TRST, četrtek 19. septembra 1957 Leto XIII. - Št. 22.1 (37.»8) PRIhurfšKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHl it. *, II. nad. — TELEFON til-M* IN »4-63* — pofeat predal 53« — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. 2* — Tel. st.37-33« — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, fioančno-uoravni I2tt, osmrtnice 90 tir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 80 din, MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poit n 1 tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 . Z - 375 . izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trsi Vprašanje Cipra in Alžira na dnevnem redu XII. zasedanja skupščine Združenih narodov Grški zunanji minister je govoril o angleškem preganjanju ciprskega prebivalstva - Izvoljeni podpredsedniki skupščine NEW YORK, 18. — Na današnji seji glavne skup-Scine OZN so izvolili osem podpredsednikov. Izvoljene so bile sledeče države: Cejlon, ki je dobil 74 glasov, Paragvaj 74, ZDA 74, Velika Britanija 72, Sovjetska sveža 71, Francija 71, Tunizija 45, Formoza 61. Španija je dobila 41 glasov, ki bi zadostovali, če bi število Podpredsednikov znašalo več kot osem. , Predsedstvo skupščine pa le z li glasovi in 4 vzdržanimi priporočalo sprejem ciprske zadeve na dnevni red. Sprejem alžirskega vprašanja pa je predsedstvo priporočalo soglasno. Predsedstvu skupščine je danes odobrilo tudi priporo-i. -*a organiziranje dela skupščine, ki ga je predložil Slavni tajnik Hammarskjoeld. Razpravljalo je zatem o vprašanjih, ki naj se sprejmejo ?* dnevni red. Prvih 23 vprašanj so sprejeli brez diskusije in brez ugovarjanja. Prav tako tudi 24., t. j. razorožitev in — v - - • - - ■v • več vprašanj, ki se tičejo raznih mednarodnih političnih vprašanj ali pa finančnih in “Pravnih vprašanj OZN. Diskusija pa se je vnela, ko je šlo za sprejem ciprskega vprašanja na predlog ClJe. Predsednik Munro je povabil predstavnika Grčije in ■Turčije, naj se udeležita razprave. Grški zunanji minister Averov je obrazložil grški predlog v dveh delih: Prvi zahteva, naj se v okviru OZN uveljavi načelo enakopravnosti in samoodločanja 2a ciprsko prebivalstvo; drtigi Pa ima naslov: Kršitve človeških pravic in grozodejstva britanske kolonialne uprave Proti Ciprčanom. . Grški minister je izjavil, da J® britanska vlada odklonila P°Sajanja s Ciprčani in z badškofom Maka riosom, katerega je poslala v izgnanstvo. Avejov je nato govoril o represalij aii, obešanijh in gro-rodejstvih proti civilnemu Prebivalstvu ter o slabi angleški upravi* na otoku. Govoril je nato britanski runanji minister Selwyn Lloyd, ki je poudaril britan-s*° stališče proti sprejemu ®'Prske zadeve na dnevni red. trjavil je, da je «izvajanje bačela samoodločanja na Ci-Pru ali pa na vsakem drugem neodvisnem ozemlju pod britansko upravo in suverenostjo stvar, ki se tiče izključno britanske vlade«. Za-lem je Selwyn Lloyd izjavil, “a so grške obtožbe absurdne. Tudi turški delegat je na-Protoval sprejemu zadeve ba dnevni red. Tedaj je norveška delagatka predlagala **®1 se zadeva vpiše na dnev-red, toda pod «povsem nevtralnim naslovom«, in si-r®r ((ciprsko vprašanje«. De-egati Venezuele, Tailandije, holandske, Cejlona in Fran-so ta predlog podprli, •nedtem ko se mu je sovjetski delegat uprl. Poudaril je, da ,® le Ciper spremenil v «ve-.. 0 koncetracijsko taborile«. Tudi CSR m Tunizija se izrekli za grški pred-.°g. S'elwyn Llovd pa je iz-^vo, da ne nasprotuje noriškemu predlogu, medtem ko 1® grški zunanji miflister rtrajal pri svojem. Sledilo j*. glasovanje, pri čemer je '1 sprejet norveški predlog (vll glasovi in 4 vzdržanimi velika Britanija, Francija, »n CSR). v ®Fez, diskusije in brez ugo-»rjanja je bil nato sprejet P edlog 21 delegacij Afrike in ZlJe, da se sprejme na dnev-p . red «alžirsko vprašanje«, vat r?m pa ie francoski delečo • . orI»us-Picot podal slede-. izjavo; ((Francoska delega-Žir uSe n' uprla sprejemu al-ren ,Ba vprašanja na dnevni g.? 12. zasedanja glavne skupaj ne- Uporabila bo priložnost, 0».s® ii nudi, da odgovori na * °*be in obrekovanje proti j ncoski politiki na tem de-p matropolitanskega ozemlja de?ncii®: S tem bo francoska *p>e.iia odprla svojo doku-j ntacijo in točno informira-8 skupščino, ne da bi s tem »tneravala sodelovati pri raz-jj *vi. Njeno stališče glede te-d ..ostane nespremenjeno. Se s 8 1® je namreč mnenja, da kj? »ai° alžirska vprašanja iz-lučno v pristojnost franco-*k® vlade«. sta pre Francija in Norve-rg8’ vzdržale so se ZDA, Pa-2u Venezuela in Formo- ,.Pe'gijska delegacija pa je r-j vala, naj se na dnevni bon sprejme novo vprašanje for na.s,lovom; ((Kolektivna in-^ macijska akcija, ki ima na-V- obveščati narode o ne-br jOSG oboroževalne tekme, Ux® ,vsem pa o uničevalnih nkih jedrskega orožja«, j., redsedstvo bo nadaljevalo j o Jutri zvečer. Najvažnejšo ^pJaSanje na jutrišnji seji dn 'noijski predlog, naj se na nj J)! red sprejme vprašu-v 0^j|aiskega predstavništva sk!?0^* predsednik glavne Mu e sir Leslie r- p.r°.ie na tiskovni konfe-d« 'rjavil, da predvideva, *• bo pn mugjra.vkrMVi* v skupščini dala prednost raz-orožitvenemu vprašanju. Poudaril je, da se je treba na vse načine truditi, da se najde rešitev tega vprašanja. Leslie Munro ni hotel nič izjaviti glede vrstnega reda razpravljanja o Alžiru in Cipru. »Mislim, da smo začeli dobro«. je pripomnil Munro. Takoj po sprejemu Malajske federacije v OZN je včeraj malajski delegat izjavil, da se bo Malaja upirala blokovski politiki. PO VOLITVAH V NEMČIJI Stranke proučujejo volilne rezultate BONN, 18 — Danes je nemški ministrski svet razpravljal o političnem položaju, ki je nastal po volitvah. Adenauer je orisal ministrom smernice, po katerih se namerava ravnati pri sestavljanju nove vlade in pri pogajanjih z drugimi strankami, ki bi jih utegnili povabiti k sodelovanju v bodoči koalicijski vladi. Razen Nemške stranke, ki je dobila 17 poslancev, naj bi povabili tudi liberalne demokrate, ki bodo imeli v Bundestagu 47 poslancev. Zdi pa se, da s tem sodelovanjem ne bo nič, kajti predsednik in podpredsednik stranke sta že izjavila, da ne bodo sodelovali z demokristjani. O tem bo končno določala parlamentarna skupina, ki se je sestala nocoj v Bad Goedesbergu nedaleč od Bonna Tudi socialdemokratsko vodstvo je danes pričelo proučevati položaj, ki je nastal po volitvah. Najprej je predsednik Ollenhauer poročal o kriterijih volilne kampanje in o -Izidu volitev. Sledila je diskusija, ki sta se je med drugim udeležila tudi predsednika bavarske in porenjske deželne vlade Zinn in Stein-hoff. «i------ Sovjetski strokovnjaki v Damasku DAMASK, 18. — Danes je prišla v' Damask skupina 18 sovjetskih strokovnjakov, da pripravi podrobnosti o sovjetski gospodarski pomoči Siriji. V delegaciji so strokovnjaki za gradnjo cest. pomolov, železnic, električnih central itd. Moskovski radio javlja, da bosta na vabilo sirske vlade prišli te dni na uraden obisk sovjetska križarka «Zdanov» in torpedni lovec ((Svobodni«, ki sta bila na obisku v Jugoslaviji. Predsednik sirske vlade Sa-bri Asali je v odgovoru na vprašanje v zvezi z zbiranjem turških čet ob sirski meji izjavil: »Turške oblasti so nam izjavile, da so turške čete navzoče ob turško-sirski meji zaradi rednih manevrov. Na vsak način pa »mo sprejeli potrebne ukrepe za vsako eventualnost in bomo še dalje bdeli nad našo varnostjo in neodvisnostjo.« Obrambni minister Azem pa je izjavil: «Upamo, da bo šlo samo za manevre, kakor izjavljajo turške oblasti.« €#------- Novo opozorilo kralja Sanda Eisenhowerju KAIRO, 18 — Agencija ((Srednji vzhod« poroča iz Bejruta, da je kralj Saudove Arabije že drugič pozval predsednika Eisenhowerja, naj bo previden v odnosih do Sirije. Agencija pravi, da je pred- stavnik Saudove Arabije v Beirutu sporočil to informacijo libanonskemu predsedniku Samunu. Kakor znano, so pretekli teden sporočili, da je kralj Saud poslal Eisenhowerju pismo, s katerim ga je pozval, naj bo previden in naj ne pritiska na Sirijo. Predstavnik Saudove Arabije v Kairu Ibrahim Al Soli-man je sporočil, da bo kralj Saud lahko obiskal Kairo ali Damask, ko se bo vračal iz Evrope. Soliman je zanikal trditve, da so ukinili dobave petroleja iz Saudove Arabije Egiptu, in je pripomnil; «Ko smo razširili našo pomoč na to državo, smo to napravili brez pogojev ali omejitev«. Danes pa je kralj Saud v Baden-Badnu sprejel voditelje arabskih diplomatskih predstavništev v Bonnu. Med temi so bili poslaniki Egipta, Iraka in Maroka ter predstavniki Libanona, Sirije in Sudana. Togliatti o razgovorih Tito - Goniulka RIM, 18. — Togliatti je da’ poljskemu listu »Tribuna I.u-du» intervju, v katerem pravi, da pripisuje veliko važnost rezultatom sestanka poljskih državnikov z jugoslovanskimi v zvezi z jugoslovanskim priznanjem sedanjih poijsKih meja. To priznanje krepi socialistične sile. Rezultati razgovorov imajo veliko važnost tudi za Italijo, ker kažejo, Ja se je treba ločiti od togih in nepopustljivih stališč ameriškega imperializma. Jugoslovansko -poljsko sodelovanje na mednarodnem področju nanazuje potrebo in možnost, da se najdejo učinkovite oblike zbliževanja in spoiazumevunja med vsemi miroljubnimi silami Ev. rope v interesu pomirjenja. Razgovori so velik korak tudi s stališča delavskega gibanja spričo dejstva, da Jugoslavija ni vključena v varšavski pakt. Tako se vzpostavlja solidarnost delavskega in komu nističnega gibanja neodvisno od udeležbe vojaških in političnih zavezništev. Poleg tega pa poročilo o razgovorih poudarja, da je treba sodelovati z vsemi naprednimi silami sveta na osnovi sklepov XX. kongresa KP SZ. Končno je Togliatti v zvezi z ugotovitvij'o v poročilu, da obstajajo razna pota v socializem, izjavil, da se ta ugotovitev sklada z ravnanjem KPI. Včeraj prva seja poslanske zbornice Levičarski poslanci streljanje na množico v San Donacija Notranji minister še ni odgovoril na interpelacije o krvavih dogodkih in bodo o njih razpravljali skupno s proračunom notranjega ministrstva (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Po mesecu in pol počitnic je danes ob 17 uri poslanska zbornica pod predsedstvom podpredsednika Targettija zopet pričela svoje delo. Na dnevnem redu zasedanja je prva točka razpravljanje o proračunu notranjega ministrstva. Zaradi tega so pričakovali, da bo seja zelo burna, ko bodo poslanci zahtevali odgovore na interpelacije o tragičnih dogodkih v San Donaeiju. Ko so govorili o teh dogodkih, je prišlo do živahne polemike ki pa se je zaostrila, kajti zvedelo se je, da minister za notranje zadeve Tam-broni ne namerava dati jasnega odgovora z izgovorom, da preiskava o teh dogodkih še ni končana. Levica je vsekakor zahtevala, naj se o interpelacijah in resolucijah o teh dogodkih razpravlja jutri. Targetti je najprej sporočil, tMIHINIIIIIIIIlUNINMIIIIIMItlHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIHIIIMIIIlillllllllUlimilllllMMIIIHtllllllllllllMIlUIIIIIJlimilllliKlIlllllllllllilllinitlMtlllllllllllllllllllinilHIlimimiMHIIIIIIIIIIIIIimillUIIIIIIIIIIU Bourges-Maunoury se mora boriti na dveh frontah Ostra nasprotja glede «okvirnega zakona» Stavkovno gibanje proti blokadi mezd Jutri sestanek predstavnikov strank, ki naj dosežejo • kompromis o okvirnem za konu - Debata v skupščini odložena za 48 ur • Nesoglasja v SFIO PARIZ, 18. — Po današnji seji ministrskega sveta so sporočili, da so zaradi velikih nasprotij, ki so se pokazala, sklenili sklicati za petek sestanek večjega števila političnih osebnosti. Na tem sestanku bodo skušali približati stališče posameznih skupin glede okvirnega zakona o Alziru. Tudi Andre Morice in drugi ra- dikalni ministri, ki nasprotujejo vladnemu načrtu, so pristali na sestanek. Predsednik vlade Bourges-Maunoury je postavil omenjeni predlog po treh urah diskusije na seji vlade, ko ni uspel odstraniti nasprotij. V političnih krogih so mnenja, da je odstop ministra Moricea preprečil sam predsednik republike Coty, ki je vneto podpiral pobudo pred- sednika vlade za omenjeni sestanek. Dejansko je Bourges-Maunoury uspel dobiti drugih 48 ur časa, ki jih bo izkoristil za mrzlična pogajanja, da bi z raznimi j>olitičnimi skupinami dosegel kompromis in preprečil krizo vlade. Zelo so skeptični glede možnosti uspeha na takem sestanku političnih voditeljev, ki nimajo nobene odgovornosti v vladi in zastopajo samo stališče