean, da postane nesrečen vsakdo, ki prestopi prag tega doma. Dr. Zaber se je ženi smejal in jo prepričeval. da je nlena bojazen neutemeljena. Ker so ga ponovno klicali, je šel k bolniku. V Mši ga je sprejel star služabnik, ki ga je odvedel v malo sobico. Tam je ležala v postelji mlada krasoti-ca v najlepših letih. Bila je jetična. Zdravnik ji je meril temperaturo ln Je videl, da se nagiba njeno življenje h koncu. Imela je nad 40 stopinj vročine. Po vizitaciji je dr. Zaber napisal recept. se poslovil in obljubil, da se v kratkem zopet vrne. Obisk je res ponovil. našel pa je topot hišo docela iz-premenjeno. Sobica, v kateri je prvotno ležala mlada krasotica, je bila zaklenjena. Zdravnik je prosil hišnika, naj mu sobo odpre, a stari služabnik ga je na to prošnjo čudno pogledal in mu povedal, da je hiša prazna in da ni v sobici že dvajset let bilo žive duše. Nato je prosil dr. Zaber hišnika, naj ga pelje po stanovanju. Prišla sta tudi v sobico, katero ie zdravnik označil, toda stvari so bile postavljene na glavo. Postelja je izginila. Pohištvo je bilo pol no prahu, katerega je bilo več prstov na debelo. Bolnice ni bilo nikjer. Samo na mali mizici sredi sobe so ležali recepti, ki jih je dr. Zaber napisal ob svo. jem zadnjem obisku. Zdravnika je to tako spravilo iz ravnotežja, da ie začel halucinirati. Nlego-ve fantazije so postajale čedalje hujše in končno so morali reveža izročiti v blaznico. kjer sedaj kolegi opazujejo njegovo duševno stanje, povzročeno po nepoiasniivih dogodkih v »hlšj duhov«. Med desetimi ljudmi je devet samomorilcev Tako trdi neki Američan in utemeljuje svojo trditev tako-!e: Med desetimi ljudmi je redno devet takih, ki jedo preveč. Polovica, da celo, četrtina tega, kar človek povžije, bi zadoščala za njegovo preživljanje. Ljudje pa se obsojamo sami na težko delo. Podoba je, da nam ni do ravnotežja, do svežosti in zmerne moči. Požrešni smo in požrešnosti se ne moremo upirati. Zato umremo tako zgodaj. Med desetimi ljudmi jih devet ne v kakšna hrana jim prija. Vseeno jim je, če pijejo strupe ali kaj drugega. Njihovi želodci so reveži. Tako prihaja do motenj v prebavilih. Škodljive jedi se v želodcu razkrajajo in želodec je podoben retorti. v kateri se mešanica prekuhava z eksplozijami. Zopet nastane bolezen, ki skrajša človeško življenje. Med desetimi ljudmi jih je devet, ki premalo spe. Pozno v noč sede v zakajenih lokalih, kade in se trujejo z alkoholom in drugimi strupi. Prekratek spanec jim ne dovoli, da bi se njihov organizem redno obnavljal. Moči začno propadat; zgodaj, prokletstvo samomora jih izbriše iz knjige življenja pred časom. Med desetimi je devet tudi takih, ki žive nečisto. Z nevednostjo in nebrzda-nostjo postanejo sužnji razvad, uničijo zlati kapital svojega življenja in zdravja ter zapadejo po nepotrebnem zgodnji smrti. Med desetimi jih je devet, ki žive izven okvira s\-ojega časa. Nenehoma sanjarijo, žive v preteklosti in si očitajo. da je bilo nekoč lepše in boljše. S tem narašča njihova nesreča, ki jih vodi v obup. Tudi ni malo takih, ki žive mesto v sedanjosti v prihodnosti, ki se jim vidi črna. Takih razmišljavcev se poloti melanholija, ki jih zopet požanje prezgodaj. te---------------------- ---1 Okno sem zabil. Vse dni ležim v postelji. obrnjen v vrata. Dovolj je, da se slučajno ozrem v šipe in že se mi dvigne iz želodca slabost. Samo še malo-- ★ Davi sem se zbudil s skelečo bolečino v glavi. Takoj me je spreletela misel: nažrle so mi glavo. Tu ležim z nažrto lobanjo in se ne upam potipati. da ne bi bilo treba za-krieati. A. P. Cehov: Upravnik gledališča pod divanom ("Zakulisna zgodbica.) Igrali so »Burko s preoblačenjem«. Klavdija Matvjejevna Dolskaja-Kauču-kova, mlada in simpatična igralka, vsa navdušena za svojo sveto umetnost, je prihitela v garderobno sobico, ter jela jadrno metati s sebe ciganski kostum, zakaj morala se je neutegoma napraviti v huzarsko uniformo. Da bi jI pa obleka ne delala nepotrebnih gub in bi se ji V nI i ko r mogoče lepo in dobro prilegala. je nadarjena igralka sklenila, da se *!eče do golega in si ta kostanj obleče kar povrhu Evinega, Ko ce Je Mk fe Med desetimi jih je devet, ki uničujejo svoje življenje s kvartanjem. popivanjem, razburjenjem, mržnjo, zavistjo in z izbruhi nevkroČenega temperamenta. Tudi jadikovanje in skrb izpod-jedata ljudem življenje. Med desetimi je devet takih, ki preveč delajo. Metoda njihovega dela jih uničuje, ker delajo neekonomično, naglo, nervozno, mrzlično, nestrpno. Ta tempo, ki bi ga lahko imenovali po vzgledu v glasbi prestissimo, položi človeka v rani grob presto. Med desetimi ljudmi jih devet ne pozna pravil zdravega življenja. Nepo-znanje teh pravil uničuje človeški rod v večji meri kot vojna, kuga in lakota. Radi nepoznanja teh pravil jih pogine med desetimi ljudmi devet prezgodaj. Z drugo besedo, devet desetin ljudi na svetu je samomorilcev. Obvezna uljudnost Nemci hočejo postati najbolj vlju« den narod. Berlinska vlada je dala na* tisniti poseben pravilnik, ki je obve« zen za vse državne nastavljence: po« štarje, policaje, železničarje, davkarje itd. Nimamo žalibog prostora, da bi na tem mestu ponatisnili jako zanimi« ve glavne odredbe tega pravilnika. Omenjamo le, da mora n. pr. vsaka uradna oseba nagovoriti žensko z «Frsu N. N.», če pozna njeno ime ali pa z «rGnadige Frau», če ji je ime ne« znano. Železničarji morajo pozdraviti, če se nanj obrne potnik, z vprašanjem, ter istotako odzdraviti, kadar odgovore na vprašanje. Prepovedano jim je go« voriti z rokami v žepih. Pošte v veli« kih mestih so že davno odpravile ona smešna mala okenca, katera vidimo še pri nas v Ljubljani. Nadomestila jih je široka pisarniška ograja. Uradnik ima na ta način pregled čez občinstvo in lahko takoj pokliče po« možnega tovariša, če se nastavi pre« dolga vrsta ljudi. Izkazalo pa se je, da so le imela stara okenca za mrežo neko prednost. Občinstvo ni videlo, kako so južinale oz. zajtrkovale go« spodične uradnice. V novih prostorih so jedle lepe poštarice hrenovke in zemlje z največjo hladnokrvnostjo pred očmi zbranega občinstva. To je dalo povod za razne opazke. Zato pa je sedaj na vsaki nemški pošti poseb* na soba, ki služi osobju za okrepčilo. Javno zajtrkovanje v slogu potujočega zverinjaka je prepovedano. Ni treba dodati, da so vsi prestopki zoper novi pravilnrk tudi primerno kazensko oce« njeni in da lahko izzovejo celo odpust iz službe. Pri nas hvala Bogu še ni takih strogosti. Človek večkrat naleti na pi« sarniš'" < idilo. Gospodične pri odvet« niku likajo svoje čipke, perejo rokavi« ce, jedo pomaranče itd. V Ljubljani imamo prav domače življenje. Saj se je oprostil nekoč znani francoski sla« vist Louis Leger v svoiem potopisu za nemško besedo «tgemutlich», a moral jo je vporabiti kot edino primerno za ljubljansko življenje! Slučaj Sacco in Vanzetti V Ameriki, Italiji in drueod se danes mnogo govori o senzacionalnem slučaju dveh Italijanov, Sacca in Van-zettija, ki sta bila pred leti v Ameriki obsojena na smrt na električnem stolu. Bistvo kriminalne senzaciie Sacca in Vanzettija tiči v tem. da morilca, ki čakata na izvršitev kazni že pet let, prav za prav nista morilca. V svetovnem časopisju se o stvari razpravlja na dolgo in široko. Oglašajo se juristi in človekoljubi ter zahtevaio revizijo procesa. Revizije Da ni moeoče izpo-slovati, ker nimajo merodaini faktorji, ki bi hoteli zadevo urediti, potrebne pravice. Tako se bo n»;1 že zeodilo, da bosta morala ner- .t Italijana po nedolžnem v smrt. Obiskovalci, ki prihajajo k Saccu in Vanzettiju v ječo, se zavzemaio za nju pred svetom. Neki posestnik, ki je videl dvojico oni dan. Dopisuje vtise svojega obiska takole: Odprla so se vrata v drueem nadstropju in iz celic sta planila Sacco in Vanzetti. morilca, ki nisa morilca. Če pogledaš njuno hojo, izorevidiš takoj, da morata biti moža nedolžna. Zakaj njuna hoja ni hoja obsojencev, ki bosta čez dva meseca sklenila svoje življenje. A vendar so jima skrbi za živ- slekla in si je, drgetaje od hladnega zraka, jela pripravljati huzarske jahalne hlače, je zdajci začula vzdih. Široko je odprla oči ter poslušala. Spet je nekdo vzdihnii in zdelo se ji je. kakor bi bil topot celo zašepetal: »Oh. Bog nam grehe odpustil...c Vsa začudena se je igralka ozrla: ko pa v 9obi ni videla ničesar sumljivega, je sklenila, da pogleda za vsak slučaj tudi pod edini kos svoje sobne oprave — pod divan. In glejte! Pod divanom je ugledala dolgo Človeško postavo. »Kdo je?« je zavpila ter vsa preplašena odskočila od divana. zakriva-je se z vojaško bluzo. »Jaz sem... jaz... je drhteče zaše-petalo izpod divana. »Nikar se tako ne bojte... saj sem jaz... Psst!< Po nosljajočem šepetu, ki je naliko-val cvrčanju v ponvi, je igralka lahko takoj spoznalr glas gledališkega upravnika Indjukova. »Vi ste!c se je razhudila, rdeča ko kuhan rak. »Kako... kako se vendar predrznete? Po tem takem ste ves čas ležali tu spodaj, vi stari podlež?! Tega se je še manjkalo!« ►Dušica... Srčece moje!« je siknil Indjukov ln pomolil svojo pleiasto glavo izpod divana, »rrikar ne bodite hudi, dnSca... Ubifte me aH rinite ma ka- ljenje zarisale globoke poteze v obraz. Ko sem spregovoril z enim izmed obeh, so mu stopile solze v oči. Govorila sva o neizprosnosti usode. Kljub solzam pa je bfl njegov glas trden in tudi to me je uverilo. da ie stvar drugačna, kakor jo pojmuje ameriški sodniki. Posebno zanimivo je tudi. da se obsojenec Vanzetti silno zanima za samomore. Predelal je celo literaturo o tej stvari, in prišel do zaključka, da more biti samomorilec Ie anormalno bitje. Njegov soobsojenec Da tem trditvam kruto ugovarja. Pravi, da ie bil sam v položaju samomorilca. Osvetljuje svoj tozadevni nazor z izkustvi iz lastnega življenja. Smrt, pravi, je smatral za najboljši izhod iz peklenskega Doložaja, v katerega ga je pripravilo življenje. Hotel je s svojo smrtjo drugim ljudem, zlasti svojcem, odpreti not v boljšo bodočnost Interesantna so tudi opazovanja, katera sta izrazila obsojenca o lenuhare-nju in delu. Če bi bil brez dela, je dejal Sacco, bi moral zblazneti. Prsti so mi vajeni dela. Prosil sem. da. naravnost klečal sem pred svojimi n red sto j-niki, ter jih moledoval, nai me vendar zaposlijo. Nu. sme) sem nakladati premog in skladati opeko. To je trajalo tri leta. Pletel sem tudi koše. kakor otroci. Toda Čim naporneie ie fizično delo v ječi, tem boljše je za ietnika. Verjemite, da ni nič obupnejšeza. kakor sedeti v celici, dihati, jesti in strmeti v praznino. To človeka ubiie. med tem ko ga delo dvigne, popravi in mu prinese popolno zadoščenje. Madžarski Tarzan Pred časom so Drine Kali v Budimpešto iz okoliške vasi Abonv-Falva »človeka opico«, najgrozneišo nokveko, katero so kdaj videli v deželi Sv. Štefana. Človek-opica je sedaj 24 let star, 144 cm visok in poraščen do vsem životu z dolgo dlako. Opičje dolge roke mu sežejo do tal. Ima nizko čelo, širok vtisnjen nos in izbočeno čeljust. Hodi navadno do štirih in se vzpne na zadnje noge Ie v boju ali Dri Dlezanju po drevesih, kjer se izredno dobro počuti. Ta pokveka. ki ima bore malo človeškega na sebi. se ie rodila nopolno-ma normalnim staršem kot neti sin. Njegovi štirje starejši bratie so zdravi. Otrok ima živalske nasrone že od mladih nog. Ko je bil pet let star. še vedno ni govoril. Budimpeštanski zdravniki so rekli očetu, da bo ostal deček do smrti izrodek, tiD porotnega duševnega hi telesnega atavizma. Sčasoma je oostal fante Dooolnoma sličen opici. Obleke ne mara in samo pozimi nosi hlače. Roditelji so bili mnenja. da njih sm ni človek, marveč zver. Zato ga niso niti klicali s človeškim imenom, ki ga je dobil Dri krstu. Prekrstili so ga v Canva. Priklenili so ga na verigo v hlevu, ker ni bil za v hišo. Med kravami in ovcami je bival 19 let. Pred dvema mesecema, ko je odhajala živina na pašo, se ie oolastilo nesrečnega Dohabljenca veliko hrepenenje. Naveličal se je sramote. Izdrl je kol, na katerega je bil privezan, pretrgal verigo in pobegni! iz ieče. Ljudje so v grozi bežali Dred čudnim, straš- Obrekovalec — Vidiš, s to bogato damo se bo poročil. — Na lepo je »ačel: kar s srebrno poroko! kor kačo, samo ne delajte hrupa! Saj nisem videl prav ničesar in tudi zdaj ne vidim nič in si niti ne želim, da bi kaj videl. Čisto po nepotrebnem se tako zakrivate z obleko, dragica moja, krasotica vseh krasotic! Čujte me, starca, ki stojim z eno nogo itak že v grobu! Saj se ne valjam tu za nič drugega, kakor da rešim samega sebe. Iz Moskve se je namreč pripeljal Prindin, mož moje Glašenjke. In zdaj hodi po gledališču sem in tja ter ugiblje, kako bi me ugonobi!... To je grozno! Razen Glašenjke sem dolžan temu zlodeju tudi še pet tisočakov.« »Kaj to meni mar? Takoj se mi izgubite, sicer... ne vem, kaj naredim z vami. nesramnež!« »Psst! Dušica moja. psst! Na kolenih vas prosim! Kje drugje naj se mu skrijem, če ne tu pri vas? Saj bi me povsod drugod takoj iztaknil, le semkaj se ne bo upal!.. Nu, rotim vas! Prosim vas!... Pred dvema urama sem ga videl! Ko so igrali prvo dejanje, stojim tam za kulisami in vidim, da gre iz pritličja na oder...« »Po tem takem ste se valjal! tu notri že med dramo?« se je ustrašila igralka. In... ste seveda videH vse?...« Upravnik pa je zaječal: nim, golim in kosmatim bitiem. Njegove s krvjo podplute oči so zledale krvavo v svet »človeška oDica« je zbežala v bližnji gozd, ki ie Dostal nieno najljubše bivališče že izza otroških let, ko še ni bfla priklenjena na verigo. Orožniki so jo morali loviti do drevesih in so jo le s težavo uieli. Zopet je morala živeti v hlevu. Ležala ie po cele dneve na slami: sedenje ii je bilo zoprno. Tu pa tam je napravila par korakov do štirih, v kolikor ii je pač veriga dopuščala prosto gibanie. Nedavno je Canyja odkril neki cirkuški podjetnik. Hotel ga ie vzeti s seboj in ga kazati v varijeteiu. Roditelji so bili tega veseli, kajti Canvja niso hoteli sprejeti niti v blaznico. ker je bil zelo požrešen. Toda »človeška opica« je morala predvsem dobiti zdravniško spričevalo. V cirkus ne sme nihče brez uradnega potrdila, da produkcije ne bodo škodovale njegovemu zdravju. Obleči Canyja in ea spraviti v madžarsko prestoli«), je torei bila težka naloga. trgal je s sebe obleko, končno pa so ga štirje seliaki obvladali in ga vtaknil v suknjič in hlače. Vklenienega so ga odpeljali na oostajo. Videti je bilo, da je kurijozni Dotnik miren Ie, dokler ima kaj jesti. Zato so ea vso pot dobesedno krmili. Tekom 15minutne vožnje v vlaku je nogoltnil 3 kz kruha in 1 kg slanine. V Budimnešti ga ie na kolodvoru sprejela tolpa radovednežev. Canyja so si ogledali zdravniki bil je fotografiran in nato ie odšel, da si služi lavorike in kruh. Njegov impresarij pravi, da postane Canv lahko še milijonar v Hollywoodu. če bo kazal vsaj toliko inteligence, kolikor jo imajo prave dresirane onice. n. nr. »Konzul« ali na Des »Rki-tin-tin«. ki z velikim uspehom delujejo v filmih. Najbogatejša podjetja na svetu »New York Times«t priobčujejo za» nimive podatke o denarnem stanju de« setih najbogatejših ameriških družb in s tem obenem najdenarnejših družb na vsem svetu. Na prvem mestu stoji jeklov trust z 2245 milijoni dolarjev (nad 100 mili« jard Din), potem Southern Pacific Railroad z 2147 milijoni, Pennsylvania Railroad (1819 milijonov dolarjev), American Telephone Companv (1646 milijonov dolarjev), Newvork Central Railroad (1449 milj.), Standard Oil Cy. v Newjerseyu (1365 milj.), Union Pa* cific Railroad (1140 milj.). Atchinson Topeka in Santa = Fe Railroad (1071 milj.), General Motors Corporation (915 milj.) in naposled Ford Cy. z 800 milijoni dolarjev. Ida«, cvesote Ma Ir preti* mrifiMU hali, HMboi pcreuaa aKtu, ftvMft m pm »luaiu »jo,lil. M pm*i nUM attMfti Celokupno premoženje vseh zgoraj naštetih družb znaša preko 15 milijard dolarjev (800 milijard Din) — in to je šele komaj 5 odstotkov vsega privat« nega premoženja Zedinjenih držav. Brutto»dohodki navedenih podjetij se cenijo na 6 milijonov dolarjev letno, čisti dohodki pa prilično na $00 mili« jonov. Kino Kaj je glavno v filmu? Paramount je te dni razpisal anketa e vprafianju, kaj je glavno pri filmu. Na io vprašanje je imelo odgovoriti 20 režiserjev, 24 zvezd, 13 pisateljev, 9 operaterjev, skupaj 78 oseb. Odgovori, ki 90 jih poslali ravnateljstvu ti ljudje, ki se vsekakor spoznajo v filmih, so zelo presenetili 24 glasov, med temi 17 igralcev, je trdilo, da je glavno dober rokopis. Devetnajst glasov, med temi lest avtorjev, in trije režiserji, so bili za igranje. Štirinajst glasov, med katerimi so bili glasovi sedmih zvezd, so smatrali režijo kot glavno. Trije so izjavili, da je najvažnejše dobra fotografija, en operater je proglasil za glavno razsvetljavo, drugi pa pripisujejo glavni pomen toaletam. Ostali glasovi so bili razcepljeni. Med njimi so bili tudi taki. ki so menili, da so dobri naslovi in dobro rezanje glavno pri filmu. Salomonska razsodba Glorije Swanson Vsak filmski atelje ima tako zvano kantino, kjer ljudje, ki so zaposleni v ateljeju, jedo, intrigirajo in si pripovedujejo svoje dog'>-divščine. Tako sedita nekoS v v kantini Pa-ramountovega ateljeja v Hollywoodu Adol-phe Menjou in Raymond Griffith in se prerekata. Oba imata namreč rada otroke in vsakdo j© povedal zanimiv dogodek iz življenja svojega edinca. Sedaj pa trdita oba, men in je naravno, da Tretji dan po tem. ko sem dobila pismo, je umrl. Tisto noč je bil v Ljubljani vihar. Moje okno ie izgnito, pa mi je pihalo v glavo. V hudi mrzlici sem se zbudila. Veter je tulil, kakor da se duhovi pode okoli hiše. Zdelo se mi je, da čujem Janezov klopotec. Pa to so bile le vročinske sanje. Saj Prečna je daleč, tako daleč, da ne bom prišla nikoli tja. Jules Lemaitre: Dafna (Na robu Ovidijevih »MetamorfozO Dafna. hčerka vodnega boga Peneja. »e ie bala ljubezni. Lov ji je bil edina radost. Več mladeničev je že povprašalo zastran nie, a ona je mislila samo na tekanje po šumah. Oče ji je večkrat govoril: »Hčerka, dati mi moraš zeta; hčerka, vnučkovse nadejam od iebe.« Tak pogovor ji je pognal kri v lica in ker je smatrala celo možitev samo za nekakšen zločin, se je vrgla očetu na prša: »Dovoli, oče, da ohranim deviško nedolžnost. Izkaži mi milost, ki jo je Jupiter izkazal Diani.« Pen«j ie odgovarjal: »Tvoja lepota, hčerka, je velika ovira tej želji. Toda, ali sploh veš. kaj želiš?