Ameriška Domovi ima
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

NO. 105
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 28, 1962
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Anglija dobila pogoje Argentina prehaja za vslop »Skupni Irg
ŠTEV. LX — VOL. LX
novo vojaško diktaturo
Vse olajšave in posebne ugodnosti za samo Veliko Britanijo kot tudi za članice britanske Skupnosti	-
narodov bodo veljale le do Pnh°aniega teta, obenem pa tu
«	fll rflyiDllctlla \rca ofrorr.lro TVo
Buenos Aires, Arg. — Pretekli teden bi se moral sestati argentinski Kongres. Do tega ni pri-šlo) vlada dr. Guida je odložila zasedanje Kongresa do aprila
1. 1969.
PARIZ, Fr. — Odločilni organi v Evropski gospodarski skupnosti so se končno zedinili, kakšne načelne pogoje mora izpolniti Anglija, ako hoče vstopiti v Evropsko gospodarsko skupnost.
Pogoja sta samo dva, toda sta za Anglijo zelo težka: kar bo dobila Anglija olajšav pri vstopu v Skupnost, ne bodo veljate dalj kot do leta 1969. Takrat bo namreč organizacija Skupnosti dokončana in ne bodo dovoljene nobene izjeme za kogarkoli.Drugi pogoj pa je: po 1. 1969 bo morala Anglija prenehati z vsemi Ugodnostmi, ki jih daje sedaj v okviru Britanske skupnosti svojim bivšim kolonijam.
S tem bodo zelo prizadete Avstralija, Nova Zelandija in Kanada, ki imajo sedaj olajšan izvoz svojih deželnih pridelkov na angleški ttrg. Zato se vse tri vztrajno borijo proti temu, da bi se Anglija naslonila na Evrop sko gospodarsko skupnost.
Da bo za Anglijo položaj še težavnejši, je tudi znana Evropska skupnost za premog in jeklo od težila sklepanje o angleški proš- jurngov. nji za pristop. Verjetno hočejo evropski premogarji in jeklarji videti, ali bo Anglija prišla v gospodarsko skupnost, in šele potem staviti pogoje za sprejem angleške premogovne in jeklarske industrije.
-o
Kennedy napravil lep poklon gen. De Gaullu
Posebni komisiji je naročil, naj prouči, kako se je m o g 1 a Francija v zadnjih letih gospodarsko tako zelo odpomoči in napredovati ter ugotovi, če je mogoče francoski način uporabiti tudi v Združenih državah.
WASHINGTON, DjC. — Predsednik Kennedy je na svoji zadnji tiskovni konferenci govoril dosti tudi o gospodarstvu, nje-Sovih potrebah in zadregah. Pri tem je napravil De Gaullu ne-navadno lep poklon. Rekel je Namreč, da je svojim gospodarskim svetovalcem naročil, naj dobro preučijo način, kako si je Francija v tako kratkem času teko zelo opomogla, študij tega vPrašanja bo trajal nekaj mese-Cev. Takega poklona ni Kennedy napravil do sedaj nobeni državi, tudi Nemčiji ne.
Na konferenci je tudi povedal, da v prihodnjih letih ne bo Predlagal sprememb v zakonu ® bolniškem zavarovanju, ako 0 namreč zakon letos res spre-tet- Izjava ima gotovo namen, da potolaži nasprotnike bolni-"kega zavarovanja, ki napovedu-^ej°, da bo Kennedy prišel pri-°dnje leto z novimi dodatnimi s roški za zavarovanje.
Pretežno oblačno, brez bistvenih toplotnih sprememb. Najviš te temperatura 75.
di razpustila vse stranke. Da bi radi tega ne prišlo do prevelikega razburjenja, je vlada objavila obenem svoj političen ča-sovnik. V marcu prihodnjega teta naj bodo kongresne volitve, dočim naj bi bile predsedniške volitve ne kasneje od 1. novembra 1963. Tako bi Argentina prišla zopet do prave ustavne vlade v maju 1964, torej takrat, ko bi potekel mandat bivšemu predsedniku Frondiziju, ako bi bil ostal na vladi.
Razpuščene stranke niso obsojene na smrt. Njihova organizacija bo omogočena s posebnim novim zakonom, ki bo pa prepovedal vsako politično u-dejstvovanje peronistom in njihovim prijateljem, pa tudi vsem strankam, ki bi hotele razvijati idejo o diktaturi.
Kot se vidi, hoče sedanja vlada dr. Gvida predvsem zatreti peronistično in komunistično gibanje, ostale stranke pa kolikor toliko tolerirat^ ako ji ne bodo hotele zrasti čez glavo. Naj pa cbrnemo stvar, kako hočemo, to je in ostane vojaška diktatura, kajti vlada dr. Gvida živi in dela samo po milosti vojaških
V Hong Kongu poleg beguncev pomanjkanje vode
HONG KONG. — Kolonialne oblasti se niso borile samo z valom beguncev iz rdeče Kitajske, ki so ga kitajske oblasti mirno dopuščale kljub angleškim protestom, ampak imajo hude skrbi tudi z redno preskrbo kolonije z vodo.
'Suša zadnjih mesecev je zaloge vode zmanjšala v taki meri, da je ta prebivalstvu trenutno na razpolago le štiri ure na dan. če ne bo naglo deževja, se boje, da bodo morali razpoložljivost vode omejiti na štiri ure na dva dni.
Nove holandske čete na 2ah. Novi Gvineji
Kakšen bo poslal Rim po IG. juniju: črn ali rdeč?
RIMj It. — Italija je sedaj ob .	. svojo senzacijo. Ima novtegc
.[Nizozemske .vojaške, oblasti predsednika republike v osebi zanikajo indonezijska po-» bivšega zunanjega ministra in
ročila o uspehih njihovih oboroženih sil.
HOLANDIA, Zah. Nova Gv. — Nizozemske vojaške oblasti so objavile pretekli teden, da so prispele sem vojaške okrepitve blizu 900 mož, ki bodo takoj poslane dalje na področje, kjer se vrše boji z indonezijskimi padalci. Po vesteh iz istih virov je uspelo Indonezijcem izkrcati in odvreči na holandski Novi Gvineji okoli 570 vojakov. Od tega je bilo 22 mrtvih, 119 pa v bojih z nizozemskimi četami ranjenih. Novo vojaštvo bo pomagalo očistiti skrajni zahodni del otoka, kjer se skušajo indonezijski napadalci utrditi.
Nizozemsko vojaško vodstvo na Novi Gvineji trdi, da bo v nekaj tednih lahko očistilo od Indonezijcev zasedeno področje. Indonezijska poročila trdijo, da so njihovi oddelki dosegli večje uspehe in zasedli med drugim tudi Teminabuan, iz katerega so se Holandci umaknili.
Civilno prebivalstvo se s skrajnih zahodnih in jugozahodnih predelov umika dalje proti vzhodu, da ne bi prišlo nenadno med bojujoče se oddelke in bilo zapleteno v morebitno gverilsko vojno.
Poziv gen. tajnika ZN U Tan-ta na Nizozemsko in Indonezijo, naj opustita bojevanje in se vrneta k razgovorom, za sedaj ni sil uspešen. Indonezijski zunanji minister Subandrio je izjavil, da je sedanja pot — to se pravi, vojna — edina možna.
o------
Število žrtev še majhno
NEW DELHI, Ind. — Obrambni minister Krišna Menon je pretekli teden objavil v parlamentu, da so imele indijske obmejne straže v spopadih z mejnimi stražami rdeče Kitajske od teta 1958 skupno 12 mrtvih.
Koliko je bilo pri teh spopadih mrtvih Kitajcev, tega po
parkratnega predsednika vlade A. Segnija. Ima pa na zalogi nov povod, da se razburja. V Rimu bodo 10. junija občinske volitve, ki so bile zmeraj za Italijo prilika za razburjenje v politični javnosti. Za oblast se potegujeta dve stranki: krščansko demokratska in komunistična. Sedaj vladajo v občinski palači krščanski demokratje, ki pa nimajo absolutne večine v občinskem svetu in se morajo opirati na koalicijo z desničarskimi in sredinskimi strankami.
Politični opazovalci mislijo, da tudi pri sedar>jih volitvah ne bo nobena od obeh strank dobila absolutne večine, dočim bi komunisti lahko dobili oblast v roke samo takrat, ako bi z njimi potegnili Nennijevi soci-jalisti. Ti so sedaj v politični spanoviji s krščanskimi demokrati in jim bo težko zapustiti sedanje svoje zaveznike in se zopet pobratiti z bivšimi tovariši. V italijanski politiki so pa mogoča presenečenja vsake vrste, zato s tako radovednostjo čaka italijanska javnost na izid rimskih občinskih volitev.
Rimljani sami imajo pa tudi svoj predmet za razburjenje. Italijanski finančni minister je v zadregi z dohodki in se je spomnil, da bi bfft dobro, da obdavči še posebej tiste kavarne, ki imajo mize in stole na pločnikih. To je strašno razburilo rimsko javnost. Minister je moral začasno svojo namero o-pustiti, verjetno tudi radi občinskih volitev
KOMUNISTIČNI ODDELKI V LAOSU ZOPET NAPREDUJEJO
Komunistični oddelki so koncem tedna zopet začeli napredovati na dveh odsekih, pri Houei Sai na severozahodu in pri Saravane v južnem delu dežele. Vladne čete ne kažejo nikjer volje za obrambo. — Suvana Fuma je postavil rok do 15. junija za sestavo vlade.
VIENT IANE, Laos. — Zatišje zadnjih tednov v Laosu je koncem preteklega tedna pretrgala poročilo o novih komunističnih nastopih na severozahodu in v srednjem delu v.ežele. Pri Houei Sai ob Mekongu, ki so se mu komunistični oddelki približali 11. maja po porazu vladnih čet na področju Nam Tha, pa se nato od mesta zopet odmaknili, se je pojavilo več čet, po vsej verjetnosti okrepljenih z vojaštvom iz Sev. Vietnama. Tipaje pred seboj se znova bli-zaju mestu in reki Mekongu, ki predstavlja tu mejo med Laosom in Tajsko. V sredi dežele se komunistični oddelki bližajo mestecu Saravane, ne da bi pri tem prišlo do kakih bojev z vladnimi četami, ki so na omenjenem področju.
Na obeh področjih, s katerih---------
prihajajo poročila o napredova- lja sedaj zavlačevanje levičar-nju komunističnih čet, je to nevskega tabora, ki so mu vojaški mara bolj delovanje izvidniških' uspehi v začetku meseca dali patrol, kot pa kake vojaške ope- upanje, da lahko dobi v roke ves racije v večjem obsegu. Na področju Houei iSai naj bi komunisti poskušali napredovati z več četami, katerih nekatere naj bi bile iz Sev. Vietnama. Poročila niso preverjena in zanesljiva, ker so vladne čete na omenjenem poodročju sorazmerno slabe in ne kažejo nobene volje do srečanja s sovražnikom.