svoje stranke; to tem bolj, ko teh nasprotij niso uspeli odstraniti na več ko desetih tajnih sejah vlade. V političnih krogih so mnenja, da bo Bourges-Maunoury, zato da prepreč: padec vlade tik pred razpravo o Alžiru v OZN, morda predlagal novo spremembo okvirnega zakona, ki bo tako nejasen, da bi se okoli njega lahko zbrala večina skupščine. Proti sedanjemu zakonu se je postavilo 150 komunističnih poslancev, 108 neodvisnih republikancev, 21 golistov, 30 poujadistov; 11 kmetov in 14 odpadniških radikalov. Na drugi strani pa je že včerai predstavnik socialistične stranke izjavil, da je za to stranko tedanji načrt »absolutni minimum« in da ne bo dovolila njegovega nadaljnega »razredčenja«. Razprava v skupščini o o-kvirnem zakonu, ki bi se morala začeti prihodnji ponedeljek, bo verjetno odložena za 48 ur. Notranja komisija je ■iiiiHHiiiiiiiiiimiiiHiiliiiniHmiimiiiimiimnmiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuH! Beograjski komentarji o medbalkanskem sodelovanju Le z udeležb« vseh balkanskih držav se da izvesti zamisel romunske vlade Drugačno ravnanje bi v sedanjem trenutku, ko nobeni balkanski državi ne grozi neposredna nevarnost, lahko privedlo do povsem drugačnih rezultatov (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 18. — Jugoslovanska: vlada je. kakor znano, z odgovorom maršala Tita predsedniku romunske vlade podprla predlog Romunije za konkretne korake za poglobitev sodelovanja med balkanskimi državami. Kakor poudarja omenjeno pismo, s* Jugoslavija v svoji zunanji politiki iskreno in vztrajno zavzema za take odnose med državami, ne glede na njihovo notranjo in družbeno ureditev. ki bi omogočili vsestransko in konstruktivno sodelovanje ter zagotovili mir in razvoj vseh narodov. .Pismo tudi poudarja, da je Jugoslavija vedno podpirala vse akcije, ki so šle za tem, da se z osebnimi stiki in posredovanji, medsebojno izmenjavo misli približajo pogledi in na miren način rešijo vsa morebitna sporna vprašanja. Zlasti pa se je Jugoslavija vedno zavzemala za dobre odnose s sosedi in »i je vedno prizadevala za odstranjevanje težav v odnosih s temi sosedi. V Beogradu so mnenja, da je z vztrajnim zavzemanjem in vsakodnevno uporabo načel aktivne koeksistence moč odstraniti negativne ostanke iz preteklosti, ki še obstajajo med balkanskimi državami, in rešiti še ostala nerešena vprašanja ter postopno razvijati plodno medbalkansko sodelovanje. Zato po mnenju v Beogradu zaslužijo vsako podporo vsi koraki in konkretni ukrepi, ki bi lahko pripeljali do zbližanja balkanskih držav. Zaradi dejstva, da imajo vsi balkanski narodi določene MciUPOe mteres« m d« pred- vsem vsi želijo mir in stabilnost na Balkanu, je z.amisel o vsestranskem balkanskem sodelovanju realna. Potrebno je samo izkoristiti vse možnosti, ki vodijo k normalizaciji odnosov med posameznimi balkanskimi državami, in z vsakodnevno prakso odstranjevati bremena preteklosti. To je mnenje jugoslovanske javnosti, ki ga odražata danes tjsk in radio. Pobuda romunske vlade uživa podporo uradnih kroyov in najširše jugoslovanske javnosti. Da bi se Pa ta pobuda konkretizirala in da bi pripeljala do rezultatov, ki jih predvideva želi romunska vlada v svojem predlogu, je potrebno sodelovanje vseh balkanskih držav. Poskus, da se ostvari zamisel romunske vlade tudi brez udeležbe vseh balkanskih držav, v primeru, da pobuda ne bi našla podpore vseh povabljenih držav, lahko v sedanjem trenutku, ko nobeni balkanski državi ne grozi neposredna nevarnost, in ko se odnosi med njimi uspešno, razvijajo, kakor to ugotavlja tudi sam predsednik romunske vlade, bi pa lahko pripeljal do povsem drugačnih rezultatov, kot jih želi doseči romunska vlada s svojim, predlogom. B. B. Fostcr Dullcs o jedrskem orožju NEW YORK. 18. — Ameri ški državni tajnik Foster Dul-les je objavil danes v reviji »Foreign Affašr*« ziaarak o m- nanji politiki ZDA. V članku pravi med drugim, da razvoj taktičnega jedrskega orožja na Zahodu manjša nevarnost o mejen ih napadov komunističnega bloka. Zahod je sedaj s pomočjo tega orožja manj odvisen od tega, ali bodo lahko Združene ameriške države iv-vedle represalije s strateškim jedrskim orožjem. Razen tega pa bodo lahko z razvojem a-tomskega orožja, ki povzroča omejeno radioaktivnost, radu-šili v kali krajevne vojne, ne da bi ogražali ves svet z a-tomskim orožjem. Po Dulleso-vem mnenju torej ne bi uporaba novega atomskega orožja povzročila množičnega uničevanja, niti povzročila škode, ki bi prizadela vse človeštvo. Zadnji poskusi kažejo, da se lahko proizvaja atomsko orožje, katerega učinki in izžarevanje se lahko omejijo na vnaprej določene objekte. Dulles nadalje trdi. da bo mogoče opremiti nekatere države z jedrskim orožjem, ki bo onemogočilo sleherni krajevni napad s konvencionalnim orožjem. Leta 1966 bodo lahko države, ki mejijo na Sovjetsko zvezo in Kitajsko, razpolagale s tako učinkovito o-brambo, da bi pomenil vsak napad nanje gotov poraz. Pri tem bi lahko izbran samo še totalno jedrsko vojno, kar pa bodo prej dobro premislili. Seveda ni Dulles pri tem omenil napadalnosti zahodnega bloka, kakor da bi lahko prišel napad samo z Vzhoda Končno je Dijlles v članku o-menil možnost ustvarjanja zalog jedrskega orožja v Zahod-i ni Evropi, namreč prekinila nadaljnje proučevanje sedanjega načrta, ker bodo o sestavi njegovih glavnih členov,' ki se tičejo izvršilnega in zakonodajnega organa v Alžiru, razpravljali v petek na sestanku voditeljev strank Zaradi tega so mnenja, da bo komisija lahko pripravila svoje poročilo /.a skupščino šele v torek zvečer. Ce ne bo mogoče v petek doseči kompromisa, bi utegnila biti debata v narodni skupščini celo odpovedana. Na zasedanju centralnega komiteja KP Francije, ki se je zaključilo včeraj, so pripravili in odobrili poziv francoskemu ljudstvu, naj bo v četrtek 17. oktobra dan »borbe za mir v Alžiru«, Komunistična parlamentarna skupina, ki se je sestala takoj po zasedanju CK, je tudi sklenila u-preti se »prejemu vladnega načrta za Alžir. Komunistični poslanci poudarjajo, da je ta načrt »nezadovoljiv« in da bi morala vlada začeti pogajanja z voditelji alžirskega osvobodilnega gibenja. Zmeda, ki jo je povzročil vladni okvirni zakon, je tolikšna, da niti v posameznih političnih skupinah ne vlada soglasje, To velja zlasti za socialistično stranko, kjer veliko število poslancev temu zakonu nasprotuje. Da odpravi ta notranja nesoglasja se je danes sestal narodni svet stranke, in bo svoje delo nadaljeval jutri. Glede sklepov, ki jih bodo na zasedanju sprejeli, vlada splošno zanimanje, ker so mnenja, da bodo proti nekaterim članom stranke uvedli disciplinske u-krepe, ker so se vzdržali pri zadnjem glasovanju o zaupnici vladi. Ti ukrepi naj bi imeli biti nekak opomin, ker isti vzroki, zaradi katerih se sedaj nekateri poslanci niso držali discipline, veljajo tudi sedaj v zvezi z okvirnim zakonom o Alžiru, Narodna skupščina pa je danes nadaljevala razpravo o gospodarski politiki vlade. Govorilo je osem poslancev, ki so kritizirali Gaillardovo agrarno politiko. Debata se je nadaljevala zvečer. Govoriti mora še okoli 12 poslancev; finančni minister bo verjetno odgovoril v soboto na številne kritike. Neodvisna skupina kmetov (100 poslancevj .ps je soglasno izglasovala sklep, s katerim grozi, da bo predložila lesolucijo proti vladi, če ne bo ta «nujno uredila agrarnega spora«. Medtem pa je v ladjedelnicah g Saint Nazaire imela popoln uspeli stavka 15.000 Kovinarjev, ki sq jo organizirali trije glavni sindikati v okviru «d:ieva akcije proti dviganju cen in blokadi mezd»K Stavka je potekla v največjem miru. Ogromna množica stavkajočih se je udeležila zborova- nja, na katerem so številni govorniki obsojali gospodarsko politiko vlade in tistiii, ki jo podpirajo — v tem primeru vodstvo ladjedelnic. Množica je nato v povorki šla pred prostore prefekture. Predstavnik vlade je sprejel delegacijo, ki mu je izročila resolucijo. Delavci so se vrnili na delo ob 14.30, potem ko so soglasno odobrili sklep sindikatov, ki bodo od jutri dalje organizirali v vseh oddelkih delne stavce, ki se bodo nadaljevale, dokler ne bodo sprejete zahteve delavcev, ki zahtevajo zvišanje mezd za 8« frankov na uro. Tudi v Saint Etienne, kjer od včeraj stavka 1200 kovinarjev, ni bilo incidentov. Pričakovati je, da bodo sindikati proglasili na tem področju splošno stavko za Žti. septembra. Druga važna stavka, pri kateri je sodelovala večin? nameščencev gradbenih podjetij področja, je bila danes v Nantesu. Delavci so soglasno izglasovali resolucijo, s katero pooblaščajo svoje sindikalne predstavnike, da nadaljujejo razgovore z delodajalci, ter poudarjajo, da bodo nadaljevali mezdno gibanje v vseh oblikah, dokler ne bodb sprejete njihove zakonite zahteve. Do incidentov pa je prišlo v Trovesu, kjer je povorka dva tisoč kmetov, ki je bila namenjena pred prefekturo, naletela na kordon policistov in orožnikov. Prišlo je do o-strega spopada, med katerim je bil en policist hudo ranjen, Policija je demonstrante razgnala s solzilznimi bom. bami. Demonstrancije kmetov so bile tudi v drugih departmajih, Združenja proizvajalcev in 'prodajalcev mesa pa napovedujejo, da bodo v kratkem odredile splošno izprtje. Iz Alžira pa poročajo, da je danes zjutraj bilo v mestu Alžiru' relativno mirno. Kakor znano, je bila stavka, ki so jo bile organizirale francoske desničarske in fašistične organizacije, odpovedana de je bivši komunistični poslanec Giolitti sklenil, da bo ostal v parlamentu v mešani skupini. Nato je socialistični poslanec De Martino počastil spomin antifašista Salvemini-ja, poudaril njegov odpor proti fašistični diktaturi in njegove zasluge na zgodovinskem področju. Komemoraciji so se pridružili komunisti, liberalci, republikanci, socialdemokrati m krščanski demokratje. Nate so počastili spomin nekaterih poslancev, ki so medtem umrli. Komunistični poslanec Alicata je počastil spomin tržaškega pesnika Umberta Sabe in dejal, da je v svoji poeziji vedno izražal ljubezen do svoje domovine in Trsta, toda brea retorike in nacionalizma. G tragičnih dogodkih v San Donaeiju je prvi spregovoril socialistični poslanec Guada-lupi, ki je orisal njihov potek in zahteval, da se kaznujejo krivci, < ki so povzročili smrt treh ljudi. Zahteval je, naj vlada odstrani razloge, ki 30 povzročili nezadovoljstvo vinogradnikov v Apuliji, zahteval, je tudi razpravljanje o interpelacijah, kj se tičejo tudi gospodarske in socialne politike vlade. Končno je obsodil uporabo strelnega orožja po policijskih silah. Ko je Guadalupi govoril o odgovornosti za te dogodke, ga je neki demokristjanski poslanec večkrat prekinil. Republikanec De Vita je zahteval naj se takoj ugotovi odgovornost za dogodke ter pozval vlado, naj sprejme primerne ukrepe v korist vinogradništvu. Nato je komunist Sante $e-meraro obsodil ravnanje policije ter dejstvo, da je vlada na zahteve poljskih dinarjev. še enkrat odgovorila s svincem. Družinam žrtev je izrazil solidarnost KPI. Ozračje se je nekoliko razgibalo, ko je demokristjanski poslanec De Maria izrazil sožalje svoje stranke, ki naj bi bilo najbolj iskreno, češ da sta dva padla bila člana Krščanske demokracije. Kljub temu pa je trdil, da' so incidente načrtno pripravili »agitatorji levičarskih strank«, kakor da bi bile te stranke odgovorne za vinsko krizb. Zaradi tega je razumljivo, da so poslanci levice na te besede odločno reagirali. Poslanec je celo dodal, da so se viničarji »žrtvovali« za človeštvo, ki želi živeti v miru ob spoštovanju božjih in človeških zakonov«. Poslanec KPI Grifone je izrazil solidarnost družinam padlih v imenu ((Kmečkega zavezništva« ter zahteval, da se kaznujejo tisti, ki so odgovorni za streljanje. Monarhist Caramia, liberalec Colitto in misin Latanza so se izognili obravnavanju krvavih dogodkov in so govorili o vinski krizi. Nato je spregovoril notranji minister Tambroni. JŠaj- zadnji hip. Oblasti so spreje le stroge varnostne ukrepe. ............... Zasedanje glavnega odbora CGIL Di Vittorio okrepitev aktijskeenotnosti Prisrčen pozdrav predsedniku jugoslovanskih sindikatov Salaju RIM, 18. — Davi se je pričelo zasedanje glavnega odbora CGIL, na katerem je generalni tajnik Di Vittorio podal poročilo o doprinosu CGIL IV. kongresu Svetovne sind:-kalne zveze. Pri tem je poudaril, da je danes glavna naloga sindikalnega