« Tedaj jo je nekega jesenskega veče- se za njega delovanje intenzivno zanimajo tudi državni kabineti. V komisiji za manjšine so se že večkrat obravnavali razni manjšinski problemi Na zasedanju v Salzburgu začetkom oktobra 1926. je stavil avstrijski delegat Dumba predlog, da se postavi na dnevni red XI. kongresa vprašanje nemške manjšine na Tirolskem in se je skliceval na to, da se je to vprašanje že sprožilo na zborovanju komisije v Londonu o priliki, ko je italijanska liga poslala rimski vladi spomenico o položaju nemške manjšine. Spomenica je ostala brez odgovora in položaj na Tirolskem se je še poslabšal; raznarodovanje se vrši z vsemi sredstvi. Dolžnost Unije je, da vzame vprašanje v pretres. Italijanski delegat Giannini je izjavil, da ne bo nikdar pristal na to, da bi se o položaju nemške manjšine razpravljalo bodisi v Avstriji, Nemčiji aH Italiji. Ne npira se pa temu, da pride to vprašanje v razpravo na nevtralnih tleh. Z ozirom na ta protest je bilo sklenjeno, da se razprava o tem preloži na pomladansko zasedanje komisije. To za- Dickenson, predsednik manjšinske komisije. sedanje se je vršilo koncem februarja 1927 v Bruslju. Ob tej priliki sta italijanska delegata izjavila, da ne ugovarjata temu. da se stavi tirolsko vprašanje na dnevni red kongresa v Berlinu. Referate za to vprašanje so prevzeli predsednik manjšinske komisije Dik-kenson, Walter Napier in ga. Bakker van Bosse. Slavnostna otvoritev XI. kongresa je napovedana za 26. maj v Reichstagu, prva seji manjšinj. komisije pa se vrši 24. maja v zborovalni dvorani Reichs-vvirtschaitsamta. Proti deseti uri se zbirajo delegati v zbornici. Tiskan delovni program, ki ga razdeljuje pisarna, ima zabeležene delegate iz 24 držav. Pozdravljajo se stari znanci, mnogoletni delegati predstavljajo tovariše novince in jim skušajo utreti pot. Med slikarji, ki skicirajo delegate, je tudi Jugoslo-ven g. Penkala, kateremu se imamo za- hvaliti za ilustrativni del našega poročila. Okrog predsedniške tribune je gnječa velika. Zanimanje je osredotočeno na italijansko delegacijo. V seznamu delegatov so pod »Italija« sledeča imena: Besedniak, Gallavresi, Villari, Wil-fan. Res sedi dr. Besednjak med italijanskimi delegati, Wilfana ni videti. Delegati prihajajo po informacije k jugosiovenski delegaciji, kaj je z VVilfanom, ali pride ali ne. Iz njihovih pozdravov Miss Baker, zastopnica Nizozemske. je videti, kako velik ugled in kake simpatije uživata dr. Wilfan in dr. Besednjak v Liternacijonalnih krogih. Predsednik Dickenson otvarja seio in naznani dnevni red. Vprašanje nemške manjšine pride na vrsto šele popoldne. Videti je, da je koncertrirano vse zanimanje na to točko in da vlada mrzlično pričakovanje. Zato se absolvirajo ostale točke brez velikega zanimanja. Na popoldanski seji je generalni tajnik prečital najprej pismo nemških delegatov iz Južne Tirolske, ki z obžalovanjem javliaio. da se ne morejo udeležiti zborovanja, ker jim italijanske oblasti ne dajo dovoljenja za potovanje. Predloženi sta bili dve spomenici, prva predsednika Dickensona, druga angl. delegata Napiera. Dickensonova spomenica navaja historijat tega vprašanja in povdarja, da je komisija že pred časom Bernsdori, predsednik nemške lige. Bovet, delegat Švice. izročila italijanski ligi pritožbe manjšin v nadi, da se bo po njenem posredovanju njihov položaj izbolišal; ker se to ni zgodilo, je poveril g. Napieri, naj prouči vprašanje, zlasti vse dekrete in ukaze, ki se tičejo nemške manjšine. Priznava, da Italija sicer ni podpisala pogodb za varstvo manišin, kakor so to storile nasledstvene države, kajti svet je bil takrat prepričan, da bi bilo v svobodoljubni Italiji kai takega odveč in da bodo manjšine tu uživale popolno svobodo. Poleg tega pa so poleg ministrskega predsednika italijanskega tudi drugi odločujoči faktorji slovesno izjavili, da bodo vodili napram manjšinam pravično politiko. Iz uradnih dokumen- Dumba, delegat Avstrije. tov pa, ki jih je objavil g. Napier, sledi, da je Italija sicer s početka vodila napram manjšinam svobodomiselno politiko, da pa jo je leta 1922 opustila in začela z nasilno italijanizacijo. Tozadevni dekreti so sicer pravno veljavni, ker Italija ni vezana z nobeno pogodbo, toda politika nasilnega raznarodovanja ni v soglasju tle s principi mirovnih pogodb, ne z slovesnimi izjavami zgoraj omenjenih faktorjev. Pri takih pogojih dobi to vprašanje mednaroden pomen in Društvo narodov mu bo prej ali slej moralo posvetiti svojo pozornost Ce se ne ukrene vse potrebno, da se situacija izboljša, bi mogle nastati vznemirljive mednarodne komplikacije. Italijanska liga za Društvo narodov bi v tej zadevi zamogla igrati veliko vlogo, če bi po svojih zvezah vplivala na javno mnenje v tem smislu, da se manjšinam olajša neznosni položaj. Spomenica g. Napiera obsega 15 strani .navaja pritožbe nemške manjšine in potem po vrsti vse dekrete centralnih in lokalnih oblasti, s katerimi se kratijo pravice manjšin. Dolga vrsta je teh ukazov, ki so deloma tudi komentirani in kojih večina velja tudi za slovensko manjšino v Primorju. Tvorijo nepobiten dokaz nasilnega raznarodovanja in zatiranja manjšin. Italijanski delegat V i 1-1 a r i izjavlja, da stoji na stališču, da ie to vprašanje čisto interna zadeva Italije, v katero se Unija nima pravice vmešavati. Obravnavanje tega vprašanja bo razmere le še poslabšalo. Spomenicama očita tendencijoznost, ker ne vpošteva-ta dobrot, ki so jih postale deležne manjšine s tem, da so prišle pod Italijo in dosegle velike ekonomske ugodnosti. Delegat Napier uspešno pobija italijansko tezo, da je manjšinjsko vprašanje interna zadeva Italije. O trpljenju nemških Tirolcev se je prepričal na lastne oči in so vsi njegovi podatki avtentični. Senzacija je bil nastop holandske delegatke ge. Bakker, ki v temperamentnih besedah slika položaj nem. manjšine in se zlasti zgraža nad krivicami na šolskem polju. Zbornica stoji vsa pod utisom njenih s toplim čustvom govorjenih besed in vlada grobna tišina. Ko omenja slučaje, da je starišem v lastni hiši prepovedano poučevati otroke v materinščini, zakliče ital. delegat Gallavresi: »Ni res!« Nato ga. Bakker: »Gospod, če želite, vam pokažem spisan pogovor, ki sem ga imela z najvišjim uradnikom v Bolcanu, in ko.iega pravilnost mi je potrdil s svojim podpisom. V tem pogovoru prefekt priznava, da je privatni pouk prepovedan.« lo gospa Bakker potegne iz svojih spisov omenjeni list in ga pomoli ital delegatu, ki ga v vidni zadregi prečita. Današnji položaj manjšin v Italiji primerja s položajem prvih kristjanov, in je upravičen izraz »šole v katakombah«, ki ga je slišala na Tirolskem. Na koncu izraža željo, da pride na dnevni red tudi vprašanje slovenske manjšine v Italiji, ki je v istotako težavnem položaju. Stavi tudi primerno resolucijo za zaščito manjšin. Italijanski delegati so se nahajali v neprijetnem položaju: javno braniti nasilji niso mogli, proti lastnemu režimu pa niso smeli nastopiti. Skušali so stvar opravičiti z očitki na račun »imperiiali-stične in klerikalne Avstrije«, ki da je te kraje germaniziraJa in da je razumljiva tendenca, da se zopet italijanizi-rajo. Debata je bila nato preložena na četrtkovo sejo. Tu so povzeli besedo avstrijski delegat Dumba in nemški delegat Herre. Za njimi je iugosl oven ski delegat dr. Ibrovac spregovoril o položaju slovanske manjšine v Primorju, navajal najtežje krivice, ki se ji gode in stavil predlog, da se na prihodnjem zborovanju vzame v pretres tudi to vprašanje, ker tvori s prvim eno celoto. Kljub protestu italijanskega delegata je bil ta predlog sprejet in je pri zaključitvi seje predsednik Dickenson izjavil, da j? to vprašanje stavljeno na dnevni red bodočega zborovanja, na katerem se bo tudi sklepalo o resoluciji, ki jo je vložila ga. Bakker. Tako pride končno tudi trpljenje slovanske manjšine v razpravo pred mednarodni forum. Materijal, ki bo tu predložen. bo še veliko bolj obtežilen kakor je tirolski in bo civiliziranemu svetu pokazal v pravi luči tradicijonelno »svobodoljubne« Italije. Kako naj žena goji šport? Higienske razstave zadnjih let posvečajo vedno večjo pažnjo športu v spoznanju, da je vsak šport jako močan iaktor v ohrani narodovega zdravja. Zato se je tudi na higijenski razstavi v Monakovem, ki se te dni zaključuje, postavil r.a prvo mesto oddelek za telesne vaje in šport vseh vrst. Tu vidiš v slikah • in tabelah vse vrste športa, ki se goji na Bavarskem, iz tabel lahko posnameš dobre, pa tudi vse slabe vplive pretiranega športa na telo posameznika in celih starostnih skupin. Posebno interesantne so v tem oziru izkušnje, ki se tičejo ženskega športa. Prvo in edino pravilo, ki ga mora žena, ki goji ta ali oni šport, imeti vedno pred očmi, je da se mora njeno športno udejstvovanje nujno prilagoditi njeni telesni sposobnosti. Ta njena telesna sposobnost za šport je pa že po naravi manjša od telesne sposobnosti moža, torei mišičevje žene v splošnem ni zmožno doseči onih najvišjih uspehov, ki jih doseže moški. Pri znani športni samozavesti zene pride pa tudi pri kon-kurencah med ženami prav lahko do pretiravanja in vsled tega do nepopravljive škode. Ne samo telesno, ampak tudi srčno mišičevje ie pri ženi slabše in absolutno vzeto lažje kot pri moškem. Vendar Pa ne smemo niti pri moškem, niti pri ženi pretiravati možnost oškodovanja zdravega srca vsled športa V neprimerno večji meri je pa za ženo važen ozir na različne fizijološke pojave, ki delajo ženski organizem posebno občutljiv in hitro dostopen škodljivim vplivom. Tak fiziološki pojav je dozorevanje mlade deklice, tako zvana puberteta. Z dozorevanjem jajčnikov se vršijo v organizmu, pa tudi v psihičnem življenju deklice tako globoke izpremembe, da lahko pusti vsaka prevelika telesna utrujenost po športu težko popravljive posledice. Spomnimo se samo bledih, nervoznih deklic, ki so potem še dolgoletna skrb matere. Seveda s tem ni rečeno, da deklica v pubertetni dobi ne sme gojiti nobenega športa, ampak obratno: lahke telesne vaje, drsanje, plavanje itd., sploh vse športne panoge v prosti naravi, ki ne utrujajo preveč, naj se izvajajo, naloga staršev in športnih voditeljev pa je, da paziio na to, da športno udeistvovanje ne vodi do prevelikega utruienja Drugi zelo važen fizijoioški pojav, na katerega se mora ozirati šport goječa žena, je menstruacija. Koliko tako zvanih »prehlajenj« bi si naše žene prištedile, koliko nevotje in premoženja bi si prištedi! mož, ki vieče nedisponirano ženo na 2000 metrov visok hrib. Popolnoma zdrava žena sicer navadno ne čuti nobenih, niti telesnih, niti duševneih izprememb v dobi menstruacije, vendar je pa v najmanj 50% živčno mnogo boli labilna in mani odporna pri vsakem bodisi športnem, bodisi navadnem delu. Poglejmo ženo našega kmeta na trgu ali v bolnici: težko delo v času pubertete in menstruacije ter premalo obzira na otročje postelje napravi 24!etno dekle, da izgleda kakor da bi jih imela štirideset. Poglejte pa na drugi strani češko, francosko ali nemško ženo — izključujem seveda delavke v težki industriji — v koliko na boljšem je vsled lažjih življenskih in socialnih prilik ter višje higienske naobrazbe. Toda ne samo živčevna labiliteta in manjša odpornost pri delu prepoveduje vsako intenzivnejše delo ali šport v času menstruacije, ampak tudi povečano krvavenje ter vse iz tega izhajajoče motenje in bolezni. Tretji fiziološki pojav je kiimakterij, to je doba, v kateri ugasne delovanje jajčnikov. Mnogokrat se nabere v tej dobi pri ženi precej podkožne maščobe, katere se včasi z lahkimi telesnimi vaiami ubranimo. Seveda je posebno tu svariti pred pretiravanjem, ker ie večkrat tudi srce zama-ščeno in bi tako telovadba in šport vež škodovala kot koristila. Zena, ki poprej ni nikdar gojila športa, ne sme sedaj, ko se ji obeta malo več podkožne tolšče. naenkrat začeti gojiti telovadbo — četudi njena zunanjost ne odgovarja več modernim zahtevam vitkosti — ampak naj se posvetuje z zdravnikom. Razun tega je žena v klimak-teriju podvržena različnim boleznim, oziroma dispoziciji k boleznim, ki zahteva več ali manj stalno zdravniško nadzorstvo. Omenim naj še na kratko nosečnost, pri kateri se težji šport kot jahamie, tenis, smučanje, drsanje itd. samo od sebe prepoveduje. priporočati so pa gimnastične vaje ter daljši izprehodi po ravnem. 2eni je tOTej šport priporočati in pozdraviti moramo vsako tozadevno idejo ;n institucijo, ker daje šport tako individuju kot z njim narodu neprecenljivih vrednot. Vedno si pa mora šport goječa žena pred-očevati, da je njen organizem slabejši od moškega in da je v veliko veča meri podvržena raznim fiziološkim vpiivom kot pa moški, z eno besedo, da je in ostane le — žena. — Dr. L. Šavnik. Monakovo. ra srečal Apolon na polju in je živo zaželel, da bi postala njegova. Nagovori! jo je z vljudnimi besedami; obrnila se je proč in je odšla. Šel je za njo. rekoč: »Ostani. lepa vila. saj nisem sovražnik, ki sledim tvojim korakom.« Spustila se je v tek. »Ej,« je dejal, »pazi. da ne padeš. Bojim se, da te ne bi ranilo trnje grmičevja. Bojim se. da ne bi z nogami zadela ob kamen. Ne teci tako naglo, pa te tudi jaz ne bom več tako urno zasledoval. Vsaj poglej me. Saj nisem izmed tistih slabo vzgojenih pastirjev, ki gonijo svoje črede po teh hribih. Sama ne poznaš cene svoje zmage. Če bi jo poznala, morda ne bi ležala pred menoj.« Povedal bi bil še več; toda ker je Dafna bežala s podvojeno naglico, ie bil prisiljen prekiniti svoje tožbe. Bežala je in bežeča je bila v vihrajočem oblačilu še lepša in tančice so plapolale za njo. Apolon ie že tesno pritiskal za njo; že je čutila na tilniku njegov božanski dih. Naposled je vsa izčrpana prebledela in zaklicala, obrnivši se k vodam Pe-nejevim; »Oče, pridi mi na pomoč, ali pa ti. Žemljica rodna, požri me! Ker mi ie na nesrečo usojeno, da sem vsem pogodu jzbriši to lepoto, ki mi postaja tako zlonosna.« Pri tej priči, in sice; baš v trenutku, ko jo je hotel Apolon vzeti v last, so odreveneli njeni udje; pravkar še tako lahkotne noge so se oprijele prsti; vse telo se je pokrilo z nežno skorjo; lasje so se izpremenili v listje in njene lakti v veje, ki so razpraskale božanskemu roparju obraz ... ★ Postala je torej zalo drevo, ki je v svoji lepoti ohranilo še neki spomin prvotne oblike. Pastirji, ki so naslednjega dne našli ta nepoznani lovor, so se začudili, opazivši pod lubjem oblike bežečih nog, mladih grudi in iztegnjenih rok. Nekakšna ženska oblika je še nadalje živela med vejami in listjem. Ko se je vrnila pomlad, je bog Penej poskrbel, da je reka po podzemeljskih vodotočih uravnala oplojujočo vodo h koreninam drevesa, ki je uklepalo njegovo hčerko, da bi se mogla hraniti s tem sokom in bi tako ohranila svoje mračno življenje ... In tako so pod gladko drevesno skorjo v spečem Dafninem telesu plala, kot dražeče puščice, vsa poželjenja rastlin--kega žitja, ki so se na koncu vej razbohotila v liste in cvete. Zaljubljeni parčki so prihajali pod širno listnato krono tega čudovitega lovorievega drevesa. Nekega dne se je Koridonu prav tisti mah, ko je pritisnil k sebi Likorido. zazdelo, da je za-čul za seboj globok vzdihljaj, bolj človeškemu vzdihu podoben, nego ie šum vetriča v listju. Dafna v štoru očividno : bila čisto pokojna. ★ Vendar Apolon ni pozabi! Dafne. Da bi se pa utolažil po njeni izgubi, je ljubimkal s pastiricami, ld se mu niso prehudo upirale. Ena izmed njih se je vendarle nekam obotavljala. Nekega poletnega večera, ko je bilo povsod razlito samo kopr-nenje in sama otožnost, jo je privel v senco lepega drevesa, ki se ga dotlej še ni bil upal priti pogledat. Objokoval je Damo. saj je vedel, da bo trpel tako blizu nje: toda mislil ie. da bo tako raznežen laže pregovoril mak) Ksanto in da bo otožnost prilila užitku, ki se ga je nadejal od mlade pa-stirice, več slasti. In, da povemo po pravici, bila je to mešanica čuvstev, dokai zamotanih za tako enostavno bitje, kakor so božanstva. Božal jo je. zleknjeno vznak preko njegovih kolen, in govorih »Potolaži me, Ksanto. Ljubil sem vilo, ki je ni več: ni se ti torej treba bati | sopernice. Toda dovoliš mi jeli, da | mislim nanjo in da si ob tej večerni i uri predstavljam, da v tebi objemam njo?... Dafna! Dafna!...« Ksanto je razočarana napela šobico. Tedajci se je v deblu drevesa začulo veliko hrumenje, nato pokanje, in Apolon je začutil svežo laket okrog svojega v/atu. A to ni bila Ksantina roka Obrnil se je; v biedorumenem luninem svitu se je pojavila Dafna. ki je zdrobila drevesno skorjo, živa. »Evo me,« je rekla. Mala Ksanto je vsa preo'n5ena pobegnila. Zveza kulturnih društev Ljubljana. Pozor! Pozor! Oglejte si znameniti velefllm Robinson Crusoe ki ga predvaja ZKD v kinu Matica. Predstave: L del: v soboto ob 1430 pop « v nedeljo ob 9.30 in 11. uri dop. II. del: na bmkoštm ponedeljek ob 9.30 in IL uri dop. ter v torek ob 14-30 pop. Cene: 2 Din in 4 Din za sedež. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Nedelja, 5.: «Mnogo hrupa za nič». Izven. Znižane cene. Pondeljek, 6.: «Pegica mojega srca«. Izv. Globoko znižane cene. Torek, 7.: Zaprto. Mariborsko gledališče: Nedelja, 5.: ob 15.: «Scampolo». Kuponi. Znižane cene. Abonenti popust pri dnev* ni blagajni Ob 20.: »Čardaška kneginja». Pondeljek, 6.: ob 20.: «Orlov». Gostovanje ge. Mitroviceve. Razstava grške in rimske plastike Pomanjkanje večje zbirke plastike v Jugoslaviji je napotilo Narodno galerijo, da je sklenila skrbeti za javno zbirko te važno umetnostne panoge. Ker je več, kot gotovo, da Narodni galeriji nikdar ne bodo sredstva dovoljevala nabavo znamenitih plastičnih originalov, bo ustanovila muzej svetovne plastike v odlivkih, ki so po svoji patini odlično nadomestilo za originale, nahajajoče se v velikih tujih zbirkah. Prvi korak k uresničenju te ideje je storjen z nabavo izbrane kolekcije odlivkov grških in rimskih kipov, M se po večini nahajajo v pariškem Lou-vreu, pa tudi v Londonu, Rimu in Napoliju. Odlivki so bili naročeni lansko leto v državnih delavnicah v Parizu, preko zime izvrženi in so pred dvemi tedni dospeli v Ljubljana Ker Narodna galerija še ni uredila svojih novih prcstorov, jih je sklenila začasno razstaviti v Jakopičevem paviljonu in danes otvarja razstavo ob 12. uri. Kolekcija obsega čez 60 del in je sestavljena razvojno. Pričenja z arhaičnimi kipi, obsega primere bronastih del, klasično dobo in je posebno bogato založena s kipi iz he-lenističnega časa ter konča s primeri zimskih del. Mnogo je znamenitih kipov v tej kolekciji; omenjamo le torso Praksdtelovega satira, Venero milonsko, kolosalno Niko s Samotrake, Borgheškega borca, Diano s košuto, Voznika z Delfov, mnogo reliefov, portretov, glav in skupin. Zbirka je zelo instinktivna in bo nudila mnogim izobražencem prvikrat prave like grškega in rimskega kiparstva, te najvišje umetniške produkcije antičnega genija. Našim šolam bo zgodovinski in literarni pouk odslej zelo olajšan; obisk v razstavi bo mladim dušam neizbrisno vtisnil v spomin veličino davno izumrlih narodov. Kajti v tej kolekciji plastike se zrcalijo vera, etika in življenje z vsemi nazori o telesni lepoti, športni popolnosti in duševni uravnvvešenosti z ono globoko pre-pričevalnostjo, ki jo zmore le visoka umetnina. Razstava bo po otvoritvi dostopna vsak dan od 9. do 18. ure in jo priporočamo vsem slojem v pogost obisk. Če more kdo utrpeti kaj več, kot samo vstopnino, naj prispeva Narodni galeriji za spopolnitev prepotrebnega muzeja svetovne plastike in bo s tem v resnici koristil izobrazbi naroda. * Da bodo največja remekdela klasičnega kiparstva v čim dostojnejši okolici raz« stavljena res svečano, je NG dala ves pa« viljon na novo preslikati. Obe stranski dvorani sta prepleskani v pompejansko rdeči barvi s črnimi meandri, kar je tvrdka bratov Rožič izvršila prav zadovoljivo. Jubilej opere »Prodana nevesta". Praga, v juniju. Narodni divadlo v Pragi je 30. maja t. 1. praznovalo jubilej 1000. predstave Smetanove opere »Prodana nevesta«. Prvič so to opero peli v Pragi baš pred 61. leti dne 30. maja 1866. Stota predstava je bila 5. maja 1882. 