Titovski parlamentarci pojdejo na obisk v Sovjetijo
BEOGRAD, FLRJ. — Skupina 12 članov zvezne narodne skupščine bo šla v juniju na u-radni obisk v Sovjetsko zvezo na povabilo Vrhovnega sovjeta. ------------o-----
_	.	- Dve tretjini vsega prebival-
izjavi Menona indijska vlada stva sveta se preživlja s polje-ue ve.	delstvom.
Suvana hoče vlado do 15. junija Princ Suvana Fuma je prišel po petih dneh Zadrževanja v Rangunu v Burmi domov, da se ponovno začne razgovarjati z levičarji in desničarsko vlado o novi vladi, v kateri naj bi bile zastopane vse tri politične skupine pod njegovim predsedstvom. Izjavil je predstavnikom mednarodne komisije, ki nadzira “premirje” v Laosu, da bo poskusil vlado sestaviti, če pa se to ne bo posrečilo do 15. junija, bo odpotoval v Francijo in ostal tam.
Ameriški pritisk je pripravil vlado, ki se je doslej vztrajno upirala zahtevi, da v slučaju se stave koalicijske vlade prepusti vojsko in policijo nadzoru princa Suvane Fume, k popuščanju, glavno zapreko uspehu predstav-
Piloti in inženerji v stalnih prepirih
7nio r...	O' Xdor opa- magajo s tem, da sta v kabini zemlji. Za astronavta je naj- la Bogu brez večje nesreče, le na
. . ..°me V ZIa u ves° ju, zmeraj po dva pilota v službi, bolje, ako instrumenti funkcio- morsko površino ni padel tam, da vlad”6 S -w—3V ^ r0’ P0vvr^u Pa ®e teženir, ki pozna ,nirajo tako, da jih samo opazuje kjer so po računih pričakovali.
da vladajo med piloti in inženirji stalna trenja.
Začela so se na debelo takrat,
maiinerijo letala. V letalskih kabinah bi morali biti torej najmanj praviloma trije strokovnja-
in se jih drugače ne dotakne. j Bil pa je, če se tako izrazimo, Zato so vse gondole napolnje- veliko bolj “discipliniran” kot ne samo z avtomatičnimi instru- njegov prednik.
.°. Sr P,rVa ®ta a ^cela Preva*(ki, ki bi morali delati spora-1 menti, astronavti pa dobijo na-l Oba poleta sta pokazala, da za i ju i m blago. Da mora pn- zumno, vendar bi eden med nji- logo, da se jih čim manj dotika-'sedanji instrumenti še ne jamči-i do trenj, uvidi vsak potnik, mi moral biti glavna oseba. Kdo jo. Ce se jih, smejo to delati sa- ja za sigurne polete. Pri obeh a or hitro usmeri svoj pogled I naj bo, pilot ali inžener? Nara- mo na povelje kontrolne posta- poletih sta astronavta imela tu-re.C11m.°.V ^a.jino medcelinskega ven odgovor bi bil, da pilot, ven- je. Le v slučajih nevarnosti ima-'di precej sreče. Pokazala sta pa v etate- Vidi v kabini toliko j dar pa pravijo tehniki, da prvo jo pravico, da odločajo sami. potrebo, da naj v gondoli ne uu, vijakov, ključev in podob- mesto pripada inženerju. Deba-lKdaj pa nastopija taki “slučaji sedi en sam astronavt Ako ie v tub instrumentov, da se mu zme- ta o tem vprašanju se pojavi v nevarnosti”?	I letalskih kabinah več pilotov in
ša pred očmi. Nehote mu pride na misel, kaj mora pilot vse znati, da res obvlada vse te instrumente. V resnici pa jih ne ob
strokovnih krogih redno po vsaki veliki letalski nesreči.
Iste težave se seveda povav'
To vprašanje je postalo usod- po vrhu še inžener, tem bolj je no za polete v vesolje. To je prvi tak sistem potreben za gondole nauk iz dosedanjih obeh pole- v satelitih. Seveda bo tudi na-
^tejo tudi pri poletih v vesolje, tov. Prvi astronavt Glenn je' stal spor med tehniki in piloti vada vseh. Na pomoč mu mo-,Tam smo šele v začetku razvo- malo preveč pasel radovednost kot pri letalih. Potrebo, da sedi rajo priti avtomatični stroji, ki ja, ki je veliko bolj zamotan kot na instrumentih, jih je hotel več pilotov v satelitskih gondo-kar sarm od sebe začno funkcio- pri letalih. Med kabino v letalu' parkrat kar po svoje usmerjati, lah, narekujejo tudi naloge, ki mrati, kadar nastopijo zunanji in gondolo v raketi je večja raz-iK sreči mu je kontrola na zem- jih dobijo astronavti. Med pole-
Laos.
Sovjetija še za “nevtralizacijo” Laosa?
Predsednik sovjetske vlade N. Hruščev je koncem tedna, ko je poročal javnosti o svoji poti po Bolgariji, dejal, da je sicer prihod ameriških čet na Tajsko otežil sporazum v Laosu, pa pri tem zatrjeval, da je cilj sovjetske vlade še vedno doseči nevtralizacijo te dežela pod koalicijsko vlado princa Suvane Fuma.
-----—o-----
Zadnje vesti
CAPE CANAVERAL, Fla. — A-stronavt Scott Carpenter se je včeraj vrnil slovesno sem, od koder je pretekli četrtek poletel v vesoljski ladji ‘Aurora 7’ okoli sveta. Po slovesnem pri Hodu je bil odlikovan z medaljo za posebne zasluge NASA kot njegovi trije predhodniki v vesolje Shepard. Grissom in Glenn. Nato je preko radia in televizije poročal javnosti svojem poletu. Iz poročila je razvidno, kako blizu nesreči je dejansko bil.
BERLIN, Nem. — Včeraj sta se zahodna in vzhodna policija znova obstreljevali ob zidu, ko je nekdo skušal pobegniti iz vzhodnega v svobodni Zahodni Berlin. Ubežnik je bil zadet in odvlečen nazaj v Vzhodni Berlin, kjer je čez nekaj ur umrl.
WASHINGTON, D. C. — Združene države so izvedle včeraj svoj 14. preskus atomskega o-rožja v zraku v bližini Božičnih otokov v južnem Pacifiku. Preskus je bil srednje velikosti.
Iz Clevelanda in okolice
!
aogoji za njihovo funkcioniranje. Pilotovo tehnično delo obstoji vsaj pri letalih iz dveh funkcij: kontrolirati mora, ali vsi avtomati dobro in pravilno i unkcionirajo, obenem pa mora tudi vedeti, kaj mora storiti, ako ne funkcionirajo dobro.. Ker je Da pilot v letalu vendarle zmot-jiv in ne nudi nobenega jamstva, da bo vsak trenutek zadel pravo rešitev, si v letalih po-
w	^	------- J'- --.v.* v*	a	J1AX	doli Ul let V 11. IVICU pUltf-
lika kot med malim in velikim | Iji še pravi čas dopovedala, da torn ne kontrolirajo samo instru-laboratorijem. Gondola je pravo je to zelo nevarna igra. Vse to mentov, morajo tudi fotografi-
čudo moderne tehnike, To je tovarna v miniaturi, ki obsega na stotine instrumentov. Ker jih a-stronavt ne more obvladati vseh, so skoraj vsi instrumenti avtomatizirani ali vsaj nedostopni astronavtovim manipulacijam z obema rokama. Ali funkcionirajo kar sami od sebe ali pa jih vodi in kontrolira postaja na
Sovjetske ladje vohunijo ameriške jedrske poskuse
WASHINGTON, D. C. — O-brambno tajništvo je objavilo, da se drže v neposredni bližini Božičnih otokov v južnem Pacifiku tri sovjetske ladje, opremljene z vsemi napravami za opazovanje ameriških atomskih preskusov.
Ameriške vojne ladje so sov-
Urad bo zaprt—
V sredo, ko obhajamo Spominski dan, list ne bo izšel in bo urad zaprt.
Seja—
Klub Ljubljana ima jutri ob'' pol osmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave.
Pohištvo zastonj—
Zaradi selitve oddajo zastonj peč za gretje sob, divan in fotelj na 1188 E. 61 St., Apt. 3. Obiski dovoljeni—
Ga. Angela Benčin z 19704 Shawnee Ave. je v Euclid Glen-ville bolnišnici. Obiski so sedaj dovoljeni.
Zadušnicn—
Danes ob 7:30 in jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. sv. maša za pok. msgr. V. Hribarja ob 6. obletnici smrti. Preteklo soboto ob 7:30 zj. je bila v cerkvi Marije Vnebovzete.
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha in za pok. Josephino Slogar Sr. ob 21. in 22. obletnici smrti. Zdravstveno osobje—
Ameriške letalske sile potrebujejo večje število zdravstvenega osobja. Kdor ima potrebno izobrazbo in se zanima za ta posel, naj kliče sgt. Millerja ali sgt. Irvina na 795-1124 ali pa .:e ustavi v njunem uradu na 7909 Euclid Ave.
Zadušnica—
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Martina Gostiča na 30. dan njegove smrti.
Okoli 900,000 ljudi dobilo Sabi-novo cepivo—
Včerajšnje cepljenje, ki ga je izvedla Cleveland Academy of Medicine, je bilo popoln uspeh. K cepljenju proti polio je prišlo okoli 900,000 ljudi, nad polovico vsega prebivalstva Cuyahoga okraja. Drugo polovico pričakujejo prihodnjo nedeljo.
Nesreča na jezeru—
Ko se je skupina mladih ljudi včeraj vozila po jezeru Erie s čolnom, se je ta prevrnil. Obrežni straži se je posrečilo rešiti iz vode tri fante, četrti, Jerome Petrič z E. 80 St., pa jJ utonil. Njegovega trupla še niso našli.
je prišlo na dan šele sedaj, tik rati, imeti pod kontrolo razne jetske ladje opozorile na nevar-pred poletom astronavta Car- aparate za merjenje in opazova- nost, ki se ji izpostavljajo, toda penterja. Zato so Carpenterju (nje fizičnih pojavov v vsemir- te se za svarilo ne menijo. Ker zabičali, naj se ne meša brez ju itd. V satelitske gondole spa- so na visokem morju, ki ne pri-potrebe v funkcioniranje instru-'da ne samo boljši instrumenta- pada nobeni državi, jih ameri-mentov in mu rekli, da je posel rij, ampak tudi več osebja. Temu ške ladje lahko le opazujejo, ne za kontrolno postajo na zemlji, primerna mora tudi biti moč smejo pa jih pregnati z ome-Vendar pa je parkrat mislil, da rakete. To so ameriške začetne njenega p o d r očja. Nobenega se bliža trenutek nevarnosti in (skušnje prvih dveh poletov okoli dvoma ni, da so lanske sovjetske poskuse v bližini Nove Zem-
sam usmerjal instrumente. Hva-! zemlje.