gibanja, okrepiti akcijsko enotnost in jo razviti do organske sindikalne enotnost, na državnem kakor tudi na mednarodnem področju. Glede tega je CGIL med vsemi sindikalnimi organizacijami, ki so včlanjenč v SZ, najbolj napredovala, »aj so se vse zadnje velike borbe italijanskih delavcev razvijale v znamenju akcijske enotnosti. Kar se tiče tez kongresa SSZ, je dejal, da ni nobenih nasprotij med njo in CGIL ter da so le nekatere manjše razlike, kar je saino po sebi razumljivo za veliko demokratično organizacijo. V diskusiji je sindikalist Foa še posebno poudaril nujnost enotnosti sindikatov. O razvoju sindikalne borbe v Italiji pa je poročal v ime-mu tajništva sindikalist Fer-nando Santi. Poudaril je. da se je okrepila borbenost delavstva. Na vsedržavnem področju so dosegli delavci razne u-spehe, sedaj pa je treba doseči izboljšanja tudi v samih podjetjih. Zato so polrebna pcu. predsednik vlade Songgram odpotoval iz Tailandije iz pristanišča Trad ob kamboški meji. Predstavnik vojske general Charusseni je izjavil, da vojska pristaja, da se jutri začne v Bangkoku napovedana konferenca SEATO. Maršal Tha-narat je sporočil glavnemu tajniku SEATO, da bo Tailandija ostala zvesta članica te organizacije. Predstavnik vojske je dalje izjavil, da je predsednik vlade Songgram večkrat zavrnil zahteve vojske, naj odstopi. V ponedeljek zjutraj pa je sporočil kralju, da namerava aretirati maršala Thanarata. Zato je vojska nastopila in zvečer so čete vkorakale v mesto. Dalje je predstavnik vojska izjavil, da bo vojska še odlo-čeneje kakor prejšnja vlada podpirala Zahodu naklonjeno politiko in da je eden od vzro-da so člani vlade dovolili tajne stike »s komunističnimi e-kov za državni udar dejstvo, lementi na Kitajskem«. V krogih vojske zatrjujejo, da so skušali stopiti v stik z bivšim tailandskim ministrom Pamo-mongom. ki živi v izgnanstvu v Kantonu. «»--------- R. Mayer odstopil LUKSEMBURG, 18. — Visoka oblast evropske premogovne in jeklarske skupnosti javlja uradno, da je predsednik skupnosti Rene Mayer odstopil. V svojem pismu, s katerim sporoča odstop, pravi Mayer, da hoče s tem, po podpisu pogodbe o evropskem tržišču in Evratomu, olajšati nalogo držav pri novi razdelitvi mest v treh evropskih ustanovah (premogovna in jeklarska skupnost, evropska gospodarska skupnost in Evratom). Mayer bo še dalje vršil svoje posle, dokler ne bo imenovan nov predsednik. iiiiiiiiiiiiiiiiiliiimiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiimp prej je izrazil družinam padlih svoje sožalje in dejal, da bi jih morali komemorirati v mirnem ozračju. Nato je izrazil v imenu vse poslanske zbornice sVoje sožalje družinam žrtev Targetti. Predsednik vlade Zoli je dejal, da se predložene interpelacije in resolucije tičejo dveh stvari, to je vinske krize in javnega reda. O vinski krizi naj bi razpravljali, ko pride na dnevni red ukrepi, ki jih je sprejela vlada. Za njim je spregovoril zopet Tamb>-oni, ki je dejal, naj bi združili razpravljanje o resolucijah in interpelacijah z razpravljanjem o proračunu notranjega ministrstva. Nato se je zač»la diskusija o tem proračunu. Prvi je spregovoril 'i-beralec Colitto, in sicer o krajevnih financah, ter dejal, da ima mnogo občin velike primanjkljaje. S tem se je prva seja zaključila.. Jutri bosta dve seji, in sicer ob 11. in 16.30. Danes se je tudi sestalo vodstvo demokristjanske stranke, ki je najprej izrazilo svoje zadovoljstvo nad Adenauer-jevo zmago. Nato je tajnik Fanfani podal poročilo o uspehih demokristjanov pri volitvah v obrtniške zbornice. Končno je govoril še o pripravah vsedržavne komisije za volilni program. Ta komisija bo začela svoja dela jutri. A. P. Razpuščen parlament v Siamu BANGKOK. 18. — Tailand- ski radio je nocoj sporočil, da je kralj razpustil sedanjo narodno skupščino in da je bila vzpostavljena ustava iz leta 1932. Nove volitve bodo decembra letos. Na prvi seji novega parlamenta pa bodo izvolili predsednika viaue. Sporočili so tudi. da je dosedasiji Na jesonukih manevrih Poljska vojska uporabljala jedrsko orožje gajanja o akordnem delu. normah. povezavi mezde s storilnostjo itd. Skratka, .vsedržavne delovne pogodbe je treba spopolniti .s pogodbami v podjetjih. Nato je Santi nakazal glavne zahteve delavcev, na podlagi katerih se bo razvijala jeseni sindikalna dejavnost. Na popoldanskem zasedanju je vstopil v dvorano predsednik jugoslovanskih sindikatov Salaj, ki so ga sprejeit s ploskanjem. Di Vittorio ga je pozdravil v imenu CGIL in italijanskih delavcev ter poudaril iskreno prijateljstvo med delavskima razredoma obeh držav in tesno sodelovanje sindikati. Salaj se je zahvalil za bratski sprejem in dejal, da je to dokaz tesnih vezi solidarnosti italijanskega in jugoslovanskega delavskega razreda. Okrepitev odnosov med italijanskimi in jugoslovanskimi sindikalnimi organizacijami bo prav gotovo pripomogla, da se ojači njihova razredna solidarnost. Ti odnosi se bodo v bližnji prihodnosti raztegnili tudi na strokovne zveze in na pokrajinske sindikalne organiza cije obeh držav. Te Salajeve besede so zopet pozdravili s ploskanjem. Santi se je zahvalil Salaju za pozdrave in je izrazil upanje, da pride do vedno večje izmenjave izkušenj o raznih vprašanjih delavskega razieda oben držav. VARŠAVA, 18. - Agencija PAP je nocoj sporočila sledeče: »Poljske čete so uporabljale atomsko orožje med jesenskimi manevri, ki so se zaključili 15. septembra. Manevri, ki so bili v Zahodni Pomeraniji. so obstajah v dvostranskih kombiniranih vežbah, katerih so Je udeležile enote pehote, letalstva, mornarice in zboru notranje varnosti. Med manevri se je moglo ugotoviti izboljšanje vojaške formacije moštva in spopolnitev borbene sposobnosti poljske vojske. Dokazali so, da je vojska sposobna braniti deželo in .zpolniti naloge, ki jih ima Puljska v okviru varšavskega pakta.« Manevrom so jinsostvovali predstavniki držav varšavskega pakta ter predstavniki ((zavezniških in prijateljskih vojsk«. Ustanovitev enote za raketne izstrelke v ZDA WASUl:NGTON, 18, - Ameriško letalsko poveljstvo je izdalo • poročilo, v katerem pravi, da bodo še pred koncem leta ustanovili prvo edi-nico, .ki se bo specializirala za odmete medcelinskih raketnih. izstrelkov. V začetku bo ta enota razpolagala z raketami vrste «Snark», katerih radij bo zna-šal 8.800 km. «Snark» je bolj podoben bombniku brez pilota kot pa raketi. Poganjajo ga motorji na reakcijski pogon. Pri poskusih je dosegel višino 15.000 metrov. Med letom ga vodijo elektronski aparati, zato se ne more smatrati za balistično raketo. Lahko pa prenaša vodikovo bombo. Iz Canaverala pa poročajo, da so, iz poskusne baze izstrelili danes raketo ki je izginila nad Atlantikom. Neki list piše, da so napravili poskus z usmerjevano raketo «Navajo». katere radij znaša 8000 km. «»------------------ Jedrske eksplozije v SZ TOKIO, 18. — Japonski profesor Vatanabe je izjavil, da je bilo v soboto ali okoli tega dne v Sovjetski zvezi več jedrskih poizkusov. To je razvidno iz radioaktivnega prahu, ki je te dni padel na severno Japonsko. Profesor Vatanabe je izjavil, da so poizkusi bili verjetno ob Bajkalskem jezeru blizu mongolske meje. Funkcionarji osrednjega meteorološkega urada so potrdili to informacijo in sporočili, da pripravljajo poročilo o moči in vrsti eksplozij. Iz Washingtona pa javljajo, da je bil poizkuc, ki bi moral biti danes v Nevadi, odložen za 24 ur Prav tako so odložili prvi poizkus eksplozije pod zemljo, ker so ugotovili, da je zaradi prejšnjih eksplozij, ozračje še okuženo. Črnski poslanec Powcll zahteva razgovor z Eisenhowerjem NEW PQRT, 18. — Predstavnik Beie hiše James Ha-gerty je sporočil, da je črnski poslanec, demokrat Powell i« New Yorka poslal predsedniku Eisenhowerju brzojavko, s katero ga prosi, naj ga sprejme skupno z drugimi črnskimi osebnostmi, da v celoti proučijo vprašanje integracije V šolah. Hagerty je dodal, da bo Ei-senhower odgovoril verjetno čez nekaj dni. Povvell. ki je bil predstavnik demokratične stranke za New York, je med predsedniškimi volitvami zapustil stranko in podpiral Ei-senhovverja, ker je ta zavzemal jasnejše stališče, kar »e tiče državljanskih pravic. Poweli, ki se je včeraj vrnil s potovanja po Evropi, je izjavil. da je položaj v Arkan-sa.su «prava katastrofa za ugled ZDA v tujini«. Hailshant predsednik konservativne stranke LONDON, 18. — Konservativna stranka javlja, da je bil lord Hailsham imenovan za predsednika stranke. Pred dnevi je bil Hailsham imenovan za lorda predsednika. Uradno poročilo pravi, da je do spremembe prišlo na zahtevo Mac Millana. Dosedanji predsednik stranke je bil Oliver Poole. PARIZ, 18. — Načelniki glavnega štaba držav članic NATO so se sestali danes zjutraj v Parizu pod predsedstvom generala Norstadta. Znižanje eskomptne mere v BONN, 18. — Zvezna banka Zahodne Nemčije je znižala eskomptno mero za 0,5 odstotka, in sicer od 4,5 ’ odst. na 4 odst. Nova eskomptna mera začne veljati jutri. Gre za drugo znižanje, ki ga j* odredila banka letos Januai-ja so že znižali eskomptno mero od 5, na 4£ odst PRIMORSKI DNEVNIK Danes, ČETRTEK, 19. septembra Januarij, Vidodrag Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 18.10. Dolžina dneva 12.23. Luna vzide ob 0.18 in zatone ob 15.12. Jutri, PETEK, 20. septembra Evstahij, Morana Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21,3, najnižja 15,5, zračni tlak 1016,9, vlaga 66 tjdst., morje mirno, temperatura morja 20,9. Vreme danes. Pretežno jasno z delnimi pooblačitvami. Avstrijski predlog glede uporabe tržaškega pristanišča Sestanek mešane komisije prihodnjega maja na Dunaju Na sestanku naj bi razpravljali o vseh vprašanjih, ki še ovirajo razvoj avstrijskega tranzitnega prometa skozi Trst KAZNA OBVItNTILA GLASBENA SOLA SLOV. PROSVETNE MATICE Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo se je pričelo in traja dalje dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v Ulici Machiavelli 22-11., kjer dobite vsa tozadevna pojasnila. Pouk bo za vse orkestralne in solo-instrumente s teorijo glasbe vred. --------- PREDSTAVE NA DVO RISCU STAVBE ST. 90 V TREBČAH V soboto 21. t.m. ob 20.30 Rade Pregare OD VCtKAJDODANtS SAGRA» ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. septembra 1957 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo je 7 oseb, porok pa j« bilo 15. POROČILI SO SE: trgovski -izvedenec Alberto Peneo in gospodinja Vincenza Massaro uradnik Claudio Pelizan in šivilja Mar-gherita Capri ul a, prodajalec Elio Mereu in gospodinja Lina Della Pietra, letalski podčastnik Um-berto Cantazzo in šivilja Bruna Berger, železničar Pietro Cabrelli in šivilja Esterina Sedmak, mehanik Milan Skuipek in gospodinja Avgusta Hreščak, šofer Pa-squale Giordani in gospodinja Liliana Grilli, kmet Giordano Calentinčlč in delavka Roza Mar-s-ič, občinski usluž. Albin Pečar in bolničarka Leonarda Križman-čič, mizar Otello Fumich in prodajalka Loretta Mazzoli, mehanik Edino Gregoretti in šivilja Claudia Colussi, uradnik Claudio Štolfa in uradnica Rosetta Gia-chetti, delavec Bruno Sorga-to in prodajalka Ida Legovič, uradnik Luiciano Hlacla in Maria Grazia Millotti, uradnik Albin Žerjal in gospodinja Claudia Leoter. UMRLI SO: 32-letni Vlado Kr-čič, 69-1 etni Carlo Sossi, 42-lefcni Guerrino Tuliani, 73-letnj Ales-sandro Vicini, 52-letna Margheri-ta Levi por. Sivini, 62-letni Fran-cesco Jevscek, 66-letnj Ivan Ban. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; De Colle, Ul. P, Revoltella 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju. V nedeljo 22. t.m. ob 20.30 John Patrick «VROČA KRI» V torek 24. t. m. ob 20.30 Branislav Nušič «ŽALU JOČI O ST ALU Kulturne prireditve V PETEK ob 21. uri bo v Avditoriju tretji koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Antonia de Raviera. Na sporedu so Gluck, Moza-rt, Haydn ib Beethoven. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV uprizori v soboto, 21. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj« igro Olge Schempflugove Med polnočjo in svitom v priredbi in režjl Adri-jana Rustje m scenski zamisli Pavla Tonona. VABLJENI! Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. Pred sestankom mešane komisije v Ljubljani Komisija za osebni obmejni promet bo reševala več važnih vprašanj Čeprav dnevni red še ni določen, se predvideva, da bodo razpravljali o veljavnosti propustnic, prehodih skozi bloke in avtobusnih zvezah Izlet na Slavnik. Za izlet bPDl na Slavnik v nedeljo 22. t, in. bo vpisovanje danes in jutri od 19. do 20. ure na društvenem sedežu v Ul. R. Manna 29-11, UIUDSliA PROSVETA Mladina iz Trebč bo gostovala v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah z ljudsko burko ulzgubljeni in zopet najdeni možu. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 20. t. m. ob 11. uri na sedežu. Od 28. septembra do 1. oktobra Proti kršenju predpisov glede nočnega dela pekov Delavci so pooblastili sindikalne predstavnike, da s primernimi ukrepi zaščitijo njihove pravice Na sporedu so številni referati priznanih strokovnjakov ter razdelitev nagrad enotno in vztrajno borili več mesecev, da bi dosegli izboljšanje delovnih pogojev in mezd. Nova delovna pogodba namreč določa skupno 9.50 odstotkov poviška dosedanjih prejemkov; le vprašanje a-kordnega dela ni rešeno tako, kot so zahtevale sindikalne organizacije. Na podlagi nove delovne pogodbe, ki bo veljala od 1. oktobra t. 1 do 31. decembra 1959, bodo specializirani delavci te stroke dobili 7 odstotkov poviška minimalne plače; pomožni delavci pa 5 odstotkov. Poleg tega bodo zdni pri poviških upoštevali tudi razne nagrade, dopuste ter praznike; odpravnino so zdaj zvišali od 7 in pol delovnih dni na 9 dni za vsako leto službe, posebne nagrade pa bodo prištete k mezdam, kar bo ugodno vplivalo na prejemke za nadutno delo itd. Nova delovna pogodba določa tudi izboljšave delavcem, ki so zaposleni pri pretrganih delih ter nočnini čuvanjem. Pokrajinska zveza delavcev gradbene stroke pri novi Delavski zbornici CGIL v Trstu je včeraj razdelila delavcem letake, v katerih jih obvešča o določbah nove delovne pogodbe Sinoči je bila v Ul. Zonta 2 skupščina pekovskih delavcev, na kateri so med drugim razpravljali o vprašanju draginj ske doklade in o delodajalcih, k< ne spoštujejo zakonskih predpisov giede nočnega delr tedenskih dopustov in vajeni-štva. Pekovski delavci ugotavljajo, da se Zveza pekov ne drži svojih obvez, ki jih je njen predsednik nrevzel na Uradu za delo flede dravinjske doklade, ker ni povabila vse neke. naj izvajajo zadnji dve točki draginjske doklade ter izplačajo zaostanke. Med diskusijo sn prisotni pekovski delavci izjavili, da peki t rdi io. da ne morejo izo'ačati poviška dravinjske doklade, češ da niso dobili giede tega nobenih navodil od svoje zveze. Izvedelo se je tudi, da niti peki ki so v izvršnem odboru omenjen* zveze tega ne izvajajo; zsn.li česar veliko število delodajalcev ni še izplačalo svojim delavcem,, kar jim prittče. Gl°de posredovanja strokovne organizacije pekovskih delavcev .pri oblasteh za spošto vanje zakonskih predpisov so pekovski delavci popolnoma odobrili de ovanie svoje sindikalne organizacije ter izjavili, da odločno podpiralo zahtevo po nočnem policijskem nadzorstvu v vseh pekarnah v mestu in na deželi. Le tako bo mogoče prisiliti delodajalce, da bodo spoštovali predn;-se o nočnem delu in vajeni-štvu. kar bo brez-dvomno prispevalo k znižanju brezposelnosti v tej kategoriji in bo preprečilo nadaljnje špekulacije delodajalcev na škodo delavcev. Glgde tega je sindikalna organizacija sinoči dobila popolno pooblastilo od svojih članov, ki so predlagali, naj sindikat pekovskih delavcev posreduje, če bo potrebno, tudi pri raznih parlamentarcih in osrednjih vladnih oblasteh. - ZA MOŠKE IN DEČKE: Jopiči, hlače, obleke, površniki, dežni plašči, mont-gomery, pletenine/ srajce in blago na meter VEDNO PO NAJNiŽJtH CENAH ZA ZENSKE IN DEKLICE; Tailleur, 7/8, obleke, krila, jesenski plašči, montgo' mery, dežni plašči, halje, pletenine in perilo Nezgodi na delu Včeraj zjutraj ob 10. uri so pripeljali v bolnišnico 47-let-nega Antonia Finderla iz Ul. Rigutti 45. Moža so sprejeli na drugem kirurškem oddelku, kjer se bo moral zaradi ran na desni strani glave zdraviti približno en teden. V bolnišnici je povedal, da je delal na polju v Barkovljah, ko mu je naenkrat postalo, slabo in je padel na tla. Nekaj ur kasneje so pripeljali v bolnišnico 28-letnega delavca Josipa Pečarja iz Pa-drič št. 60. zdravniki so mu ugotovili rano na glani, zaradi česar se bo moral zdraviti približno en teden, seveda če ne bodo nastale komplikacije. Povedal je. da je delal pri gradnji neke stavbe v Ul. Giulia, ko mu je naenkrat padla na glavo deska in ga hudo udarila. Včeraj je bil na Uradu za delo ponovno sestanek zaradi spora, ki je nastal v železarni ILVA ker je vodstvo tega podjetja sporočilo, da bosta odslej oproščena dela le dva izmed štirih članov notranje komisije. Tudi na včerajšnjem sestanku sta obe stranki vztrajali na Svojem stališču. Predstavnik vodstva ILVA je poudaril, da bodo znižali število dela oproščenih članov notranje komisije. Pri tem pa je omenil, da bodo člani notranje komisije tudi v naprej lahko po potrebi razpravljali z vodstvom podjetja in imeli svoje sestan. ke, kakor je bilo to v navadi do sedaj. Vprašanje torej ni bilo ugodno rešeno, toda vse kaže, da bi vodstvo podjetja rado rešilo vprašanje notranje komisije ne na Uradu za delo, pač pa v podjetju samem. Konfekcija Tkanine Dežni plašči MOŠKI ODDELEK: Korzo Garibaldi 5 ODDELEK ZA ZENSKE IN OTROKE; Largo Barriera vecchia 1 Včeraj sta bila na kazenskem sodisču dva procesa pri zaprtih vratih; zagovarjati sta se morala 45-letni Cesare Er-colani ter 22-letm Carlo Hrovatin z Opčin, Ercolani je bil obtožen nasilnih poltenih dejanj na škodo 5-letne deklice, toda sodišče ga je popolnoma oprostilo obtožbe. Prav tako je oprostilo Hrovatina, ki je bil obtožen, da je 20. junija lani napadel neko neznano dekle z nečednimi nameni. Kakor smo že poročali, je bil v petek zvečer v Rimu končno dosežen sporazum glede nove državne delovne pogodbe za gradbeno stroko. Nova delovna pogodba je lepa pridobitev italijanskih zidarjev. mizarjev itd., ki so »e <» Tlblul primorski dnevnik 19. septembra 1957, REORGANIZACIJA SOVJETSKE PREHRAMBENE INDUSTRIJE DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE TUDI V SZ? Prehrambeni minister Zotov predlaga, da bi manjše tovarne, ki proizvajajo testenine, brezalkoholne pijače, konserve in konservirano sadje in sočivje, pa tudi manjše pivovarne, izročili v upravo svetom delavskih odposlancev Industrija prehrambenega blaga je ena od onih industrij-»fcih vej, o katerih sovjetsko časopisje piše precej pogosto, flasi je težka industrija ved-no na prvem mestu. Vprašanja prehrambene industrije in njenega nadaljnjega razvoja *e proučuje v sklopu vprašanja sovjetskega poljedelstva, Pri čemer se zlasti poudarja Potreba predelave pretežnega jlala surovin na področju njihove prpizvodnje. Prehrambena industrija ZSSR obsega skupno okrog 14.000 Podjetij, specializiranih sovho-žov itd. Po objavljenih podatkih je izvršila lanskoletni na-crt s 103.4 odstotka in je dala 4-4 milijarde rubljev vrednoti več kot je bilo planirano. Proizvodnja sladkorja je znašla lani 4.354.000 ton in je presegla proizvodnjo iz leta 1955 za 27.3 odstotka; sladkor-Ja v kockah so proizvedli lani 1.539.000 ton; rastlinskih maščob 1.500.000 ton, konserv 2243.000.000 kosov (kar pomeni 12.8 odst. več kot v lelu 1955) itd. V celoti je proizvodnja v prehrambeni industriji porastla za 10 odst. Ta porast proizvodnje v sovjetski prehrambeni industriji Je vsekakor pomenil korak dalje k boljši oskrbi prebivalstva, kar je bilo v določeni merl omogočeno tudi z uspehi lanske žetve Po sovjetskih statističnih podatkih je, od celotne svetovne Površine, posejane z žitarica-mi' odpadlo na ZSSR 31 odstotkov pšenice, 57 odst. rži, 29 odst. ovsa in 36 odst. sladkorne pese. Toda sovjetski tisk govori o letu 1955 kot o Jftu, v katerem je domača po-ljedelska proizvodnja še zaostajala. medtem Jto naj bi v letu 195R. »zahvaljujoč se i-krepom, ki sta jih sprejeli partija in vlada... občutno norasla Proizvodnja poljedelskih artiklov« Po objavljenih podatkih je žetev v letu 1956 presna za 20 odst. ono v letu 1955, hkrati pa se poudaria. da je pri tem odigralo odločilno vlogo dejstvo, da so pose-Joli novih 35.5 milijona ha Prej neobdelane površine. Bogatejša žetev je povečala surovinsko bazo prehrambene industrije, pristojni minister Pa pravi, da je pri porastu njtne proizvodnje vplivalo tu- di povečanje kolektivnega d*> To seveda -še ne pomeni, da J° na področju sovjetske pre-rambene industrije rešili vsa ?dja vprašanja V sklopu zna-mh ukrepov za reorganizacijo opravljanja industrije, se pre-rambena industrija nahaja v reorganizacije. Ministr-s v° industrije prehrambenemu _b*aga je že leta 1954 in ,955 preneslo upravljanje podjetij, ki spadajo v njegovo pr'-ojnost, na zvezne republik". "'Mlin aj Šanj ^trto mesto na svetu Kakor poroča agencija «No-a Kitajska«, šteje Sangaj ®nes že 7 milijonov 100 tisoč rebivalcev in je zato po svo-em številu 4. mesto na svetu. #ta 1949 je Sangaj imel «ko-h.aJ» h milijonov in pol pre-sjvalcev. Po številu prebival-■yVa so pred njim is New °rk, London in Tokio. in v začetku lanskega leta s* to reorganizacijo izvedli skoraj v celoti. Toda tudi potem, ko so republike prevzele podjetja industrije prehrambenega blaga, so ostala na dnevnem redu določena vprašanja, ki jih je treba rešiti čimprej in na čim bolj učinkovit način, da bi se proizvodnja mogla razvijati uspešno. V Prehrambeni industriji še vedno obstaja praksa prevažanja mnogih njenih proizvodov na Zelo velike razdalje, kar je seveda zelo drago in predstavlja znatno obremenitev železniškega prometa. Tako se na primer prevaža letno na razdaljo več kot 1000 km okrog 250.000 ton sladkarij in zraču-nali so, da je povprečna dolžina potovanja tega blaga 3 in pol do 4 tisoč km. Ce bi se temu ognili, bi 25.000 vagonov ostalo na razpolago za potrebe sovjetskega gospodarstva, hkrati pa bi se prihranilo le* no 100 milijonov rubljev. V manjšem obsegu, a na prav tako neekonomičen način se-vrši prevoz testenin. Kljub temu, da je v teh poslednjih letih nastalo več tovarn testenin v raznih krajih SZ, so 'e-ta 1956 prepeljali 70.000 ton tega blaga na zelo dolgih relacijah. Podoben je primer s pivom, .milom itd. Spričo tega ima državni planski komite ministrskega sveta (ki so ga imenovali ne-i davno na temelju sklepa vrhovnega sovjeta namesto dosedanje državne planske komisije) nalogo, razporediti v sodelovanju z republiškimi organi investicije tako, da bi prevažanje proizvodov prehrambene industrije na dolge relacije znižali na minimum. V zvezi s tem se predlaga, da bi krajevni organi izkoristili dohodke industrije svojih področji za zgraditev tovarn prehrambenih proizvodov in da bi na ta način oskrbovali prebivalstvo. Po predlogu pristojnega ministra bi bilo trpna dati tovarne v upravljanje svetom delavskih odposlancev aar bi takim tovarnam omogočilo znatno povečanje proizvodni-. Reorganizacija upravljanja prehrambene industrije nai bi povečala odgovornost kraiev-pih organizacij za uspeh dela. kar bi hkrati tudi izboljšalo proizvodnjo. Zvezne republike bodo mogle v bodoče posvečati večjo pozornost proizvodnji vprav tistih prehrambenih artiklov, na katere 'e prebivalstvo teh republik ■*-> rlavno navajeno in po katerih ie veliko povpraševanje. Po predlogu ministra Zotov* -n hilo treba maniše tovarne, ki proizvajajo testenine, brezalkoholne pijače, konserve, hkra-ii pa tudi manjše pivovarne itd, izročiti svetom delavskih odposlancev, ker to blago najde v glavnem kupce na samem področju proizvodme. Kar pa zadeva one tovarne, ki dobivajo surovine od zunaj in k' 'vnovčijo del svojih proizvodov izven meja svojega gospodarskega področja, pa bi tih bilo treba izročiti svetom narodnega gospodarstva, ki se ustvarjajo na temelju nedavno sprejetega zakona o nadaljnji izpopolnitvi upravljanja z narodnim gospodarstvom in izgradnjo. To bi zadevalo tovarne sladkobi a. maščob, žganja tobaka mn, konserV, bonbonov itd Eno od pomembnih vprašanj v sklopu reorganizacije prehrambene , industrije, ki-je hkrati pomembno tudi z gledišča splošnega razvoja poljedelstva, je vprašanje gojitve posameznih kultur tudi na 'i stih področjih, kjer se na te kulture ni obračala do sedaj zadostna pozornost, kljub temu, da so tam klimatski pogoji povsem ugodni. Tako proizvaja na primer Ukrajina 70 odst. vsega sladkorja, ki se porabi v SZ, toda sladkorna pesa se more uspešno gojiti tudi v mnogih drugih krajih. Zato je na dnevnem