500. pa 8. avgusta 1909. Od leta 1866. do danes se je vprizorila »Prodana nevesta« v Narodnem divadlu povprečno na leto po 16-krat, v zadnjih letih pa celo večkrat, ker je ta narodna opereta tembolj popularna, čim starejša je. Vsi češki listi so ob tej priliki prinesli slavnostne članke. V Narodnem divadlu pa se je vršila slavnostna predstava, ki so se je udeležili vsi službeni in diplomatski krogi, na čelu jim sam prezident republike Masarvk. Agrarni >Večer< je naprosil prezidenta Masaryka, naj mu poda svoje mnenje o »Prodani nevesti«. Masaryk se je odzval tej prošnji in poslal »Večeru« tole pismo: ■.Gospod urednik! Vaše vprašanje zahteva odgovor na mnoge čisto strokovne probleme. O teh stvareh si ne-u9ojam govoriti, ker sem lajik. Nadejam se, da izidejo v kratkem od poklicanih oiniteljev primerne strokovne študije. Govorim torej samo kot ljubitelj godbe. kar je itak vsak Čeh. Da imamo vsi Smetano tako radi, prihaja od tega, ker je on ljubil narod. V ta narod je veroval, zaupal mu je in nadejal se je njegove srečne bodočnosti. Ta njegova nada in ljubezen ga je napotila k godbeni tvorbi z ljudstvom in v ljudstvu; ni se izgubljal v ljudstvu, njegove tvorbe so umetniške in samostojne, kakor je on pojmoval ljudstvo. Od tod vpliv Smetanovih umetnin zlasti za časa svetovne vojne. Ne govorim seveda o besedila njegovih oper in skladb; njegova godba govori nič manj kakor besedilo. Kot umetnik je bil Smetana samostojen, kakor je to razvidno iz njegovega razmerja do Wagnerja Ni podlegel njegovemu vplivu; sprejel je nekaj od njega, kakor je pač sprejemal mase iz vseh velikih klasičnih učiteljev. S klasiki ga druži mirnost, idejna umer-jenost in tvorna sila. prosta vsake nervoz-nosti in glasovne razkrojeno3ti, ki se je v njegovem času že uveljavljala. Izmed umetnikov, ki so nastopali v »Predani nevesti«, se jih spominjam še cele vrste. Ni to morda osebna stvar, ako imenujem-pri tej priliki Krosinga; predstavljal je — rekel bi — koncentrirano eno glavnih Smetanovih posebnosti : preprostost in popolno vdanost svojemu umetniškemu ustvarjanju. — T. G. Ma-saryk.< — V »Narodnih Listih« pripoveduje najpopularnejši svoječasmi predstavitelj Vaška v »Prodani nevesti«, sedaj že davno upokojeni Krdsing, da je Smetana 1870 »Prodano nevesto« popolnoma predelal, dialoge, ki so se do takrat govorili, nadomestil z recitativi, dostavil nove pevske točke, vložil balete ter opero samo izpopolnil v toliko, da ji je dostavil še trelje dejanje. Vaška je pel Krosing 672krat. Stoto predstavo ».Prodane neveste« leta 1882. so slavili s banketom v vinarni. Tega banketa se je udeležil tudi Smetana. Slavnostni govor je takrat imel KrBsing. Fuhiristična pantomima Lidija Vizjakova in Vaclav Vlček Klavna plesalca. Pariz. maja. Prva predstava futiirisrtične pantomine v enem najodiličnejših tukajšnjih gledališč (Theaitre de la Madeleine), je bila celo za razvajeni, z vsemi lepotami posejani Pariz dogodek. Sicer ni dosegla niti oddaleč sijaja tistega večera, ko se je prvič razodel ruski balet in so se na mah vsi gledalci razdelili v dva tabora: nekateri so navdušeno pozdrav-Sijali kipečo objestno mladost drugi pa so se ogorčeno odvračali. Cas je dal prvim iprav. Povsod zapisujejo kot važno razdobje: To je bilo v letu. ko je prvič nastopil ruski balet. Morda so to ipot od futuristične pantomine pričakovali preveč. Vse časopisje je obširno pisalo in povsod se je zasvetlil med hvalo od časa do flasa lahen pri soj razočaranja. Ples sam po seibi je bil sijajen, toda v programu ni bilo enotnosti. Futurizem je v predvojnih letih pomenil revolucijo. Ali ni v ustaljemju zanikal samega sebe, ki bi ga moral biti le vagon in nemirno iskanje. Toda če bi se že zadovoljili le z njimi A so pod njegovim imenom z eno potezo skušali premostiti vsa na-sipratja in vezati, kair se vezati da. Zato je zmeglen njihov dlj, ki naj bi bil »poživiti italijansko klasično pantomtoo in ji pridati v polnem sodobju vse nove izsledke plastične psihologije svetlobne arhitekture ter slikovitega in muzJkalnega mašinizma. Bolj je verjetno, da so radi ljudi utesnili v besede ideje, ki se v resnici odbijajo, kakor pa da bi se radi programa združili ljudje, ki so si dijametralno nasprotni. Na prvi pogled se ti razkrije dramatična napetost med dvema skupinama, ki se nemo borita. AH ni zadnja točka Cocktail ka-fcoff triumif nad prvo. ki mirno in dostojanstveno začenja s Hernuafroditovim rojstvom? Dva sita na početku te prečudne celote. Enrico Franrp-olini, ki ji je dal ime, in Marta Ricoti, ki jo komad zaznaš v njen; tihi lepoti. In ni težko za prvega postaviti vrsto avtorjev in glasbenikov: F. T. Marinet-tija Piramdella. Silvija Mira; za drugo Griega Respighija, Debussya. Ob Marinet-ttju se spomniš njegovih ognjevitih proglasov: porušim« muzeje, požgi-tno knjižnice. A _ Ricoti, igralka davne slave, ti prikliče aristokratsko umirjenost lepih gospa iz Go-ye in Maeterlinkovih kraljičin. Marsikatera misel se je zablismila ob tej idejni dvojnosti. In kot so bila različna mne. nja o snovi, so si bili vsi edini v hvali glavnih plesalcev. Zvezde večera Pa sta bila poleg Marije Riooti' naša Lidija Vlziakova in Vaclav Vlček ki bi ga po njegovem umetniškem razvoju tudi lahko imenovali našega. Zato je bil večeT predvsem imeniten za nas, saj sita naša človeka stopila pred veliki svet. Biila sta popolno nasprotje prve. ki je je bila sama mehka opojna melodija ob godbi Debussyja, Griega in Alberti za. Med desetimi točkami sta nastopila v petih. ki po svoji raznolikosti označujejo vse postaje njunega umetniškega vzpona. Popolnoma v tradicijo je zavito »Herma-froditovo rojstvo«. Pantomina, naslanjajoča se na melodijozino Respighijevo godbo. Vsa. kakor so jih ljubili v polpreteklih časih: z neizogibnim dvorskim norcem, s pevcem, ki pripoveduje in malim odrom v ozadju, ki poočiituje njegove besede. Sama umirjenost brez velike fantazije. Popolnoma tej podobna v slogu je »Urashima«, kjer se realizem nekoliko izgublja v orijenttalski sarajavosti. Kot prehod bi lahko označil »Tri momente«, ki je vanie že dahnil rahel dih današnjega časa. Niitrafa in satir stopita iz dveh trhlih dreves v dobo strojev. Plaho se ozirata okoli in le iz dalje jima pripeva Pano-va uiščail. Nimfa in sa/tir; skoro da ni prostora zanje med fonografi in ventilatorji, ki so naš pravljični svet. Ta dva svetova sta si vse preveč različna. Prvi se zruši v samem sebi. V njih sta pokazala naša plesalca vso svojo mojstrsko dovršenost, nista pa gorela s podnim plamenom. Saj smo iu videli nekoč v Musorffskega »Slikah iz razstave«, ki bi jih imenoval ekspresijonistlč-ne, če se ne bi bal delati krivico tej čisti umetnini s kakršnokoli oznako. Popolnoma v svojem elementu pa sta zaživela v »Trgovcu s srci* in v »Coctailu*, ki je oba naštudiral Vlček. V teh dveh točkah je tudi večer dosegel svoj višek in s svojim bleskom zakril vse ostalo. »Trgovec s srci« le odlična, strogo stiii-zinana pesem o astrataem mladeniču, love-čemu se v ljubezni. Jarko so začrtane vse linlle. do izvora poenostavljeno vsako čuv-stvo in vse izraženo v kretnji, obliki in barvi. Odtod tudi neposrednost in sila, ki te positavi v čisto nov svet. Vlček, ki je predvsem snekulativen in razglabljajoč duh je tu zaživel in nodal vse, kar je v njem sa-molastnega. Srce im razum, ki v borbi zani-ktfeta drug drugega, sta se tu spodila v eno. Se bolj enoten, če se je sploh mogoče vzpeti nad »Trgovca s srci«, je Marinetti-jev »Cocktail«. Vsa raizbičanost fantastika in v globinah razkrajajoča para dolžnost je v -njem. Kakor vsaka doba je tudi sedanji čas stkali svedo mitologijo, ki se v njej odsviita vsa groza človeka, ki je poznal le pogon naprej, a naenkrat obstal in ugledal obdajajoče ga stvari. Tako je v »Coctatailu« zajeto oboje: onemoglost in silna moč, s katero je človek stopil samemu sebi na glavo ta se upornika povezal s številnima zakoni. Kakor le Vlček razumski ln sestavljajoč, ie Lidija Vizjakova v prvi vrsti čuv-stvena. Tako se oba čudovito izpopolnjujeta. Tu je na njih slonelo vse. iz njih ie sijala draimaitična naipetost. Upanje je vstalo v meni. da smo le dobili svojo plesalko, toliko pričakovano. Cvet vsega sta bili zadnj; dve točki: notranje najbolj bogati in tudi najbolje izvajani. Kai n! v tem največja hvala Lidije Vi- zjakove in Vaclava Vlčka? * Pariška sezona futuri stične pantomine traja do 11. junija. Do takrat bodo menjali program ki bo potem menda bolj enoten. Nato jih pot povede na turnejo J>o francoskih mestih, od ta/m v Anglijo, Italijo, ČSR, Nemčijo in drugam. Empe. Beograjski «Macbeth» FEMY? moderna krema sedanje dame za odstranjevanje dlačic! Brez britja! Dlačice Izginejo v nekoliko dneh! Popolnoma neškodljiva, a lahko uporabljiva na vsakem delu telesa. Ne razdražuje, ne žge in ne pordeči kože! USPEH ZAJAMČEN! FEMY-mi!o (se sveti v tema), nenadomestljivo pomožno sredstvo za odstranjevanje dlačic. DOBITE POVSOD! Glavni depo: Cosmochemia, k. d.. Zagreb, Račkoga ul. 7. mi venska Matica». Ta spis je «evangelij pravega slovenstva», kakor pravi o njem v uvodu urednik dr. Josip Tominšek. A ne samo slovenstva, ampak človeštva sploh, ker filozofsko - socijalne ideje, ki iih razvija pisatelj, se ne tičejo samo Slovencev, ampak tudi dru gih narodov kot zrcalo njih napak v društvu in državi. Naj bi ne bilo izobraženega Slovenca, ki ne bi poznal tega odličnega dela, tega slovenskega utopističnega romana. Cena mu je 40 Din. Tragična smrt češkega kiparja Gutfreunda. V Pragi je utonil pri kopanju kipar Oton Gutfreund, profesor na Akademiji za likovne umetnosti in naslednik pokojnega kiparja Jana Šturse. Zadela ga je kap. Truplo so šele po več urah privlekli iz vode in poskusi, da bi se umetniku vrnilo življenje z umet nim dihanjem, so se izjalovili. Novo Hauptmannovo delo. Založnik Fi scher v Berlinu se je odločil v sporazumu s pesnikom Gerhartom Hauptmamiom, da natisne njegov ep »Till Eulen-spiegel«. Haupt-mann je prvotno sklenil, da sine to delo iziti šele po njegovi smrti. Krešimir Baranovič r beograjski operi. Izvrstni dosedanji dirigent opernega gledališča v Zagrebu Krešimir Baranovič je podpisal pogodbo z Narodnim gledališčem v Beogradu. S prihodnjo sezono začne svoje delovanje v beograjski operi, kjer je angažirana tudi njegova soproga, plesalka Margareta Fro-manova. Gostovanje tenorista Banovca v Zagrebu. Tenorist Svetozar Banovec, član ljubljanske opere, je gostoval v torek v zagrebškem Narodnem gledališču. Pel je vlogo grofa Alma-vive v Rossinijevem »Sevilskem brivcu«. 2 njim je gostovala kot Rosina španska pevka, koloraturka Bida Sayao. Klabundov »Kredni krog« v zagrebški drami. V Zagrebu so te dni meli premijero Klabundove pravljice »Kredni krog«. Režiral je Tito Strozzi, ki je sam igral vlogo princa Paa, dočim je kot čang - Haitang nastopila naša rojakinja Podgorska Predstava je gli-som kritike uspela izvrstno. Slikar Milunovič v Parizu. Slikar Milan Milunovič je doživel pred nekaj dnevi izredno presenečenje. Največji sodobni francoski kipar Bourdelle si je ogledal razstavo njegovih slik v salonu des Tuileries in je ves navdušen izjavil, da ni videl tako dobrih del že več let na nobeni pariški umetnostni razstavi sodobnih slikarjev. Ladv Macbeth: Daj mi nože, slabič! (Lady Macbeth ga. Markovac; g. Radenkovič.) Macbeth Tretja javna produkcija Glasbene Matice v Celju Tretja javna produkcija gojencev Glasbene Matice v Celju, ki se je vršila v torek, dne 31. maja zvečer v mestnem gledališču, je obsegala srednjo in deloma tudi višjo stopnjo. Nastopilo je sedem gojencev in četvero gojenk violinske šole gosp. ravnatelja S a n c i n a ter klavirskih šol ge. Božič- Kajkavska poezija Dragu-tina M. Domjaniča V tovarniški en gros produkciji slabih, brezličnih knjig te vzradosti knjiga, ki je že po svoji opremi nevsakdanja. Taka je najnovejša zbirka pesmi D. M. Domjanida »V suncu i senci«. Na zunaj je preprosta, ali po opremi svojevrstna, bibliofilska. Spi* sala jo je na kamen umetničina roka in je natisnjena kot rokopis. Tu si oddahneš od puščave tiskarskih črk; zdi se ti, da si v oazi. Lepa kaligrafična pisava v svetlo« rjavi barvi je v mirnem ravnovesju z viš* cjevimi inicijalkami in preprostimi orna* menti. Natisnjenih je biio samo 600 nume* riranih izvodov z avtorjevim podpisom in je knjiga zdaj že domala razprodana. »V suncu i senci« je že druga zbirka kaj* kavskih pesmi D. M. Domjanida. Prva »Kipci in popevke« je izšla I. 1917. in pred nekaj leti v posebni ra-zkošni izdaji. Druga Novakove in ge. Sancinove, ob kon- . . _ cu pa je zopel Matičin mladinski zbor pod j zbirka je manjša, nadaljevanje prejšnje, vodstvom gosp. C. P r e g 1 j a osem pesmi. I a sočna in dišeča kakor breskve v prisojnih E. J i 1 k e (violina) je zaigral Accolavev I zagorskih vinogradih. koncert v D-molu precizno in temperamentno, T. Pregljeva (klavir), Schiittovo «Etude mignoime* mehko in s prav dobro tehniko, M. Viher (violina) Mendelssohno-vo «Poljaško» in Erkinsonovo < Čarobno rajanje* na način, ki ga je najti le pri izrednih talentih, N. Jeršinovič (klavir) Cho-pinova preludija št. 6. in 15. točno in čisto, 0. Šmigovčeva (klavir) Sindingovo «Šumenje pomladi» tehnično brezhibno. L. Dereanijeva (violina) Maysederjev «Concertino» točno in s toplino, B. Fink (violina) Gounodovo «Meditacijo» in Drdlov et dokazala, da zavzema po vsej pravici astno mesto med celjskimi kulturnimi institucijami. R. p. Največje in najpomembnejše Mencingerjevo delo «Abadon», je pravkar izdala Grofica Marica«. Opereta v 3 dejanjih. BERLIN 20.30: Pesmi, plesi in popevke iz pretekle dobe. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert komorue slasbe. STUTTGART 20.15: Mešan večer. Torek, 7- VI. DUNAJ 30.15: Humor v glasbi in besedah. PRAGA 20.10: Zabaven večer. (Orkester in pesmi.) BRNO 19: Komorna glasba. — 1. Borodin: Drugi kvartet v G - duru. — 2. Greča-ninov: Vjetnik. — 3. Čajkovskij: An-dante Scherzo. op. 11. 20.30: Koncert. — 1. Foerster: Tri pesmi. — 2. Blodek: Koncert za flavto in klavir. — 3. Jindfih: Pesmi. LANGENBERG 21: Glasovi in zvoki iz romantične dobe. BERLIN 20.30: Moderni »Jaze. (Odlomki iz poezij, novel in romanov.) VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STUTTGART 20: Koncert Mahlerjevih skladb. — 1. Popotnikove pesmi. — 2. Otroške pesmi. — 3. Prahič iz II. simfonije. 21.15: F. Poise: »Dobro spite gospod sosed.« Komična opera v 1 dejanju. Sreda, S. VI. DUNAJ 20.10: Grillparzer: >Medejac. Tragedija v 5 dejanjih. PRAGA 19: Prenos Verdijeve opere »Ples v maskah« iz Narodnega gledališča. FRANKFURT 19.30: F. Schrecker: »Zaznamovani«. Opera v 3 dejanjih. (Prenos iz Državne opere v Kasslu. BRNO: Prenos Verdijeve opere »Ples v maskah«. iz Prage. BERLIN 21: Koncert Mihaela Bohnena. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STUTTGART 20: Italijanski večer. (Italijanski skladatelji, pesniki in misleci.) Četrtek, 9. VI. DUNAJ 20.05: Koncertna akademija. PR.a GA 21: Komorna glasba. — 1. Brahms: Klavirski trio v C - duru, op. 87. — 2. Mendelssohn - Bartholdv- Oktet v F-.s -duru. op. 20. FRANKFURT 20.15: K. Millocker: iCaspa-rone*. Opereta v 3 dejanjih. Nato koncert R. Straussovih skladb. — 1. >ŽlaVtni meščan«. (Fantazija.) — 2. Tri pesmi. — 3. Improvizacija iz \iolinske sonate v Es - duru, op. 18. — Tri pesmi. — 5. >Pavlihove dogodivščinec (Simfonična pesnitev.) BRNO 19: Koncert. _ 1. Glažunov: Ruski karneval. — 2. Monluzsko: »Halka.c — 3. Zarzvcki: Romanca. — 4 Glinka: Valček. — 5. Korelli - Godovski. Pastorale. — 6. Moskovski j: Šoanski plesi, šl. 2 in 3. — 7. Chopin: Scherzo v F - molu. — 8. Srbske narodne pesmi. — 9. Davidov: Koncert v D - duru (II. stavek). — 10. Srbske pesmi. — 11. Chopin: Valček. RIM 21.10- Gilbert: Odlomki iz Gilbertove opere j-Filmska zvezda«. BERLIN 20: F. VVerfel: »Jaurez in Maksimi-lian«. Dramatična historija v 13. slikah. VARŠAVA 19.50: Prenos iz opernega gledališča v Poznanju. STUTTGART 20: Schonthau - Kadelburg: »Gospod se n a t o r«. Veseloigra v 3 dejanjh. ske podružnice Slovenskega planinskega društva.) Mesto samo je v svojih starinah in modernih zgradbah zelo zanimivo. Tu je lep muzej (zlasti rimskih starin), .tu so še v gotsko dobo segajoče cerkve, ostanki starega obzidja, v pretekla stoletja segajoče pa prenovljene hiše in lepe moderne stavbe. Danes prinašamo nekaj slik. Prva nam predstavlja del Krekovega trga prod kolodvorom, odkoder vodi Aleksandrova ulica direktno v mesto. »JUTRO » »t 133 13 NedaJja 5. yi. 192?-= Kraljestvo Pleteni shetland postaja blago, 3d ie osvaja modne salone in modna letovišča. Širi se z enako brzino, kakor svoj čas svila. Najbolj se to vidi v najnovejših, skrajno acartno učtakujočii izdelkih pletenih kompletov. Kolekcija takih pletenih kompletov, ki jo predočnje naša sUka, je prav zgovorna podoba tega modnega poforeia. Kroj, apartma učinkovitost, gracSnost teh kreacij, vse se gotovo lahko fcosa z elegantnimi kreacijami drugih blagovnih vrst ia svil. Pleteni shetland je blago pleteno na način broksrta z menjaločtori se svilenimi in volnenimi nltkaimi. Prozorno blago učinkuje svežfino in zračno ter se bo videlo pri vseh elegantnih prilikah letošnjega poletja. De-seni naših modelov pa so vsaki naši modni dami dobro znani. Otmeni dami naj bo to blago priporočeno za slučaj, da si boče omisliti res prvovrstni poletni komplet Priprosti kroji so tisto eu -.stavno sredstvo, s katerim lahko dosežemo nežno, srčkano in mflobno noto, ki jo predpostavljamo pri otroških oblekcah. Da se moda otroških krolev zlasti v zadnjih ietth precej rasiania na modo odraslih, je razvidno tudi iz kolekcije otroških obleke na naši sftki. Krojne linije so priproste. Naža poglavitna skrb veljaj izbe- ri materijala ln blaga. Otrok le od jutra do večera neutructtHv športnik, ki skače, pleše, teka in razsaja, da ie veselie fai ki potrebuje za tak »živHenjski stil. seve zelo trpežna in pralna blaga. Enostavnost, pestra barvitost in solidnost blaga — to je vse, kar rabi otroška moda. Bluza za strapačni komplet ne izkazuje v zadnjem času posebnih iz-premesnb in modifikacij. Na naši sliki vidimo model svojevrstno krojene bluze, ki pa s svojimi garakanimi predeli ne prehaja v ekstrem. Bluza spada k plašču-kompietu tz kashe. H kompletu te vrste bi se prilega! moderni, kariratti, križ as ti klobuček. __ SolnčnHd so v novejšem času modni predmet ki ga je treba s posebno skrbnostjo Izbirati ter prilagoditi barvnemu učinku obleke. Zato bo modna dama izbirala take barve, ld se radi tadiferentnosti lahko nosilk) k vsaki elegamtnejši obleki. Obiike novih solnčni-kov se niso mnogo tzpremenile. Opremljamo lih prav pogosto z volani, resami in drugimi aplikacijami. Kratke pletene jopice z rokavi in brez rokavov so prijetna novost letošnjega poletja. Prilegajo se h vsaki svstii obleki, ki pridobi s tako-le kupico na eiegaoteosti in apartni učinkovitosti. Bare-tast klobuček je prav dojemljivo izpopolnilo k taki jopici Lepotne zaponke, ki smo jih precej dolgo zanemarjali, stopajo v ospredje. Te lepotne zaponke imajo ponavadi obliko puščice ali na tudi podoJ-gastih koviuastih palčic. Z okusom obdarjena dama bo že znala, kie je treba to zaponko uporabiti, da pojača splošni modni utis njene zunanjosti. „Mltn na veter" Pomen besed: VETERNICE Vodoravno: 3. Kratica. 4. Veznik. 6. Otok v Egejskem morju. 8. Reka v Rumu« niji 10. Mesto v severni Italiji. 11. Bar« barski narod. 13. Laška reka. 14. Kemični znak za žlahtno kovino. 16. Kratica. 17. Pes. 18. Reka v Sibiriji. 21. Moško krstno ime. 23. Gosposko bivališče. 24. MaBk. 25. Drag kamen. 26. Angleški dramatik. 29. Pi» jača. 31. Pritok Save. 34. Reka v Bolgariji 35. Reka v Grčiji. 37. Gričevje na Irskem. 39. Mesto v Grčiji. 42. Žensko krstno ime. 44. Veznik. 45. Predlog. 46. Del rastline. 48. Brezverec. 50. Mesto v severni Italiji. 52. Del telesa. 53. Rastlina. 54. Kratica pod podpisom. 55. Skrajni v morje segajoči dei celine. — Navpično: 1. Halogen. 2. Go« spodarsko poslopje. 3. Mesto v Istri. 5. Otok pri Siciliji. 6. Žensko krstno ime. 7. Afriška puščava. 8. Znan severoameriški rtič. 9. Svetopisemska oseba. 10. Kratica. 12. Vas pri Ljubljani. 15. Prikuha. 16. Sr. bohrvaški časovni veznik. 19. Kratica pred imeni. 20. Prvi Človek. 21. MoSko krstno ime. 22. Časovna kratica. 27. Dalmatinski otok. 26. Riba. 29. Krtova tvorba 30. Pri. staa&če v Rdečem morju. 32. Star perzij« ski denar. 33. Zvezda. 34. Igralna karta. 36. Ploskovna mera. 37. Planet. 38. Afriško me« sto ob obali atlantskega oceana. 40. Mesto v Belgiji. 41. Moč. 43. Pesnitev. 47. Fran« cosld svojilni zaimek. 49. Reka v južni Italiji. 