Popovič v Washinglonu
BEOGRAD, FLRJ. — Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič pride danes v Washington na razgovore z državnim tajnikom D. Ruskom. Razgovori, ki se bodo danes začeli, bodo jutri končani.
Titov zunanji minister bo verjetno poskušal pripraviti tla za novo gospodarsko pomoč Jugo-slvaiji, ki je zašla znova v težke finančne stiske doma in v svoji trgovini s tujino. Rusk ga bo gotovo povprašal tudi o obsegu in namenih novega zbliževanja Jugoslavije s Sovjetsko zvezo. -------------o------
Najgosteje naseljeni predel
Po uradnih podatkih je živelo leta 1960 v državah New York, Pennsylvania, Ohio, Indiana in Illinois nad 50 milijonov ljudi, nekako ena tretjina vsega prebivalstva dežele.
Ije v Arktiku na podoben način opazovali tudi Amerikanci.
AMERIŠKA DOMOVINA MAY 28, 10(52
Ameriška Domovina
/%• (vi ■	iio rvsi
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
Za Zedinjene države:
114.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za t mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESi
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
nasloni na De Gaulla v vprašanju vstopa Anglije v Evropsko gospodarsko skupnost. Zdi se, da je sedaj tudi Adenauer kot De Gaulle vnet za evropsko konfederacijo, dočim Kennedy vneto zagovarja federacijo.
Zdi se, da je Rusk zgrešil svojo nalogo, ni hotel biti za most, ki naj bi posredoval med tremi državniki, hotel je samo vneto zagovarjati svoje ideje o usodi in bodočnosti Evrope. Na vse to je že začela reagirati ameriška javnost. Zadnje dni je v političnih razpravah vedno več prostora odmerjenega Ruskovi zunanji politiki in vedno manj hvale je napisano v njeno korist. Kennedy se je sicer postavil na Ruskovo stran, toda šele v senatnem odboru za zunanjo politiko se bo pokazalo, ali bo predsednik mogel izmazati Ruska iz zagate.
Razume se, da so sedaj že druge sile na delu, da izmi-rijo vse tri državnike. Premirje bo prišlo, ker je v interesu vseh treh držav; nekdanjega medsebojnega osebnega zaupanja med Kennedyem, Adenauerjem in De Gaullom pa ne bo tako kmalu.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
88
No. 105 Mon., May 28, 1962
Politika državnega tajnika Ruska
V svobodnem svetu imamo trenutno tri politike, ki dajejo smer mednarodnim dogajanjem, pa tudi mednarodnim sporom: Kennedya, De Gaulla in Adenauerja. Začasno izpade Macmillan, ker je odvisen od vseh treh. Rad bi prišel v Evropsko gospodarsko skupnost, ki se je zanjo vnel na ameriško inicijativo. Morda ga bo radi tega še glava bolela, kakor mu prerokujejo njegovi angleški politični tekmeci in protivniki, toda o tem drugič.
Adenauer in De Gaulle sta bila na pragu svojega javnega udejstvovanja v času, ko je Kennedy komaj dobro vedel, kaj je politika. Med Adenauerjem in De Gaullom na eni strani in Kennedyem na drugi leži doba ene generacije. Zato je razumljivo, da gledata na svetovni položaj drugače kot Kennedy, akoravno imajo vsi trije isti politični cilj: varovati svetu svobodo in mu ohraniti mir. Če še dodamo, da imajo vsi trije politiki le malo sličnosti v svojih značajih, lahko razumemo, da odnosi med njimi ne morejo biti zmeraj enako dobri ali enako slabi. Se menjajo, kakor se pač spreminja mednarodna politika. Vsak med tremi misli, da je njegova prva naloga, da varuje življenske interese svoje države. Življenski interesi se naravno ne krijejo, Amerika ima svoje, tako misli Kennedy, Francija ima svoje, tako je prepričan De Gaulle, Nemčija ima tudi svoje, v to veruje Adenauer. Kadar ti interesi trčijo skupaj, kar je neizogibno, ker so različni, takrat mora biti tu nekdo, ki skuša igrati vsaj vlogo potovke, ako že ne posredovalca. Ker ni v svobodnem svetu velesile, ki bi mogla prevzeti to nalogo, pade ista na zunanje ministre Amerike, Francije in Nemčije.
Tu se pokaže razlika v pomenu zunanjih ministrov v vsaki od treh držav. V Franciji je zunanji minister samo izvrševalec volje De Gaulla, kadar je general dobre volje, morda posluša svojega zunanjega ministra, drugače pa ne. V Nemčiji je položaj zunanjega ministra podoben francoskemu. Adenauer sam odloča o nemški zunanji politiki. Le radi reda se posvetuje z vlado, toda nemška vlada o zunanji politiki ne glasuje, Adenauer sam ima zadnjo besedo. Zato je tudi nemški zunanji minister samo navaden član vlade in nič več.
Ostane še Amerika. Po ustavi ima tudi pri nas končno besedo v zunanji politiki predsednik, toda je tako preobložen s posli, zunanja politika pa je tako zapletena stvar, da se mora hočeš nočeš opreti na državnega tajnika. Kadarkoli je predsednik hotel voditi sam zunanjo politiko brez državnega tajništva, je zmeraj tvegal in ga velikokrat pošteno polomil. Zato se na primer ni Truman spuščal v nobeno zunanjo politiko brez posvetovanja s svojim državnim tajnikom, Eisenhower je pa ta posel sploh prepustil Dul-lesu, ki ga je samo formalno nadzoroval. Pokojni Roosevelt je bil v tem pogledu bolj pogumen in ga je radi tega tudi velikokrat polomil. Kennedy je doslej rad sam odločal o zunanji politiki, toda vedno je gledal, da ima državnega tajnika Ruska na svoji strani.
Državni tajnik Rusk igra torej v naši zunanji politiki vse večjo vlogo kot njegova strokovna tekmeca v Franciji in Nemčiji. Zato je tudi njegova odgovornost večja. V enem oziru je na boljšem pred Kennedyem. Razlika v starosti med tremi zunanjimi ministri ni tako velika kot razlika v starosti med Kennedyem ter De Gaullom in Adenauerjem. Razlika pa vendarle obstoji in jo Rusk včasih ne vpošteva, kar spravlja njega in Kennedya v neprijetne zagate. Rusk je, vsaj tako se zdi, prepričan, da se mu morajo vsi klanjati, ker zastopa najmogočnejšo državo na svetu. Še ne razume dobro, da je prvi pogoj za vsako prijateljstvo in zavezništvo ravnopravnost. Kdor ne čuti ravnopravnosti, ne bo hotel nikoli postati iskren prijatelj ali zaveznik. Ker se Rusk tega ne zaveda, zaide v nepotrebne težave. Le par vzgledov, ki so prišli na dan zadnje čase.
Ko je bil Rusk letošnjo zimo v Parizu, je obiskal tudi De Gaulla. De Gaulle se ne klanja svojemu sorojaku in zunanjemu ministru, tem manj se je Rusku. Rusk se je čutil osebno prizadetega in od takrat so že itak hladni odnosi med Washingtonom in Parizom zaledeneli. Bili so tedni, ko diplomatskih stikov sploh ni bilo. Kdor išče prijateljev po svetu, ne sme biti preveč občutljiv tudi takrat, kadar ima moč in bogastvo v svojih rokah.
Še pred nedavnim je Rusk poslal Adenauerju načrt o pogajanjih z Moskvo in zahteval, naj Adenauer pristane na predlog kar tekom treh dni. Adenauerju ultimat ni bil po volji, bonnska vlada je bila razburjena. Dogodilo se je pa, da je ravno isti dan bila v Bonnu izdana tajnost ameriškega načrta o pregovorih z Moskvo. Sedaj je vzrojil Rusk in brez vsake preiskave pisal tako pismo bonnski vladi, da ga Adenauer sploh ni hotel uradno vzeti na znanje. Svojo jezo je stresel v svoji izjavi na znani berlinski tiskovni konferenci, ki je podrla vse temelje medsebojnega zaupanja med Nemčijo in Ameriko in Adenauerju dala povod, da se
BESEDA IZ NARODA
malo nazaj, in nato je nam začel razlagati, kako je prišlo do društva sv. Florijana v Kandiji.
“Zgodovina tistega društva je ta-le: Novo mesto in Kandija sta skupaj, deli jih le Krka. Preje v starih časih je stari leseni most nudil prehod preko Krke bolj doli med Čebelarjevo in Kon-datovo hišo. Malo naprej od Kondata pa je bila gostilna znanega Štemburja. Ta je bil več let župan naj večje občine na Dolenjskem Šmihel - Stopiče. Naravno, ljudje so se pri Štemburju že radi občinskih poslov ustavljali, zraven pa je vsak kaj popil in to je bilo v dobro Štemburju. Slednji je bil velik humorist, pa zraven tudi navihan politik. Kot gostilničar je znal vedno zabavati z raznimi dov-tipnimi pripovedkami in špasi goste, da so se smejali in kadar se ljudje smejejo, so dobre volje, tedaj tudi radi pijejo in se jim iz oštarij nikamor ne mudi.
Na to politiko se je Štembur izvrstno razumel.
Tam enkrat v letih, ko se je zadnje desetletje devetnajstega veka iztekalo v večnost, so po Slovenskem začeli ustanavljati gasilna društva. Takrat smo jim rekli po kranjsko germanskem fabriciranem imenu “fajerber-karji”. In tako so tudi Novome-ščani ustanovili svoje društvo “fajerberkerjev”, si nabavili og-njegaško uniformo z nekimi kapami in kadar se je kje pokazal “petelin na strehi” (ogenj), so hiteli gasit. Ko so pogasili, kolikor so, potem so pa navadno šli še žejo “gasit” v kako oštarijo.
Pri tem so bili posebni mojstri.
