O DELOVANJU DELEGATSKIH SKUPŠČIN

Kočevje je bilo letos gostilelj delegatov redne lefne skupščine skupnosti slovenskih občin. Zbralo se je 248 udeležencev, od tega 66 delegatov občinskih skupščin. Prejeli so obširno gradivo dnevnega reda, med katerim velja omeniti predvsem analizo o organiziranju in dosedanjem delovanju občin-skih skupščin — (emeljne ugotovitve s predlogi stališč in informacijo o delovanju skupnosti sloven-skih občin.
V analizi, ki je bila sestavljena s sodelovanjem predsednikov občinskih skupščin in predsedni-kov posameznih zborov, je ugo-tovljeno, da se delovanje občin-skih skupščin in njenih zborov uspešno uvel javl ja ter da se je po triletnem delovanju delegatski sistem utrdil, čeprav so bile ugotovljene tudi začetne težave, ki pa jih postopoma odpravlja-mo. S sedanjo aktivnostjo dele-gatov v posameznih zborih je bila potrjena tudi upravičenost za tako organizirano obliko občin-skih skupščin. V vsej Sloveniji zelo dobro delujejo delegati v zborih krajevnih skupnosti. Nekoliko manj so uspešni dele-gati v zborih združenega dela, ki da so premalo seznanjeni s pro-blematiko združenega dela. Zato delegati pogosto prihajajo na zasedanja nepripravljeni in brez stališč, s katerimi bi zastopali neposredne interese organizacij združenega dela. Zato ti delegati običajno   posegajo   s   svojimi
razpravami v problematiko zbora krajevnih skupnosti, ker jim je ta problematika bližja. Dosti slabšo oceno pa so dobili delegati v družbenopolitičnih zbonh. Precej kritike je bilo na pogost pojav skupnih sej vseh zborov, tako da družbenopoli-tični zbori marsikje enakopravno odločajo z obema zboroma o vseh zadevah, s čimer pa se zmanjšuie niihova učinkovitost in ovira vključevanje družbeno-političnih organizacij v celoten proces delegatskega odločanja.
Le redka je občina, v kateri imajo organizirana delovna te-Iesa zborov skupščine v taki obli-ki, da bi omogočala poglobljeno in ustrezno pripravo ter obrav-navo gradiv ter ustrezno ra-zmerje delegatske skupščine do lzvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Se vedno pa so različna mnenja o vlogi pred-sedstva občinske skupščine. Tudi v analizi je bila njegova vloga
različno opredeljena, o tcm so tudi razpravljavci na skupščini izražali nasprotujoča si stališča, tako da je vloga predsedstva ostala še vedno odprta. Vsi pa so bili enotnega mnenja, da je pred-sedstvo skupščine koristno in potrebno. Za tako stanje pa so krive tudi pomanjkljive določbe v statutih občinskih skupščin in njih poslovnikih. V redkokateri občini sestavljajo predsedstvo skupščine tudi predsedniki skupščin ustreznih samouprav-nih interesnih skupnosti. V ana-lizi najdemo celo opozorilo, da ni pravilno predsedstvo institucio-nalizirati v organ s pristojnost-mi, ki pomenijo poseganje v pravice in dolžnosti delegatov občinske skupščine in njenih zborov. V okviru družbenih svetov, ki bodo oblikovani pri občinskih skupščinah, naj bi vsestransko usklajevali stališča o temeljnih vprašanjih družbeno-političnega in družbenoeko-nomskega razvoja v občini.
Tudi na račun delovanja izvršnih svetov najdemo v ana-lizi različne ugotovitve, čeprav nekateri menijo, da se stanje od leta 1975 ni bistveno spremeni-lo. Za te ugotovitve najdemo tudi vzroke, ki vplivajo na delo izvršnih svetov, takoj za tem pa ugotovimo tudi prizadevanja, da bi izvršnim svetom naložili še več pristojnosti, ki jih imajo sedaj zbori občinske skupščine. Tako naj bi zbore razbremenili pa dodatno obremenili izvršne svete. Zelo kritična je ugotovi-tev, da se občinske skupščine do
sedaj niso dovolj vključevale kot konferencc dclegacij v graditev delegatsktga sistema in odloča-nja v skupščinskih zborih SRS in SFRJ.
Delegati v skupinah delegatov so siccr precej aktivni, vendar velikokrat delujcjo brez ustrezne povezanosti /. občin- ¦ skimi skupščinami in delegatsko bazo. Tu bo treba čimprej zago-toviti uresničevanje sprejetih stališč za dograjevanje statutov in drugih aktov, v katerih naj bi natančneje opredelili delovanje zborov, razmejili pristojnosti med skupščino občine in izvrš-nim svetom, opredelili vlogo delovnih teles in način njihovega dela, poenotili določila v zvezi s sprejemanjem aktov po dvofaz-nem postopku, izoblikovali določbe v zvezi s pošiljanjem gradiv za seje zborov, zlasti pa opredelili način in postopek za sprejemanje odločitev glede izločitve dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter glede namena in obsega teh potreb, kar ne more biti sprejeto, če tega ne sprejme zbor združenega dela (četrti odstavek 174. člena slovenske ustave).
Odpraviti bo treba dosedanjo prakso, da smo na zasedanja zborov pošiljali delegate po vrstnem redu (ali po podobnem sistemu) ter pričeti delegate usmerjati na zbore po posamez-nih interesnih področjih. Tako bi zagotovili možnost, da dele-gati spremljajo samo nekatera področja ter se tako vedno lažje strokovno vključujejo v vsebino vprašanj, ki so na dnevnih redih zasedanj zborov občinske skuDŠčine.