51. Mesto v Turkestanu. MLIN Vodoravno: 2. Reka v Rumuniji 4. Perzijski kralj iz starega veka. 5. Osebni zaimek. 7. Grški bog. 9. Francoski osebni zaimek. 10. Zbor kraljevih svetovalcev v starorimski državi 12. Kratica. 13. Medmet. 14. Veznik. 17. Divjaško orožje. 18. Gri« čevje v Sahari. 20. Morska žival. 21. Grka ruske abecede. 23. Kranjski močnik. 25. Glasbena kratica. 26. Veenik. 28. Francoski svojiferi zaimek. 29. Kos lesa. 31. Mesto v Mali Aziji. 34. Svinčev pratek. 36. Mesto v Franciji. 37. Poljska cvetica. 38. V Srbiji celo rabljena albanska beseda.. 40. Otroški naziv m odeta. 42. Španski spalnik. 43. RJUUUUULXJUULUULUU'JU1 JUUUUUULHJU Za kopalke in kopale« je preskrbela tvr0c 5.50—6. kaše 6—7. ješorenj 6—10. iešprenjcek 12. turSioni zdrob" 4.50. pšenični adrofr 7. ajdova moks 6_9 Din se. — Kurivo: premor 42 Din q, drrs trda 150, mehka 75 Din irabični meter. — Krma: seno sladko 90, presladko 75. kislo 50. siama 50 Din 100 kg. — Zelenjava in eoeivje: glavnata solata 6—S. ajserica 10, berivka 2, radič 4— 5. zgodnje žeje 10, ohrovt 10. Sparglj: 24— 30. koleraba 8—10, špinača 6—7. paradižniki 2S—30. kumare 14—15. grah v stroju 7_S, luščeni 34—15. fižol v stročju 20—22." čebula 5. česen 10. krompir 1.50—2. novi 6 Din ke. njava in sočivje: fižol v stročju 28, grah v stročju S, čebula 5. kislo zelje 2—4 Din kg, kumare 3 — 12, karfijola 2 — 20, sveže zelj-nate glave 2 — 4. glavnata solata 1 — 3 Din komad. Sadje: jabolka 20 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 3.50, smetana 30 do 14 Din liter, sirovo maslo 36 — 40, čajno 55 — 65, kuhano 41 — 50 Din kg. Jajca': 1 do 1.25 Din komad. Podražilo se je predvsem mleko in jajca. Nadalje so pripeljali kmetje 10 voz sena, ki so ga prodali po 40 do 62.50 Din za 100 kg. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (3. t. m.) Na prekomorakih borzah se je pojavila miačnejša tendenca, dočim so tečaji na budimpeštanski tenninski borzi ostali neiz-premenjeni. Tudi tendenca na dunajskem tržišču je v splošnem miačnejša. povpraševanje je minimalno. Cene so neizpremenjene, edino rumunski oves notira za 25 grošev višje. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 44.50 — 45. madžarska Tisa 50.50 — 51: rž: domača 43.50 — 44. madžarska 42.50—42.50; turščica: 25.50 — 26.50; oves: domači 35.50 — 36. romunski 34.25 — 34.75. Mariborski trg Včerajšnji trg je bC manj založen. Ker so j kmetje pripeljali le malo krompirja (4 voze:, so se cene krompirja dvignile na 1.75—2125 Din za kg. Slaninarji 90 pripeljal: na 57 vo-zeh 83 svinj, ki sc. jih prodajali po 15—27.50 Din za kg na drobno in po 15—17 Din za kg na debelo. Krme je bilo malo. V ostalem eo ostale cene večinoma neizpremenjene. Perutnina: piščanci 21.25—25. raee 42.50 do 70, purani 100 — 110 Din komad. Zele- = Pristop jugoslovenskih železarn h kartelu suroveca jekla Pogajanja jugoslovenskih železarn zaradi ureditve vprašanj, ki se nanašajo na pristop jugoslovenske železarske industrije h kartelu surovega jekla (železarskemu kartelu) so bila te dni ugodno končana. Kakor poročajo z Dunaja, ie bil dosežen sporazum glede kvot srednjeevropske skupine železarn za uvoz v Jugoslavijo. Sporazum, ki je stopil v veljavo 1. t. m., je sklenjen za dobo 5 let in onemogoča dumoing srednjeevropskih železarn na juaosloveoskem tržišču. b podpisom tega sporazuma je praktično izveden pristop jugoslervenskifc železarn k železniškemu kartelu. = Enotno konkurzno postopanje v zadevi Slavenske banke. Kakor poročajo iz Beograda, je minister za pravosodje podpisal uredbo, po kateri se ima v konkurzni zadevi Slavenske banke postopati v celi državi enotno. Kakor znano, je bilo glede na različne zakonske predpise v Dubrovniku otvorjeno posebno konkurzno postopanje, ki bo sedaj ustavljeno, tako da bo zagrebško sodišče vodilo konkurzno postopanje za vso državo. = Izgledi za likvidacijo konkurrne mase Banke i štedionice za Primorje. Na zboru upnikov Banke i štedionice za Primorje, ki se je vršil 1. t. m. na Sušaku, se je ugotovilo, da znaša celotna vsota terjatev 84 do 85 milijonov dinarjev; od tega je likvidiranih 24 do K milijonov Din. tako da je treba kriti še 60 milijonov Din. Aktive se cenijo na 20 do 24 milijonov Din. Če bo uspelo pritegniti k skupni konkuzni masi še imovino reške podružnice, teda' bi znašala konkurzna kvota 30—35^. = Velike izgube hrvatskih industrijskih podjetij. V cNarodnih Novinah> je bilo pred dnevi objavljenih 5 bilanc industrijskih podjetij. od katerih niti ena ne zaključuje z dobičkom. Lza-ube teh podjetij so dosegle milijonske vsote. Prvo jugoslovensko d. d. za šum sko gospodarstvo in industrijo v Zagrebu izkazuje izgubo v znesku 8.3 milijona Din, Destilacija drva, d. d. v Zagrebu 3.8 milijona Din. je nasiov knjigi, ki je te oni itžIb v založništvu beograjske delavske zbornice. Zanimivo razpravo o gospodarskih problemih našega juga, predvsem Makedonije, je napisal dr. Sivko Topalorič. Avtor se peča v tej knjigi z gospodarsko - političnimi in prometnimi vprašanji južne Srbije, z razvojem industrije in trgovine, izhodišči na morje itd. Makedonija je prometni ključ Balkana, zato ie njen gospodarski razvoj vfilike važnosti za celo državo. Knjigo, ki je opremljena s številnimi statističnimi podatki, priporočamo gospodarskim krogom. = Knjigovodstvo pridobitnih podjetij s poeeibnim ozirom na pravno uredbo v kraljevini SHS. Ta lepo urejena in opremljena knjiga univ. honorarnega nastavnika dr. Albina Kandareja. ki je izšla v samozaložbi avtorja, je prvi nebenik te vrste na slovenskem jugu. Pisatelj je zasooval knjigovodstvo kot znanstven problem. Posamezna vprašanja pretresa vedno tako s tnhnišk> praktične strani kakor tudi * pravnih in gospodarskih vidikov. Po avtorjevi izredni ic prikladni metodi se moreš usposobiti, -da boš vsako knjigovodstvo, kateregakoli načina in poljubnega, še tako komplicirano ustro jenaga podjetja naglo razumel V tej knjigi so prvič izčrpno zbrani pravni predpisi, ki veljajo v naši državi, kar bo dobro doQo zlasti praktikom. Zanimivo je poglavje o o valorizaciji. Avtor omenja tndi najnovejše poizkuse z nadomestnimi listi itd. Nomenklaturi poizkuša on prvi udariti nove. prave temelje. Pregleden osebni in stvarni register te hitro pouči, kje moreš najti, kar te zanima. Pravnikom, bankam, industrijcem in sploh vsej naši inteligenci priporočamo knjigo, ki uvažuje v enaki meri teorijo in prakso ter daje zelo praktična navodila glede na obstoječe zakone. Knjiga obsega 238 strani in stane pri avtorju (Ljubljana, Miklošičeva cesta 15/n.) v plato® vezana 120 Din. = , obče nvarovalna d. d. v Zagreba je imel« 31. maja t L svoj redni občni zbor. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da bo veliki in večkrat nera^jaanjeni požari v naši državi se vedno na dnevnem redu. V aplošno korist bi bilo, da bi »e kompetentni faktorji resno bavili s tem nezdravim pojavom. Družba bo izplačala kakor v prejšnjih letih 10% dividendo Za razvoj, soBdnost in strokovnjaško vodstvo tega domačega zavoda govori najbolj jasno dejstvo, da je ta zavod všteta par let svojega obstoja izplačal za odškodnine že nad sto milijonov dinarjev. Uprava sestoji iz naslednih gg.: dr. Stanko Sverljuga, Edgard Morpurgo, dr. Sve-tislav šumanovič, Milivoj Crnadak. Emanuel Ehrentheil, Gjorgje Velisavljevič, Stevan Ka-ramati. Sava V. Savič, Nikola Berkovič, Franjo Laikovič. dr. Milan Vrbanic. dr. Gedeon Dungjerski, Franjo Dubokovič, Benzion Bulli in dr. Walter v. Fiachel. 845 = Ugodni poslovni zaključek komerciia-liziranih nemških želeinie Bilanca Družbe nemških državnih železnic izkazuje po odbitku vseh bremen (vključno reparacijskih) za leto 1926. čisti dobiček v znesku 55 milijonov zlatih mark. Ta letni zaključek je zelo ugoden, če pomislimo, da je družba morala v preteklem letu poleg bremen za posojila (anuitete) in visokih odpisov plačati za reparacije nič manj kakor SO milijonov mark (7.4 milijarde Din). = Ustanovitev noTe tekstilne tvornice v Jugoslaviji. Predsednik avstrijske družbe Vereinigte osterreichische Tertilindustrie A. G. se je pred kratkim mudil v Jugoslaviji v svrho pogajanj za ustanovitev tvornice za katun v Jugoslaviji. — Dviganje cen lana na svetovnem trgu. Cene lanu so od početka t. L na svetovnem tržišču znatno narasle. Nazadovanje cen t L 1925. je povzročilo, da se je lani zmanjšala z lanom zasejana površina. Ker je bil poleg tega lanski pridelek relativno manjši kakor prejšnja leta, se je na trgu pojavilo pomanjkanje blaga. V Londonu se je cena dvignila od 57 — 60 funtov šterKngov za tono v januarju na 95 — 100 funtov šterlin-gov koncem maja. = Problem tržaške Inke. Promet tržaškega pristanišča se je v prvih letih po vojni lepo razvijal. Od 1. 1924. pa ta promet stalno nazaduje. Vzroki nazadovanju so po nazdranjih londonskega lista tTimes> v zvezi s finančno. valutamo in gospodarsko sanacijo Nemčije. Po stabilizaciji marke je Nemčija znova organizirala svojo trgovinsko mornarico in pričela borbo proti Trstu. Posledice te borbe so hudo prizadele promet tržaške luke. ki je od 5.749.000 ton v 1 1924. nazadoval na 5 milijonov 378.000 ton v L 1925., odnosno 4 milijone 689.000 ton v L 1926. Da se oMaži oster konkurenčni boj med obema lukama in onemogoči železaiišketarifna vojna, je bil koncem preteklega leta v Hamburgu sklenjen začasen sporazum med prizadetimi železniškimi upravami glede razdelitve češkoslovaškega in avstrijskega prometa med obema lukama. Vendar Trst od tega sporazuma ne pričakuje velikih koristi. Problem obnove Trsta je v veliki meri odvisen od gradbe novih železnic (predvsem železnice preko Predila na Trbiž, ki bi vezala Trst s Soino-gradom in Monakovim), od bodoče tarifne politike in potrebnih subvensij. CUEEE. Beograd 9.1350. Berlin 123.30, Nev-vork 519.99, London 25.2466, Pariz 20.35 in ana četrtmka, Milan 28.95. i-raga 15.40, Budimpešta 90.65. Bukarešta 3.1350, Sofija 3.75. Varšava 5S.10, Dunaj 73.1750. TEST. Devize. Beograd 31.20 — 31.70, Dunaj 24S.50 — 25S.50. Praga 53.rr2.50 do 53.5250. Pariz 70 — 70.50. London 87.10 do 87.40. Nevrvork 17.89 — 17.99. Curih 342.75 do 346.75. Budimpešta -406 — 319. Bukarešta 10.40 — 10.90: valute: dinarji 31 — 32, dolarji 17.60 _ 18. Delovanje !! sv.Raka ze kopeli prri dan četrti dan Raztopimo t: man:š- toiiiino soii Sv Raki za noge v topli vpdi dobimo vodo, nasičeno z oksigenom, ki izredno ablažaloče deluje na bolno nogo ter ustavlja boli, povzročene s pritiskom čevljev. Leč: tudi naj-trdovramejše ozebline ter trganje povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi Pc daljšem mehčarju postanejo kurje oŠ tn trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža La britve. Docela je sigurno. da sol sv. R >ka tudi nazapuščeneišt noge popolnoma v red postavlja Tesni četudi novi čevlji, postanejo tako udobni kakor da ste jih več let nosili Morete hoditi kolikor Vas je volja, morete cele ure sta t na enem mestu, ne iz občutite tud- naj-manjšo bo! ali utrujenost Veliki zavitek soli sv Roka za kopeii nog stane Din 16.— Dobiva se v vsaki ekami — Ako ga tam ne dobite, -»brnite se na: Glavno zastopstvo ra SHS: Nada drogerija Kolar i Gabrič, Szbofica, Strossmayerova uL 2. TeL 637. ili ne drožeriiu cSANITASLjubljana., de. Dot za Sloveniju. Najsigumejše v porabi torej najboljše. REFORM steklenice za konzerviranje sadja in po. vrtnin v vseh velikostih ter vse druge pritikline in Za» pančevo knjigo: Konzervira« nje sadja in povram: ima v zalogi rvrdka LOVRO PETOVAR. Ivanjkovci Ceniki se pošljejo na zahtevo. V Avstriji živeči rojaki. Friedmannova sreča je kolosalnal Dvajset milijonov dinarjev! 750-000 šilingov lahko zadenete z eno samo srečko. Glavni dobiiek v znesku šilingav 100*000 16- razredne loterije, II. razreda je bO zadet na pri meni knpljeno srečko št 54524. Dobitki po šilingov 500 000, 250.000, 100.000 itd. v gotovini brez vsakega odtegljaja. Najugodnejša razredna loterija sveta 100.000 srečk, 50.000 dobitkov. Vsaka druga srečka zadene. Žrebanje f. razreda od 21. — 23. junija 1927. Cene srečkam: Ve S 4"— pin 35—) 7< S 8--— (Din 70*—) 'h ž 16 — (Din 140—) V« S 32— (Din 280—) Maročite takoj! Po naročila Vam pošljemo takoj originalno srečko in uradni žrebalni načrt. — Naročila prosim v zaprti kuverti. Lue wig Friedmann, Wien I., SaEzgries 2. Najnižje in brezkoricorenčne čeme v jedilnicah, prva kvaliteta, najnovejše oblike. lzv> lite se prepričati! Ljubljana, Dvorni trg št. 1. čvornica za pletenje in trikotiran e manjšega obsega (30 specialnih in pioskih stro jev), ležeča v sredni mesta, moderno ooremijtna, v obratu, z na bolišimi naročniki, se ceno »roda Dopisi pod ..Emste Barkanier 15071 na Oster Anzeigen ■ Gestllscha t A. - G . W en. L, Brano-statte 8 ^ 2 Smrekovo skorjo letošnjo zdravo celo in mleto za takojšnjo in poznejšo dobavo vagonske množine se ku Di ter prosi najnižje ponudbe iranko vagon i nakladalne oostaje pod .Smrekovo skorjo" na oglasni oddelek „JUTRA", i Da se mi line otroške nogavice ne pokvarijo, Ker ;m2tn ogrom no zalogo, prodajam iste začasno po čudovito nizk: cen . R. Stermecki. Čet e U Ameriko potujem 14. junija. Obiščete Nevrvork, \Vaskington, Chicago, Pittsburgh, če ve« las d. in sprejmem še nekaj zadev v osebno ureditev. DR. IVAN ČERNE. Gospodarska pistmt, Miklošičeva c. št 6, Ljubljana. 6174=a Proda SG dobro ohranjena lokomobiia z gredično rešetko in dimnikom. Lokomobiia 16—20 PS je angleškega izvor2 I in postavljena 1. 1908. KUPI 58 jobro ohranjena kompletna j stružnica z 1*25 m (Spannweite) ter vrtalni stroj j na električni pogon. — Ponudbe je i poslati na .ŠTORA* d. d. Št. Vid nad | Ljubljano. Opekarna (RiC eCFEHZIEGELEO in posestvo v bližni MARIBORA s prvovrstno I ilovnato zemljo, okrog 24 johov, v poooinen: obratu je radi smrtnega siuča.a ugodno na prodaj. Reilektanti nai se obrnejo na T»chemtschek dediči Maribor, Trubarjeva S hTOSLšR ti ca a i i am cniniia»m i»<: > Prodaja. Proda se iz proste roke vrtna oziroma stavbna parcela št 145-7 kai. obč. Spodnja žiška, Medvedova ulica. — Pismene ponudbe na; se pošljejo do 15. junija t L na L. LFVnCKL Ljubljana, Gompova ulica 4 6242-a slavna svetovna isvarna čokolade, bonbona in kakava TiRTr arjt evojiiL n^roč^i-koz£- dfc bo oč 1 i .i naTTr.; pede- fcfeiinjio c grad tt nmc-D _ raznovrstnih korisaiii.. liemL, fiair n odr&s,«- ii D' ozrokt ZihieTfcjie k od prodsj&iceT. 4556-t Gen. zastopstvo in zaloga v Beogradu »OBOROT-. Trgovačka. Teiefor ; — - iVAN PREBIL mestni zidarski mojster Razlagova ulica 24 se priporoča za vsa zidarska dela, nove stavbe, adaptacije, popravila. M I, I i m- m i r H I 3" I i l1 ! I_i_l_i_!_c iščem stanovanje za čez poletje obstoječe iz 2 soc in kuhinje v okolici LjubSane aii na Bledu. Ponudbe z navedbo oene pod »Udobno* na Aloma Gompanj, Ljusllana. 5508-a Aparat za oblikovanje nosu. ImnDTi-.o •osiaTiiezij or.upedi^sc iparii. c rt. "--l.raDC no, t afrjčrajien cj* -; hk-l I T n»ji8p« tažtl.iE&c oi. lito Dir 125 cCen-.iiohu Eo^st«!. iat&Č — llica m E7 — 2An;»rt;v> breiplačD* aroeiiečlt ir f,Bi-0XYNE" beli zobe v treh dneh Dobi se v drogerji i. C. KOTAR, Sv. Petra c. 19. PRODAN 25 iet obstoječo mesarsko :n kio-basarsko delavnico na eiektričn: m strojni pogor. radi smrtnega siučaia obenem s stanovanjem. Naslov: Szabadoš Režč Subotica. Gradska knča. „VENECIN" je izredno učinkujoča voda proti revma*fzmu in išiasu. želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran Dobite zope: v vsaki lekarni. Skladišče za grosisre: ISIS d. d. Ljnbliana. 1 I' i i i i •! t i c r I t i t I I I , M i II i XD Kolesarji PALIN patentirane svetiljke za kolesa 2vtomarčno ihT delujoče iz medene pločevine, sverlo poniklane. S'ai"0 enakomerna čista juč GENERALNO ZfiSTOPSTl/O S. PETAN MARIBOR A -EKSAKDR2VA CESTA iA ammmmnmmi pm - Novo! Prepričajte sel Novo! Znižane cene! Kaor bože kapi S moderno in soEaao vdelano raznovrstnj P O N l s T v O na; si o£ieda novo zalogo EGIDIJl^in KARLL ERJAVEC _ BROD {Poie; taoenskesa mosiuj Št Vid n. Ljubljano. Ojoed tud: ob neati.ai: - Za a&o jamčim. (Dajem tndš c a obroke.) 4 BARVANJE LAS! SajboljS« n: rodeži gmfa iEXCELS10B HEKNE. oc I>oc Dccu» k Cii. Paru- 0*m i»»e v nzc " nt ie. pogrešut utijoienc Vrii ^bek n «no«s»*«E ooKLtr __peš. &mminc» 86 Din — «t.»r-..ioer eksZTAEZ* t* doo:Ts£^ lat 4C cE»naro«J»» t 84 nr*f odsmuijcif trbei BrJL'j»; ir tnute Izpadacje nre^&st. t nov ir išrs^ Ivje u. p« r»ewjo r r^ojit iipit prurecit '3mmrmr» 6C' Dit «Centifolia», toameiiio: avoč M J Hcjka. Zafreb Hita S7. — Ziinmji* breip^£-t cenike ir ugodna: — mm Pavel Nedo i čisti Kemično ;n Darva vsr ubleKe -n : sukna. Žalne obleke tzgotov; v 24. u-ah najcenejr n naisolidneit CKKH Elica 13 Miti B SE lazlžpvc olr 11 Prodam tri vagone bukovih tresk m nažagam širi vagone bukov b desK po zahtevan b d-menzi ah. Ponndbe prosim pod »Rezana bc-kovina* na upravo .Jutra* v Cel u. M. Zevaco 163 Papežinja Favsta Komae Samo Favsta je stala. Njen pogled se je srečal s pogledom Siksta V. »Na kolena, prevzetmcal« je velel papež in vzdignil tri prste. »Izdajalec in sin izdajstva!« je odvrnila Favsta, vzravna vši svoj vitki stas. »Moj tilnik se bo upognil pod sekiro tvojega krvnika, preje ne!...« Križ, ki ga je stresal Pardaillan, se je nagnil. Vitez ga je rahlo spustil na tla. Kakor bi trenil, je porezal vrvi, ki so ovijale Violetti zapestja in gležnje. Nato je položil roko na mladenkine prsi... Tedaj se je tudi Karel AngouSftmski vzdramil iz nezavesti in se je po kolenih zavlekel k Violetti. Mislil je, da je mrtva; a Pardaillan mu je šepnil nekaj na ubo. Mladi vojvoda je v brezumni radosti iztegnil roke proti neibu... »Živa!...« Pogledal je okoli sobe. Nedaleč od njega je ležala Leonora, zavita v svoj široki ciganski plašč. Ni je spoznal. V tem trenutku ne bi bil spoznal niti lastne matere. Toda sklonil se je, potegnil z mrtve pisani plašč in ogrnil izvoljenko. Violetta živi! Taka je bila njegova prva misel. Druga mu je velik: bežatil Ostaviti ta prekleti kraj!... Kakor da je pozabil Pardaillana in vse ostalo, je vzdignil devojko na roke in krenil z njo proti vrzeli v zidu. Ni je še dosegel, ko mu je planil naproti mojster Claude. »Kaj je z njo?« se je ustrašil bivši krvnik, videč onesveščeno devojko na vojvodovih rokah. »Kaj so ji storili?... Ali je mrtva?...« »Ne, živi!« je odgovoril Karel s tihim, mehkim glasom, kakor govori varuška s spečim detetom v naročju. »Prišli smo za časa. Živa je.. .< »Živa!« je vzkliknil mojster Claude. »Moje dete živi? Oh, Bog bodi zahvaljen!...« Da ni bilo zvestega Picouica, ki se je v prvem trenutku nevarnosti postavil vitezu s hrbtom ob hrbet, bi bil ostal Pardaillan sam na vrtu. Zakaj Karel Angoulemski in Claude nista utegnila misliti nanj. Kakor v sanjah sta prestopila vrzel in sta krenila s svojim sladkim bremenom proti studencu ob znožju Kalvarije. Položila sta Violetto na travo in sta ji jela močiti čelo in sence s svežo vodo... In spet je bilo tako kakor tistikrat v Favstini klavnici: deklica jc globoko vzdihnila, odprla oči, nasmehnila se in zamrmrala: »Očka moj!... Dobri moj očka Claude!...« Pardaillan je radovedno uprl oči v moža, ki so se mu kardinali in škofje do tal priklanjali, čeprav je bil videti navaden meščan. Pogledal ga je in je strme spoznal v njem gospoda Perettija, čigar zlato žito je bil otel v mlinu Sv. Roka!... »Domine, salvum fac Sirtum Ouintum!« so peli kardinali na marmorni terasi. »Papež!« je zamrmral Pardaillan. »Papež in papežinja stojita drug drugemu nasproti!... Prebito srečo imam, da vidim dve Svetosti namah, ko roma toliko siromakov prav do Rima in so hvaležni Bogu, če si smejo ogledati eno!...« »Na kolena!« je ponovil Sikst V., žugaje z roko. »Na kolena, ali pa te dam prijeti in privezati na ta križ... ne, tvoj dotik bi oskrunil znamenje odrešenja!... rajši te predam sulicam tvojih lastnih obo-rožencev!...