Pri društvu so bili nekateri iz mesta, nekateri iz Kandije in celo iz sosednjih vasi. Iz Težke vode je spadal zraven bivši gostilničar “Žan”, iz Gotne vasi Matko, Bon in Avsec. Vsi ti so enkrat gasili žejo pri Štemburju in slednji je dejal, da društvo “fajerberkerjev” bi moralo imeti svojega patrona. In kakor sv. Florijan na sliki v pratiki gasi in izliva vodo na ogenj z neke kaplice (škafa), ga po njegovem mnenju ni bolj pripravnega kaj mokrega in stopil je v klet svetnika, da bi bil patron “fa-1 nam} in se kmalu vrnil s steklenico j jerberkarjev”, kakor pač ravno rujnega. Napolnil je čaše in(sv. Florijan. Vsi so se strinjali naju povabil, naj ga pokusiva, in predlog in nasvet župana dokler ga je še kaj v sodih. Dol- Štemburja je bil soglasno spre-go ga itak več ne bo, ker vsak jet. Društvo je dobilo tako svo-dan ga je manj, je dejal Jure.'jega patrona, Štembur pa kre-
k	»KAVI TQNg s HRIBA
Joliet, 111. — Iz dolge in ostre zime smo koncem aprila in v začetku maja kar čez noč skočili v tople dneve. Par dni smo imeli po dnevu blizu 90 stopinj toplote, kar je težko verjeti, a je bilo tako. Ko sem srečal neko tisto popoldne Nicka na Hickory, je ta dejal:
“Tone, gorko je že kakor v juliju. Kako bo nas kuhalo šele o sv. Jakobu, ko nas sv. Jurij in sv. Florijan takole grejeta.”
Potolažil sem ga, da bo že kako. Saj prodajajo skoro na vsakem vogalu “Air Conditioner-je” in ti pihajo in hladijo. Nič ne bo hudega, Nick, nič se ne boj! Sem ga tolažil. Nick pa je zmajeval z glavo, da se ne ve kako bo.
V soboto, dan po sv. Florijanu 5. maja, sva z Nickom sedela na vrtu pri Juretu. Slednji je dejal, da še ne pomni, da bi bilo tako toplo prve dni v maju, kakor je letos. Na radio je oglaševalec pravkar omenil, da kaže toplomer 89 stopinj toplote. In ko smo govorili o sv. Florijanu, je Nick napravil pripombo, da mu ne gre to v glavo, da v Ameriki tako malo upoštevajo naše priznane svetnike, kakor sta sv. Jurij in sv. Florijan. Potem je pa še dostavil opazko, da kar se tiče svetnikov tu vse preveč po irsko diši.
Z Juretom sva ga potolažila, da to ni tako hudo. Ircev je več kakor nas, zato je več irskega. Mi Slovenci imamo pa svoje pa-trone, ki jih tudi spoštujemo. Svetniki se v nebesih dobro razumejo med seboj, ni vzroka zakaj se ne bi tudi mi zemljani tu doli na zemlji. Jure se je na to spomnil, da ima v sodih še ne-
sem bogme takoj za tako društvo! Izvrstna ideja! Le to ne vem, kdo bi nam sode polnil, da bi imeli s čim gasit!?”
Nato smo se vsi smejali. Nicku pa še vedno roji po glavi misel, da bi bilo dobro ustanoviti take vrste gasilno društvo na našem hribu, pe se bo iz teh misli in tega nasveta kaj porodilo, bom pa vam drugič povedal.
* KAJ JE KAJ NOVEGA PRI NAS? — Nekaj novega je vedno. A kaj takega, kar bi bilo zelo važno za širšo javnost vsaj od Atlantika do Pacifika, tega seveda ni vsak dan. A novic in dogodkov je sleherni dan nekaj. Župan Hennessey, ki zdaj nam župani že drugi termin (vsak termin je štiri leta), nagovarja mestni svet in druge, naj ga podpro pri raznih načrtih za izboljšanje tega in onega v našem mestu. Nekateri so za njegove predloge, drugi pa tudi proti, kakor je to pri vsaki zadevi.
Mestni “Manager” Comeford, ki upravlja mestne posle, toži, da ni dovolj denarja za izvedbo vseh načrtov. Rad bi marsikaj
Vsi uspehi so pomenljivi v živ-| Ijenju, ampak zadnji daje vsem prejšnjim šele pravo veljavo: konec dober, vse dobro, to Jože ve in se bo po tem ravnal! Bog živi Škerjančevo družino, Bog živi Jožeta!	A. D.
SDZ je utrpela z njeuo smrtjo težko izgubo
Cleveland, O. — V sredo 2. maja, je zadeta od srčne kapi, nepri-izvedel, izpeljal marsikak na- £ak0vano umrla na svojem domu,
črt, a brez denarja to ne gre. Zato se mož večkrat praska po glavi, kako naj to in ono izpelje in izvede, da bo vsem prav. Upravitelja tolažijo, naj bo potrpežljiv in strpen, da bo že kako. In tako najbrže bo: “Bo že kako!”
To grozdje “Bo že kako” je včasih kislo, včasih manj kislo, včasih pa sladko, kakor že take reči izpadejo in kakor taka “letina” obrodi...
* LETOS BO KONVENCIJA KSKJ. — Društva se pripravljajo, da izvolijo najboljše zastopnike — delegate za konvencijo, ki se bo vršila letos v Har-risburgu, Penna. Spominjam se, kakšno navdušenje je bilo za konvencijo v konvenčnih letih. Vse je govorilo samo o konvencijah, o jednoti, o pravilih. Vsakdo je imel kak nasvet, kako pripombo k temu in onemu. Pokojni Nemanič, st. in mlajši, potem Martin Težak, pok. Jakob Šega in drugi. Ti so vodili, drugi smo sledili. Sestanki in zborovanja so bila zanimiva,- da so posekali še kake državne parlamente. Takole je, včasih se človeku kar toži po tistih časih. Takrat je bila doba nekake au-tonomije pri društvih. Zdaj je seveda drugače. Zdaj ima vsaka država svoje zakone, ki predpisujejo poslovanja in razne za-varovalninske obveznosti. Preje v starih časih pa so člani kovali oz. zastopniki društev sami pravila in tam so se kresale misli, nasveti in predlogi za to in ono. Vsak je imel svoj prav in vsak je svoje zagovarjal. Tako je bilo nekoč.
Zdaj gredo take zadeve drugače. Ravnati se je treba v vsem več ali manj po državnih zakonih.
— Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj o tem in onem med Tone s hriba.
Mladi rojak prvi
Gilbert, Minn. — Na Vnebohod ob 8. zvečer bo na Gilbertu poslovilna slovesnost za abitu-
Midva z Nickom sva se spogle- ‘dit, da je društvu izbral dobre-,r^en,'e gdbertske visoke šole. V dala in sva storila kakor je na-'ga, primernega patrona. Vidita,'f^v« bo govoril, ker je bil naj-ma “ukazal” Jure. Ko sva čaši tako je tisto društvo nastalo injt)0lJsi u^ene^ viazre u, nase izpraznila, si je Nick obrisal ust- poslovalo. Blagajna je navadno!^wre	1 .^°^ve	°r‘!an'C.„„„„rr.
nice, potem je pa pobaral Ju- trpela na večni suši, ker so čla-|Zina .	orJaneeva
reta:	ni vse preradi “gasili” po ošta-1
“Ti, Jure, ko smo pravkar go- rijah. Drugače so pa bili veseli,1 vorili o sv. Florijanu, če se ne radi so ga pili, zraven peli in
je poznana tukaj, pa tudi drugod po Ameriki med našimi rojaki, ki so po drugi svetovni vojni sem prišli.
motim, ti si nam nekoč pravil, takih “gasilcev” so bili najbolj ^a^e'-a ie	n^_ro*c^h nos^a;
kako so imeli v Kandiji pri No- veseli birti, kadar so prišli KC '|c >eza a na oros<°> HC
vem mestu svoj čas društvo sv. Florijana. Kako pa je poslovalo tisto društvo in kaj je bil njegov namen?”
Jure je pogledal Nicka izpod kape, se malo nasmehnil, potem pa dejal:
“Počakaj, da si malo odmo-čim grlo, potem ti bom povedal, kako je tisto društvo poslovalo.”
Jure nato izprazni čašo, si obriše mustače, potisne kapo
je telesno in duševno dozorel in
877 E. 185 Sit., splošno poznana društvenica Albina Vesel. Rojena je bila leta 1891 v Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913 in sicer k svojemu zaročencu Albinu Poljanec in se z njim še isto leto v Clevelandu poročila. Leta 1918 se je družina, tedaj sta imela že hčerko Sylvio in sinka Roberta, preselila v Barberton, Ohio, kjer je mlada Poljančeva dvojica kmalu odprla grocerijsko trgovino in jo uspešno vodila do leta 1923, ko je Mr. Poljanec umrl.
Leta 1934 se je pokojnica vrnila v Cleveland, se poročila s poznanim trgovcem Frankom Veselom, ki pa je umrl leta 1943. Od tedaj se je Mrs. Vesel vsa posvetila našemu javnemu življenju, a najbolj vneto pa se oprijela dela za Slovensko dobrodelno zvezo, za katero je že poprej v Barbertonu, kot bivša tajnica tamkajšnjega društva Majnik št. 28, krepko zaorala brazdo v plodno Zvezino njivo.
Tu je s 1. januarjem 1940 prevzela tajniške posle pri društvu Slovenski Dom št. 6 v Euclidu, ter jih odlično vodila do svoje smrti. V letih njenega tajniko-vanja je v tem društvu zavel energičen in plodovit razmah da se je po njeni zaslugi število' članstva kar potrojilo. Bila je pač žena izrednih zmožnosti in trdne volje, vedno na delu za porast ‘njenega društva’, vneta zagovornica in propagatorica fraternalističnih idej, skratka— Zvezina naj marljivejša sotrud-nica. Dokaz temu je Zvezina častna kupa, na kateri je največkrat gravirano ime društva ‘Slovenski Dom’, ker si je ponovno in ponovno priborilo prvenstvo v Zvezinih članskih kampanjah.
Pokojna je bila dolgo vrsto let tudi članica glavnega odbora SDZ; prvotno v porotnem, nato pa več terminov v nadzornem odboru. V polemikah je bila vselej ognjevita in nepopustljiva zagovornica tistih idej, o katerih je bila uverjena, da bodo služile v dobrobit in ugled organizaciji, neoziraje se na to, ali so bili njeni nazori komu všeč ali ne. Ker pa so bili soodiborniki vselej prepričani, da se poteguje za sprejem določenih predlogov žena dejanj — ne praznih besedi — so jo vsi spoštovali in cenili, saj se je nemalokrat prej ali slej izkazalo, da je bila sestra Vesel v pra-radi vem.