redu vprašanje povečanja s sladkorno peso posajenih površin na takih področjih. Smatrajo, da bi sladkorna pesa dobro uspevala v Sibiriji, v tatarski in baškirski avtonomni republi- ki, v Kirgiziji, Kazakstanu itd. Proizvodnja sladkorja je manjša od one, ki bi jo v sedanjih pogojih mogli doseči, ker se predelovanje sladkorne pese ne opravlja vedno pravočasno, zaradi česar se letno izgubljajo desetine ton sladkorja. Hkrati se v zvezi z reorganizacijo prehrambene industrije in ukrepi za njeno izboljšanje poudarja tudi delo znai; stvenoraziskovalnih inštitutov te industrijske veje. Priporoča se, da ti inštituti vsestransko proučujejo sodobno, tako domačo kakor tudi tujo tehnologijo na področju proizvodnje prehrambenega blaga in da se ustanove oddelki za uveliav-ljanje modernih tehničnih metod. Sodelavci v teh oddelkih bi osebno skrbeli, da se v tovarnah prehrambene industriji uvajajo nove metode dela. * imm ČEZ DESET DNI BO Clarice Tazzoli je v teh dneh slavila 106. rojstni dan. Na konju ni le slučajno, ne gre za priložnostno sliko: konj Je njeno vsakdanje prevozno siedstvo Kako da bo naj starši ravnajo že začetek uspešen V naši včerajšnji številki smo objavili vest, da se s 24. t, m. zaključi vpisovanje v šole, s 1. oktobrom pa se začne reden pouk. To se v glavnem nanaša na otroke, kajti oni bodo morali leto dni v šolskih klopeh nabirati začetnega ali novega znanja. Toda s tem začetkom pouka se začenjajo odgovorne dolžnosti tudi za starše. Ne gre tu le za materialne stroške, ki jih terjajo vpis, zvezki, knjige in nekoliko čednejša obleka, pač pa tudi za vrsto drugih stvari, ki so z začetkom šole tesno povezane. In na te se je treba že začeti pripravljati. Predvsem je treba, da starši vedo, da je začetek šolskega leta za mladega učenčka važen dogodek, in zato naj bo tudi nekak njegov praznk. Pa naj to ne velja le za prvi dan, ampak za daljšo dobo, tako da se posebno najmlajši iiiiiiiiiiiiiiiiMiiitmiimiiitiiimiiiitiimiiiitiiiinimiiiiiiiMiiiitiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiitii ENOLETNA zŽETEV« OCEANOV ENAKA VSEM PRIDELKOM NA ZEMLJI Tudi deset tisoč metrov pod gladino živi vrs^a s^cer slab Oceanografija je razmeroma mlada veda, vendar so že njeni dosedanji uspehi zelo zanimivi, kajti človeku razkrivajo mnogo novega Pred nepolnim mesecem se zaplula na dolga potovanja po je mlad ameriški letalski ma-1 oceanih z izključnim name-jor povzpel z balonom 34.000 nom, proučiti tajnosti ocean-m visoko in tam preživel več I skih globin. Ladja je ostala na ur ter se nato navdušen spustil spet na Zemljo. Ta njegov poskus ni prvi, ker se je pred meseci prav tako z balonom 'povzpel le nekaj nad 30.000 m in tam ostal približno poldrugo uro. Namen teh dveh poskusov, ki Sledita številnim drugim tovrstnim, pa čeprav ne tako uspelim poskusom, je, preizkušati človeški organizem v razmerah, kakršne vladajo v takšnih višinah. Človek pa se ne preizkuša samo v višino, ampak skuša tudi v globino in nedolgo tega je mlademu angleškemu mornarju uspelo potopiti se kar 200 m pod gladino z edino napravo za umetno dihanje in posebno čelado zaradi pritiska. To služi preizkušanju človeškega organizma, kako se ta obnaša, če ga «presadimo» v okolje, ki ni njegovo. Znanost namreč vedno zanima, kako se posamezni organizmi obnašajo in do kod je možno življenje tako v višino, kakor tudj v globino, posebno še v velike globine morja. Posebna panoga znanosti se u-kvarja s proučevanjem bioloških procesov in življenja nasploh v največjih globinah r-ceanov. Tej znanosti so dali i-me oceanografija. Veda je razmeroma mlada, ali pa ji v primeri z drugimi vedami lahko rečemo, da je tudi stara, , kajti že leta 1872 je neka an-mila itd., prav tako . gleška ladja, ki je bila oprem- morju 4 leta in preplula velikanske razdalje ter se nato vrnila v svojo bazo prepolna najrazličnejših predmetov, ki so postali temelj proučevanja posebnih strokovnjakov te za tedaj nove vede — oceanogra-fi je. Od tega prvega podviga do začetka druge svetovne vojne pa beležimo že 15 tovrstnih velikih ekspedicij, ki so raziskovale velike morske globine. Največja globina, do koder je človek s posebnimi napravami do tedaj segel, je znašala 6000 m. Preostalo je zato neodkritih še vedno okoli 5000 m globine, kajti znano je, da so doslej odkrili v oceanih tu di globine, ki se bližajo 11.000 m. Kmalu po drugi svetovni vojni se je odpravila na dolgo pot švedska znanstvena odprava z ladjo «Albatros». Njeno znastveno področje so bile globine Atlantskega oceana. Ker je odprava imela boljše instrumente kot so jih imele prejšnje, so segli že do globine 7900 m. Pri tem več kot globinskem lovu so ulovili drobcene cevke nekih črvov in še nekaj drugih živalic. Ta plen je dokazal, da tudi v globinah 8000 m obstajajo pogoji za življenje in razvoj živih biti). Leta 1950 se je odpravila na pot danska znanstvena odprava z ladjo «Galathea». Za svoje področje dela si je izbrala globine indoavstralskih voda. pa tudi velike tovarne teste- | ljena s posebnimi napravami '""""iiliuiliMH,,,,,nunumnmnumMnmimiunmiiiii,umu,"HM,, Barkovljani pri izviru Soče vJ*arkovljani so nihali nošo-1 ' k° *o i zvedeli, da so jih e*osili Lonjerci in Openci, ^ katerih so prvi že bili, i ,u9i pa so se pripravljali na j et v dolino Trente. eKako n’* so se vprašali Barkovlja-srn *^a sm° ta^° zaostali, ko st k vedno v prvih vr-HV. * ^a so sami odoovo-k «Botoo pa ili v večjem j In res, kar 82 članov Prijatelje« barkovljanskega pr°SVetne0a društva se je od-nry° v zgodnjih jutranjih ah pretekle nedelje proti v!ar'du, Boucu in Trenti. ladina, ki si je zagotovila ho>>°Jno prostost že pred od ko_na kozji poti moli je takoj pokazala, dn ožji poti moli, ni ta-I*1 izletu pa poje in vriska >e Ure proti planinam, »n saj Je zadonela naš* pesem Po lepi obrežni cesti, ki 0n?la t>ra" n'č zavidati toliko P*t>ani gardski cesti. akor bi trenil smo bili on tort Pr' Rdeči hiši, kjer 'o 'ko italijanski kot jugostn-obmejni organi onrn-» Svoje delo v najkrajšem "*U, GoriJ)ca je slavila v nedelu' -'letnico osvoboditve m soin-fn kile «se naši po Ioni po dolini okrašene z nešf»■ timi zastavami in transporti. dolina je res lepa-J se p0 njej vije reka, ki ,t daleč znana po snoji čila i ^ nedeljo se nam je ^‘o zamerila, ker je bila U T* m°tna, Je pa pozneje dolini Trente pokazala vso svojo lepo lastnost. V Kobaridu je bil prvi oddih, a vse je kazalo, da se v tem lepem kotičku nekaj pripravlja. V nedeljo so namreč odkrili spominsko ploščo kobariškemu trpinu Manfredi, ki je leta 1948 končal svoje mlado življenje v zaporu. Srečali smo tam zastopnike iz vseh krajev, s katerimi smo se. pomenili o marsičem. Pred Volaričetiim spomenikom se je ustavila majhna skupina mladih pevcev, katere je pripeljal tja 82-letni bar-kovljanski pevec. Z roko p! kazal na doprsni kip in rekel: «Vidite, fantje! To je naš skladatelj Volarič. Pred dobrimi šestdesetimi leti smo peli Barkovljani njegovo lepo skladbo: Obračati na dva oči, to dobro ni, to zdravo ni. Iz tega se gorje rodi. Pa ne samo to pesem, ampak še mnogo drugih njegovih skladb smo peli takratni ,,AdrijašiZa vse njegovo delo se mi zdi ta spomenik preskromen.* Po lepi poti, ki se vije iz Kobarida do Bovca, smo stopili t> prelepo dolino Trente. Za nedeljski izlet nam je pripravilo vreme posebno presenečenje, kajti po sobotnem nalivu se je ozračje tak0 ,o čistilo, da se nam je zdel oče Triglav kakor da bi nam stal pred nosom. Tudi drugi ve■ Ukani pokriti z novim sne gom, so izvabljali občudoua nje ne samo tistih, ki so te gore -še prehodili, ampak tudi tistih, ki se z goro niso -r.il, dar srečali. Človek mora biti brez vsakega občutke a ko ga ne omami čar doline Trente a takih mrzlih ljudi Barkovljani ne vozijo s seboj. | Avtobusa sta pustila za seboj Sočo in Trento in nas pripeljala do samega vznožja izvira. Predolgo bi šlo. ko bi na tem mestu opisali vso krasoto tega kotička. Vsi izletniki so bili s krono tega izleta nepopisno zadovoljni in dosti je bilo takih, ki so predlagali, naj se ta izlet ponoui prej kot mogoče. Do sam.ega izvira je precej strma vzpetina, a te se niso ustrašili niti najstarejši izletniki, kajti med vsemi ni manjkal niti 82-letn i Ivo, ki jo je mahal proti vrhu, kakor da bi mu bilo dvajset let. Težko je bilo spraviti ljudi skupaj, kajti mladin i se je povzpela na bližnje vrhove a končno smo se vendar odpravili proti Trenti, kjer nas je čakalo kosilo v planinskem domu «Zlatorog». Po kosilu smo jo mahnili proti Tolminu, kjer je bil daljši oddih, a n ato je sledil še Most ob Soči, naša zadnja postojanka. Skoda, da ie jezero skoraj suho, ker so v teku večje poprave pri zaporah, in smo bili tako prikrajšani za užitek. Pred odhodom so se pevci in pevke zbrali pri avtobusih in zapeli. Uganili ste, da 7e barkovljanski pevski z bor izbral prelepo skladbo ((Soči«, ki je bila danes še posebno na mestu. Ko smo Se po pnhodn V Barkovlje poslavljali, so se križala vprašanja, kdaj se zopet zberemo in kam bomo ‘li R. P. Tam je odprava ostala do leta 1952 ter se nato vrnila v Kopenhagen. Čeprav je od tedaj minilo že skoraj 5 let, še danes ni znana popolna analiza njenih uspehov in bodo dela, ki bodo obravnavala ves ta znanstveni podvig, izšla šele čez kako leto. Kljub temu pa se ve, da je bila najbolj zanimiva etapa te odprave proučevanje globinskih prepadov, ki se razprostirajo vzhodno od Filipinskih otokov. Posamezni "prepadi so globoki nad 10.000 m in da bi mogli z ustrezno mrežo loviti živa bitja v globini, ki je blizu 11 km, so potrebovali do 12 km dolge vrvi. Ko so posebno mrežo vrgli v morje, s tem še ni bilo rečeno, da bodo po urah čakanja privlekli kaj ua vrh. Po večkratnih poskusih pa jim je vendarle uspelo, da so potegnili na palubo velik kamen, na katerem so rasle morske vetrnice. To je bil torej dokaz, da tudi v globini 11.000 m obstaja življenje. Po številnih poskusih so odkrili, da živi v teh globinah najmanj 82 vrst živih bitij. Ista ekspedicija je hkrati u-gotovila, da seže najnižja meja, do koder žive ribe, 7000 m pod gladino. Globlje od tod pa živi še zelo mnogo vrst niže razvitih živih bitij, V zadnjih petih letih so se posebno vneto lotili te znanstvene panoge tudi sovjetski znanstveniki. Ena tovrstna znanstvena odprava je na primer proučevala področje se-vernozapadnega Pacifika, severno od Kurilsko-kamčatske-ga zaliva, kjer sega globina okoli 10.000 m globoko. Kot najvažnejši rezultat te znanstvene odprave se smatra odkritje pogonoforov, to se pravi, globinskih morskih živih bitij, ki žive v največjih globinah. Ta drobna živa bitja, ki žive v velikih globinah Vzhodnoindijskega oceana, se-verozapadnega Pacifika in Panamskega zaliva, imajo nenavadno strukturo. Žive v dolgih apnenčastih ceveh, nimajo pa prebavnega trakta niti ust niti želodca. Kljub temu pa sta spola ločena. Pogono-fori imajo zelo občutljive tipalke in vse kaže, da je na konicah tipalk listi organ, ki opravlja vlogo želodca. To ?' vo bitje je posebno zanimivo zaradi svoje podobnosti s skupino, ki ji znanstveniki pravijo protokordati, od katerih ie najbolj znana neka vrsta črvov. Kot že samo ime — protokordati — pravi, so te ži-valice nižji sorodniki pravih živali — kordatov — od katerih je najbolj znana zvrst človek. Zaradi tega je pogono-for zeio važen za proučevanje evolucije življenja Ker je biologija živih bitij z morskega dna v primerjavi z drugimi tovrstnimi vedami razmeroma mlada, je še ved no v deskriptivni fazi, kajti potrebna so še številna raziskovanja in primerjave odkritih živih bitij, da bi šele po tem mogli nuditi celotnejšo znanstveno sliko. Kljub temu pa bi se dali že iz dosedanjih odkritij napraviti nekakšni splošni zaključki. Dr. Nilson, ki je vodil dansko ekspedicijo z ladjo «Gala-thea», je izračunal približni število celotne ((rastlinske proizvodnje« v vseh oceanih. To nam da fantastično številko: enoletna «žetev» organske materije v vseh morjih in oceanih znaša oknli 40 milijard ton, kar je približno enako vsej proizvedeni količini organske materije na zemlji. Sinteza organske materije pa se vrši samo na površini oceana, Ce bi hoteli, kar pa je trenutno nemogoče, k temu dodati še «žetev» druge vrste organske materije v oceanih, in sicer morsko favno, bi bila številka še večja. Iz tega sledi, da človeštvu zares še ne preti nevarnost lakote. Ul ......... z veseljem