« Favsta ni pokleknila. Še više je dvignila ošabno glavo, in kakor s koncem ustnic, z zaničevanjem, ki je vsekako svedočilo o redkem pogumu, je izpregovorila: »Nocoj zmaguješ, papež laži in veliki svečenik izdajstva! Nič ti ne brani, da ne bi dovršil zmage, ki ti je ni dala božja zaščita, ampak podlost ljudi. Le daj me usmrtiti, če se upaš; kmalu prideš sam za menoj! Toda ne nadejaj se od mene ne poklonitve ne spoštovanja, ki pristoji samo resničnim poslancem božjim... Naprej, izdajalci! Ubijte svojo vladarico, da si zaslužite trideset srebrnikov! Prvi me udari ti, Rovenni, da postaneš papež s pomočjo zločina, kakor je Sikst zavladal s pomočjo prevare in laži!« »Tako mi živega Boga!« je zarohnel Sikst V., »to ie drznost pravega, očitnega krivoverstva!... Oprosti mi, Gospod, da prelijem kri človeškega bitja, ne da bi mu dal časa, da se spravi s teboj!... Vojniki! Ta ženska naj umre!...« Po vrtu je zahrumelo. Kardinali so se odmaknili v ozadje in Favstini halebardirji so navalili na teraso... V tem trenutku, ko .ii je plavala smrt nad glavo, ni Favsta niti trenila v svojo obrambo. Mirno zroč na bliskanje sulic in bodal, je zamrmrala: »izdajalci!...« , Toda ostrine, ki so že merile na njene prsi, je niso utegnile pre-bosti: Pardaillan je po bliskovo planil vmes in se je postavil pred njo! Z nedvoumno kretnjo je zidrl svoj dolgi, široki rapir in ga je naperil proti Sikstu V., ki je stal na spodnji stopnici terase!... »Sveti Oče,« je rekel, »zelo nerad bi vas pokončal; toda če ne zadržite te volčje tolpe, boste gledali njeno delo že z onega sveta!...« Sikst je obupno mahnil z roko... Halebardirji so odreveneli. Nihče izmed njih se ni upal napraviti koraka, zakaj vsi so videli, da je treba predrznežu samo treniti z roko in papeža ne bi bik) več... »Pardaiilan!« je zamrmrala Favsta napol s togoto ponižanja, napol tako, kakor bi se prerajala k novemu življenju. »Gospod!« je rekel Kikst z visokostnim glasom. »Ali je mogoče, da bi se upali položiti roko na poglavarja krščanstva?...« »Tako gotovo, kakor gotovo se vi upate položiti roko na žensko!... Ne ganite se, gospod poglavar krščanstva! Pri prvem koraku, ki ga napravite vi nazaj ali pa le eden vaših ljudi naprej, odrinemo vsi po bližnjici v večno življenje!... Vstanite, gospa...« Favsta je vstala, ne misleč na to, da se pokorava človeku, ki ga je še nedavno tega gotela utopiti v vrši. »Mirujte, otroci!« je velel papež svojim ljudem. »Bog bo končal o pravdo po Svoji sveti volji!...« »Vsekako!« je hladno pripomnil Pardaillan. »Kolikorkoli bi se papež vtikal božje posle, bi bilo odveč... Stopite doli, gospa... Da se mi nihče ne gane!... Tako!... Zdaj, gospa, izvolite k vratom paviljona. Ste li tam?... Pozor, vi drugi!.. .< 26. junija 1927 vsi na veliki LETALSKI MITING ki se vrši na vojaškem vežbališču med Mostami in Dev. Marijo v Polju ob 4. pop. VSTOPNINA: člani Din 5dijaki-člani in vojaki Din 2'—, dijaki nečlani Din S'-, nečlani Din 10. Žreb za brezplačen let le pri nakopa karte v predprodaji. GROM ifi CARINSKO POSREONISKi IN SPEDICIJSKI BUREAU LJUBLJANA. Kolodvorska ulica štev. 41 Naslov brzojavkami „QRJH". 6si7 Telefon Int. St. 45-4. POORUŽNICEi Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N. za ekspresne pošiljke. Angleška svetovna zmagovalna znamka katera je na dirki Samobor>Plješevica v kategoriji priklolic zmagala kot prva z 500 ccm močnim strojem napram dru. gim 1000 ccm močnimi konkurenčnimi stroji, je dobav, ljiva v modelih 3/2, 5 in 8 HP solo ali s prikolico od skla. dišča Ljubljana, istotako EXCELSIOR amerik. dvocilin. der s solo in prikolico HENDERSON amerik. štiricilinder za solo in prikolico. — Ima tudi tek nazaj. Edini moto. cikl na svetu, ki je opremljen z vsem komfortom moder, nega avtomobila. — Vžiganje z Bosch magnetom, vsled česar brezhibno delovanje motorja garantirano. Generalno zastopstvo: O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11. i Da so naši proizvodi prvovrstni, je D O KAZ da so si osvojili v veliki meri svetovni trg tako, da vidite danes kamor prihajate osebne, trgovske dvo, štiri in šest sedežene in tovorne avtomobile od pol do pet tonske ki vršijo na vseh cestah in pod najtežjimi pogoji svojo službo v zadovoljstvo njih posestnikov. Rezervni deli pri vseh zastopnikih vedno v zalogi. Radi tega se obrnite pred nabavo kateregakoli avtomobila na ZASTOPSTVO SOC. an FIAT in SOC. an. SPA TORINO TRIUMPH• AUTO družba z o. z., Ljubljana Pisarna in skladišče delov: Aleksandrova cesta 3. Garaže, benzinka pumpa, olje: Celovška cesta 38 Telefon Int. 21-87. Luksuzne tipe: 509 A 503 507 512 519 B Tovorne tipe: 509 AF 503 F 507 F 25 C-10 30 in 31 iL Ceniki in ilustracije na razpolago. Priporočila, so nešteti lastniki n a š 1 b voz. I i mm m Lutz d. d. Ljubljana VII. Frankopanska ul. 21. izdeluje Emajlirane peči, štedilnike in kamine v raznih barvah po želji tudi slikane z raznimi motivi. Prihranek na kurivu ogromen, nič popravil, nobenega dima. Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod Jakob Urbas posestnik na Uncu ki je dne 3. junija 1227 po kratki bolezni preminul. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 5. junija 1927 ob 18. (6) uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Na Uncu, dne 4. junija 1927. Ivana Urbas, žena — Franjo Tonlčko, sinovi Pepca, Marica, Verica, hčerke. Tončka, Emajlirane napisne talila raznih velikosti, oblik luUlc in barv, kakor: cestne table in hišne številke, reklame, špecerijske, lekarniške tablice, številke za vrata in ključe, napisne tablice za vrata itd Emajlirane napisne iak|„ za zdravnike, advo-lOUlC kate, podjetja itd. Emajlirane črke vseh velikosti, baiv in oblik za brivnice, restavracije, lekarne, trgovine, v najmodernejši izdelavi. Izvršitev točna in solidna, cene zmerne. Nič pleskanja, trajnost zajamčena. Zahtevajte cenike. | Tehnična pisarna ng. Drasotin Gustinčič obl pov. kženjer in geometer Parcelacija zemljišč in vsa druga geom»-terska deda. — Vodovodi in vsa draga v vodograidbeno stroko spadajoča, dela. 6510^ □maaamnmumDauLJu^^ (iOKOMOBILE MOTORJI DIESEL0V^n na stsani MMENIKl kompletne žage Povoljni plačilni pogoji Brača Fischer i Zagreb, Pantovčak 1b. Vsem 5 prijateljem dobre in pristne vinske kapljice iz ljrtotnerskiij. haloških, blzeljskih ln dolenjskih goric se priporoča Aškerčeva vinska klet na Aikerčevl cesti it 3 (podaljšan graben v neposredni bližini Obrtne Joie). Na razpolago prvovrstna mrzla jedila, deiikatese itd. d) dobri postrežbi ln nizki ceni. Da se prepričate obiščite nas še danes! 6516—a inrmTTnmnnnrniTnnnnnpr ■■■■■■aaaaaaaaaaaaasaa Hotel „Kvarner" Mallnska — otok Krk Hotel je sedaj pod novim ravnateljstvom in daje popolno oskrbo za 45 dinarjev. Sobe po 15 Din za osebo. m* \ s E E E E E □ 3 leta zastonj voziti se v avtomobila ni mogoče, prav toliko si lahko prihranit«* ako si kupite Peugeot voz. PEUGEOT avtomobili so najstarejša kvalitetna znamka. Kakovost, eleganca, ekonomičnost tn cena istih je neprekosljiva do danes na svetovnem trži* Sču. prikladni za vsak teren. Tvornica Peugeot ima svetovni rekord za najmanjšo uporabo bencina Vse tipe 1927« kakor 5/12, 9/28, 11/35 HP za 2, 3, 4 in 6 sedežev tako tudi vsi nadomestni deli s skladišča Ljubljana, kakor potniški vozovi, oproščeni od državne takse. Nabavna cena enega Peugeot avtomobila 5/12 HP s 4 sedeži ni večja od cene enega motocikla s prikolico. Oest AutomobiLFabriks A. G. vorm Avstro-Fiat rvctovnoznani kvalitetni tovorni avtomo» bili IM, 3, 5 ton in avtobusi. Vsa vozila dobavlja promptno od tukaj« Snega skladišča generalnega zastopstva O. ŽUŽEK Ljubljana, Tavčarjeva 11. Posamezni rajoni na dobre in solventne zastopnike še za oddati! □ □ □ EJ □ Ul ■ •«• v >* v. • ■ te Avstriji ziveci rojaki! Srečnlkove razredne srečke igrajo vedno srečo: Cene srečkam za prvi razred: '/• S 4'— (Din 35-—) l/* S 8 — (Din 70-—) V, S 16-— (Din 140-—) lh S 32-— (Din 280'-) Naročite zatorej takoj v zaprti kuverti avstrijsko razredno srečko za , prvi razred [ Žrebanje od 21. — 23. junija ALBERT BSUER, Hien IV. Favoritenstrasse Nr. 4. Z eno samo srečko lahko zadenete 750 000 šilingov! 100,000 srečki 50.000 dobitkov I Vsa naročila izvršujemo sproti. Plačilo po sprejemu srečk. NA OBROKE &ord ouring 4—5 sedežna odprta karoserija, elektr. razsvetljava, samopogon, dvojno (baterijsko in magnetno) vžiganje, 1 rezervno platišče z pnevmatiko, odbijači spredaj in zadaj, streha z stranskimi deli ter prevleko dvodelni vetrobran s stranskimi stekli, automatičen čistilec za vetrobran, „stop" svetilka, kompletno orodje. Cena franko Ljubljana Din 38.500 -. Na obroke: Din 13.000 — (vštevši zavarovanje za 1 leto) pri naročilu ostanek v 11 mesečnih obrokih po ca. Din 2.500—, skupno ca. Din 40.500. Novost ž^a lahkotovorm • iMivrni;*, DAVKA PROST - ISTA OPREMA - ISTA CENA - TUDI NA OBROKE. 2 sedežna odprta karoserija, jekleni plato za tovor do 300 kg. Elegantna linija. Cene na podlagi današnjih kurzov in prevoznih tarif, spremembe pridržane. NAJBOLJŠI VOZ ZA NAJNIŽJO CENO 1 V KVALITETI NEDOSEGUIV1 Tovarna bo producirala dosedaj model „T" tudi nadalje! NOV S&ža MODEL VEČJI — MOČNEJŠI — HITREJŠI — DOBAVEN V JESENI! Brezobvezna pojasnila daje AMERICAN MOTORS LTD. Telef. 24-77. Dunajska cesta 9. Telegr. „AMOT" Ljubljana. Po žrebanju se dopoije uradna žrebalna lista. Dobitkov bo vlečenih skupaj za šilingov 10,640.009. Polovica srečk mora zadeti. Pri zadnjem žrebanju je Dil potegnjen dobitek za šilingov 25000, več z 10.000 pa še nešteto večjih ln manjših dobitkov r a razredne srečke, kuplene pri nas. Djlisujemo nemško in Irancosko! MODERNO IN OKUSNO STE OBLEČENI ako si nabavite krasne poletne obleke, plašče, bluze, puloverje, apartne kopalne obleke, različno volneno in svileno blago v bogati izbiri ter druge damske potrebščine pri tvrdki P. MAGDIČ, modna in športna trgovina, Ljubljana Hišo (vila) nu Tabora st. Z v Ljubljani z gospodarskimi, pisarniškimi, stanovanjskimi poslopji, dvoriščem in vrtom vlož. št. 476 k. o. Sv. Petra predmestje (sodno cenjeno na Din 687.515) ter travnik z jamo za pesek pri »limlabriki« vlož. št. 212 k. o. Sv. Petra predmestje (sodno cenjen na Din 25.602) se proda na javni draibi pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15 dne 14 junija 1927 ob 10. uri dopoldne. Nadaljna pojasnila se dobe v odvetniški pisarni dra. D. MAJA-BONA, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18. 6836-a II ITIOliME lftllllir BRUSELJ - BELGIJA Stroji za obdelavo lesa. Moderna konstrukcija. Prvovrstna izpeljava. Velika storitev. Udobna in lahka postrežba. Popolna garancija. Nizke cene. Zahtevajte prospekte in ponudbe. Poslovnica in glavno skladišče sa kraljevino S. H. S. ING. G. ROMER LJUBLJANA, Kongresni trg 8/1. »» i 1 ^LJUDSKA SAMOPOMOČ* je podporno društvo za Slo« venijo» s sedežem v Mariboru, ki izplača po smrti člana zakonitim dedičem Din 1000—2000—4000—10.000 podpore. Za to podporo plača vsak član v slučaju smrti posa* meznika 25 para, 1, 2, ozir. 5 Din članarine. Sprejmejo se do nadaljnega vse zdrave osebe brez razlike stanu in starosti, torej tudi otroci. Zahtevajte zastonj pravila in pristopno izjavo od •LJUDSKE SAMOPOMOČI« v Mariboru. Poverjeniki za vsak kraj dobrodošli Zahvala. Ob prebridki izgubi našega ljubljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda Pavla Černeta čutimo se dolžne zahvaliti se tem potom vsem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili pokojniku toliko krasnega cvetja, ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Osobito se zahvaljujemo primariju gosp. dr. M5 in aru, čč. sestram usmiljenkam, kakor ostalemu osobju državne bolnice za njih požrtvovalni trud Nadalje zastopstvu vojnih invalidov in vojaštvu ter pevskemu društvu «Sla» več* za v srce segajoče žalostinke. Vsem naša ponovna iskrena zahvala! Ljubljana, 4. junija 1927. 2.4LUJOČI OSTALI. Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljena Šelenburgova ulica 6 I. Irezolačen jouk 15-letnt garancije Telefon št. 980. /t Specijalna mehanična delavnica 7 za poppaVo Vseb pisalnih, račanskib, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni. ItUD. BflRflGfl, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. telefon mo. Cenjenemu občinstvu se sporoča, da se je v Stražišču pri Kran]u (na Gašteju) otvorila Mnrnn Joleblor" Albin Pogačnik katera je opremljena z novimi, modernim! črkami ln materijaiom. Izvršuje vsakovrstne trgovske, društvene in uradne tiskovine v okusni in solidni izdelavi. Tiskarna je 5 minut odaljena od železniške pos..ij3 Kranj ob državni cesti proti Ljubljani. Priporoča se p. n občinstvu, zagotavljajoč točno in najsolidnejšo postrežbo. Konkurenčne cene! 6488-a Rimske Toplice Slovenija Radioaktivno termaJno kopališče, izvrstno proti rev-mi. iSiasu. ženskim in živ a Sternad, Piberntk. Bozman, Sede] Originalna Peugeot kolesa s sesalksmi in usnjato torbico od Din 1644— do 2062 — franko vaša postaja- — Reklamni izdelek tovarne Peugeot »Cv-rus": Moški kompl. Din 1450— damski Din 1550-— športni Din 1750"— v zeleni ali temno rudeči barvi! Vsa kolesa s prostim tekom! Prodaja tuli na obroke! Zahtevajte cenike! Podružnica: LJUBLJANA, Florjanska ulica 7; zaloge: MARIBOR, Aleksandrova 19; KRANJ: Ignac Majnik, mehanična delavnica. 648 a I, Zahvala. Za toplo sočutje v bolezni in ob smrti našega ljubijo nega blagopokojnika, gospoda Franca Bučarja revidenta drž. žel. v pok. za razkošje vencev in šopkov, za častno spremstvo na zadnji poti izrekamo gg. kolegom nepozabljenega rajnega in vsem železničarjem, dragim prijateljem in znancem, kakor tudi železničarski godbi za ganljive odhodnice, našo prisrčno zahvalo. Posebna hvala celjski mestni občini in Olepševalnemu društvu za poklonjete vence in udeležbo pri pogrebu. Vsem in vsakemu /.posebej: Iskrena hvala! Celje, 5. junija 1927. Žalujoči ostali. Za binkoštne praznike nudi gospodom zadnje novosti hlobnisov, srajc, pestrih kravat ter drugih potrebščin tvrdka P. Magdič modna in športna trgovina, Ljubljana Za svojo električno hidrocentralo sprejmem obratovodjo in namestnika Obratovodja in njegov namestnik morata biti usposobljena za vzdržavanje brezhibnega oDrata električne hidrocentrale visoke napetosti. — Le pismene ponudbe z navedbo plačilnih zahtev in prepise spričeval je vložiti do 12. t. m. na tovarno J. Bonač sin, Ljubljana. Osebne predstavitve se zaenkrat ne sprejmejo. 6852 MMM*«M»»»«M»»« K3:MljM!rHfl Pri slabi prebavi ŽClodCH, zaprtju telesa, napihovanju črev, hemeroldih, slabotnem delovanju čreves, arteriosklerozi itd. izborno deluje kri osvežujoči in kri čistilni »Planinka" zdravilni čaj, ker 1. raztopi tuje snovi v človeškem telesu, 2. jih odpravlja iz telesa in 3. ojača in obnovi ves organizem. Dobi se v vseh lekarnah. Kjer ga pa ne bi dobili, vpošljite Din 20 direktno na lekarno: Mr. BAHOVEC, na Kar se Vam vpošlje 1 orig. paket „Planinka" čaja brez nadaljnih stroškov. — Dobim se i iseli Isfearaab. PLANIN K* Z D K AVI k Ml , CA 7. Dospela sirila, etamin, batist, krep, rips in modno blago letne sezone. V veliki izbiri za birmance v trgovini Marije Rogelj, Sv. Petra c. 26 poleg Kolodvorske ulice. Cene najnižje. EtEKTRlfflE 1HSTA1AC1JE —————— električna razsvetljava, telefonske centrale. hišni telefoni in zvonci IVAN BOGATA) kotices. elektrotehnično podjetje LJUBLJANA. Kongresni trg štav. 19, (poleg nunske cerkve). Cek. račun štev. 12.619. Tel. štev. 2003. TRGOVINA ln ZALOGA: inštalacij, materiial. motorji, telefonski aparati, moderni lestenci in svetiljke. RADIO - APARATI. 164 a Kupim skon vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekovega lubja celega in drobijenega ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu plačilu Ponudbe na naslov: Franc Osef I Sv. Peter v Savinski dolini. Lepo posestvo § z pritiklinams spada oče v zapuščino po Janezu Deželak, pd. Ivšek iz Kuretnega pri Laškem, kakor tudi premičnine se proda na prostovoljni sodni prodaji na licu mesta v Kuretnem s nedelja, dne 12. Mi 132? I i i popoldne. skupno oziroma posamezno. Skupna izklicna cena 200.000 Din. Zraven spada tudi lep gozd v približni izmeri 60 oralov. Natančnejši pogoji se izvedo pri notarju dr. Franu Prislanu v Laškem. I V asa obleka bode izgledala zpet kakor S nova, ako jo pustite kemično čistiti v | tovarni ^/os. Reich | Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, . Podružnica: Selenburgova ul. 3. Pflisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah. Sa>3iES9iHiHi»*aBaauiimiiii I Ako si želite nabavi i po ceni in solidno pohištvo, | obrnite se na obče znano tvrdko 66 Tovarniška zaloga pohištva v Št. Vidu nad Ljubljano, katera ima stalno v zalogi vse vrste pohištva iz mehkega in trdega lesa, kakor spalnice, jedilnice, kuhinje iti. fi;60 Spre emajo se tudi vsa stavbeno mizarska dela, kakor tudi hotelske in pisarniške opreme itd. Cene zmerne! . . Zahtevajte cenik! Izvršijo se naročbe po nacrtmi Postrežba točna! Delo zajamčeno! KAVA mora biti dobra -aromatična in kljub temu kot zdravilo veljati! (Rujavi prozorni zavitki po 200 in 500 gr. so originalni in pravi). Za naporna poklice, nervozne, srčno- in želodčno bolne, pri ostarelosti, za dojilje, pri slabostih po dol si bolezni! Je prava zrnata kava, prosta pri kavi ra-hajajočih škodljivih delov ter vsebuje vse dragocene snovi, kakoT popolni najfinejši kav in aroma, ker je iz najfinejših vrst pripravljena. Ako Medo kave pri VaJ.-m trgovcu ne dobite, se obrnite na glavno zalogo za SHS R. Meznarič, Maribor, Gl. trg 21. 6522-a Zakaj je bil Bugatti zmagovalec na mednarodni tekmi Samobor-Plješivica? Ker je ves čas traininga in same tekme vozil z najboljšimi in nenadkriljivimi gum dipped gumami. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo IVO NOVAKOVIČ. ZAGREB, Malurantčav trg 3 Prodaja izključno na veliko Pneumatike Firestone so konstruirali najboljši ameriški strokovnjaki Prvorazredna kvaliteta gume in platna za-jamčuje vozaču največje število kilometrov za vsak vloženi dinar Pd največji svetovni dirki v Indianapojisu na 800 km je prejel prvo nagrado George Souders z vozom Duesenberg, opremljenim s Firestone gum dipped gumami, vozeč s povprečno brzino od 157 km na uro. Vsi ostali na cilj dospeli vozovi so bili tudi opremljeni s Firestone gum dipped gumami. Hotel Pension JADRAN" Selce, Hrv. Primorje. Na novo preurejen, aa samem morju, s krasnimi sobami, razgled na morie, velika terasa za solnčne kopežl Prvovrstna oskrba po zmernih cenah. Najtoplejše se priporočate lastnika Ivan im Justi Pečnlk. o20J , 2 uri telovadbe 10 minut spil •V v M Vljtflu, la .aKt- icicS.lt* V d}e vsa* dii.i pulrebne če hočemo ostati zdravi sveži in v;tlki. Zdra vo telo, krepko telo je prvi pogoj za veselo delavno tvljenje. Človek s slabimi mehkimi in t maščobo prevedenimi mišicami |e nepopoln ln ne moie uživati živ. enake popolnosti. Toda kdo Ima danes čas gojiti po dre ud športa dnevno ? Nikdo ! Deset minut zjutraj ln toliko tudi zvečer si lahko že vaakdo vzame časa za telesno gojitev, ln baš teh deset minut lahke mesaie s pikčastim vallačem (Punktrolert nadomesti 2 urni šport Specialist dr. med. VTielter, ki je spoznal vpliv pikčastega valjača pri mnogih svojih paeljentlh piše: Pikčasti valjak z nebrojnimi kavčngaetlm! sesalnl-afml točkami poživi poleneli krvni tok. Uleženo maščobo dvigne ln spravi v tek. Pacljentl v kratkem zgu->c* neprijetno debelost In z njo premine nevarnost neprijetnih nevarnih komplikacij kakor- srčno otolščenje. iploino srčno oslabelost Itd. Posebno priporočljiv ie naš aparat za komodne ali celo sramežljive bolnike, se nočelo dol en vežbatl In nemorejo irvi-ati šport V desetih minutah maiat« ae opravi vse Pikčasti vallač viUi krvni tok in po-speii prebavljanje. Vsaki telesni kotiček po *ene kri ki izplakne nepotrebno maščobo in tudi bo-ezni, ter iih spravi skozi ledvice in črevesje iz telesa. To vse opravi tekom 10 minut, katere bo peč lahko vsakdo žrtvoval za nego telesa, dobrobit iivlienja energije in dela. Mali enkratni izdatki niso za primeriti z Izrednimi dolgoletnimi vrlinami Naročite ta aparat takoj ln sicer samo pravi z našo očitno znamko s piko na četa. kajti le z njim dose-»ete vse. (3 D. R. patenti 24 inozemski patenti) Cena za Jugoslavijo Din 210— in Din 330— (ki močnejše uelnkulel ■iastopslvo in Jugoslaviji uia GiFOKfl, Maribor, Meiiska c. 56 Dobite ga tudi Beograd : Aatonijevič Milan lekarnar, Terazije 15- Delini. lekarnar Kneza Mlhajla Knez Mlhajlova ulica 1. Eskalup. drogerija. KOtočevs S; Merkur, drogerija. Kralja Milana 29: Sanitas, droge rija, Terazije 13 Mllanovič & Letič Knez MihjJlova 3S T. Soubachltsch & Cie., Knez Mihajlova 25 Celje: KSnig F.. Sanitas, drogerija: LJubljana: .Adrija" drogertia Selenburgova 1: G. Besedniak 4 drug. Pit-šernova ulica, Kane Anton sinovi, drogerija, židovsko ulca Kotar O. C., drogerija. Wolfova ulica: Strmo'.