Svoj tajniški posel je vršila
gostokrat dogodi) je z napol karajočo napol dobrohotno besedo opominjala ‘nebogljence’, naj bodo bolj točni z izpolnjevanjem svojih dolžnosti, to je s plačevanjem asesmenta in jim umela učinkovito naslikati neljube posledice, ki jih čakajo, če se takoj ne poboljšajo. Pa je pomagalo!
Ko je obiskovala svoje bolnike, jim je bila nadvse dobrodošla tolažnica. Znala jih, je tako prepričevalno bodriti in to vselej z zgodbicami svojih lastnih doživetij, kajti tudi njej je usoda v življenju odmerila dokaj bolezni in več težkih operacij, kojih diagnoza se je že pred 20 in 30 leti glasila za neozdravljivo. “Vidite, pa ni bilo tako hudo, kot so prerokovali; vse porazne strokovnjaške diagnoze sem srečno preživela in se še danes ne podam kar tako. Le nič obupovanja, tudi za vas se bo še vse dobro izteklo.” In res, marsikomu je s takim kramljanjem razpršila mračno razpoloženje in s tem pospešila njegovo okrevanje.
Ses. Vesel je s svojimi člani tudi rada slavila njih vesele in pomembne dogodke, oziroma njihove družinske praznike kot so rojstva, poroke, razne obletnice itd. Ob takih prilikah je bila njena beseda polna sonca in smeha, kar je družinsko radost še bolj podčrtalo. A kadar se je v domovte (njenih varovancev naselila tuga in žalost, je bila zopet poleg in jim s čustveno gesto prožila blagodejno oporo.
Zadnje čase je sestra Vesel posvečala mnogo pozornosti problemom, ki jih bo v teku pai dni obravnavala Zvezina 15-konvencija. Kot v preteklosti je imela v načrtu priporočati to in ono, kar je smatrala, da bo bolje služilo interesom organiza cije. Njeno odsotnost bo trpko občutila celotna zbornica.
Albine Vesel ni več. Preteklo soboto smo jo v krasnem majskem jutru spremili na njeno zadnjo pot na All Souls pokopališče. Dolga je bila vrsta avtomobilov v pogrebnem sprevodu. Poleg užaloščenega sorodstva in prijateljev so se v Grdinovi pogrebni kapeli težko poslavljali od svoje sosestre zastopniki in članstvo društev Slovenski Dom št. 6 SDZ, Napredek št. 132 ABZ, sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, kr. št. 3 Progresivnih Slovenk, podr. št. 14 SŽZ, pevskega zbora Slovan in kluba Ljubljana. Nosilci krste so bili glavni odborniki SDZ. Po opravljenih cerkvenih obredih ji je ob svežem grobu govoril v zadnje slovo gl. predsednik SDZ, Mr. John Sušnik, ki je naglasil nevenljive zaslU' ge pokojne Albine za podvig našega narodnostnega udejstvovanja, a zlasti še za Slovensko dobrodelno zvezo. “Njena dela so jo za vedno uvrstila na častno mesto v zgodovini naše organizacije k najzaslužnejšim P'" jonirskim graditeljem, a mi P3 se s težkimi srci zavedamo, da nam je bila nenadoma odvzeta iz naše srede neumorna in agilna društvenica, ki je ne bo mogoče nadomestiti.”
Ko so nato ljubeče roke prijateljev polagale v zadnji P0' zdrav cvet za cvetom na krsto pokojne in jo vso pokrile z nageljni, Vrtnicami in krizantemami, je preko vsega ozračja šelestela želja:	Snivaj mirno,
sladko, svoj večni sen, draga naša sosestra in prijateljica!
J. Petrič
njim gasit .	v p0J10S svojim staršem in
Juretova boljša polovica Bara drugim, ki ga poznajo in je poslušala na porČu nad na- imajo.
mi, ko je Jure to nama pripove- ičiestitamo družini, posebej pa! ne samo z razumom in natanč-doval in razlagal. Oglasila se je Jožetu samemu; dosegel je lep nostjo, pač pa tudi s srcem, m pristavila:	uspeh (povprpčje 95.38) v gil- Svoje članstvo je smatrala za
“Vidite, vi trije ste kakor na- jbertski šoli, naj še naprej žanje svoje varovance. Ti pa so se če-lašč primerni za tako društvo, uspehe na benediktinski univer- stokrat zaupno obračali nanjo, Zakaj še vi ne ustanovite tu na zi sv. Janeza v Collegeville, kadar So patjrebcVali gotovih našem hribu društvo sv. Flori- Minnesota; najbolj pa naj bo nasvetov in navodil in bila jim jana!”	uspešen v vsakem ozifu v svojim je vselej radevolje na uslugo.
Nick se je razigranega obraza življenju, kot strokovnjak v Kadar je bilo potrebno (in vsi ozrl gori proti Bari in dejal: “Ja svojem poklicu in kot katoličan, naši tajniki vedo, da se to po-
DOBRA ŽENA
Na cesti se srečata vinska bratca, ki sta prejšnji večer lum-pala.
“Kako te je žena sprejela ri' noči, ko si prišel domov?” vpfa' ša prvi.
“Rože je metala v mene”, govori drugi.
“Rože? Kako pa to, da si či*1 pod očmi?”
“To pa je zato, ker jih je Pn' zabila vzeti iz lonca.”
od-
F. S. FINŽGAR:
Gozdarjev sin
LXYxTXTXXX
TIXXXXXXXXXXXXXXXXT
XIXXXXXXXIXIIXI
XXX.
Potem vstane Mihelj peči in gre proti oknu.
“Aha,” pravi, “Že gredo. Le pogletje jih! Toda, Bog
od poti. Hkrati pa tudi pogledamo nekoliko za drugim ptičkom. Saj pride gotovo kaj v dolino. V gorah mu ni obstan-
bodi zahvaljen, prazni so. Jaz
ka. Zmrzniti mora ali pa
sem kc-j rekel, da takih ptičev, kakor sta ta dva, ne bodo vjeli. O, to jim privoščim!”
V	tem pa že zaškripljejo vežna vrata in lovci ropotaje ter neotesano kolneč vsi sneženi vstopijo v sobo, postavijo palice in puške v kot ter vsi na enkrat silijo k peči, da si ogrejejo' mrzle ude.
Naši znanci se jim umaknejo, in ko prinese Mihelj pijačo na mizo, prične izpraševati, kako je bilo, da sta jim zopet ušla.
“Eden nam že ne bo več nagajal. Poslali smo ga vragu v službo, da mu bo vozil oglje v peklu. Nam je pač vseeno. Pet krogelj je dobil, če ne več. Mislim, da jih je dovolj.”
Lovci so se krohotali surovemu pripovedovanju in eden je še pristavil:
“Bolje, da ubijemo takega lovca, kakor najtežjega jelena. Kje dobimo petdeset goldinarjev za jelena, kakor za tega? Le pijmo ga, saj je bil srečen lov ”
Pili, nalivali in polivali so, da je kar od mize teklo.
Gozdar je poslušal ob strani pri drugi mizi pogovore lovcev in biričev. Srce se mu je krčilo, grozna negotovost ga je morila, da se mu je tresla roka, ko je segal po kozarec, da bi pil.
“Torej enega so ustrelili! Katerega? Morda Janeza! Moj Bog! Kakor zver je ubit edini sin, v prepadu je izdihnil in nikogar ni bilo ob njem na zadnjo uro. Strašno! če je to resnica in če zve mati — poči ji srce.”
V	tej negotovosti ni mogel več prebiti. Surovi krohot biričev in lovcev mu je trgal srce. Vstal je in šel vun k Miheljnu, naj vendar poizve, koga so ustrelili.
Mihelj je natočil vina in ga nesel k mizi lovcev. Ko je postavil vprašanje, se je Gozdarju kar stemnilo pred očmi. Z obema rokama si je podprl glavo in poslušal.
“Torej, katerega so ubili?”
“Poe Hanzo!”
“če se ne motite?”
“Kako bi se? Kranjec je dolg, Hanza pa majčken in krivenčast!”
“Poč Hanzo! Poe Hanzo!” so pritrjevali vsi hripavi naenkrat. Tisti Kranjec nam je pa odnesel kosti,” je nadaljeval v kotu sedeč lovec, ki je bil menda nekak poglavar cele druhali.
Prav gotovo, da je zapisan sami hudobi, če ne, bi se bil moral ubiti. Tako visoko je skakal, čez skale in brezdna je letel, kakor bi ga bil nesel vihar! Pa kako zna streljati! Ko je najhuje tekel, je zagledal ob skali pod ruševim grmom divjo kozo, in — tresk— je zagromelo, pa se je prekucnila v prepad. Menda kar ni mogel strpeti, da bi jo bil mas kdo ustrelil. No, pa naj le počaka. Ne bo dolgo, pa bo še on šel rakom živižgat. Da se le vreme nekoliko ustanovi, Potem gremo po Hanzo, ki nam je padel v “Hudo brezno”, in ga sedaj nismo mogli izvleči, če ga ne izvlečemo, nam gosposka še verjela ne bo, da smo ga res spravili, s
Ob 20-lehiici začetka državljanske vojne
lakote poginiti.”
Gozdar se je oddahnil. Kakor bi mu kdo zastavil nož na prša, tako mu je bilo*. Ali zaenkrat se je umaknil sunku, žal, samo zaenkrat. Pred njegovimi očmi je bilo mračno in izhoda za sina ni vedel.
“Kaj mi pomaga,” tako je mislil, “če ga sedaj niso dobili, dobe ga drugič. Ali če ga lovci ne zalezejo, ponesreči se lahko sam. K ljudem ne sme, a v taki zimi, kakor se je pričela sedaj, premrzovati po gorah, je tudi nemogoče. Nihče bi kaj takega ne prestal.” Gozdar je mislil, da dobi sina pri drvarjih ter da ga pregovori, da pojde ž njim domov. Toda, kako ga je varala nada!
“Vse izgubljeno,” je pomislil. “če ga Bog ne reši, sam se tudj ne bo in jaz ga ne morem.
Zato si je zaželel hitro proč od nesrečnega kraja, da ne učaka, kako bodo prinesli z gora bledega sina — mrtvega.
Ko je zapregel na priganjanje in žuganje lovcev Martin dvoje krepkih konj v velike sani, da popelje precej vinjene proti Ljubnemu, prisedel je še Gozdar, rekši, da je drvar, ki se vrača na zimo domov.