vžive v novo okolje. Da pa bo to možno, morajo starši k temu pripomoči na sledeč način. Predvsem je treba otroku pravočasno priskrbeti osnovni «material», in sicer potreben šolski pribor — učbenike, zvezke, svinčnike, barvice in ostalo. Hkrati, posebno najmlajšim, je treba takoj prikazati potrebo, da s svojim priborom pravilno ravnajo, da nanj pazijo in podobno. Nikakor pa mu ne smemo nakupovati nepotrebnih reči in ga s tem razvajati. Vedeti namreč moraj da mu damo, kar mu je potrebno, da pa to vendarle stane. Ko smo to uredili, moramo otroku pripraviti tudi njegov delovni kotiček. Tako da se ne bo moral prekladati sem ter tja po stanovanju, ampak da bo v določenem času dneva tisti del sobe ali pa tudi v skromnih razmerah kuhinje, samo njegov .Imeti mora na razpolago svoj kotiček, svoj del mize, kjer bo pisal, risal, bral, skratka se pripravljal za naslednji dan. Imeti mora svojo polico za knjige, zvezke ter ostali pribor. Na steni pa razpored svojih učnih ur. Ves njegov Učni pribor mora biti vedno na istem mestu in v času učenja naj v sobi vlada čimvečji mir in tišina. Prostor — soba ali kuhinja — Pa naj bo prej prezračen, v zimskih časih ne pretopel niti prehladen. V kolikor je mogoče. naj mu pada svetloba z okna ali iz žarnice z leve strani. To so malenkosti, ki pa niso malenkosti, kajti pozornost, ki mu jo izkazujemo, bo v o-troku napravila vtis, da nje- j govo učenje jemljemo resno. In s tako resnostjo se bo u-čenja tudi lotil. Učenčku pa moramo tud i J določiti čas učenja in domu-| če priprave. Ne smemo mu prepustiti na voljo, da bi delal, kadar bi hotel, posebno pa ne pozno zvečer, preden leže spat, kakor tudi ne zgodaj zjutraj, tik pred poukom. Učencu je treba takoj vliti neki čut odgovornosti in tudi njegovo učenje razporediti tako,, da^ najprej opravi pismene naloge, ki terjajo več časa, in šele nato učenje drugih snovi in kot zadnje branje. Ce smo otroku posvetili toliko pozornosti in ko smo ga že privadili na red, ga moramo navaditi še na to, da bo popolnoma sam — redno in stalno — urejal vse svoje učno delo. Po končanih nalogah in po končanem učenju naj u-čenec sam uredi svoj kotiček, knjige naj razmesti po j polici, očisti naj mizo in če je v svoji sobici, naj tudi sobo spravi v red, jo tudi prezrači in šele nato naj bo prost, kajti edinole tako se bo navadil na potreben red, ki pa he sme imeti najmanjše zveze z neko pedanterijo, ki v otroku ubija samostojnost. Čeprav bi šlo že v začetku «kot po olju«, ne smemo tega zanemarjati niti pozneje. Otrok namreč, ki se zaveda, da starši sledijo njegovemu delu, se resneje loteva svojih Sloviti francoski filmski igralec Jean Marais se mudi sedaj nalQg zato . sUr-. pogo. v Jugoslaviji, kjer sodeluje, skupno z Eleonoro Rossi-Dra* . . . , . * . , go, v Irancosko-italijansko-jugoslovanski koprodukciji, filmu iz steJe pogledajo, kaj njihov o-zivljenja viteza Lagarderja *r°k dela, kaj so mu v soli niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiHiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiumiiiiiiiiimiimmiiiiiniiiiiiiHiniHMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiuM dali za nalogo in kako je nalogo napraviti. Tu pa si moramo biti na jasnem, da smemo otroku sicer pomagati, vendar naj bo to čim manj, nikakor pa ne smemo nalog otroku delati mi. Velja torej pravilo, ki je žal zelo slabo upoštevano, in sicer: otroka ne smemo prepustiti povsem samemu sebi, niti se ne smemo preveč vtikati v njegovo delo, pač pa sistematično nadzirati njegovo početje, kajti sicer se lahko zgodi, da postane otrok preveč površen ali pa da zgubi vero vase in v svojo sposobnost. Ce mu namreč pomagamo, to še ne sme pomeniti, da naša pomoč zamenja njegovo samostojno delo. Pedagoški smisel samostojnega dela namreč obstaja vprav v premagovanju težkoč. Ko bo namreč otrok prvič, drugič in nato še večkrat u-spešno ali vsaj dobro premagal težkoče, se bo pozneje z veseljem loteval vprav težjih nalog, ker mu bo to dajalo posebno zadoščenje. In k temu zadoščenju se morajo pridružiti še starši. Tudi tedaj ko otrok naloge uspešno o-pravlja, ni odveč, če mu starši dajo še večje pobude. Prav gotovo da bodo starši naleteli tudi na težkoče. Teh ne bo rr.aio. Toda če pravilno začnemo in če v začetku vztrajamo, nam bo laže ob koncu šolskega ^eta in tudi o-trok bo imel polne počitnice, k: mu jih popravni izpiti ne bodo pokvarili. Ulil II lili IIIIIII111111111111M llllllllllllllllt‘111111 DVA RECEPTA Okusna mešana marmelada Da bi si pripravili zares c-kusno mešano marmelado, poizkusimo sledeči recept: oč>«‘.-mo, operimo in skuhajmo 1 kg jabolk. 1 kg hrušk. 1 Kg ore-skev. 1 kg grozdja, 1 kg sliv in 1 kg paradižnika. Nato sadje pretlačimo in mu doaamo 1 kg pretlačene surove dinje ter 2 kg sladkorja. Vse sku paj kuhajmo., toliko če;.* c* postane marmelada prozorna, oziroma, da se kapljica marmelade, ki jo kanemo v Kozarec vode, ne -azpusti. Deveda velja gornji lecept glede količi i za številno družino, dočim velja za manjšo družino u-strežno manjše sorazmerje. Paradižnikova juha Kako pripravimo paradižn; kovo juho: Štiri žlice olja razbelimo in vanj nastrgamo srednje veliko čebulo. Ko čebula zarumeni, dodamo pol kg pregnetenega paradižnika. Ko za-; vre, prilijemo še liter vode. V juho zakuhamo 15 dkg riza in jo posolimo. Ko je riž mehak (in ne prekuhan!) potresemo juho s sesekljanim peteršiljem in z njo postrežemo. Juha je zelo okusna in lahka. •. Nasveti MIRO TRIPALO CELJE, septembra. — Ob priliki 6. kongresa Ljudske mladine Slovenije, ki se je vršil 13. in .14. t.m. v Celju, sem zaprosil Miko Tripala, predsednika CK Ljudske mladine Jugoslavije, da bi mi povedal nekaj o sodelovanju jugoslovanske mladine z inozemskimi mladinskimi organizacijami, predvsem pa, kakšno je sodelovanje z italijansko mladino in katere šo še neizkoriščene možnosti tega sodelovanja. Tripalo je izjavil: «Mi sodelujemo z ogromnim številom nacionalnih mladinskih organizacij in naš cilj je sodelovati na demokratskih načelih zlasti s tistimi organizacijami, ki se bore za socializem, nismo pa člani nobene mednarodne mladinske organizacije in se tudi v bodoče ne nameravamo včlaniti vanje. Smatramo, da je najboljša oblika sodelovanja bilateralno sodelovanje, in se bomo udeležili tudi skupnih akcij s tistimi nacionalnimi organiza-ciiami, ki tako sodelovanje podpirajo. Pred kratkim smo sprejeli delegacijo bolgarske mladine, delegacijo švedske socialdemokratske mladine ter v kratkem pričakujemo na Obisk pri nas delegaciji francoskih in italijanskih mladih komunistov ter delegacijo poljske mladine. Organizirali smo tudi dva mednarodna seminarja. Prvi je obravnaval probleme delavske mladine ter se je vršil v Dubrovniku, prisostvovali pa so mu predstavniki 15 nacionalnih organizacij; drugi že tradicionalni seminar pa se je vršil v Zagrebu; udeležili so se ga predstavniki zapadnih socialdemokratskih organizacij.« Vprašal sem nadalje Tripala, kakšno je sodelovanje z italijansko mladino, kar bo naše čitatelje nedvomno zanimalo. Izjavil je, da si jugoslovanska mladina močno želi tega sodelovanja. Vzpostavljeni so bili stiki s FGCI, z mladino iz socialistične stranke ter skušajo vzpostaviti stike tudi s socialdemokratsko mladino. Odnos: med Zvezo študentov Jugoslavije in UNURI so tudi zelo dobri, to sodelovanje pa se predvsem vrši v obliki izmenjave turistov na taborjenjih, kjer se Pa 'ut?' raz" pravlja o mednarodnih odnosih Tripalo je nadaljeval; ((Naša delegacija je bila na kongresu FGCI v Bologni, se- kretar CK FGCI pa je bil na razgovorih pri nas v Beogradu. Ugotovili smo, da so si naii pogledi zelo blizu. Sedaj pa pričakujemo njihovo delegacijo, da bi se pobliže spoznali in z njimi razpravljali o naših in njihovih problemih, kakor tudi o problemih mednarodnega sodelovanja.« MARIO BAN Ce ste šli v deževnem vremenu z rjavimi čevlji na ulico in ste dobili od dežja madeže. jih očistile z mlekom in limoninim sokom. Namesto limoninega soka pa lahko uporabite tudi navadno vinsko kislino, ki jo razredčite z vodo. V to tekočino namočite vato in z njo drgnite po madežih. * * * Na mnogih vratih vidimo razne madeže, ki so posledica luščenja barve ali pa tudi kopičenja mastnih madežev. Posebno pogosto se to opaža ob ključavnicah. To pa lahko kaj enostavno popravimo. Okoli ključavnic prilepimo kos celuloida ali kake druge plastične mase. S tem si bomo mnogo prihranili, ker ne bo treba tako pogosto prebarvati vrat, hkrati pa je za gospodinje mnogo manj dela, ker se te ploščice dajo kaj lahko u-mi;i. Illllllllll lllllllllllll II lllllllltll IIII lllltll lllll UM IIIIIII Hilli Hlini Itniiiintiiiiiiiiii IIIIIIIIIIIIIHIIIIII — ...Pijan pa nisem, gospodje oficirji! — Dovolj-, V kolono po eden in hajd v vojašnitol PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 19. septembra 1957 €*oriško-lieneški dnevnik V nedeljo v Krminu Alegorični vozovi za praznik grozdja V mnogih središčih tržaške, videmske in tudi goriške pokrajine bodo v nedeljo sloves no praznovali praznik grozdja Letos bo sicer letina po količini manjša, vendar pa trdijo vinogradniki, da je kvaliteta grozdja mnogo boljša, kakor je bila preteklo leto. Grozdje je lepo, zdravo in zadnji sončn; dnevi so grozdje zelo osiadka-li, tako da bo «bendima» vsekakor bogata. Na Goriškem Je bil lansko leto najbolj uspeli prazni* grozdja v Krminu, ki je nekakšno središče vinorodnih krajev naše pokrajine. Tudi letos Krminčani niso hoteli zaostajati in so za nedeljo 22. septembra pripravili lep spo red ter vrsto presenečenj za vse. ki bodo prišli v Krmin. Najvažnejša prireditev bo sprevod alegoričnih vozov, ki jih že pripravljajo ne samo Krminčani, marveč tudi prebivalci ostalih vinorodnih krajev Furlanije. Lansko leto so prvo nagrado za najlepše okra. šeni voz odnesli Krminčani sami, toda letos pravijo, da bo to težje izvedljivo, ker so predvsem prebivalci Brazzana ne bodo dali tako zlahka odpraviti. Poleg sprevoda alegoričnih vožov bo še vrsta drugih zanimivih prireditev, ob katerih bo zabave dovolj za vse. Za lačne in žejne bo tudi pripravljeno, prav tako pa ne 00 manjkalo glasbe, ob,kateri se bodo zavrteli vsi. ki se bodo odzvali vabilu prijaznih Krminčanov. -—«»------ Seja občinskega odbora Včeraj zvečer se je sestal k redni tedenski seji goriški občinski odbor, ki je razpravljal o več upravnih vprašanjih. Verjetno so se občinski odborniki na sinočni seji pomenili tudi o prvi seji občinskega sveta, ki bi morala biti sklicana v kratkem. Mr pa so odobrili za nakup znakov za učence raznih pokrajinskih inštitutov. Odborniki so dalje odredili, da se prične razširjati most na cesti Farri ker so se že precej približali zaključni fazi dela na cesti Gorica — Far-ra, ki je del pokrajinske ceste proti Cervignianu. DEŽURNA LEKARNA Ves teden je odprta če? dan in ponoči lekarna San Giusto, Korzo Italia, tel. 31-51. Obvestilo Opozarjamo dijake in njihove starše, da se vpisovanje v srednje šole zaključi 25. septembra. Kdor se namerava vpisati, naj stori to nemudoma. Iz Kanala, Počastitev spomina Staniča in Kocijančiča Slavje bo v nedeljo 22. septembra Prejeli smo; Ob 90-letnici Narodne čitalnice in ob 10-letnici priključi, tve, v okviru občinskega praznika, odkrije prosvetno društvo «.