-parfumerija, Rotovški trg: Maribor: Franc Kor rnann, Gosposka uiica: Martine Josip Gosposka ulica ThOr Ivan, drogerija Gosposka ulica. Mostar: Novak J., drogerija: Novi Sadi Higlea, Kosta zlvano-vič,^drogerija : Lukac. parfumerija. Trg Oslobodjenja 4 Osijek ; Flugerlso: Gobetzkv Aladar. drogerija: Gui-nerič Franjo Ptuj; Poberaj J. C., drogeriia Sarajevo ■ Dobeczky & Co., Ferhadlja ulica: .Venus" parfumerija A. Polzovič i Subotioa: .Nada*, drogerja. Strossmayer*va 2: Leitner Szllber, lekarna kot zago vornic: "Vel. Bečker^k : Balla Rlchard. drogerija Zagreb: .Nobilor* parfumerija. lllcs 34: Stakič. dro geuja. liica. Starčevič 4 Vladkovič, Duga ulici .Thea- parfumerija, Jurišičeva 26: Dr.F. BrSssler. d. Starčevidev trg 6. Fabrik orthopSdlsche Apparat* L. M. Baginski, Berlin - Pankow. Hiddensestra Zahtevajte zdravniško literaturo Revmatizem Izjava zahvaSnosii. G. dr. I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43. Kot Vam je znano, sem se večkrat obrnil na Vas in naročil Itadio Balsamika, Vale zdravilo proti revmatizmu. Zdravilo sem uporabljal na osebah, ki jim je bilo namenjeno. Uspeh je izvrsten, tako da so izostale bolečine po treh do štirih masiranjih za večno. Tudi ob tej priliki mi pošljite dve steklenici Radio Balsamika. Ti steklenici eo naročili preko mene moji prijatelji, zato Vas prosim, da mi jih takoj pošljete 1 Gospod. Vi ste s svojim rešilnim edra-vilom pripomogli neprecenljivo pomoč človeštvu, tako da izginejo vse do sedaj neozdravljive bolezni v treh do štirih dneh. Sprejmite izraz mojega globokega spoštovanja Bogomir Lazarevič, zvaničnik jeseniškega sreza. Arandjelovac, 16. aprila 1927. Lek Radio Balsamaca izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetja Laboratorij Radio Balsamica dra. I. Rahiejeva, Beograd. Kosovska 43 I. VARDIAN, Sisak 52 priporoča kot stara izdelovalnica svoje najboljše Ceniki franko. tamburice Ceniki franko. I Parobrodarsko druitvo LL09D SABAUDO s sedežem u Genovi. Gen. zastopniki: Banaz & Rusko, Zagreb, Trg J, br. 16. Redne ter udobne in ekspresne odpreme potnikov v Zedinjene države, Južna. Amerika (Brazilija, brzplačni prevoz družin, Argentinsko in Uruguay), Avstralijo in Novo Zelandijo ter vse ostale prekooce-aneke zemlje z velikimi in najbrzejšimi parobrodi kakor: Conte Rosso, Conte Verde, Conte Blancamano, Principessa Marin, Principessa Giovanna, Tomaso di Savoia, Principe di Udine itd. Vsa pojasnila in zaznamovanje za mesta izvršimo najpripravneje in brezplačno: Eanaz & Rusko, Zagreb, Trg I. br. 16, Beograd Karadjorejeva ul. S5, Split, Dubrovnik i Gruž ter Podzastopnild: Kodjasič Gjorgje, Bitolj, Zanatlijska 38. Lloyd Sabaudo, Sombor, Kralja Petra ul. 80. Lloyd Sabaudo, Ljubljana, Dunajska cesta 38. Lloyd Sabaudo, Veliki Bečkerek, Svetosavska 7 ter Makarska, Metkovič i Korčula. i! IVAN ZAK0TNIK S™ i: MESTNI TESARSKI MOJSTER Telefon it. 379 Vsakavntaa tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, fciie. vUe, tovarne, cerkve ia zvaaike; »trapi, razna tla, supnice, ledenice, pavi. Doni, verande, lesen« ograje Ltd. Oradba lestmi mostov, jezov in mlinov. Parna Xaga. c-a Tovarna furnirja. Po znižani ceni. vuKolesa, motorji, vsakovrstni otrošk: vu ički, namestnl deli in pneumatika. Posein iddelek za popolno popravo, emajliranje : oonikijani ivono c., juskih vozičkov, šivalnih strojev itd Prodaj ua obroke — Ceniki iranko ,,TRIBUNA" f. B. L., tovarna dvokoles m otroških vozičkov, LJubljana, Karlovška cesta št. 4 o G o o G $ Pravo zdravilišče za srčne ledvične in mehurčne bolezni je SLATINA - RADENCI svojimi znamenitimi mineralnimi vrelci naravnim ogllčnokislimi kopeiml. in Najmodernejši pripomočki zdravljenja. — Lepa lega. — Izborna oskrba. — Dijektična restavracija z mlekarno in kavarno. Najnižje cene Zahtevajte prospekt! Xdro^Ha, in, ure dopise bicoie, s<, malih, oglasov, je, posuztu rta>• Oglasni, oddelek. J&TRA, Ljubljana,, Prtšcnvova, ul.4. Čdurvru, račust, porine Irandnice- IjuU/aaaJt 11JS41. Tolafon, sttuulka, 2492 Jlah. oglasi., iu, slaŽL^cr v posredovalne. Ovsocgcdne. hojtuju. občinstva: vsaka beseda, 50 pas-, Majmastjši znesek Vin, Pristojbina, za šifro Din,,3—. Ženitve, dopisovanja, in, oglasi trgovskega- aLi nzklajrsicga, zr^z^aja, vsaka beseda Vtsii;-. ffafjianjSi, Tsusek Din, 10-. Pruteybiaa za šifro Din, 5—-pse pnstojbi-ne, ja. vposlati obenem, z naroHlom., sicer se ogLasc-neprtehafr Sprtjenuuy<, malih, oglasov za, pn^ korinjo številko- JUTRA se zaključi, (Lom, pr-ad, uzidam, Lista, ob iy urt,. P&zsuje sprejeti oglasi, bodo prvobitni, is naslednjo šteinlku lista, Talafon, sUuilka, 24 g 2 Naslovi „MaIih oglasov" se dobivajo tudi v podružnicah „Jutra" vMariboru, Aleksandrova cesta ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta Posor! Pozor! Izletniki1. rata li, kje ae je rodil VtiaatiE Vodnik, prri «lo-vonki p«aik? Ved lasom bivanja t Ljubljani oglejte ti tudi njegove rojstno hi-io pri «K*aoto mizi* t Zgornji giikL 1S547 Vlnotoč pod vejo KBnig, ob eaci St. Petri ll9sl Tuoq;JtK P*5 Hote! mo Luče v Sav. Alpah priporoča irvrstao kuhinjo, »obe u tujce — pripravno mdi u letcviičarje — ter »Tto garažo. 1509o Morsko kopališče Rastaurant .Jugoslavija* — Aleksandrovo — na otoka Krko. Dnevna oskrba b hrano m. posteljo 55 Din. Informacij daje lastnik F. Kraljic ' 162 Tiskarna «KoIektor» t Stražišču pri Kranju izvršuje vsakovrstne tiskovine najceneje in hitro. Pre- , pričajte se! 1363o j Učenko iz boJjše kmečke družine in b primerno šolsko izobrazbo sprejmem t trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na oglaa. oddelek c Jutra* pod < Učenka 19». 18519 Kovaški pomočnik vešč vsakovrstnih deL išče primerne službe. — Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek cjutra* pod cKovaČ 16». 18516 Pisarn, uslužbenca veščega vseh pisarniških poslov iu lesne tsrgovine, 5 primerno prakso, iprejme lesna trgovina na deželi- — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih zahtevkov nasloviti na oglasni oddelek cJntra* pod cKontor*. 15493 Gospodično za strojepisje in vodstvo pisarne iščem v inženjersko pisarno. Stanovanje in hrana na razpolago. Službe bo večkrat oproščena, da bo lahko družabnica otrokom; zato je potreben dobrosrčen značaj. Ponudbe s podatki izobrazbe, znanja jezikov, dosedanjega službovanja in osebnimi podatki s sliko na oglasni oddelek cjutra* pod clnženjerska pisarna*. 16838 Vsakovrstne ure zlatnino itd. popravlja ceno, precizno ter hitro z jamstvom D. Marinko, urar — Florranska ulica št. 31. 13693 -----j Odeje vata, izdeloval;, p popravi- i ia. Božna ulica 19. 18724 Potnika sposobnega in izvežbanega sprejme dalmatinska tvrdka i prodajo vina na debelo. Ponudbe s priporočbami pod tro cVino K 626* na In-rreklam d . d.. Zagreb, -trossmaverjeva 6. 16880 Pozor društva! O priliki 25- in oOletnic j ter drugih prireditev se j najtopleje priporoča za fotograilranje skupin foto-atelje D. R o v š e k, Ljubljana, Kolodvorska 34. Za prvovrstno delo jamčim. Cene solidne. 163 Za legitimacije izvršuje slike najhitreje tn najceneje fič. Zidani e fotograi Primo- 71 Vulkanizirani m vrste »vtogume takoi tC'1; galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in mo 'torie p" ?fcafar Ljubljana. R:*.-ka 11. 12 predeluje po 87.50 Din Sla. V Franc tanetnik. Delavnica Zabjak 14. 15440 SlSiU !n Klefarlfl sposobnega — z večletno prakso, sprejmemo za Dalmacijo. Prednost ima tisti, ki se razume tudi nekoliko v vrtnarstvu. Ponudbe s -pričevali in zahtevkom plače pod značko cSadin i pouzdan K 625» na Inter-reklam d. d., oglasni zavod Zagreb 1-78. 16881 Kuharico samostojno, perfektno. snažno, okoli 40 1-et staro in sobarico ki zna nekoliko šivati, išče boljša obitelj na Gorenj-kem. Naslov pore oglasni oddelek cjutrai. 18399 Kolarskega mojstra prvovrstnega in močnega, zdravega kovaškega vajenca sprejmem. — Ponudbe pod «7akoj 10» na podružnico Jntra v Celju. 1S602 Zagmoistra za električno žago sprejmem. Naslov v oglasnem oddelkn cjutra*. 18518 Pletiljo dobro izurjeno sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe . na og!n?ni oddelek « Jutra* pod «P!etUja 1». 15530 Trebušne pasove kil ne pasove. bandaž& vseh vrst — špecijalna izdelava ameriških protez. Solidne cene. Bandažna ortopedska delavnica Vidov danska c. št. 7. 18749 Lončene peči sobne, kmetske, tablice za oblaganje sten in štedilnikov ~ nudi to najnižji ceni v veliki izberi F. Jerko, pečarna, čmuče-Ježica. 18665 Pozor 80 ! ženini in neveste ! Žimnice (matraee), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), ot omane. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetni Krekov trg štev. 7 _ poleg Hestnega doma 1 ANT. CERNE' t*'*' - , «• « 'Jm {<<. Ljubljana c> / v nem ili? ii larvaje M v najrazličnejših barvan rvršuje vsa dela v najkrajšem č;.su p najnižjih cenah AUTO H BOC SelealiBrg^va «xL 6 Tovarna Vi6-Blince MtMIIMI Izvežbane šivilje za damsko perilo sprejme takoj «Leia». Moste št. 25. 13544 Prodajalko samostojno in prvovrstno, izvežbano v špecerlji. sprejmem takoj al: pozneje. — Pogoj: edino le z dolgoletno prakso — Ponudbe pod «Starejša 31» na oglasni oddelek "«Jutra-». * 18531 Učenca sprejme Karol Henigman, čevljar. Toplice pri Novem mestu. 16544 Učenca s primemo šolsko izobrazbo sprejmem «■ hrano in stanovanjem za takoj. E. LOschnigg. tre.. 5marie pri Jelšah. ^ '18448 Trg. vajenca s primemo šolfko naobraz-bo (najmanj 2 meščanski šoF) spreime Vinko Narat na Grosupljem. 18451 Vajenca za trgovino z meš. blagom najraj* o* trgovskih star-sr»rejme J. Klemenčič. Kamnik. 18426 Služkinja nemško govoreča, mlada, z dobrimi spri?°valL vajer.a vseh domačih deL dobi -•alno c]ufbo pri dobri družini v Beorrradu. Ponudbe « sliko in zahtevkom plače ia naslov Makso Maier. Beorrad. Zmaj od Kočaja br. 13. 18495 Učenca za trgovino z mešanim bla- gom išče tvrdka Ivan A. rosek, Trebnje, Slovenija. Deček mora biti najmanj 14 let star, zdrav, močan in dobro podkovan v računanju in pisavi. V hiši ima popolno preskrbo brezplačno. Interesenti se naj oglasijo takoj in sicer mora napisati ponudbo sam reflek-tant. 16875 Šoferja-mehanika ki je zmožen samostojnih popravil, sprejmem k tovornemu in luksns. autu. Služba stalna in prosto stanovanje. Ozira se samo na trezne in dobre moči z daljšo prakso. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Po-nuibe r- oglasni oddelek cjutra* pod «Trezen 6ofer» 18517 Vajenca zdravega, dobrega in poštenega, le iz dobre hiše, sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe ter znanjem jezikov na oglasni oddelek «Jutra» pod o-sestnlk*. 18613 Pek. pomočnika za mešanje testa, ki mora biti strokovnjak za malo pecivo, sprejmem. Plača po dogovoru! Pogoj strokovnjak. — Poudbe na naslov: Mislej, pekarna v Mariboru 18751 Slikarje in pleskarje sprejme takoj Coflou, Maribor. Slomškov trg štev. 2. 18757 Trg. vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — Frane Vrhunc, Maribor, Maistrova ulica št. 17. 18755 Šoferja večletno prakso, neože-n j enega, sprejmem. Ponudbe na orlasni oddelek c Jutra* pod «Sofer 90». 1872» Fotograf samostojen, dobi stalno službo. Atelje Ormož Polai *18732-a Postrežnico zmožno vseh btšnih del, ki zna tudi kuhati, sprejmem za ves dan. Naslov v ogl. oddelku cJutra». 13652 Praktikanta s 4 razr. srednje šole in veščega nemškega jezika (samo moške) sprejmem za zobotehniko. Naslov pove oglasni oddelek — Kragnjerac, pošt. fah 19. 14049 Pletiljo dobro izurjeno in učenko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 18705 Več čevljarskih vajencev sprejmem v dober pouk. — Prednost imajo oni. ki so se že učili Oni, ki imajo veselje do obrti, ee lahko priuče šivati na stroj, izdelovati gornje dele in strokovnega risanja vzorcev. — Sprejmem tudi spretnega pomočnika Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod značko <Čev-Ijarstvo 25*. 18525 Trgovec vsestransko, tudi v vinski stroki izvežban, z večletno prakso, popolnoma vešč — kavcije zmožen, išče primerne službe, naj si bo za skladiščnika. nakupovalca poljskih pridelkov, potnika ali poslovodjo kakšne fili-alke na deželi. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 18593 Mladenič inteligenten — vojaščine prost, star 22 i«t vešč slovenskega in srbehrv jezika. iiče službo v trgovini ali pisarni — gre tudi ta slugo. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cAgilen 25*. 18476 Stavbni inženjer s petletno prakso v visokih in talnih zgradbah, išče primernega mesta Prvovrstne reference. Ponudbe na ogL oddelek cjutra* pod šifro cVesten 125». 18407 Usnjarski pomočnik išče službe kjerkoli. — Ponudbe na: Franc Avsenak. Rajhenburg št. 88. 16806 Mlad trg. pomočnik izvežban v manufaktumi stroki. žeH v svrho izobrazbe vstopiti kot prakti-kant v trgovino z mešanim blagom Kdor me vzame mu plačam 250 Din mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cPošten 78». 16778 Gospodična s perfektnim znanjem nemškega jezika, išče službo k otrokom Naslov v oglas, oddelku cJutra» 18560 Za prejemalca lesa želim vstopiti pri kakem večjem podjetju Veič sem v vseh panogah te stroke, posebno pa v hrastovim. — V govoru zmožen več jezikov Cenjene dopise prosim na oglasni oddelek cjutra» pod cMarljiv 68». 18468 Strojnik in kurjač z večletno prakso in dobrimi spričevali, ki se razume tudi nekoliko pri lesu. išče službe e 1. julijem ali tudi pozneje. Naslov v oglasnem oddelku c Jutra* 1654S Hotelski sluga inteligeten. neoženjen. z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi premeniti službo s 15. junijem Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cHotelski sluga 68». 18568 Za čevljarja ali kaj sličnega bi se rad izučil 141etni deček z dežele. sin rrrtih in poštenih staršrv. Za hrano ki p«maral pri domačem delu sli podaljšal učno defco. Naslov v oglasnem oddelku cjutra* pod cjošt*. 18453-a Čevljarski prirezovalec zmožen, išče službe. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 18550 Stroimk - žagovodja z daljšo prakso pri parnih žagah, vešč vseh popravil, ! Tezeu ir zanesljiv — išče službe. Naslov r oglasnem S oddelku cjutra*- 1S599 Krojaški pomočnik pošten, išče službe. Cenjene dopise poslati na oglasni oddelek cjutra* pod c222». 1S42S Službo oskrbnika skladiščnika, vratarja, nočnega čuvaja ali kaj Elične-ga iščem za takoj ali pozneje. Bil sem več let v Nemčiji delovodja in imam dobra spričevala. Položim 25.000 Di kavcije. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 18456 Vzgojiteljica vešča slovenskega, češkega in perf. nemškega jezika, želi službe pri boljši družini k 1 ali 2 otrokoma. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 18458 Za učenko v trg. s prosto oskrbo želi pošteno in marljivo loletno dekle. — Šola v Kostrivnici, pošta Podplat. 18497 Dekle vajeno trgovine in šivanja, z lastnim šivalnim strojem, išče službe v trgovski hiši, najraje na deželi. Prevzame tudi podružnico. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 18494 Stenotipistinja slovensko-n6mška. z nekaj prakse, želj službe v odvetniški pisarni. Ponudbe na podružnico cjutra* v Mariboru pod cTočna*. 18509 Gospodična stara 20 let, išče službe k otrokom, ali tot_ pomoč v gospodinjstvu- Vešča tudi pisarniških del. Nastopi takoj. Naslov pri podružnici cjutra* v Celju. 18604 Šoier z večletno izkušnjo, trezen, išče službe k luksuznem avtomobilu. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cDober 25*. 18525 Natakarica doma iz gostilne, išče službo na deželi. Gre tudi za gospodinjo. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cp o stena 22». 18522 Učiteljica sprejme mesto spremljevalke dam ali dece v morsko kopališče. Ponudbe na ogl. oddelek cjutra* pod šifro cKopaiilče*. 18619 Trg. pomočnica začetnica, išče službe v mestu ali na deželi, za takoj ali kesneje. Ponudbe prosi na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cTrgovska pomočnica 24*. 18624 Gospodična stara 25 let, pridna, varčna gospodinja, želi prevzeti gospodinjstvo pri samskem gospodu — tudi vdovci z otroci niso izključeni. Naslov v oglasnem oddelku cjutra* pod šifro cVarčna gospodinja*. 18742 Kmečka natakarica in kuharica, ki je tudi kmečka šivilja, išče službo v kaki gostilni ali kuhinji. Službo nastopi v 14 dneh aH kasneje. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko cNatakarica in kuharica*. 18741 Šofer-mehanik z daljšo prakso — trezen, zanesljiv in dober vozač, zmožen v&en popravil, želi premeniti 6lužbo. Cenj. ponudbe na oglasni odaelfek cjutra pod šifro cZanesljiv šofer 45». 18745 Trgov, pomočnik mlad. vojaščine prost, špe-cerlst. z znanjem nemščine, želi službo spremeniti v kako večjo trgovino. — Gre tudi kot skladiščnik ali kaj sličnega. Ponudbe na ogL oddelek cJutra» pod šifro cDobra moč 9» 18739 5000 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi službo šefa knjigovodstva ali kaj sličnega v industrijskem bančnem ali trgovskem podjetju. Sem v vseh stvareh popolnoma verziran in z daljšo prakso. Ponudbe na oglasni oddelek c Jutra* pod šifro cNajrrada 5000». 18685 Deklica 14 let stara, iz dobre hiše. zdrava in pridna, želi službe kot vajsnka za šiviljo ali modistko za 1. julij — g hrano in stanevujem v hiši — za kar bi st 1 lete delj učila. — Vajena jt u vseh domačih deL Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cF. K.» 18640 Primerne službe iiče vpokojen železniški računski uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cSkrajno pošten*. 18714 Šofer išče službo za takoj. Cenj. ponudbe na oclasni oddelek čjutra* j>od šifro cOženjen* 18713 Deček iz dobre hiše, bi se rad učil za natakarja, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe pod značko cF. K.» na oglasni oddelek cjutra*. Trg. pomočnik mlad, išče službo v manufaktumi trgovini. Govori madžarsko in slovensko ter želi nastopiti 15 julija. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cTrfrovski pomočnik 45». 18645 Učenka z nižješolsko izobrazbo, z loletno prakso v trgovini, želi službo na deželi. Naslov pove oglasni oddelek cjutra». 18654 Šofer trezen in zanesljiv, išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek . 18733 Gospodična z letnimi spričevali, želi mesta kot točilna blagajni-čarka. v kuhinji ali za sobno gospo s kavcijo. Pismene ponudbe na podružnico cjutra* v Mariboru pod cl5. junij*. 1S753 Strojno vezenje sprejme gospa po zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. ~13664 Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke, išče bančna poslovalnica Bezjak v Mariboru, Gosposka ul. 25. 