Nemo je sedel Gozdar na saneh ter se ni menil za mrzlo bui-jo, ki je brila po dolini in mu trosila snežinke v obraz, ni čul surovih šal, ki so- jih uganjali lovci. Njegova duša je bivala pri nesrečnem sinu. Huda bolest mu je stiskala srce in vznemirjala ga je vest, hoteč mu očitati, da bi bilo lahko drugače, ako bi bil on ostreje ravnal s sinom, ter rabil večkrat očetovsko oblast, kakor preveliko ljubezen, dokler je bil čas. Toda sedaj je prepozno! D'c| smrti ne bo miren, če zve, da so mu ubili sina, ne izgine mu nikdar več njegovo krvavo lice izpred oči.
In kako pride domov, pred mater? Ona ne prenese tega. devica!
Zato je sklenil, da ji ne pove in ne izda, kaj je z nesrečnim Janezom.
VI.
V kratkem se je raznesla novica po Doselju, da se je Gozdar vrnil, pa brez sina. Ko so dcselišike žene natakale vodo za južino ter tam na koritu stale in rešetale razne novice, prišla je tudi Gozdarka ter, ne da bi se kaj pomudila, hi-;ro natočila škaf ter ga zadela na glavo. Na obrazu se jej je brala globoka žalost . in kdor bi bil pogledal natančneje v oči, spoznal bi bil, da je nedavno jokala — prav mnego jokala.
Ali klepetava soseda vendar ni mogla pustiti Gozdarke pri miru. Iztegnila je svoj gibljivi jeziček ter poprašala prav nedolžno, se ve:
“Ali Janeza ni bilo s starim?”
Gozdarka je pa kratko odgovorila, ker se ni mogla vtikati v pogovore v toliki žalosti:
Dne 25. maja je poteklo 20 let, od kar so komunisti v Sloveniji pričeli Ibratomorno vojno z načrtnim napadom na prvo slovensko narodno, enoto. Vse komunistične laži, vsa potvorjena dokazovanja komunističnih piscev tega dejstva zanikati in zabrisati ne morejo. Zgodovinarji tujih narodov so komunistični nastop v Sloveniji zabeležili točno in resnično — kot revolucijo za dosego komunističnih ciljev. Ako hočemo razumeti, zakaj in kako so komunisti v Sloveniji pričeli bratomorno vojno, potem moramo vsaj malo poseči nazaj v razvoj, ki jasno kaže, kakšno je bilo komunistično stremljenje in delovanje.
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Avenne vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Priiave nepotrebne
sovjete sveta . . .” tako so vpili in prepevali partizani.
Nihče se ni takrat uaajal misli, da je mogoče pregnati okupatorja z naše zemlje, preden bo poražen na svetovnih frontah. Nobenega dvoma tudi ni bilo, da bodo “zavezniki” zmagali, toda takrat so bili šibki in zato je vsak pričakoval dolgo vojno. Kljub temu so komunisti pripravljali revolucijo, četudi bi revolucija pomenila uničen
nje slovenskega naroda. Kardeljeva izjava: “Ce bo vse pobito armada premagala Nemca in pri
kdo le drznil javno vprašati, za-jprva nacionalna grupa utabori-
kaj tako početje, ki prinaša samo novo in še večje gorje, je dobil kroglo v glavo. Pri belem dnevu in vpričo okupatorjevih straž in patrulj so padale žrtve, vendar okupator ni nikoli izsledil morilcev. Kako tudi, saj je to načrtno uničevanje bilo z roko v roki med okupatorjem in komunistično partijo, ker je trenutno obema koristilo. Le tako moremo razumeti komunistične akcije na Gorenjskem in štajerskem, kjer so rotili ljudi, da naj se jim pridružijo, češ čez 14 dni bo mogočna sovjetska
Ko je na veliki petek leta 1941 udarilo, da se je naša domovina razklala na troje, je narod zatrepetal. V tistem kritičnem in odločilnem trenutku, ko so nasilni Hitlerjevi kremplji že grabili naše meje. je komunistična partija Slovenije ustvarjala zmedo. Na zunaj so vpili in hujskali proti nacizmu, istočasno pa se pajdaših z gestapovskimi zaupniki ter razpletali mrežo sabotaže v vojaških edinicah, orožarnah in skladiščih, kakor je to priznal sam tov. Miha Marinko na drugem kongresu KPS v Ljubljani. Tu je temeljni kamen komunistične osvobodilne fronte slovenskega naroda, na katerem sloni palača sužnosti, laži in morije.
Razkosana in razrita domovina je bila preorano in priprav-jalno polje za uresničitev ciljev “proletariata.” Zato bomo razumeli, zakaj so postavljali mlaje, ko je napadalna nemška vojska gazila našo zemljo in si pri-Denjali kljukaste križe. Za komuniste je prišel čas, ko se je hlo treba znebiti vsegaj kar bi bilo na poti blaznim ciljem brutalnih imperijaliistov. Fanatični služabniki Kremlja so se bratili 7 gestapovskimi valpti ter pomagali polniti transporte z našo krvjo, ki so jo v zapečatenih živinskih vagonih odvažali v počasno umiranje in krematorije.
Ko so se po 22. juniju 1941 zamajali temelji rdeče vlade v Kremlju, je slovenski komunist dvignil svoj prapor. Ne za narodovo svobodo — temveč za rdečo internacionalo. “V boj za
in ostanejo samo štirje Slovenci in če so ti štirje komunisti, potem smo zmagali . . .”, pove, kam je pes taco molil. “Razpnite črez ves svet vešala, naš boj so: rop, požig umor” tako so oglašali rdeči.
Za komunistične načrte je okupatorjevo preganjanje Slovencev bilo vse prepočasno. Pričeli so s sabotažnimi akcijami, da bi čimbolj razjarili okupatorja in ga prisilili, da stopnjuje svoje preganjanje. Kakšne so bile komunistične sabotažne akcije vemo, tisti pa, ki ne vedo, naj se kar obrnejo do propadlega duhovnika in komunističnega zgodovinarja Metoda Miku-ša. On v svojem spisu “Zgodovina narodno osvobodilne borbe v Sloveniji,” sam lepo pojasni: “Prva velika sabotažna akcija Raške čete je bilo požiganje
nesla svobodo tudi jug. narodom. Obljubljali so jim, da bodo partizanske grupe preprečile nadalnje preseljevanje naših ljudi in osvobodile one, ki so v zaporih. Istočasno so komuni-tični zastopniki sedeli v prese-Ijevalnih centrih, kot Vilfan in Stanovnik v škofovih zavodih v Št. Viduj Rozman v Belgijski kasarni v Ljubljani. . .
Ob vsem tem početju je komunistična propaganda napihovala in potvarjala dejansko stanje. Slovenski poročevalec je pisal o “ogromnih zmagah,” katerih ni bilo nikoli. Za njih so te zmage bile porušene slovenske vasi in nedolžno pobiti ljudje. Namesto resnice se je vsako poročilo končalo s “Smrt fašizmu svoboda naroda!” Kar torej ni zaznamoval okupator, je obsodil komunist, da je izpol-
la v gozdovih blizu Dobrepolja, komaj dva dni potem, ko je preživela težko italijansko obstreljevanje pri prehodu preko Barja. Komunistični špijoni so zavohali njen položaj in glavni stan partizanskih enot je napravil načrt, da to skupino uniči, v kali zatre narodne vojaške enote. Za komuniste je bilo preveč, da si je kdo upal v gozdove branit narodove interese. Komunisti so se dobro zavedali, da bi taka narodna vojska, na katero bi se oprl narod, mogla preprečiti njihove zločinske načrte. Vedeli so, da taka skupina lahko postane jedro vse borbe proti tujcu. Vedeli so dalje, da vojaška skupina sestavljena
iz krščanskih mož in fantov ne
1
bo nikoli sprejela komunističnih metod, ki so do tedaj že prinesle narodu toliko škode in toliko žrtev.
Vrhovno poveljstvo komunističnih tolp v Jauhah je odredilo skoncentriran je vseh komunističnih enot, da se uniči narodna vojaška enota. Sredi dopoldneva 25. maja 1942 je patrulja narodne vojaške skupine prinesla v taborišče poročilo, da se partizanske enote premikajo proti talborišču. Predno je bilo mogoče urediti priprave in razpored moštva, je celotno tabdri-šče bilo obkoljeno in pod ognjem komunističnih strojnic, Mladi idealisti so sprejeli borbo, ki so
požete pšenice na polju . . . nil 2. člen vrhovnega plenuma Kdo je torej imel škodo od te komunistične Osvob. fronte o za-velike sabotažne akcije, oku- ščiti sloven, naroda in kaznova-pator ali slovenski kmet! Odgo- nju narodnih izdajalcev. Osvobodilna fronta se je upala tekmovati s tremi okupatorji ma-
viselo deset Slovencevj glavno je, da je vse to uničevanje pomagalo komunističnim ciljem.- U-strahovati ljudi in jih prisiliti, da beže v hosto, kjer jih bodo komunisti mobilizirali in od koder ni bilo povratka. Ta komunistična taktika in način revolucije je tisti razlog, radi česar so zagorele prve slovenske vasi, gorele druga za drugo, kot grmade ob turških napadih. Zopet se nevedni obrnite na zapiske Mikuša samega in našli boste odgovor, zakaj so zagorele prve slovenske vasi. Rašica in Dražgoše.
■Strašna kuga komunistične revolucije je terjala že v letu 1941 na stotine žrtev, če se je
tisočev prič ne more povedati, kako zločinsko je bilo komunistično revolucionarno početje in njihov nastop, svetujem, da zapuste svobodno Ameriko in odidejo v Titov raj in naj tam trobijo svojo modrost in prav radoveden bom, koliko časa bodo lahko trobili.
Ob 20-obletnici krvave državljanske vojne bodimo vsaj toliko Slovenci, da bomo s ponosom izgovarjali imena junakov, ki so padli pod zločinsko komunistično roko.
F. Grum.
V Beogradu napovedujejo Novemu razredu slabe čase?
BEOGRAD, FLRJ. — Pretekli teden je imel Titov politbiro svojo sejo. Uradno so povedali samo to, da se je seja vršila. Po mestu se je pa hitro zvedelo, da je bilo na seji tudi nekaj bur-je in da zaključki seje ne bodo ravno prijetni nekaterim pripadnikom Novega razreda.
Tako govorijo, da bo “menjal svojo službo,” znani voditelj delavskih sindikatov Vukmanovič Tempo. Podobna usoda čaka menda tudi Mijalka Todoroviča in Kira Gligorova, ki spadata oba v najvišje vrste komunistične birokracije, še bolj značilni so sluhi, da bodo padale tudi glave v republiških prestolicah. Ako je na tem kaj res, potem
j im'loVomunisUčnf hlapcf vJ- ^ jasno- da ie končan boi med
vor je jasen in ne potrebuje nobenega komentarja.