%iča» v Kanalu v nedeljo dne 22. IX. 1957 ob 11. uri spominsko ploščo svojemu ustanovitelju, skladatelju Josipu Kocijančiču, v Kanalu, v Staničevi ulici, na hiši, kjer je snoval, delal in umrl. Josip Kocijančič je bil priznan skladatelj, čustvenih izlivov, domovinskih akordov, izdal je harmonizirane slovenske narodne pesmi ln tudi izvirne skladbe «Cuti v napevih«, zlasti je bil priznan kot tedanji najboljši pevovodja, saj je ustvaril množični pevski zbor za celo Goriško, mu dal naslov »Slavec«. s katerim je nastopil s sijajnim uspehom v Gorici in na deželi. Skoda njegove prerane smrti. Rojen je bil 16. marca 1849 v Kanalu, umrl je 5, aprila 1878. Za tem se na trgu v Kana- lu odkrije iep spomenik (bronasto doprsje na kamnitem podstavku) Valentinu Staniču. goriškemu prosvetitelju, pesniku, pisatelju, tiskarju, vzgojitelju, prvemu slovenskemu alpinistu, velikemu dobrotniku svojega ljudstva. V Valentinu Staniču je bil univerza! ni duh vseobsegajoče kulturne in socialne dejavnosti, originalna markantna osebnost, ki si je po svojih delih pridobil sloves evropskega merila. Rodil se je 12. februarja 1774 v kmečki domačiji v Bodrežu pri Kanalu, umrl 29. aprila 1847 kot korar v Gorici. Bogata je njegova literar- 1llll1ltltllllllllllllll1lllltll1ltlltlllllltllll1lllllllllllttlllllltltlll(l1tllltll1ll1llllllllltlllllltlllll1tllllt 25 delavcev iz Gorice odpotuje v Avstralijo seja Sovodnjah V petek popoldne se bo sestal občinski svet sovodenj-ske občine, ki bo razpravljal o nekaterih važnih vprašanjih, ki so se nabrala med poletnimi počitnicami. «»------- Seja pokrajinskega odbora Upravne zadeve Pod predsedstvom odv. Cu-lota je bila v torek seja pokrajinskega odbora. Najprej je odbornik dr, Polesi poročal o izidu tečaja za bolničarje v psihiatrični bolnici, ki ga je obiskovalo 35 oseb. V tečaju je bil praktični in teoretični pouk. Štirje kandidati se niso predstavili, pet so jih zavrnili, 26 pa so spoznali za sposobne. Odborniki so dalje odobrili nakup raz-kuževalnega stroja znamke «Miscorol» za pokrajinsko središče za profilakso, ki je stal 180.000 lir. Odobrili so izplačilo 253.000 lir podjetju iz Milana ter s tem saldirali 2.500.000 lir za nakup in namestitev pralnice v pokrajinskem inštitutu za pomoč dojenčkom. Potrošili so dalje 250.000 lir za nakup 200 jopic za inštitut v Gradiški, &0.000 Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo ob 6.30, in sicer 1) stopinj, najvišjo 22,8 stopinje pa ob 14.30. Predvčerajšnjim se je v Gorici sestalo 25 delavcev iz Goriške, ki bodo v kratkem odpotovali v Avstralijo. Tukaj niso mogli najti primerne zaposlitve, zato so si morali izbrati težavno pot emigracija. Goriški emigranti odhajajo z upanjem na boljši, stalni zaslužek in z mislijo, da booo lahko v daljno deželo čimprej spravili tudi svoje domače. V soboto izredna seja občinskega sveta V soboto 21. t. m. se bo sestal v Tržiču k izredni seji tržiški občinski svet. Na dnev. nem redu je vrsta važnih vprašanj, med katerimi je tudi ponovna revizija družinskega davka za letošnje leto, ki je v preteklem zasedanju povzročil v občinskem svetu nemalo diskusij. Izpiti na osnovnih šolah Jesenski rok izpitov se prične na vseh osnovnih šolah go-riškega okrožja dne 23. septembra t. 1. ob 8,30. Podroben razpored je sledeči: 23. in 24. sept. t. 1. izpiti če? 1., 2. in 4. razred na vseh šolah okrožja; 25. in 26. sept. izpiti čez 3. in 5. razred v Gorici — Ul. Croce in Ul. Randaccio, Standrežu. Pevmi (za Pevmo in Št. Maver) Števerjanu, Valerišču in v Mirniku (za Mirnik in Skr-ljevo); 26. in 27. sept. v Podgori in Plešivem: 28. sept. v Jazbinah. Izpiti na šolah doberdobske-ga okrožja: 23. in 24. sept. popravni izpiti čez 1., 2. in 4. razred na izpiti čez 3. in 5. razred: vseh šolam | 25. in 26. sept. v Doberdobu, Sovodnjah, na Vrhu in v Dolu; 27. in 28. sept. v Rupi in Jamljah. Izpite komisije so iste, kot v prvem roku. Istočasno bo tudi vpisovanje, ki se zaključi 30. t. m. Otroci rojeni 1. 1951 (za prvi razred) so dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju, ostali pa spričevalo. šolsko leto 1957-58 se otvori 1. oktobra t. 1. s šolsko mašo; reden tobra. pouik se prične 2. ok- IZ DOBERDOBA Premestili bodo daljnovod Prizadeti Jameljci naj se zglasijo na županstvu Pri tajništvu občine Doberdob je na vpogled načrt, ki predvideva premestitev daljnovoda z visoko napetostjo. Ta načrt bo prav gotovo zanimal nekatere prebivalce z Jamelj, ker bodo na njihova zemljišča postavili drogove za napeljavo žic. Načrtu je priložena tudi cenitev teh zemljišč in odškodnina, ki jo bodo plačali prizadetim. Da se stvar uredi, naj se prizadete osebe zglasijo še danes in jutri na županstvu, ..kjer jim bodo nudili vsa pojasnila. Premestili bodo drogove tistega daljnovoda, ki pelje iz Redipuglie v Jugoslavijo. «»------- Prošnje za partizanske dajatve Opozarjamo vse 'iste. Ki so leta 1948 vložili pri dr. Grudnu prošnje za partizanske dajatve, da je Intendenca di fi-namca te dni pozvala vse te osebe, naj prošnjo ponovijo. «»---------------- Nesreča motociklista iz Rupe Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ob 9.30 odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia Friderika Medveščka i# Rupe štev. 32, Medvešček se je z motociklom, ki ga je vozil Ivan Pahor, peljal -po Ul. Du-ca d’Aosta, kjer sta se prevrnila in si je pri tem ranil levo zapestje. V bolnišnico Brigata Pavia so z rešilnim avtomobilom pripeljali ob 9. uri Luciano Rijavec iz Ul. S. Gabriele 17. Med delom v podgorski predilnici ji je nenadoma postalo slabo. Požar v Krminu Gasilce so ob 15.50 poklicali v Krmin, kjer se je v mehanični delavnici Luigija Del Rovera med varjenjem vnel acetilen. Ogenj je ožgal vrata in nekaj poda. Skoda, ki znaša okoli 20.000 lir, je krita z zavarovalnino. Baletna SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z oktobrom 1957 z baletno šolo v Gorici za otroke do 10. leta starosti in za mladino od 10. do 14. leta; ifbseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta napre). Solo bo vodil izkušeni tržaški koreograf Adrijan Villes. Vpisovanje do 30. septembra v kavarni Bratuž v Gorici. Uprava SNG - Trst na zapuščina, zelo obsežna je tudi domača in tuja bibliografija o tem znamenitem možu. Planinska zveza v Ljubljani je lani 1956 izdala prav zanimivo knjigo o Valentinu Staniču, prvem alpinistu v Vzhodnih Alpah. Odprta bo tudi kulturnozgodovinska razstava iz preteklosti Kanala. Za nedeljo 22. t. m. predpoldne vabijo Kanalci k tej svečanosti vse Goričane, zlasti pa planince Slovenskega planinskega društva v Gorici in v Trstu, da počastijo poleg Josipa Kocijančiča spomin njih velikega alpinističnega vzornika Valentina Staniča. - KINO - CORSO. 16.30: «Sissi, mlada cesarica«, R. Shneider in K. Bon, v barvah. VERDI. 17.00: »Mlada leta«. Tom Drake. VITTORIA. 17.00: «Orkan nad Padom«, M. Schell, R. Vallo-ne; od 21. do 22. »Odnehaš ali nadaljuješ«. CENTRALE. 17.00: »La morsa si ehiude«, D. Mallone, P. Sullivan; od 21. do 22. »Odnehaš ali 'nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: »Uranova mrzlica«. lllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllH Brez diskriminacij za prihod v ZDA 1.1960 V/ASHINGTON, 18. — Brez prstnih odtisov bodo lahko leta 1960 prišli v ZDA tekmovalci na zimsko olimpiado v Squaw Valley v Kalifornij'. Tafko je izjavil državni tajnik Foster Dulles. ki je tudi dejal, da ne bo nikakih diskriminacij in da bodo lahko prišli v ZDA tekmovalci iz komunističnih držav. • • • Atletska reprezentanca Finske je v Stockholmu premagala švedsko reprezentanco z 208:201. Športni dnevnik Skoraj neverjeten uspeh mladega francoskega dirkača na Vigorelliju Roger Riviere za 529 m boljši od Baldinija v enourni vožnji PrevoziI je 46,92342 km (Baldini 46,39361 kmJ - Tudi Francozinja Vissac je postavila ženski rekord v enourni vožnji z 38,59646 km - V dirki za «ziato ko!o> je zmagal Bariviera MILAN, 18. — Mladi Fran coz Roger Riviere je danes si! no presenetil tako strokovnjake. novinarje kakor tudi številno občinstvo na dirkališču Vigorelli. Lotiti se rekorda v enourni vožnji ni lahka stvar. Ni prav dolgo tega — malo manj kot 15 mesecev — kar je nekaj podobnega uspelo Francozu Anquetilu, ki se je lotil Coppiievega rekorda, ki je držal 14 let. Toda Anquetil je moral poskus, ponoviti, preden je uspel. Štelo se mu je pa v velik uspeh, da je podrl mejo 46 km, ki jo je prekoračil za 159 m. Toda niti tri mesece ni trajala njegova slava, ko se je pojavil na vrhu lestvice kot najboljši Baldini! no. va zvezda hitre vožnje. Prevozil je 134 m več kot Anquetil in zdelo se je, da še dolgo ne bo nikogar, ki bi lahke bil boljši kot on. Toda že na letošnjem svetovnem prvenstvu v Belgiji je zablestel Francoz Riviere in tedaj se je že vedelo, da bo dirkač nekega dne poskusu zrušiti tudi Baldinijev rekord. Te dni je prispel s tem namenom v Milan. Začel je trenirati na dirkališču. Vigorelli in včeraj je tudi nekoliko krepkeje potegnil na razdalji 10 km. Dosegel je čas. ki je bil enak Baldinijevemu rekordu. Toda stvar strokovnjakov še ni toliko prepričala:. Komentirali so Rivierov uspeh tako, da je pač vedel, da vozi samo 10 km in je zato lahko precej hitro vozil. Toda če bi vozil s perspektive. da bo njegova vožnja trajala skoraj petkrattn-liko časa, tedaj je vprašanje, v kolikem času bi prevozil prvih 10 km. Riviere pa je danes pokazal, kako misli. Vozil je tako. da je prevozil prvih 10 km v znatno boljšem času kot včeraj. kar pomeni, da je' bil začetek njegove enourne dirke silno hiter, tako da bi človek res podvomi! ali bo lanko dirkač dolgo časa vzdržal tak napor. In Rivičre je res pokazal neverjetno sposobnost, ko je visoko povprečje vzdržal še tudi do 20 km, ki jih je še vedno prevozil v času novega rekorda. To pa pomeni, da je v eni dirki dosegel to, kar je dosegel Baidini v treh različnih dirkah: svetovni rekord na 10 km, na 20 km in v enour ni vožnji. Pri tem pa je treba še upoštevati, da je Baldinija pregazil kar za 529 m. Baldinijeva zmaga nad Anque-tilom je bila znatno skromnejša. pa čeprav rekord v enour- ni vožnji, ki ga je moral on porušili, še ni bil tako visok kot pozneje njegov, ki ga je moral premagati Riviere. Obenem pa se je Francoz zelo približal 47 km. Občinstvo je imelo na dirkališču Vigorelli danes Kaj videti. Najprej cilj etapne dirke za »zlato kolo«. Tu je zmagal 20-letni Bauviera. ki je prevozil etapo Bergamo-Milano (158 km) v 3 urah 33.25 s povprečno hitrostjo 44.450 km na uro V njegovem času je privozilo še .16 , dirkačev, druga skupina pa je prišla na cilj čez poldrugo minuto. Drugi dogodek na dirkališču je bil poskus rušenja rekorda enourne vožnje za ženske. Renata Vissac. francoska daktilo-grafka iz Dijona., je sklenila, da odvzame ta rekord Rusinji Novikovi. ki je prevozila v eni uri 38.473 km. Med tem ko Francozinja vozi krog za krogom. se na dirkališču zbira vedno več ljudi. Glavna pri vlačnost je pač le Rivierov poskus rušenja rekorda. Seveda pa tudi vožnja Vissacove navduši občinstvo, tako da jo vedno bolj vzpodbuja. Časovno je v primeri z Rusinjo že znatno pridobila. Nekje pri 30 km pa.začne kazati vožnja Vissacove znake utrujenosti. Toda občinstvo, jo bodri in Vis-sacova pokaže tudi sama izredno moč volje. Štiri minute pred koncem se pa nenadoma ustavi pred glavno tribuno, toda takoj spet požene in cilj. k: si ga je postavila, je dosežen. V eni uri je prevozila 38,59646 km. (Potem se je ugotovilo, da se je ustavila zaradi nesporazuma s časomerilci: mislila je. da je. vožnje že konc-c.) Ko‘je Riviere pričel svoj poskus — ob 16.56 — je bilo na dirtcališču okrog 10.000 ljudi. Najprej prevozi nekaj krogov za. motorjem svojega trenerja, da si ogreje noge. Ko dosežeta čas približno 30 sekund za krog, vozi Rivičre še nekaj krogov brez motorja. Vožnja se prične s stoječim startom, zato je čas prvega krog 34.2, toda drugi je 28,8 in s približno enako hitrostjo se vožnja nadaljuje v naslednjih krogih. Pozneje se hitrost vožnje drži pri približno’30 sekundah za vsak krog. Riviere vozi krasno: zelo e nakomerno. toda tudi zelo hitro, tako da je stalno v znatni prednosti v primeri s časi, ki jih je dosegel Baldini pn svoji enourni vožnji. In kot smo že omenili, padeta rekor- da na 10 km in na 20 km. In pri tem na dirkaču ni videti nikakega sledu utrujenosti. Toda končno pride tudi zanj kriza. Okrog 25. km stil njegove vožnje ni več tako lep. V dveh krogih izgubi Riviere kakih 30 m. Vendar je dirkač kmalu premagal tudi to trenutno u-trujenost in potem je spet svež, kot bi vožnjo sele pravkar priče! Enajst minut pred koncem vožnje se celo dvigne na pedalih, da bi še hitreje vozi! še pred koncem je bilo jasno, da bo Riviere uspe! Ko je minila ura in se je izkaza, njegov veličastni uspeh, je občinstvo novemu svetovnemu rekorderju navdušeno ploskalo. Za veliko nagrado narodov v dirki na kronometer prihodnjo nedeljo v Parizu so bili izbrani sledeči dirkači; Belgija: Heyvaert, Bran- cikart, Gilbert Despet. Italija: Moser, Baldini, Sal-viato. Španija: Bover, Bahamontes. Švica: Vaucher, Graf. Francija: Barbotin, Everaert, Riviere, Saint, Anquetil, Me-neghini, Trochut, Bouvet, Huot, Le Ber, Rohrbach, Ru-bry, Letenrire, Poulingue, Mor-van. Rezerve: Vitre (Fr.) Meule-mann (Be!), Pipelin (Fr.). Spartak in Lokomotiva finalista za pokal SZ Igrišče Lazia MILAN, 18. — Zaradi neredov med tekmo Lazio-Bologna je igrišče Lazia diskvalificirano za eno tekmo. Igralci Lazia morajo nadalje