15451 Din 5.000 in še več lahko zaslužite mesečno e prodajo državnih vrednostnih papirjev na mesečne obroke. Ponudbe na Publicitas. Zarreb, Gundu-ličeva ulica 11, pod šifro cZa 12.269*. 18657 Razmnoževanje spisov 6833 s pisalnim strojem in apalografiranje. A. Petričič, Sv. Jerneja cesta 2/1. Šoferska šola izobrazuje tandidate praktično in teoretično za samostojne vozače fšoferje) Dame in gospode sprejemamo dnevno Pouk temeljit in uspeh giguren — Zahtevajte prospekte. Auto-Skola, Zagreb Kaptol 15, telefon 11-95 128 Inštruktorja višješolca za instrukcijo v latinskem in grškem jeziku sprejmem čez počitnice. — Gospodje, ki bi skušali vzbuditi v sicer talentiranem drugošolcu zanimanje in ga dobro pripraviti za tretji razred, naj pošljejo ponudbe pod «Zmeren honorar* na oglasni oddelek cjutra*. 18708 Marija Grill izprašana učiteljica. Kolodvorska ulica 11, pritličje, poučuje angleščino, francoščine, italijanščino, nemščino in klavir. 18687 Vesten pedagog prevzame pripravljanje za ponavljalne srednješolske izpite. Nadi na lastnem posestvu na dežel? dijakom čez počitnice stanovanje in dobro hrano. Naslov v oeL oddelku cjutra*. 18666 Prostovoljna javna dražba V dneh od 13. do 17. jnnija 1927 od 9. nre predpoldne dalje bo prodanih v anto-garaži 0. Žniek. Ljnbljana. Kolodvorska nlica štev. 31 več osebnih ln tovornih an-tomobilov ter motornih in navadnih koles raznih znamk, kakor: Mercedes, Sizaire Nandin. Fiat, Marta, Bngattl, Stubaker. Lan-rin Klemeni. Harlev Davidson, Pecgeot, Poch. Metal-lnrgiqne itd. — Interesenti se vabijo. 1S532 Šivalni stroj nov cSinger*. radi opustitve obrti poceni proda En-doif Fiis krcjaS. Domžale. Uporaben tnd: za Šivilje. 1&404 Oblačilno blago ;*> gleboio zniiaaib cenah prodaja dražba .Make. — Ljnbljana Dunajska e. S6. zraven Jugo-anto ' 16745 Žveplo «V e n 151 a t o». najfinejše, opremljeno, z državno plombo. prodaja na velita najceneje firma Vlado Eadan. Zagreb. Mihanovideva ujca br. 14 — telefon 81-85 — brzojavi: Vladan. 16687 Vrhniško opekf trboveljski premog Is tokova drv, endi najceneje Lovro K rž. Trnovski pri-■Ui 12 Postrežbo točna! n Drva tirastov. a&rtetn. odp.dk. od lag. mehka drva po nizki eeni dostavlja n* dom p.mt žara V Seae oetU Ljubljana, zs corenj-skim kolodvor ja 84 Industrijci. pozor! Samo .nirarna prilika. Drža; palice ali dežnika z električno rasrvetljavo — laftne baterije. zakf>n. r«o-trjen patent J;. 1396. Pravico pater:a rad: nadaljevanja Studii zelo ngoino urodani. r.a naslov: Franc KcTo5e*\ Selnica ob Dravi, p. Mariboru. Os"vne ogled, javit.. 16789 Hrastovo spalnico svetlo, z žimnicami in 2 postelji prodam, zanesljivim na obroke. Karlov v oslas. oddelku cjutra*. 15534 Za birmo Zlata ženska ura in moška .Ornega* ura na-prodaj po zelo nizki ceni na Poljanski cesti 13,H, levo. — Dopoldne. 1S463 Premog, drv a in sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič, Bohoričeva št. 1. — Istotam naprodaj nekaj dobro ohranjenih voz. 204 Parni kotel stoječ, majhen, poceni naprodaj. Ponudbe na poštni predal 102 — Llubljana. 15429 Prostovoljna sodna dražba Prodaja mlina. hiše. njiv. travnikov in gozdov Srečka Trampuša iz Seničice št. 18, ki se je vršila dne 29. maja t. 1. "bo nadaljevana dne 7. junija t. L ob 9. uri na Ecn mesta. Prlčetek dražbe je pri mlinu v Stanežičah št. IS. Dražbeni pogoji isti ko prvič. 15402 Kavarniški biljard težak, z vsemi pritiklinami. stoječ vrtalni stroj in dve stiskalnici na vreteno 45 mm (SpindeJpressen). nov pomožni motorček za kolo. Hammerles puško, kal 16. levično ter srebrne goldinarje. avstr. hi gor kompletno serijo za zbirko — prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. IS33S Nov Smoking noceni naprodaj na £mon-ski cesti 10/1, vrata št. 5. 15569 Pohištvo kuhinjska oprava in nekaj posode po zelo nizki ceni naprodaj v Krojaški uL 5H 15595 Pekovsko peč navadno, p r o d a Uarija Kohne. Gaberje pri Celju. 1E603 Železna blagajna Ekoraj nova, naprodaj v Komeaskega ulici štev. 7. 15595 Za krtačenje žime dobro ohranjen stroj zelo ugodno naprodaj na Krekovem trgu št. &. 18730 Fotoaparat Trinar-Anastigmat, 6 K; X 9, nov, z 1 kaseto in pack-filmkaseto. vrednost 830 D — proda za 650 Din Vojakovi č, Rimska cesta 23/L 18726 Gramofon s 50 ploščami, rolet mizo za plošče in otroški voziček prodam. — Nove hišice za Bežigradom št. V/2, Smer-kolj Bojan. 15727 Otroški voziček ponikijan, jako dobro ohranjen. ceno naprodaj v Sp. Šiški, Gubčeva ulica 15,TL 18738 Pletilni stroj št. 10/30 cm, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 18659 ,.Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: KLAVIR, dobro ohranjen. Din 4000; GRAMOFON, 30 plošč, Din 850; 2 PISALNI MIZI. novi orehovi. po ugodni ceni; PISALNI STROJ «TVood-stocik*. pottoinoma nov — (nabavna cena 6500 Din; za 4500 Din; FOTOAPEAT. 1200 Din. 15667 Prostovoljna javna dražba Dne 20. junija t. L oh S. ur: dopoldne bosta prodana v auto delavni c i Kristan — Ljubljana. Dunajska c. 54 1 rabljen auto de Dion Bou-t on in 1 rabljen auto V.'af. Dne 21. junija t. L ob 9. uri dopoldne »e bo prodalo na dvorišču restavracije «S" o v i « v « t» v Ljubljeni. Gospotvetska cesta 8 zabojev raznera actcmobllsk^ga. motorfkeefceca in kolesnega materijala. kakor zračnic. plažčev. matic, gonilni osi. tečajnikov, zavor, krogi jifrifc ležišč, žarometov za karbidno razrv--.lia-vo. lepila (Pickzeugj itd. — Navdeno blage se bo oddajalo skupno ali tudi posamezno. Interesenti se va-biio na ogled 1 uro sred začetkom dražb«. 1358S Otroški voziček prav dobro ohranjen, ponikijan, najnovejšega tipa. prodam. Ns^lov pove ogL oddalak cjutra*. 1561o Hrastovo jedilnico masivno in črno polilirano, prodam Na ogled pri ta-petniku Antonu Kolesa — Sv. Petra nasip. 1S699 Štedilnik ugodno prodajn. Na£iov v oglasnem oddelku cjutra*. 15700 2 podobi veliki in .eoi, z okvirjem prodam. Naslov pove ogl. oddelek cjutra.. 15701 Posteljo malo rabljeno, z iimnico (Federmadraz) prodam za 500 Din. Naslov pove ogl. oddelek cjutra*. 15611 2 voza slamoffeznito in več sodov prodam ter pekovski voziček prodam ali zamenjam za manjšega. Rudež, Poče-hovo št. 331 pri Maribora. 18674 Spalnico novo, poceni prodam radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 18661 2 lestenca originalna, iz lesa izrezljana. antično pozlačena, eden na 4, drugi na 5 žarnic — primerna za večjo sobo ali majhno dvorano, proda Ivan Pengov. po d obar — Ljubljana, Kolodvorska t£L št. 20. 18683 Električ. svetiljko novo, stoječo, visoko 1.70 m, pod lastno ceno prodam. Poizve se v Cerkveni ulici št. 5. 18618 Šivalni stroj za sedlarje, popolnoma nov, malo rabljen, po ugodni ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 18644 Voziček (ciza) za drva, naprodaj v Rožni dolini, cesta IX — št. 2. 18647 Otroški voziček dobro ohranjen, prodam. — Naslov pove oglas, oddelek cjutra*. 18645 Kolo za 7—ISletnega dečka, zelo dobro ohranjeno, poceni proda Sebenik, Ljubljana. Knezova ulica. 18712 Stroj za entlanje prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 18706 Hrastove podnice 43—265 cm 1 vagon takoj oddam Vprašanja na ogl. oddelek cjutra* pod tifro cDobavno takoj*.' 18711 Žensko kolo dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra* 18715 D. M. C. naivečie skladišče Avram kajon SARAJEVO *p?in'iffia$-ied Sftrs žfc Tračnice prenosljivi kolosek v rabi enem doceia po-rabnem sianju 7 i 12 kg profila prodaja ceno JafliLM Na Kanalu 10. Teiefon 7—11 Žago s polnojaremnikom kupita ali vzamem v najem v bogatem lesnem kra;u. Dot»:se na oglasni oddelek cjutra. pod cDolenjsko £a». 16529 Prazne steklenice (zelenke) kupuje tvrdka Muc — Koicniale, Ljubljana. 15920 «OdoI» steklenice prazne, kupuje tvrcka Mac — Koioula-e — Ljubljana. 15921 Kopalno peč in banjo vse v popolnoma dobrem stanju, kupim. Ponudbe na oglasni odde^k cjutra* po-1 cKopalnica 333». 1572S Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih r*.-.r. Cerne — juvelir Ljubljana. Wol!ova si ]. SE Hlode nr^&iov« :n »mrtkove eu-puje parna žaga V Srasr-netti v Ljubljani. ZZ2 Srebrne krone supujt & ftiača loDrc t. Cul en Ljubljana Pr*4-r. aoT« aiies l ŽS8 Špansko steno poljubno, kupi R. Ah čin. Ljubljana, Vido vdar. ska c. št. 7. 18748 Tovorni auto 2tonski, generalno prenovljen, prodam za 10.000 Din. Kupim pa dobro ohranjen osetmi auto znamke Fiat 501 ali 503 — 4sedežem Nadalje prodam tračno žago solidno ročno delo ter več različnih jermenic. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod značko «K & F*. 1C725 cPeugeot» auto štirisedežen. skoraj nov, naprodaj na Glincah. Tržaška cest* 6 — Gospodarska pisarna Tribuč 15992 Oakland auto skoraj nov usodno na proda i v garaži Stupica, Ljubljana. l->420 «Pueh» auto štirisedežen. dobro ohranjen, pripraven za takso-meter ali lažji tovorni v. r, prodam za 10.000 Din. Naslov pove oglasni od .ei- k «Jutra*. 1962® Motorno kolo znamke Snob, 2 EP. i f prestavama in prostim kom v dobrem sta: proda za 6200 Din Jomp Ci-lenšek, klepar — Laško. Motor 2 HP, z električno raz«T»t-Ijavo. skoraj nov. takoj ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 1S728 trn. fiseher. Zagreb, Sudnička ulica 3 11 dobavlja dvokolesa. deie ca dvokleea. usivvmatike. iivalne stroje, rramofone. gramofonske plošče ter no pometa* toge oo najnižji*1 cenah — Mehaniki oopiift Zahtevajte veliki brex;Uti kataloe ter pošljite tnamko za Din S— sa po Starino Tovorni avto Praga, štiritonsk: ia osebni avto Praga, šestsedežni — prodam. Prevzamem j u ii vožnje v letovišču ali c^m avto v najem. Fran Kristan, mehanična delavna;-. 18693 Ford avto malo rabljen, kupi E. man, Ptuj. Res- 18627 Klasiki Goethe, Sthlller etc., najboljša iziaja. tm dc'.*o ohranjeno, naproda,. — Na ogled med 11. in IS. uro. Naslov v oglasnem oddelka 35 orali gosda, s lastnin lovocs ta ribBtvom, roda* moč, prodam. — Pojasnila dajo f Janko, OradSS. a 18S78 Hiio s klorom, velikim d dličam la vrtom prodam aa Kongresnem trnu Pojasnila daje 7. Jenko. Gradišč« ». 18579 Trgovska hiša v prometnem kraju Gorenjske, s lepim trgovskim lokalom, elektrika, vodovod, stanovanjske sobo lansko leto vse prenovljene — tik driavno cest«. ugodno naprodaj. Naslov poro ogla«, oddelek .Jutra«. 18784 S kapitalom 40.000 Din in s sodelovanjem kot komercij^jn! vodja pristopim k realni tvrdki. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod Hfro .Sodelovanje 40.000». 18684 Zastopnik s bančno garancijo, prev-Hame kako podružnico. Posodi tudi 50.000 Din brei obresti, da dobi pisarniško •lužbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Iifro .Afrika*. 18950 Z osebno gostilniško pravico x želim udeležiti kot dru-žaboica. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 18660 Hišo v ceni 200—300.000 Din kupim najraje v centru Ljubljane, event, tudi okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro .Švicar*. 18581 Hotel •b glavni prometni eeeti. s lepimi gostilnlikimi ln tajskimi sobami, z vsem inventarjem poceni naprodaj. Poleg spada 15 oralov zem-lje. Od tega je polovica lepega meceenovega gozda, drugo dobr tTavnfid to njive. — Naslov ▼ oglasnem oddelku «Ju»ra*. 16876 Zidano hišo s S sobami, kuhinjo in gospodarskim poslopjem, dva orala prvovrstne Jemlje, vrt aa zelenjavo in sadni vrt, v trgu v okraju Slov. Bistrice, 30 minut od kolodvora radi preselitve poceni prodam. Hiia je priprav-r.a za vpokojenca ali pa ta kakšnega rokodelca. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 16735 Vinograd, posestvo velik sadonosnik, njive ln travnikov ia 10 glav živiti., rodovitna remija, lepa lega. r okolici Maribora raprodaj. Natančna pojasnila daje Sepec, Maribor. Grajski trg S. 16708 Hišo l korporacijflko pravico v Kamniku prodam. Primerna ti penzijonista ali obrtnika Pojasnila daje Karel Šinkovec. Ljubljana, Bleivreisova cesta 9. 18543 Hišo v Trbovljah v trgu prodam radi odpo-tovanja v Ameriko. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 16128 Hišo (kavarno) s koncesijo ln Inventarjem vred. v lepem mestu gornje Štajerske, tadi družinskih razmer ngodno prodam Najmem pa tudi posojilo proti vknjižbi na posestvo. Dopise na oglasni eddelek .Jutra, pod iifro .Avstrijsko Štajersko 1240» 18450 Majhna kmetija sa 3 živine rediti, telo poceni naprodaj v ravnini — blizu cerkve ln lole. Več pove L. Rebolj r Kranju. 16879 Hišo eb periferiji Celja, pripravno za vtako obrt, prodam. Potrebe kapital 50.000 Din. Ks.lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16812 Družinska hiša e naprodaj v Dravljah. — Pojasnila daje Ivan BoHi, Pravlje, poŠta gt. Vid nad Ljubljano. 18548 fc H'šo s trg. lokalom pripravno ta vsako obrt, prodam — Pojasnila dajo lastnik Jana Psvloviii — Mojstrana. Stavbna parcela na Giincah, tik ob periferiji trgovcu 18730* Enonadstrop. hiša pri Sv. Jakoba trn, t L nadstr. 5 sob, frttličao tr- Sovina to delavnice, nanro-aj. Ponudbe pod «200.000» aa oglasni oddelek .Jiltra. 18723 Hišo v Ljubljani visokopartemo, z 1 nadstr. in vrtom, blizu tramvaja, prodam za 160.000 Din. Vi-sokoparterno stanovanje takoj prosto. Kupne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hiia 82». 18683 Hišo t gostilno ali trgovino kupim. Natančen opis to ceno na oglasni oddelek «Jutra» pod tnafiko .Amerika*. 1864* Hišo s korporacljsko pravico ▼ Kamniku prodam. Primerna za penzijonista ali obrtnika Pojasnila daje Karel Šinkovec, Ljubljana. Bleivvei-sova cesta 9. 18548 Motorni mlin kapaciteta 120 mtz., avtomatično urejen, brez konkurence, sredi pšenlčnega polja v Sremu, v okraju, kjer ima 17 sel samo 5 mlinov, prodamo radi visoke starosti, po pogodbi z dosmrtnim vzdrževanjem. — Za odstop potrebno takoj 100.000 Din. Pojasnila T Paulina mlin, Mozovid — Srem. PISARNA ,RAPID' Maribor, Gosp. 28 proda: POSESTVO, lopo, 19 oralov, blizu Maribora, stalni avtobus, vila 5 sob, veliki hlevi, 800.000 Din; VELEPOSESTVO z gradom in prima vinogradom — lep gozd, veliko živine (mootafonar), Din 5 mil; POSESTVO, tv, oralov — VA oi., 15 or. s hiio — pro oral 4000 Din; VILO v Mariboru, lepa lega, za vseliti, velik vrt, od . 145.000—250.000 Din; GOSTILNO na vogalu — mestne deželne goste vel. Inventar, 850.000 Din; BRANJARIJO prazne loka. Ie, kleti, bufet. DRUŽABNIKA I i č e m ta žago to mlin. Znamk« za odgovor. 18623 »Posest" Realitetna pisarna družba s o. a. Liubljana Miklošičeva cesta 4 proda: HISO, visokoprftlično — 4 parketirane sobe, pritličje, 4 sobe manzarda, pritikiine, 600 m« vrta, tik tramvaja — 160.000 Din; NOVO VILO, slično hiši, Podrožnik, 600 m> vrta, S stanovanji po 3 sobe, 110.000 Din; VILO, visokopritllčno, no-vozidano, 4 sobe, kabinet. 1100 m' vrta, Trnovo, 165.000 Din; HISO, dvonadstr., renovi-rano, tik oerkve v SiSki, večstanovanjeko, vrt — 170.000 Din; VILO, novozidano, enonad-stropno, komfortno, 5 sob, vrt, 12 minut od centra, 220.000 Din; HISO, pritlično, 6 stanovanjskih prostorov, 1400 m* vrta. Trnovo, 100.000 Din; VILO, eno nadstropno, trfr stacovacjsko — trisobno stanovanje prosto, velik vrt, Kožna dolina. Din 145.000; HISO. 3 sobe, pritikiine, velik vrt, Trnovo, Din 80.000; HISO, enonadstropno, 2 stanovanj po 2 sobi, priti, kline, vrt, Rožna dolina 100.000 Din; HISO, trgovski lokal, stanovanje 2 sob, pritiklin, 3000 m» vrta. blizu centra, Din 110.000; HISO, visokopritli&co. novozidano, hlev za 10 glav Bvtos, 5000 m« temljijča, pod Dolenjskim kolodvorom—Din 86.000; HISO, visokopritllčno, novo-tidano. 5 sob, pritikiine, velik vrt, Stožice, Din 58.000; KMEČKO POSESTVO — 8 oralov, krasna novozida-na bila, 6 prostorov, primerna za gostilno, gospodarska poslopja, vrt, tik glavno ceate, 1 uro od Ljubljane, Din 225.000; Poleg toga večje itevilo stanovanjskih bil, vil, trgovskih, gostilniških objektov, v Ljubljani, sa deželi, kmečka posestva, graiHne, Industrije, stav. WBa tU. 18669 Parcelo v Trnovem tik vodovoda to električne napeljave, t izmeri STO m', prodam po 14 Din. Naslov por* oglasni oddelek Jutra 18651 Lepo posestvo v Brežicah, okoli 25 oralov semljliča, gospodarsko poslopje, živj to mrtvi inventar, se zaradi smrtega slu-čaja proda po jako ugodnih pogojih. — Vprašanja na: Dr. P. Druikovič, Zagreb, S enotna 13/H. kat. 680T Ugodna prilika! Delikates. trgovina lepo opremljena, z zajtrko-vatolco, poleg stanovanje, klet to kuhinja, z inventarjem, na prometni cesti v Ljubljani, radi prevzetja drugega podjetja poceni naprodaj. — Pojasnila daje portir hotela .Slon*. 16474 Lepe prostore za soboadravnika, tehnika, ia zelo prometnem mestu, sijajna eksistenca, oddam. Ponudbe na oglae. oddelek .Jutra* pod značko .Bodočnost 1928*. ...... Pekarno dobro uvedeno, z vsem pekarskim Inventarjem, vso hiio to obdelanim vrtom oddam. Stanarina minimalna. Mesečni promet 17.000 Din. Odstopim radi prevze-m a večjega podjetja. Josip Wouk, pekar, Vrbovsko — Gorski kotar. 16777 Manufakturna trgovina večja, v mestu v Prekmur-ilj poznana to naj-oča, naprodaj. Po-na oglasni oddelek .Jutra* pod značko »Ma-nufaktura 1927*. 18529 Vit&ienr Delikates. trgovino z vtootočem oddam v najem, oziroma sprejmem samostojno agilno prodajalko s kavcijo. Naslov v oglas, oddelku . 18578 Trgovino z mešanim blagom, z zalogo, inventarjem to stanovanjem, v industrijskem kraju s 1800 prebivalci in veliko okolico, oddam v najem proti prevzetju zaloge v gotovem plačilu. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 18580 Hotel v prometnem kraju Slovenije, kamor prihajajo turi-Bti in letoviičarji, oddam takoj na račun. Pri prevzemu potreben kapital Din 18.000. Ponudbe goepodičen ali vdov brez otrok, v tej stroki Izobraženih to smož-nih slovenskega in nemike-ga jezika na oglasni oddelek «Jutra» pod oglasno «St. 18601». 18601 Pozor! V najem vzamem, event. kupim posestvo (hiio s trg. lokalom in gostilno). Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod .Resen reflek-tant». Trgovino jako dobro vpeljano, v industrijskem kraju, na zelo prometni točki v centru rudnika oddam v najem s vso zalogo. Potreben kapital 60.000 Din. Na razpolago krasno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro »Ugodna prilika 58». 18658 Trgovski lokal s stanovanjem oddam v najem radi smrti, na prometnem kraju pri kolodvoru. Dopise na oglasni oddelek .Jutra» pod .Trgovski lokal 26*. 18528 Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova e. 14974 Gostilno vzamem v najem ali na račun. Položim 25.000 Din kavcije. Naslov v oglasnem oddelku . 18455 Pekarijo v Trebnjem na Dolenjskem oddam v najem. Naslov ▼ oglasnem oddelku . 18444 Pisarniške sobe 2 ali 8, pripravne za advokata ali trgovca, v pritličju to s vhodom s ceste na Dunajski cesti takoj na razpolago. Interesenti naj se obrnejo na predal 169. 18457 2 trgovska lokala lepa, pripravna za delikate-so, sajtrkovalnico, kakor za vsako drugo obrt, oddam v sredini letoviiča Bleda. A. W01fling, Bled. 18507 Majhno trgovino ipeoerijsko, ca glavni cesti ob mestu Ljubljane takoj z Inventarjem vred prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod .St. 28.000». 18G06 Delavnico ali hlev leipo, obokano, 10 m dolgo to 8 m iiroko, dam v odkup ali v najem za 1 leto ca Giincah, Tržaika cesta. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 18616 Gostilno na račun bi prevzela vdova na SuSa-ku, Kraljeviči. Orikveniol ali v kakšnem drugem kraju v Jugoslaviji. Nudi Din 10.000 kavcije. — Natančne ronudbe na oglasni odde-,ek «Jutra» pod iifro .Gostilna 85». 18617 Suho skladišče pritlično, iščem v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod .Inženjer 011*. 18746 Veliko delavnico z eledtfr. razsvetljavo odda Umek na Giincah, H. cesta it. 12. 18643 Lokal pripraven za en gros to de-tail trgovino, s skladišči, na prometni točki v Ljubljani iičeni, event. pristopim z večjim kapitalom kot družabnik. — Ponudbe pod cLokal 91* na oglasni oddelek cJutra*. 