Komunistom ni bilo mar, da' lega slovenskega naroda v nasilje za vsakega nemškega vojaka 'stvu in zločinih nad njim.
Slovenski človek je v tistih črnih dneh spoznaval in na lastni koži občutil do potankosti izdelane metode komunistične druščine, ki je za opravičilo svojih ciljev znala- spretno izrabiti situacijo in vihteti zastavo narodnih idealov — osvoboditve in konec trpljenja. Danes bo vsak pošten človek, ki je živel med vojno doma, priznal, da je obramba proti zločinom prišla prepozno. Na stotine ljudi je že padlo pod zahrbtnimi komunističnimi krogljami, ko se je pričela organizirati prva narodna vojaška grupa in maja 1942 odšla v gozdove proti rdečemu nasilju.
Na binkoštno nedeljo se je
lili. Ne samo sprejeli so borbo, temveč zločinski hapad tudi odbili in napadalce pognali v beg. Iznajdljivost oficirjev v taborišču in idealizem fantov je komunistično namero postavil na glavo.
Od 25. maja dalje so bili boji na dnevnem redu in se stopnjevali v svoji srditosti. Da 25. maj je dan, ko so komunisti začeli odprto bratomorno vojno, potem ko so pobili že na stotine nasprotnikov in ko proti njim že ni bil izstreljen noben strel. Pošteni in verni slovenski človek ni maral ubijanja, ni imel prav nobenega smisla za morije; napaden v hrbet v času, ko je skušal organizirati odpor pro-
dvema strujama: med tisto, ki je zagovarjala čim več administrativnega vmešavanja v gospodarstvo in tisto, ki se je zavzemala za “decentralizacijo, samoupravo in svobodo v delitvi dobička.” Titova vlada je že objavila vse potrebne uredbe za večjo upravno kontrolo gospodarstva. Kot se vidi, hoče postaviti Tito sedaj tudi nove ljudi na odločilna mesta, da bi ko-munistična kontrola tudi res prišla do veljave.
Zenske dobijo delo
Ženska dobi delo
Išče se ženska, stara naseljen-ka, da bi odpirala zjutraj gostilno in čistila. Pišite na A. D., t: okupatorju, se je branil, ka-|6117 St. Clair Ave., Cleveland kor je vedel in znal.	j 3, Ohio.
CE HOČETE . . .
prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-G607
VELIKANSKA ANTENA •— V Gotonhilly Downs Tta Angleškem .grade velikanski radarsko anteno, ki bo pomagala slediti um etni luni Telster, iki jo bodo v kratkem poslale Združene, države na.'pot okoli zemljš. .	.	;
Komunisti niso uničili narodne vojaške skupine. Ker jim to ni uspelo, so se zločinsko vrgli na vse, ki so na kakršenkoli način narodni grupi pomagali. V Dobrunjah so pobili Jakošove, v Bizoviku Milka Cankarja, iz Dev. Mar. v Polju pa podžupana Feliksa Pogačnika in njegovo nosečo ženo. Kako zločinsko so trpinčili uboge žrtve, o tem so pričali oni, ki so takrat kot partizani bili navzoči pri strašnemu početju.
Te vrstice sem zapisal v spomin desettisočem po komunističnih zvereh poklanih, v opomin vsem tistim Slovencem v svobodnem svetu, ki še vedno krmarijo v kalnem in nasedajo komunistični propagandi. Vse one, ki niso kom unizma občutili na svojih ramah pozivam, da resno pogledajo in preštudirajo zločinstvo pešasti, ki danes preti vsemu svobodnemu svetu. Pozivam jih, da vprašajo komunistične propagandiste in morilce, zakaj so pobijali in tako zverinsko mrcvarili dušo in telo slovenskega naroda?
Njihov odgovor je znan: “Bili so izdajalci!”
Ljudje božji, tedaj se vprašajte sami:	Ali je možno, da bi
mali slovenski narod imel na stotisoče izdajalcev, onih. ki so bili pobiti, in onih, ki so uspeli pridi do svobode v tujih deželah?
Kdo od rdečih si upa trditi, da I je bil otrok v zibelki, katerih ^ so komunisti med vojno precej ; pobili, protinarodni reakcijonar; I kdo more dokazati, da je nerojeno dete, umorjeno v telesu matere, bilo izdajalec ... V čem je torej bila zaščita in perspektiva svobode zasužnjenemu ljudstvu po toliki samohvali OF?
Vsem zakrknjenim, katerim
(25, 28, 31 maj)
MALI OGLASI
Plinski grelec
Plinski grelec vrste “Coleman” za gretje 4 do 5 sob naprodaj za $35. Kličite 431-5390.	—(106)
4-stan. hiša napr. ali v najem
v bližini Holmes Ave. 7-sobno stanovanje za kupca, poleg tega še $200 mesečnih dohodkov, tri loti, lep vrt, nova zidana garaža 50x22. Nizko naplačilo. Lastnik se seli. Milan Jager, PO 1-7270. (16, 18, 21, 23, 25, 28 maja)
Kupim avto
Oglasite se dopoldne pri A. Colarič, 3908 (St. Clair Ave., ali kličite dopoldne 431-5606.	(106)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 6 zgoraj, 5 spodaj, dvojna garaža, 2 plinska furneza, nove bakrene cevi, v Collinwoodu. Kličite PO 1-2458.	(105)
Soba se odda
Soba se odda poštenemu moškemu ali ženski v Eastlake, O. Vprašajte na 498 Reeves Rd. _________________________(106)
V najem
6-sobna hiša, ograjen vrt, zraven slovenske cerkve in šole v Collinwoodu. Sprejme se tudi otroke. Kličite 851-4901.	(106)
IZVKSUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA.
JOHN ZUPANČIČ
18216 Marcella Rd. KE 1-4993
PrijateFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DR2AVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
a '
AMERIŠKA DOMOVINA
njegovega obraza odtenek usmi- nasmeh... “Šel bo in potem bajale po njem večje ali manj- moljubja, da čuti proti sebi in v
RENE BAZIN:
IZ VSE SVOJE DUSE I
ROMAN
Odhajali so iz delavnic in to-varen v Ville-en-Bois. Roke in obrazi so jim bili črni od dima, od železnih in bakrenih opilkov, od čresla, od prahu, ki ga je polno okrog drvečih transmisij. Sedem so še bile zapoznele ure in maj se je nagibal h koncu. Neka milina je bila v zraku. Odhajali so. Hropenje strojev je pojenja-valo. Nad dimniki iz opeke so se jeli redčiti vrtinci premogovnega prahu. Glasovi so zaživeli med hišami ulice de la Hautiere in med zidovjem stare Coueronske steze v gornjem koncu Nantesa blizu Chantenaya.
Mogočna ura, ki je Delo izpuščalo svojo armado v mesto! Mladi, stari, dekleta, žene, fantje, ki bi jim prisodil deset let, če ne bi zvok njih glasu in izprijenost besed bila pričala, da so že mladeniči. Onkraj tvorni-ških vrat so krenili vsak na svoj kraj, eni navkreber, drugi navzdol, zavijali so v uličice, proti domu, kjer jih je čakala večerja. Spotoma so se družili v gruče. Žene so se sešle z možmi; bratje, ljubeči se pari, sostanovalci so se družili brez naglice, brez vidnega veselja. Neka mračnost in izčrpanost je jemala celo mladim lesk iz oči. Teža dneva je tlačila vse in glad je segal vanje. Padale so trpko težke besede, šale brez živahnosti, hlastni pozdravi. Pa sta bila vendarle tu pa tam kako rdečelično pun-
CH1CAGO ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
2 STORY BRICK 5 and 6. Visitation Parish. $10,500. Owner. 58th & Racine. 585-5757.
(105)
BEVERLY HILLS — Cor. Brick Colonial.
3 Large bdrms. plus 1 on 3d fir. New gas forced hot water heat. Nr. schools. R. I. R. R. By owner. Low $30’s. PR 9-4365.	(105)
NORTHERBROOK WEST — OWNER TRANSFD.
5 room bungalow. S & S. IVz baths, water softener, 2 car garage. Lot 80x125. Nr. everything. Low taxes plus ’52 Buick. $19,000. CR 2-3023.
(106)
če ali kak golobrad mlad Breto-1 nec še otroških potez iz krajev okrog Quimperja in Auraya, ki ju tovarna še ni bila načela; in še je bilo srečati oči, ki so sanjale navzgor; ali starce, krepke ko stari vojaki: vodili so deco za roke in so hodili brez besed v trudni in molčeči radosti. Veter je vel od Loire, od daljnega morja. Slap španskega bezga je padal na dveh ali treh krajih iznad zidov na sivo množico.
En del delavcev — oni, ki so bili oženjeni ali so živeli v družini — je stopal proti chante-nayskim gričem, odkoder so prihajale enake gruče, ki so se vračale v Nantes. Drugi so se izgubljali po spodnjih delih mesta. Sredi tega srečavanja in vrveža jopic, suknjičev, perka-lastih životcev, ki so slabo pri-stojali obnošenim krilom, je bil ustavil človek, meščan, svoj angleški voz vrhu hautierskega klanca. Bil je velik, mladega, že okroglega obraza, ki ga je malce daljšala koničasta brada. Njegova skrbno krojena obleka iz navadnega blaga in način, kako je držal za vajeti, kakor tudi okusna konjska oprema in umirjene barve pleskarij so pričale o bogati rodbini, ki si je bržčas opomogla pred vsaj petnajstimi ali dvajsetimi leti. Kaj je iskal tam sredi fabričanov, ki se jim toliko njegovih vrstnikov ogne, če le morejo, ne da bi vedeli zakaj? Lahko bi bil obrnil in odpeljal navzdol po kaki bližnji, manj obljudeni ulici. A ne, obstal je. Sklanjal se je nekoliko naprej na modro preoblečenem sedežu. Na rokah je imel rokavice, bič pa mu je ležal počez na rahlo napetih vajetih. Oči so mu iskale po ozki, dvigajoči se ulici. S pogledi so ga merili delavci, ki so hodili mimo. Eni ostro, drugi nebrižno. Redko ga je kateri pozdravil in privzdignil klobuk, ko da ga je sram. S prstom so kazale nanj gruče razoglavih žensk, ki so se bočile in se smejale v nečednem poželenju. Prevzel jih je bil blesk niklastih zaponk in lakirane opreme. On pa je gledal procesije ljudi, ki so si sledili, s trdnim in hladnokrvnim pogledom gospodarja, ki je vajen množice. Komaj bi bil opazil v mirnem in medlem izrazu
PARK FOREST — BY OWNER Retiring. 4 bdrms., family rm., fireplace, gas ht., large Indscpd. lot. attchd. garage, stone exterior, air cond. plus many extras. $16.450. 9 Apache. PI 8-8385.	(106)
MUST SACRIFICE BY OWNER 7 RM. 3 Bedrm. Georgian. 1% baths, air cond. paneled den, plus rec. rm Close to everything. Low 20s. 8238 S. KINGSTON ES 5-1868.	(105)
2	FLAT BRICK — 6’s. 3 bedrooms each. 2 car brick garage. Overhead doors. H. W. oil heat. Full bsmt. Enel, porches. Alum. S & S. Tile kit. & bath on. 1st fir. 1 blk. Irving-Lincoln Spopg. Cntr. WE 5-5366.