Delegati smo poslušali uvod-ne besede k analizi. Podal jih je Ciril Rjbičič, predsednik sek-cije za delegatski sistem, ki je
tudi vsebinsko pripravil analizo v sodelovanju s posebno de-lovno skupino.
Na zaključku analize je ugo-tovljeno, da se v mnogih občinah zavedajo posameznih nalog in obveznosti za odpravljanje pomanjkljivosti, ki kažejo tudi veliko pripravfjenost za vse-stransko izboljšanje delovanja delegatskih skupščin. Tudi v naši občini smo pripravili obširno analizo o delovanju delegat-skega sistema, pripravili pred-loge ukrepov za izboljšanje dela skupščine občine in delegat-skega sistema ter sprejeli smer-nice za nadaljnji razvoj delegat-skega sistema, o čemer so raz-pravljali in sklepali vsi zbori občinske skupščine 24. junija in 28. septembra lani. Ugotovitve naše analize so po posameznih področjih skorai identične z ana-lizo skupnosti slovenskih občin. Zato se ni bilo težko odločati pri sprejemanju zaključkov, ki so bili predlagani na zasedanju skupnosti. Od teh zaključkov pričakujemo, da bcxlo vsestran-sko vplivali na reševanje vsebin-skih vprašanj komunalnega si-stema in vloge občinske skupš-čine v njetn, zlasti pa njene funkcije, ko jo ima občinska skupščina kot dejavnik samou-pravne aktivnosti delovnih Ijudi in občanov pri vseh oblikah povezovanja, sodelovanja in sporazumevanaja. Seveda pa nas čaka pri tem še veliko dela, ker proces razvoja delegatskih odnosov še ni končan.
Z informacijo o delovanju skup-nosti slovenskih občin je bila delega-tom posredovana aktivnost dela skupnosti, ki je za to prejela javno pohvalo. Predstavljen je bil tudi program dela v letu 1977, ki je usmerjen na bistvene naloge, pomembne za občine. Skupnost se je s svojim programom usmerila v organizirano uresničevanje zakona
o združenem delu in zakona o osno-vah sistema planiranja. Posebno aktivno bo skupnost delovala pri uresničevanju normativnih funkcij občin in Dri oreaniziraniu razprave o najvažnejših samoupravnih in nor-mativnih aktih za uresničevanje dtužbenopolitičnih in ekonomskih odnosov v krajevni skupnosti in samoupravnih interesnih sEupnostih.
Aktivnost bo usmerjena tudi v uresničevanje izvršne in upravne funkcije, osredotočene v pripravo in izvajanje zakona o osnovah sistema državne uprave in odgovornosti občinsldh skupščin za opravljanje izvršnih funkcij. Skupnost bo sode-lovala tudi v pripravi za nove volitve delegatskih skupščin družbenopoli-tičnih skupnosti. S svojim progra-mom se je usmerila tudi v pomoč občinskim skupščinam pri pripravi in usklajevanju statutov in drugih aktov z ustavo ter v njihovo izvaja-nje, nudila bo pomoč pri reševanju problemov nadaljnjega razvoja samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, zlasti pri zagotavljanju možnosti za uresniče-vanje in uveljavljanje ekonomskih odnosov v krajevnih skupnostih. Organizirala bo tudi vrsto posveto-vanj za ušklajevanje stališč občin-skih skupščin o posameznih vpraša-njih, vključevala se bo tudi — prek svojih delegatov — v konferenco mest Jugoslavije, razvijala bo založ-niško in časopisno dejavnost. Ta program bodo v glavnem uresniče-vale sekcije za delovanje delegat-skega sistema, za delovanje samou-pravnih interesnih skupnosti , za krajevne skupnosti, za delovanje upravnih organov, za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za ekonomsko politiko in finance, za varstvo okolja, za stanovanjsko poli-tiko in gospodarstvo, za problema-tiko mest in za kmetijsko politiko. Da bi skupnost slovenskin občin lahko uresničila svoj letni delovni program, smo sprejeli tudi finančni načrt, ki izkazuje 6.450.000 dohod-kov in prav toliko izdatkov.
Na zaključku zasedanja je pred-sednik republiške skupščine dr. Marijan Brecelj izrekel skupnosti pohvalo za uspesno delo v letu 1976 ter zlasti pozitivno ocenil iniciativo, da je delegatom posredovana tako bogato pripravljena analiza.
Že po ustaljenem dogovoru bo gostitelj delegatov skupnosti sloven-skih občin v naslednjem letu mesto Koper. Poleg običajnega dnevnega rcda bodo delcgati obravnavali probieraatiko krajevntb skupnosti, -zlasti glede njih delovanja m delo-vanja občinskih upravnih organov do zborov občanov in drugih oblik povezovanja z občani.
Goslovanja skupnosti sloven-skih občin vsajjo leto v drugem mestu so zelo zanimiva zlasti zato, ker predsednik občinske skupščine kot gostitelj delegatom predstavi značilnosti občine, organizirani pa so tudi obiski v organizacijah zdm-ženega dela, ki dajo še poseben pomen delegatom in drugim gostom, da se med seboj seznanjajo in izme-njavajo koristne informacije.
Tudi srečanja delovnih kolegov iz istih področij — ne glede na kilome-trske razdalje, postajajo prisrčna tovarištva.
SLAVKA JERMAN