18698 Lep lokal 60 m1, zelo pripraven za pisarno., v bližini glavcega kolodvora takoj oddam radi preselitve. Centralna kurjava, elektrika, 3 Izložbena okna sto. Naslov v osrlas. oddelku cJutra*. 18655 Več sob za poslovne lokale oddamo v I. In II. nadstropju. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 18710 Vinski paviljon lep in zelo prijazen, pripraven za vinogradnika ali gostilničarja, oddam na Velo-sejmu. Ponudbe pod iifro •Paviljon 1» na oglasni oddelek cJutra*. . 18586 Obrtni lokal za 4 leta, proti takojšnjemu plačilu 6000 Din oddam v najem. — Mlkui — Latto. 18659-a fUmevanja 2 dijaka drugo- do četrtoJolca is dobre hiie, sprejmem za prihodnje šolsko leto na zdravo stanovanje to popolno oskrbo. Naslov pove ogksni oddelek cJutra*. 18504 Stanovanje 4 sob s pritiklinami oddam Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 18500 Stanovanje 3 sob, v sredini mesta oddam sa dobo S—4 mesaocv — potem stanovanje na razpolago. Ponudbe ca ogl. oddelek cJutra* pod iifro »1. julij 80*. 18470 Stanovanje 4 ali več sob, s kopalnico, kuhinjo, poselsko sobo to vsemi pritiklinami, solnčno, iščem ta takoj ali s 1. avgustom. Ponudb« na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro •Solnčna lega». 16795 Krasno letovišče v Splitu Za dobo 2 ali več mesecev oddam popolno opremi j eco stanovanje brez kuhinje — s ali brez hrane. Dopise ca cRodo», Ljubljaca VII. 16786 Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo želi čimprej mirna, maloštevilna stranka. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod šifro •Dobra stracka». 16068/a Stanovanje v Kamniku sobo ln kuhinjo išče mlad zakonski par brez otrok. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cJutra» poj šifro •Stanovanje Kamnik*. 18596 Mlada zakonca brez otrok, iičota sa takoj ali kasnej« stanovanje t, ozir. 1 sobe to kuhinje s pritiklinami. — Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod značko «J. K. M.* 18511 Stanovanje 2 sob. kuhinje to pritiklin, pri univerzi zamenjam za večje v okolici sv. Petra ali Poljanske ceste. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod •Stalno 200». 18642 Stanovanje sobe ln kuhinje, želim zamenjati v Mariboru, Mlinska ulica it. 8. 18677 Otroka sprejmem v vso oskrbo proti plačilu po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 18633 Stanovanje 3—4 sob Išče mlma stranka {4 odrasle osebe) za tako ali pozneje. Ponudbe po< •Mirna 62» na oglasni oddelek cJutra*. 18662 Sostanovalko Iščeim v prtprosto stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 18614 Deložiranci v Mariboru Socijalni oddelek «Maretan» zopet posluje. — Za reveže brezplačno. — Sprejem med 9. to 10. uro dopoldne. — Koroška cesta itev. 10/1. 18752 Počitniško stanovanje v ljubljanski okoliol oddam Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 18743 Stanovanje v Mariboru ali Ljubljani zamenjam za stanovanje v Zagrebu. Cono stanovanje v centru Ljubljane odstopim. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra.. 18750 2 opremljeni sobi in 1 veliko prazno s posebnim vhodom oddam takoj ali s 15. junijem. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. ........ Sobo oddam gospodu z vso oskrbo. Več pove oglasni oddelek «Jutra>. 18572 Zakonski par z enim otrokom, išče snažno sobo za 3—4 mesece. — Plača do 700 Din. Event. s hrano. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod šifro •Zakonski par 65*. 1S565 Prazno sobo zelo veliko, z elektr. raz-svetljavo in posebnim vbodom oddam. Naslov v ogl. oddelku •Jutra*. 18506 Sobo lepo in veliko oddam blizu kolodvora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 18359 Opremljeno sobo 2 posteljama, čedno, iščeta za takoj v mestu 2 mlada solidna gospoda. Cenj. dopise na oglasni oddelek •Jutra* pod »Soba za stal->o>. 18414 Sobo prazno ali opremljeno oddam takoj. Pojasnila v trgovini Suštaršič, Vižmarje. 18389 Prazno stanovanje sobo to kuhinjo išče zakonski par brez otrok. Ponudbe pod cStan 36* na oglas, oddelek . 18536 Stanovanje 1 ali 2 sob in kuhinje, v sredini mesta, suho, mirno, solnčna lega, išče stranka 2 oseb. Plačam po dogovoru tudi naprej. Cenj. dopise na oglasni oddelek «Jutra> pod »Stanovanje pod cec-ter*. 18413 Lepo stanovanje 2 sob le kuhieje zamenjam Naslov v oglascem oddelku »Jutra*. 18461 Stanovanje v Mariboru zamenjam ta stanovanje v Ljubljani — Naslov pove oglas, oddelek •Jutra*. 18462 Brezplačno prijavite oddajo stanova, nja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno. — »Posredovalec*. Sv Petra cesta 18. 14727 Stanovanje komfortno, s 4 sobami in vsemi pritiklinami, kopalnico to garažo, v novi vili oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 18486 Čez počitnice oddam 1 uro od Domžal sobo za 2 osebi. Hrana po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 18704 . Uradnica iiče stanovanje sobe in kuhinje ta november. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Sto!.. 18688 Opremljeno sobo elegantno, s posebnim vhodom, oddam 2 boljšima gospodoma nasproti kavarce Evropa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18585 Gospodično sprejme uradniška družina na stanovanje in hrano na Škofovem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 18720 Sobo oddam s 15. Junijem S gospodoma. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 18736 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, parketi-rani, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 18737 Prijazno sobico s predsobo, v novi vili pod Rožnikom oddam z vso oskrbo. Na razpolago kopalnica, vrt in telefon. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra., 18732 Sobo s posebnim vhodom oddam samo solidnemu gospodu s 15. junijem. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 18722 Sostanovalca boljšega samskega gospoda sprejme gospod. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra> pod »Ugodno 44*. 18744 Kabinet s hraco in električno razsvetljavo v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 18669 Prazno sobo ali majhno stanovanje Iščeta zakonca. Ponudbe pod Julij - avgust* na oglasni cJutra*. oddelek 18663 Večje posojilo dobi tisti, ki ml odstopi prazno separirano sobo. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod iifro »Posojilo* 18707 Sobo z 2 posteljama in souporabo kuhinje oddam zakoncema. — Poizve se v knjigoveznici na Vidovdan-tki cesti IS. --- V košnjo odda travnik s »l^dVi™ senom Lottepeich — Pesnica. 16561 Dvpiti Mlad Dunajčan iz ugledne rodbine, stalno v Ljubljani, želi v svrho ženitve znanja s simpatično, dobro situirano damo. Poklic to starost brez pomena, pogoj razumna ljubezen. Resne, neanocimne ponudbe s sliko na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro »Diskrecija*. 18524 Doktor in hišni posestnik, star let, želi znanja v svrho ta-kojinje ženitve s gospodično, ki bi imela cekaj dote. — Tudi naobražena kmečka dekleta niso toključena. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod iifro »Takojšnja ženitev 19*. 16719 Ador Vesele binkoitil Zakaj si se ialil? 18612 «Moja čuvstva» Prosim, dvgnite pismo v oglasnem oddelku cJutra*. 14048 Spomin. Karto prejel. — Prosim naslovi 18754 Inteligent 80 let star, žel) radi pomanjkanja poznanstva resnega znanja z gospodično do 25 let. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Bolje situiran*. 18725 XXV »To* tudi Tvoje) Moje misli vedno pri Tebi! Vroče poljubčke! Ves Tvoj. 18740 Skoplje, Ljuboten Pismo zavrnjeno. Post« ro-stante zabranjeno. Prosim, javite se pod »Vijolica v snegu* na podružnico Jutra v Mariboru. 18675 Trije beli petelini Prosim še za tri. Jih morate pa sami prinesti to meni osebno izročiti. Za sedaj prav lepa hvala ln moj iskren pozdrav! 18679 »Jeruzalemčan« Prosim, dvignite takoj! 18653 Gospod let Ktar, z 20.000 Din gotovine, želi poročiti pridno gospodično, najraje šiviljo alj sličnega poklica. Resne, neanonirace ponudbe ca ogl. oddeleik cJutra* pod značko »Ljubljana 32*. 18717 Mlad trgovec soliden, v mestu, želi poročiti trgovsko caobraieno gospodično ali vdovo z nekaj premoženja. Diskretne dopise na oglasni oddelek •Jutra* pod »Binkošti*. 18512 Industriiec star 28 let, ima večje podjetje, se želi takoj poročiti z gospodično, ki bi imela do 100.000 Din, staro od 18 do 27 let, b primerno izobrazbo ic dobre volje. — Dopise s sliko, katero na zahtevo vrnem, pod šifro »Industrija 23» ca oglasni oddelek »Jutra*. — Tajnost zajamčena. 18718-b Trgovec 42 let star. čedne zucacjo-sti, z lastno trgovino v Mariboru, udovljen, z 81etno deklico, iiče resnega znanja e trgovskemu stanu primerno gospodično ali mlado vdovo brez otrok, ljubke zunanjosti. Dopise s polnim naslovom to sliko pod »Hrepenenje po drugi sreči* ca podružnico »Jutra* v Mariboru. 18670 Gospod akad. naobražec, dobro si-tulran, srednjih let, želi resnega znanja z neodvisno inteligentno gospodično, neoporečne preteklosti, simpatično, do 25 let staro — kjerkoli Gorenjske, bližine Ljubljane ali Celja. Dopise tudi v nemSčlni na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro :Pomanjkanje znanstva 36» 18639 Vdovec sam, star 65 let, bi rad poročil do 50 let staro, nemščine zmožno gospodično ali vdovo brez otrok. — Ima zadostno pokojnino to opremljeno stanovanje v ljubljanski okolici. Cecjsns dopise pod »Avgust 100» na oglasni oddelek «Jntra». 18708 Fiio lomi železniški uradnik zaročena Subotica usti Gorenji Logatec Cta^hct Gramofonisti! Vsa popravila gramofonov, vstavitev novih delov, ev. celega kolesja, čiščenje in mazanje, izvršim strogo solidno, «en> to pod ji stvom t moji delavnici za Secizno mehaniko. — A. LSberger, Ljubljaca. Tavčarjeva ulica 6. Tvorniška zaloga modernih gramofonov, plošč to posameznih delov. 15494 Klavir dobro ohranjen — znamke Boh. Bohsner, temnorujav, poceni proda Ivan Senica, Šoštanj. 16814 Klavirje harmonije na obroke to po-sodo svetovno najbolj!«: 8teinway, HSlzel, BBsen-dorfer, FOrster, Stingl ori-gicai eto. dobite le v veliki zalogi in izberi strokovnjaka in biviega uii-telja »Glasbene lUOee ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg it. 3 (poleg magistrata). 117 Glasovirje In harmonije uglašujem, popravljam strokovno in cecol Tudi potujem! Naročajte po dopisniol a Jurasek. Liubljana Wo!fovs ulica 12- <0 Mojstrsko viotino staro ic nov aparat za elektriziranje, prodam. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 18552 poceni ljana " Kontrabas proda Grošelj. Ljub-7, Cernetova itev. 16. 18466 Klavir ali planino črn, malo rabljen, kupim. Ponudbo na oglas, oddelek •Jutra* pod cDober glas*. 18505 Gramofon brez lijaka, s ploščami poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku cJutra*. 18621 Klavirji! Tovarna to zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddeleik za popravila. Uglaševanje to popravila za Konservatorij in druge initi tute izfratavlja moja tvrdka — Točna postrežba to zmerne cece — tudi ca obroke. Izdelovalec klavirjev R. VVarblnek, Ljubljana Hllšerjeva ulica štev. 5/1. 18626 Harmoniko Lubas, nemško, tri vrstno, trikrat vglaieco — poceni proda Petereros, Ljubljana, Valjavčeva ulica, pri Kolesij! 18747 Klavirje popravljam točno in solidno ter uglaiujem po zmernih cenah. Se toplo priporočam tudi na deželo. — J. Bajde, Sp. Šiška, Ljubljana 12688 Boben mali to veliki, za godbo na pihala, rabljena, a dobro ohranjena kupi druitvo •Dravtoja* — Zbelovo pri Poljčanah. 18638 Pljuča! Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Janina, ob-iina Sečovo, pošta Bogaška Slatina. — Prospekt 3 Din. 18430 Specijalna trgovina otroških vozičkov Oton Zemelrock sprejema vsa : ročila in popravila — tudi šivalnih strojev. Prodajalna na Marijinem trgu štev. 8, tovarna ca Giincah, Tržaika cesta. 16787 Cvetlični sneg Vam izredno očisti kožo maščobe, prahu ic ogreov. Po uporabi opazite v 15 minutah izpremembo: koža postane čistejša to da licu prijazen sijaj, prost maščobe, ter Izgledat« bolj zdravi ln sveii. — Popolnoma svežega dobite za 20 Din, ako Sšete na poštni predal 216, Ljubljana. 18735 Auto vožnje s tovornimi in osebnimi avtomobili, kakor tudi vagon-ske dobave prevzema Frane Kristac, prevoznik, Dunajska cesta 54. Grafolog Egipčan pove iz rokopisa značaj, usodo za ljubezen to družinske zadeve, trgovske to druge posle. Hotel Llojd, soba 8. — Zadnji dan 8. t. m. 18709 Borovnice lepe ic svežo, v košarah kakor tudi v sodih dobavljam po nizki cenL — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod •Borovnice*. 18634 Stenice ičurke in podgane najradt kalneje odpravi zavod za pokončavanje mrčesa M. Zor. Stritarjeva ulica T/m. 18703 Primarij Dr. im ne ordinira od 7.-27. t. m. Ležalne stole 160 po povzetju Din 170 nudi RndoUBadovan tapetiiik Krekov trg št. 7. Pesniki davno pesmi so peli vonju, ki od lepih dam le prihaja, ki nas z upom novim navdaja, da vidimo lepoto dam in deklet. Lepota pa damam prava je dana kadar uporabljajo dolgotrajen Kbasana Dr. M. Albersheim Fraukfart a. M. — London N« pozabit, na .Khasana Eau da Cologne-priljubljeno osvežujoč« sredstvo v lepih steklenicah posebno pripravni za potovanj« s čepom zs brizganja. IV a Harmonike prvovrstne, lepe, kakor tudi najcenejše kupite le pri Maksu Lajovicu, trgovcu v Litiji. V zalogi tudi pro-Igrane to renovjrane harmonike po skrajno nizki ceni. Nova trovrstna dvo-glasca harmonika stane samo 1650 Din. 18631 J. Stjepušin, Zagreb Jurjevska ul. 57 priporoča najbolje tamburice strune, partiture, lol« to letale potreb-ičins za vas ClasbOa. Odli. covan na pa-Izložbi I 2 panja čebel komad po 300 Din proda Gmeiner, Stožice itev. 89. 18731 Jajca za valenje od čistokrvnih velikih angleških kokoii to tudi velikih belih kokoii oddam. Večna pot L 18719 Krasen bikec čiste montafocsks pasme, 8 tednov star, naprodaj. — Hotel «Slon», Ljubljana. 18750-a Volčio psico križano s volkom, 1 leto staro, Izvrstno čuvajko — »roda Andrej B k e t, odd. to. kontrole, Sv. Daniel — poKa Pre valje, 18694 Rezbarijo iz čroefra lesa, okroglasto, so mi izgubili pri prevozu od Kazine do PruL Poštenega najditelja naprošam, da Isto vrae proti nagradi na Prulah itev. 19, družini Stadek. 13661 Zahvale. G. lekarnar Blum, Subotica. Čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vaše larucin kapsule zelo dobro pomagale proti spolni bolezni to da je kapanje popolnoma prestalo. Spoštovanjem M. L., Leskova«. — Larucin kapsule dobita po 20 Din v vseh lekarnah. — Glavno skladišče: Apoteka Blum, Subotica. 5846-a nestle-ovo 0JEČJE BRAŠNO l > tomnia wum u »kjobtl u cuut« l*s»t« - ecoons Za zdravje Vaših otrok je Ne-steljeva moka ra otroke najbolj priporočljiva inmnm » m B t t » I H II 111 ra M H » UJULl XXXXKXKXXXXXKXXXXXXXXX ter vseh vrst lahnih čevljev za pospode in dame priporoča priznano najboljša trgovina s čevlji »DOKO«, Ivan Čarman Prešernnva ulica štev. 9 (dvorišče). xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx t Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, pri jate« Ijem in znancem žalostno vest, da je niža nadvse ljubljena, predobra mamica, tašča in stara mama Marijana Hočevar roj. Petrič v soboto, dne 4. junija 1927 po dolgotrajni in mučni bo« lezni, previden*, s r?. zakramenti, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blage pokojnice se vrši 6. junija ob 5. uri popol« dne iz hiše žalosti, Razlagova ulica 3 na pokopališče k sv. Jožefu. V Celju, dne 4. junija 1927^ Žalujoče rodbine: Hočevar, Močan, Perčič. ©€)©©6©0(!X!)O6©6©©€)O€)Q0OC!X!X!X!)QO6> 00CXI)0(I)€)666©(?^^ i O O O o o o $ C) $ O © 5 6 o o o Vaši prijatelji Vas zavidajo! Lep, eleganten stil In dovršena Izdelava novega CHEVROLETA! Komaj pred par tedni je bil dopremljen na trg, danes pa že govori vse o novem CHEVROLETU; kupujejo ga radi njegovih kvalitetnih osobin, njegove lepote in visoke vrednosti, kljub nizkim stroškom. CHEVROLET je edini med vozovi iste ali približne cene, kateri je tako elegantne in posebne oblike, ki tako dobro pristoja modi 1927; poleg tega pa naredi soliden vtis veli' kega avtomobila. Samo Chevrolet je lahko ta avtomobil tat ko ceno izdelal. Pri produkciji od 4000 voz na dan je CHEVROLET v stanju, da doseže tolike prihranke, da izjednačijo povečane stroške gradnje tega lepega avtomobila, ne da bi se cena za Vas povišala. Kvalitetni znak: F1SCHER KAROSERb J A, najbolje svedoči, da je ta največji od vseh izdelovateljev karoserij na svetu, ki slovi kot avtoriteta na odročju fabrikacije karoserij, uvedel novo stopnjo lepote na po* Iju cenega avtomobila. Umetniška linija, iz* delava visoke kvalitete in izboren materijal utemeljujeje sloves CHEV ROLET=a. Krasen DUCO lak ostane skozi leta vedno enak in nudi vozu lepo zunanjost. Udobna vožnja, lažje upravljanje kakor pri drugih vozovih! Najbližji CHEVROLET zastopnik Vam rad brezobvezno pokaže novi CHEVROLET. Lahko se sami prepričate o kvalitetnih oso* binah, s katerimi si je CHEVROLET pri* dobil priljubljenost po vsem svetu. Brzina! Moč! Premaga najstrmejše klance igraje! Sunke in tresljaje najslabših cest ne boste občutili radi izvanredno udobnih sede» zev, velikih balonskih gum in dolgih peres, izdelanih iz CHROM'VANADIUM jekla; ničesar ne moti Vaš mir in udobnost pri vožnji! V nekaj sekundah dosežete hitrost, da lahko prehitite večje in dražje avtomobile. Pet oseb se lahko vozi z isto udobnostjo, kakor bi sedeli v fotelu. — Krasni mali izumi služijo v povečanje udobnosti. Vsi vzvodi so lahko dosegljivi. — V vsakem pogledu uvaževane so že naprej vse Vaše želje. — Merilo za ' encin, automatični STOP signal, kombinirana vžigalna naprava, itd., so tipični dokazi. Grajen kot prvorazredni produkt! Nobeden drug avtomobil, ki je v pogonu štedljiv, se ne more ponašati s Standard mo* delom in Standard konstrukcijo! — Tip mo» torja: ventili v glavi cilindra; postal je glas sovit radi svoje velike sposobnosti razvija* nja moči in mirne vožnje. — Občutljivi obrat' ni deli zavarovani so z napravo za čiščenje zraka in filtriranje olja, katere obvarujejo notranjost motorja pred nečistočo in smetmi. Tri prestave omogočujejo pravi način vož* nje za vse potne prilike ter je tako absolut' no dosežena udobna vožnja. Sistem hlajenja je tako dovršen, da je pri strmih gorskih cestah izključeno vsako prekomerno gretje motorja. Izdelek GENERAL MOTORS NEW Y0RK Najbolj! mali automobll. Vsi poedini deli predvideni so za dolgo* trajno, varno vožnjo. Stroški vzdrževanja so znižani na minimum. Poizkusite takoj novi CHEVROLET! Vsi naši zastopniki so Vam vedno na službo ter si morete pri njih nabaviti vse potrebščine. Vrlo zmerni stroški pogona in cene: Obratovalni stroški CHEVROLETA so najnižji od vseh voz njegovega razreda na svetu. — Cene so mnogo nižje kot bi Vi smatrali za tako dovršen avto, kot je n. pr. naš prvorazredni TOURING kateri stane samo Din 56.0C0. za IX tonski TRUCK CHASS1S, ROAD' STER COACH, COUPE, ŠPORT;CABRI* OLET, SEDAN & LANDAU SEDAN. — Izvolite zahtevati ponudbe od našega zastop* nika. C H «AUTO*OMNIA», Beograd, Kr. Aleksandra 11—13. Sarajevo, Aleksandrova 68. Podzastopniki: Skoplje, Bitolj, Niš, Mo» star, Gruž in Peč. V. tek ia rt jo tinrjn tiT».i= i^r jri obolelii, pnro-čiiso apor»b:jea. iibnai rdeiico. — Previden re « iz»j _t» pr*ie-k redno doti: — 1 i*Toj 12 Ka. '10 t»tojer 100 Dia. preprc^.i jCd poietea popzst Ct m f»Bj« deajtr a»prej, proso — ticer po pcr. »«ja- Itdtlaje ia nxpcti;j» > EiTo-i^c-n Lekarn* Ur Sttnko Hofcev« _ Vrhniki iter. 9%. V ttlogi m drag. adnrE. znaci nikdar iskrivljene pete imeti„ za Štajersko ia .Mecjimurje išče prvovrstno zastopstvo ttAeov. Po-aadbe naj naprav-jo cospodie. kateri so že delali ia so že vpeljani v tej stroki. Ponudbe na Aloma Coca-pas5\ Ljubljana- 6557-a □ riiiiiiiiiiinnu.t'tiii