plačat: skupno globo 110.000 lir. Igralec Fuin Luigi (Lazio) je diskvalificiran za tri tekme; enako kazen je dobil igralec Bologne Pascutti. Za dve tekmi je pa diskvalificiran igralec Lazia Lucentini, toda ta sankcija je pogojno suspendirana; isto velja za Pivatellija (Bologna), ki je kaznovan z zabra-no igranja ene tekme. Zadnji opomin je dobil Molino (Lazio), opomin pa Greco (Bolo-gna)- Zaradi tekme Torino - Ale»-sandria pa so bile sprejete sledeče kazni: Giacomazzi (Ales sandria) je diskvalificiran tz tri tekme. Za dve tekmi sta diskvalificirana Narai (Ales. sandria) in Russi (Torino), vendar je sankcija za oba pogojno suspendirana: Bearzot je dobil opomin. Zaradi drugih tekem pa s® bili sprejeti sledeči ukrepi: o-pomin so dobili Longoni (Ata-lanta), Lmdskog (Udinese). Farina (Sampdoria). * # * GENOVA, 18. — Odbor G«' noe je'sklenil kaznovati z globo vse igralce, ki so v nedeljo igrali proti Padovi, zaradi pomanjkljive vneme, ki s® jo pokazali v tekmi s Padovo. Obenem pa je odbor izrazu svoje zaupanje trenerju Ma-gliju. Moskovski Spartak je v se-mifinalu za sovjetski pokal premagal moskovski Torpedo z 1:0. V finalu bo igral z Lokomotivo, ki je premagala moštvo armade, ki je lani bilo pokalni zmagovalec. •IMIHIIIIIinilllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlIllllHimlllllllllllllltlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIlIllllllllllllllllllltllllllltlllllllllllllllllltllllHHIIt Razvoj hokeja na kotalkah v Jugoslaviji Nova Gorica že tretjič državni prvak Jugoslavije roger riviere S hokejem na kotalkah so se v Jugoslaviji začeli ukvarjati komaj po letu 1947, ko so se v novopriključenih krajih Pulju, Gorici in na Reki formirala prva tovrstna moštva. Pred dvema letoma pa so se tega dinamičnega špčrta o-prijeli tudi v Ljubljani in Zagrebu. Prvo državno prvenstvo je bilo leta 1953. Državni prvaki so potem bili: 1953 HK Pula, 195(4 HK Cement, 1955 in 1856 HK Nova Gorica. Leta 1955 so se Jugoslovani, prvič v zgodovini, pojavili kot edini novinec na svetovnem prvenstvu v Italiji, kjer so si med 14 udeleženci priborili častno 10. mesto. Spomladi 1956 je Nova Gorica sodelovala na turnirju narodov v Montreuxu v Švici, kjer si je priborila srebrni pokal kot najbolj požrtvovalno, borbeno in disciplinirano moštvo. V Pulju in Novi Gorici so doslej gostovali še Švicarji iz Lausanne in italijansko moštvo #Marzotto» iz Valdagna. Za hitrejši razvoj tega športa pri nas je hokejska zveza Jugoslavije nedavno sklenila, da bodo morala vsa moštva, ki gojijo hokej na ledu, gojiti tudi hokej na kotalkah. Vendar vse do danes ta važen sklep ni cil uresničen. Pred nedavnim so bila izvedena republiška prvenstva. Prvak Hvvatske je postal HK Cement iz Pulja, prvak Slovenije pa Nova Gorica. Nova Gorica je bila tri dni zaporedoma, to je 13., 14, ,n 15. septembra 1957 prizorišče ostrih borb za prvenstvo Jugoslavije v hokeju na kotalkah. Zveza za drsanje in hokej na ledu Jugoslavije je že vdrugič poverila zvedbo prvenstva Hokej klubu Nova Gorica, ki se je lani izkazal kot dober organizator. Letošnjega prvenstva so se udeležili: HK Nova Gorica, HK Pula, HK Cement iz Pulja, HK Olvmpia iz Ljubljane in HK Viktor Lenac z Reke, Napovedana je bila tudi udeležba HK Mladosti iz Zagreba, vendar so v zadnjem trenutku iz neznanih vzrokov odpovedali sodelovanje. Prvenstvo se je vršilo po turnirskem sistemu, tako da je igralo vsako moštvo z vsa- LOJZ KRAIGHER Roman KONTROLOR ŠKR0BAR Razmerja s Filipino mi govorice o zaroki niso motile. Ona se mi je vdala tako odkrito, brez zahrbtnosti in brez pogojev, da sem se sam smejal svojim bojaznim. Celo malce zaničljivosti se mi je vrinilo v občutke. Satan mi je šepetal, da sem morda vendar previsoko gledal k nji; ko bi bil zagrabil prej, bi bil prej dobil. Kdo ve, koliko jih je že pred menoj srkalo medico iz njenega uljnjaka? Bil sem prepričan, da se je vsak trenutek lahko zopet osvobodim, da mi ne bo delala komedij in da bo vdano čakala, če se zopet vrnem. Kakor je čakala', da sem dosanjal sanje s Tiliko, tako bi tudi čakala, da doplešem z Miliko ali katero drugo. Ljubezen njena je ljubezen zrele ženske, ki ji je življenje že izteplo oholost, nevoščljivost in sebičnost oboževanih zapeljivk. Čutil sem — ali sem si le domišlje-val? — da me je vzljubila globoko in iskreno, kakor more vzljubiti le ženska po sto prevarah in izkušnjah, ko že ne računi več na zakon in išče samo še ljubezni — že samo ljubezen, najvišji in edini blagor. In bil sem ji hvaležen za to ljubezen, za to zavest toplega kotička in dobrega srca, ki te sprejme pod okrilje vsak trenutek, če si bil tudi pribežal iz boja in viharja, ki te je umazal in oblatil, da onečediš še njeno dušo. Ljubiš jo z užitkom, a obenem čutiš v sebi nagnjenje otroka k materi, življenje te je bilo odtrgalo od matere; a tvoja duša jo pogreša le nerada, zato si jo poišče v ljubici, vzbudi v ljubimcu željo po svobodi in novem svetu — saj je pač odločeno, da sfrfota piščanec izpod koklje. Pri Filipini me še ni objela taka želja. Nasprotno: vedno bolj sem se potapljal v razkošje te ljubezni. Živela je precej samotno. Deklo je imela v kuhinji, v trgovini vajenca, pa je bila po navadi sama zase. šivala si je perilo in obleko, vezla ali kvačkala. V zajtrko- valnici pri oknu si jo vedno lahko videl. Od tam je skozi steklena vrata nadzorovala vajenca; od tam je pazila na cesto, če prihaja v prodajalnico kdo, ki bi mu morala postreči sama. Kadar je imela goste, je zagrnila vrata v trgovino. A zadnje čase sem zapazil, da so ji bili izostali celo najvernejši. še Iskre nisem videl več pri nji. Nekega dne pa srečam Kukowtza na pragu. — Prevzeten človek, bogat in domišljav, v srednjih letih; a trebuh mu je že preveč narasel in on ga nosi pred seboj bahavo in ponosno, ko da bi hotel reči: pa si ga privoščite še vi, prijatelji, če morete! Z njegovo ženo sem bil bolj domač. Tudi ona ni med slokimi. Knkowetz stoji na pragu in stresa roko Filipini, poslavljajoč se od nje: »Torej servus, FUi! Jaz ti zaupam. Saj še kaj pridem... O, klanjam se, gospod! Le kar naprej! Jaz že odhajam. Mnogo zabave!» »Fili? Servus, Fili?* jo podražim na pol resno, na pol šaljivo. Ona pa me prime za roke in jih stisne k svojim prsim: »Ti boš prišel zopet s svojo Filiko, kaj ne?» «Ce te slovenski nagovorim...?* Objame mi z rokama glavo in jo strese, da mi zapleše pred očmi, pa se mi vrže krog vratu in me poljublja na oči in lica in me vgrizne v ustnice. »Vidiš, zdaj sem te pa jaz — poljubljala slovenski!*' »Ah — tvoji slovenščini še strašno manjka slovnice!* »In najini ljubezni tudi!* Pa me hitro zopet poljubi, da bj ne gnal prispodobe še naprej. »To je bil moj bratranec!* «Kukowetz je tvoj sorodnik? Lepa žlahta! Gospa Otilija Je potem — moja sestrična?!* Udari me po ustih: »Take sestrične bi ti prijale, kaj ne?* »Lepa je gospa Otilija; ampak te debeluške se preveč pote!* Nos se mi namrdne kot v spominu. «Občudujem tvoje izkušnje!* »A kaj je hotel Kukowetz pri tebi?* Nekaj se pomišlja; potem odgovori nedolžno: « Volitve, kajpada! Zadnjič sem bila njemu dala pooblastilo.* «In sedaj?* Pogleda me pozorno, vprašujoče: »Ne vem! — Ali bi mu dala?* »Ali mu še nisi obljubila?* »Ne! Govorila sem kar tako.* «Ah, to znate ženske! Zvoditi za no« človeka, da ne ve, ali je pijan, ali je trezen.* In še vedno nisem vedel, kaj naj naredim. Za trenutek sem se bil celo razveselil, ko sem mislil, da je že izročila Kukowtzu pooblastilo. Polovica skrbi bi mi bila prihranjena. A drugače bi mi zopet podžgalo ljubosumnost, ko bi prezrla v ti stvari mene. Moja častihlephost je zahtevala, da vzamem jaz pooblastilo in združim v svoji roki neko moč, ki je vsaj za čas volitev dragocena. In moja samozavest ni mogla dovoliti, da se izkažem pred ljubimko — strahopetca. Vendar — ta neprilika, ki mi grozi; ta neodločnost, ki me bo morila do volitev!? Arnošt, ti boš morebiti — jeziček na tehtnici! Ti odločiš usodo slovenstva in nemškutarstva pri Sv. Jedrti! Vse bo zijalo vate: na desni te bodo molili, na levi ti bodo pretili... Ali si dovolj junaka za preizkušnjo v ognju?... , »Hotela sem te vprašati — ker si ti mož, jaz pa le navadna ženska!* Primem jo za komolce in ji pogledam v oči: — nad mojo možatostjo ni dvomila. »Ali bi dala meni?* »Zakaj ne?» »Tudi če volim s Slovenci?* »Tudi!* Pa jo zavrtim po sobi — vesel in srečen njene vdanosti: «0 ti moj — pibeč pomalani!* Vržem se na divan in si jo potegnem v naročje. (Nadaljevanje sledi). (Dopis iz Nove Gorice) kim po eno tekmo «Start» je bil nekoliko slab, ker je dež namakal ploščo in ni bilo mogoče igrati. Vendar je požrtvovalnim organizatorjem ob spremembi vremena uspelo spraviti potek tekmovanja na pravo pot. ((Preroki« so imeli za glavne favorite prvake republik: Cement in Novo Gorico, vendar so se glede Cementa tudi letos zmotili, ker je ta v tekmi s Pulo razočara! Tekma med puljskimi rivali. ki se je končala z rezultatom 5:3 v korist Pule, je bila mlačna in neborbena, tako da ,ie na gledalce skorajda pustila vtis, da se je Cement že vnaprej odpovedal častnemu naslovu. Toda tekma Cement-Nova Gorica, ki se je vršila zvečer istega dne, je pokazala nepravilnost take trditve. Cement je tokrat zaigral kot prerojen in je v prvem delu igre prešel v vodstvo z 2:0. Med igralci Cementa je vidno izstopal napadalec Mauri, Nova Gorica, ki je letos nastopila v ponolni postavi: Ipavec; Makuc. Pertot, Jug in Bezeljak, je v drugem delu igre s skrajnim naporom u-spela izenačiti na 2:2. V tretjem delu igre so Novogoričani uspeli zlomiti žilavi odpor Puljčanov in zavladati na kotalkališču. Končni rezultat, te tekme je bil 8:2 v korist Nove Gorice. Po tej tekmi je postalo jasno da bo letošnjega državnega prvaka določila tekma Pu-la - Nova Gorica, ki je bil i kot zadinja na tekmovalnem programu. Pula, ki je . letos nastopila nekoliko oslabljena, to je brez čeliča, ki je pri vojakih, in brez Kobaitija, ki ;e pristopil k HK Mladosti v Zagrebu. je bila odločena na re-vanž glede lanskoletnega neuspeha. Toda Novogoričani so vzeli letos drugO taktiko. Zaigrali so kot pravi virtuozi. Novogoriška napadalna dvojica Jug-Bezeljak je nenehno zaposlovala obrambo Pule, ki sc ima zahvaliti odličnemu vratarju, da ni pretrpela večjega poraza. Zmagala je Nova Gorica s 7:3. Tisoč gledalcev, ki je stalno bodrilo domače moštvo, je z navdušenjem pozdravilo uspeh svojih ljubljencev. Ljubljanska 01ympia si je v primeri za lanskim letom, ko je prvič nastopila, precej opomogla. Mlade igralce so vseskozi odlikovale hitrost, borbenost in požrtvovalnost. Tako jim je uspelo premagati Reko s 5:4. dočim so močnejšim ekipam nudili močan odpor. S Pulo so igrali 1:4, s Cementom 2:12 (v tej tekmi jih je Pre" cej oškodoval sodnik z Rekf' ki je bil vseskozi pristranski) in z Novo Gorico 3:9. Njihov trening bi moral v bodoče Biti bolj usmerjen na tehnično plat igre. kajti prej navedene vrline ne zadoščajo za dosego boljših rezultatov. Rečani so nastopili P*e vsem z mladimi igralci, ki ,! niso še nabrali dovolj izku' šenj. Pula jih je premagala z 12:1, Nova Gorica z 18:2 J® Cement z 9:0. Po končanem tekmovanju i* bil slavnostni zaključek prvenstva. Nova Gorica je letos. ze vtretjič osvojila naslov državnega prvaka. Drugoplasiran® moštvo HK Pula je prejelo no-kal Okrajne zveze športov Gorica, dečim je HK Cement-kot tretje-piasirani prejel P®' kal mestne občine Nova Gor? ca. Vsi udeleženci so dobin spominske plakete z znamenj' tim goriškim motivom: Sol- kanskim mostom. Končna lestvica je taka: HK N. Gorica 4 4 0 0 42:10 8 HK Pula 4 3 0 1 24:12 6 HK Cement 4 2 0 2 26:15 « HK 01ympia 4 1 0 3 11:?9 - HK V. Lenac 4 0 0 4 7:44 J Borbene tekme so privabi na kotalkališče ob državni tne-ji veliko število gledalcev. D® sti iih je prišlo tudi izza meje-To tekmovanje bo služilo zvezi pri sestavi državne rePj** zentance, ki se bo v Novi Go* rici v kratkem srečala z n®" nomirano italijansko državn reprezentanco. Uspeh letošnjega državnega prvenstva bo prav gotovo pf’ speval k hitrejšemu razvoju t panoge športa v Jugoslaviji-T. B- Odgovorni ureannt STANISL.AV HENKO nska Tiskarst* zavod ZTT ■ Tr*» KINO SKEDENJ predvaja danes 19. t. m-film «Pekel ljudi na nebu» na Pnčinah predvaja danes 19. in Jutri 20. t. m. film «1 pompieri di Vigji»» glavnih vlogah nastopajo CARLO CAMPANINI, SILVANA PAMPANINt jn ISA BARZIZZA