(107)
CARPENTERSVILLE, ILL. — BY OWNER
3	BEDRM. ranch, tile bath-kit. with utility. Nr. Church, schools, shopping. Many extras. Imm. Poss. See to apprec. $13,300. HA 6-1535.
(107)
RIVER GROVE — By owner. Large Georgian. 3 bdrms., 9 closets, tiled bath and powder rm. Birch cab. kitch. Natural frplc. Finished' basement. 15x30 screened attached patio. Concrete swimming pool with filter system, double fenced yard, attached garage. New awnings. Lot 50 x 190. Carpeting, drapes, refrig-stove. — Call GL 3-9453 weekdays after 6 p. m. Sunday all day.	(107)
Ijenja in bridkosti, kadar so nekateri izmed njih, ki so zadevali v kolesa voza, uporno kazali, da ne pozdravljajo ali pa se obračali rekoč:
“To je Lemariejev sin!”
Beseda je letela, ko da jo nosi električna sila, po vsej dolgi poti, mračni od premikajočih se ljudi, letela je in se vračala; šepetali so jo na vse mogoče načine: brezbrižno, z začudenjem ali s prikritim srdom: “Lemariejev sin! Lemariejev sin!”
On je nekoga iskal. Nenadoma se je roka, ki je držala za bič, dvignila iznad vajeti in pomignila. Mlad fant dvajsetih let, ki je stopal roko v roki z dvema drugima iste starosti, je obrnil glavo k njemu. Tovariša sta ga skušala zadržati iz predrzne in malone nezavedne prešernosti. Iztrgal se jima je in stopil k vozu, prijel za krajec svojega klobuka iz slabe klobučevine ter čakal. Njegove ostre, izpremi-njajoče se sive oči so se srečale z očmi buržujevega sina, ki ga je bil poklical. Dvignil je svoj ostro začrtani obraz, ki je štrlelo od njega dvoje malih ravnih brk, svoj živahni, žareči obraz, ki se je na njem odražal neprestani nemir strasti, ko da morje brez prestanka vstaja in spet pada na dnu njegovih zenic.
“Antoine”, je umerjeno izpre-govoril Lemarie, “ali se obrača vašemu stricu že kaj na bolje?” “Ne, prav nič ne.”
“Ne bo nič z roko? Ali je uporabljal zdravila, ki mu jih je bila poslala moja mati?”
“Nekatero noč skoraj neprestano kriči. In premikati je ne sme.”
“Revež!”
“Zares! Ali pomagajo zdravila, če je roka zmečkana? Nihče ne veruje, da bo ozdravel, da! To je komedija vse skupaj. Svojo pokojnino bi moral dobiti, gospod Lemarie!”
Ta je v zadregi pogledal po ulici navzdol in odvrnil:
“Kaj hočete? Prav bo storil, če še poskusi. .. toda sam naj gre. Nič pisem, zlasti pa ne kol-kovanih groženj! S tem ne opravite nič pri mojem očetu, saj veste sami, Antoine!”
“Šel bo, ne bojte se!” je odgovoril fant, ki so se mu ustnice raztegnile v stisnjen sovražen
ga postavijo pred vrata kakor mene. Pa je bil vendar eden izmed tistih, ki so delali trideset let v fabriki. Dolgujete mu dobršen del svojih konj in vozov...” Victor Lemarie je videl, da fantovi tovariši poslušajo. S svojo orokovičeno roko je namignil delavcu, naj nadaljuje svojo pot.
“Pozabljate”, je dejal hladno, “da mu je moj oče dajal zaslužka skozi trideset let. Poizvedeti sem hotel od vas edinole, kako je z Madiotjem. Sicer pa — nisem jaz gospodar!”
Fant je napravil tri korake, pa se je vrnil in je to pot privzdignil svoj klobuk:
“In če bi bili vi gospodar, gospod Lemarie?”
Victor Lemarie se je delal, ko
še gruče moških in žensk. Iznad razhojene ceste se je dvigal zdaj silen prah in zahajajoče sonce je sijalo vanj izza streh in ga zlatilo.
Celo minuto je čakal delavec, ki je bil dohitel svoje tovariše, da vidi, ali mu bo gospodarjev sin odgovoril ali pa bo pognal konja. Potem se je obrnil in se izgubil v gručah, ki so hitele že mimo voza. Nevzdržno so jih potiskale naprej množice, ki so prihajale iz doline.
V padajočem večeru so bile še bolj mrke in bolj bedne. Med njimi ni Victor Lemarie iskal nikogar več. Blodečih oči je bil priča temu dolgemu sprevodu neznanih bitij, ki so si bila vsa podobna in so si sledila v rednih presledkih ko verigini čle-
taki bližini toliko nezasluženega sovraštva. Ovijalo se ga je, ga dušilo. Ostal je bil zravnan na sukneni blazini, tako hladen na zunaj in ko da opazuje bogve-caj v daljavi, da so se ljudje obračali in gledali po klancu navzdol proti tovarni. On pa ni ustavljal pogleda na nikomer in na ničemer. Iz vseh premikajočih se slik, ki jih je sprejemalo
da ne sliši in je pogledal znova ni. In je trpel v dnu svoje duše, po klancu, ki so neprestano pri- ki ni bila zlobna, pa tudi iz sa-

CHICAGO, ILL
INSTRUCTION
UNIVERZITETNI PROFESOR BI INŠTRUIRAL ANGLEŠČINO V GOVORU IN PISAVI. KLIČITE CE 6-5412 PO 11. URI DOPOLDNE.
(106)
MOBILE HOME FOR SALE
NOMAD ’59. 50 x 10 ft., beaut, set up. Many extras. For adults only. In Oak Lawn.. Nr. schls., shopg. & transp. Asking $5,950. For sale by owner. GA 2-0058.	(106)
FOR RENT
FOR RENT APARTMENT Rooms furnished, very desirable for one or two persons.
2044 West Schiller Street.
(108)
BOATS FOR SALE
21 FT. CAB. CRUISER, Sips, two head, sink. 65 H. P. Universal gray, trier. $1,200. Phone: TAylor 9-6159.
(106)
f? Draga nevesta!
s	Poročni dan naj bi bil najsvetejši,
najveselejši in najlepši dan Š	Tvojega življenja.
m
•	Poročna vabila, s katerimi boš
•
| povabila k temu velikemu dogodku svoje ; sorodnike, prijatelje in drage znance, so s naj večje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
S
:	Pridi k nam in izberi poročna
| naznanila iz pravkar dospelih najnovejših s katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik,
| papirja in črk.
m
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
I
§
M
E
I
I
I
I
&
1
g
§8
5?!
S>
si
~7:
njegovo oko, se je tvorila samo ena in vanjo je strmel: bila je to siva množica, ki ima samo en obraz in eno samo ime — tovarniški delavec —, ki se je valila, se zadevala vanj, šla dalje svojo pot in je bilo v njej le dvoje čustev: trudnost po delu in sovraštvo do bogataša.
(Dalje prihodnjič.) -------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
	
JUNIJ n>:Qg kj □ JU ~J ^ LUl. JJAJMU’JJLUl. ilPili'M.mti ,171,18119U«l gig a _24, Zb ,2» 127:28 [29130,	KOLEDAR društvenih prireditev
JUNIJ
2.	— Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi v veliki dvorani pri Sv. Vidu SPOMINSKO PROSLAVO. Začetek ob osmih zvečer.
3.	— Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi spo-misko romanje k Lurški Mariji na Chardon Rd., kjer bo ob desetih dopoldne sv. maša za padle borce.
17.—Dramatsko društvo LILIJA j
priredi piknik na farmi sv.
Jožefa.
17,—Izlet otrok Slovenske šole
pri Mariji Vnebovzeti na Belle Isle.
24.—Ohio KSKJ dan.
24.—Odbor staršev slovenske
šole pri Sv. Vidu priredi izlet staršev otrok in prijateljev slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovensko pristavo.
JULIJ
1.—Otvoritvena p r i r e ditev na Slovenski pristavi.
7.—Slovenska telovadna zveza 10.—Štajerski klub priredi mar-
AVGUST
5.—Peti katoliški slovenski dan
pod pokroviteljstvom Lige K. S.A. in drugih slovenskih katoliških organizacij v Cleve landu na prostorih Društva sv. Jožefa na White Rd.
12.—Pevsko društvo SLAVČEK priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
OKTOBER
21.—Pevsko društvo Slavček
priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne.
28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani.
NOVEMBER
4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero.
v Clevelandu priredi tekme za slove nsko prvenstvo na Slovenski pristavi.
8.—Telovadni nastop in piknik Slovenske telovadne zveze na Slovenski pristavi.
15.—Piknik Slovenske radio ure na Slovenski pristavi.
18., 19., 20., 21., 22.—Vsakoletni farni karnival pri Sv. Vidu.
22.—Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na farmi sv. Jožefa na White Rd.
29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
tinovanje.
11.—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne.
11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani.
25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne.
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503


V blag spomin
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Rott
ki se jc za vedno ločil od nas dne 28. maja 1950.
Prelepi majniški cvet se zopet nam odpira,1 spomin dolgih let potok solz utira!
Oh, kako boli spomin grenak te trde zemeljske ločitve, tolaži pa nas up, po smrti večne so združitve!
Daleč grob je Tvoj od nas, na Te mislimo vsak čas!
Žalujoči ostali:
SOPROGA in SIN in OSTALO SORODSTVO
Cleveland, 28. maja 1962.
TEKMOVANJE Z 'BALONČKI — Raznašale! časopisov so imeli na svoji konvenciji 'u [Disneyland 'tekmovanje z balončki. Zmagovalec je bil tisti, katerega balonček je poletel nctjdalj pd kraja njihovega spuščanja v zrak. j
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
NA HLADU >— Pevka Rosemary Clooney 'se je spravila k mrožema [v Marineland p j pacific tv {Kaliforniji. Verjetno ji kot njima prija hlad. i	_	i ■