VII. štajerska deželna učiteljska skupščina v Gradcu. V sredo, dne 9. avgusta 1905, so se zbrali delegati iz vsehkrajev zelene Štajerske v Gradcu k VII. deželni učiteljski skupščini, da razpravljajo o stavljenih vprašanjih. Še večje važnosti pa je kakor poslušanje že v okrajnih učiteljskih skupščinah premlačenih vprašanj, da se razmotrivajo samostalni predlogi, iznikli iz sredine učiteljstva v prospeh vzgoje. pouka in stanovskih razmer, ki so nastale v pretekli dobi od zadnje deželne učiteljske skupščine. V sledečem podajamo suha dejstva o razpravah VII. deželne učiteljske skupščine brez osebnih refleksij, prepuščajoč to drugim poročevalcem. Dne 9. avgusta so se zbrali delegati v ParktheaterRe§tauration ob 3. uri popoldne na razgovor, kamor jih je sklical prejšnji stalni konferenčni odbor na podlagi §. 2 društvenega zakona, da se pogovore o enotnem postopanju v imenovani skupščini. Te priprave so bile dobro izvršene in tudi jako potrebne, da se je vse častno izvršilo. Podrobnosti razgovora, ki je trajal do '/, 7. ure zvečer, niso za javnost. Ob sedmi uri zvečer so se zbrali delegati v »Rittersaalu« deželne hiše na predrazgovor, ki ga je otvoril uradno g. deželni šolski nadzornik P. K o n č n i k. Poudarjaje, da se je VII. dež. učit. skupščina zakasnila*) za 1. leto, se je spominjal v pretiranem hvalisanju zaslug za šolstvo in učiteljstvo umirovljenega in dekoriranega dež. šol. nadzornika Linharta, kar so navzoči delegati poslušali molče**). Predsednik si je izvolil za svojega namestnika dra. Frettensattela, c. kr. okr. šol. nadzornika v Gradcu. Kot reditelja sta se zglasila Gobetzki in Orcherbauer, za zapisnikarja sta bila izvoljena per acclamationem Franc Holler in Avgust Strauss. *) Tega zakasnjenja je bil kriv sedanji upokojeni nadzornik Linhart. Uredn. **) O neminljivih zaslugah Linharta za nemško šolstvo bomo posebej poročali. Molk nemških in slovenskih delegatov je bil najboljši dokaz temu. U r e d n. Tovariš Bischofberger je predlagal, naj se namesto dosedanjih 12 članov pomnoži stalni odbor za deželno učit. skupščino na 15članov, čemurje odgovarjal predsednik, rekoč, ako je bilo dozdaj 12 članov dovolj, je lahko tudi v naprej. Predlog je bil s o g 1 a s n o sprejet. Tovariš L 0 b 1 je predlagal, naj se voli še 6 namestnikov. Na zahtevang utemeljevanje predloga po predsedniku meni, da lahko v teku 6 let, dokler obstoji ta odbor, umrje eden ali drugi član odbora, nakar vstopi namestnik. Predlog se sprejme enoglasno. Sedaj se je vršila volitev stalnega konferenčnega odbora in namestnikov po listkih. V skrutinij so bili izvoljeni tovariši: Trebentschek, A. Mayer in V. Strmšek*). Ko se je razdelil imenik delegatov in oktruiran opravilnik, so se konstatirali navzoči delegati**). Navzočih je bilo 83 delegatov (1 je zaradi bolezni zadržan) in okolo 8 c. kr. okraj. šol. nadzornikov. Nato je tovariš Monschein omenil, da je razpoloženi opravilnik že star in da ima skupščina pravico, si istega po konferenčnem odboru novega izdelati, kar se naj zgodi na podlagi onega dež. učit. skupščine na Zgornjem Avstrijskem. Tovariš Gassarek predlaga, naj bi se skupščina razširila še na tretji dan, ker je nemogoče, toliko nabranega gradiva temeljito obravnavati v 2 dneh. Tovariš Horvatek poudarja, da se ima pred glavnim zborovanjem sklicati odbor za deželno učiteljsko skupščino, da pregleda in odobri vse gradivo za skupščino. Predsednik P. K o n č n i k izjavi: 1. da se vrši prvo glavno zborovanje dne 10. avg. ob 10. uri dopoldne, 2.) da je opravilni red odobren od dež. šol. sveta in se ne sme *) Imenik delegatov priobčimo kasneje. U r e d n. **) V stalni konferenčni odbor so bili skoraj enoglasno izvoljeni za Gorenje Štajersko: A. Schweinzger iz Leobna, A. Horvatek \z Obdacha, A. Lux iz Veitscha, H. Scherer iz Oberzciringa, A. Gaischek, mešč. ravnatelj v Brucku; za Srednje Štajersko: Fr. Monschein iz Tobelbada, A. Bischofberger iz Deutsch-Landsberga, F. Schreithofer iz Tilmitscha, A. Frankl iz Sochaua, pl. Calisto iz Gradca; za Spodnje Štajersko: K. Gassarek iz Maribora, A. Gradišnik iz Celja, V. Strmšek iz Št. Petra na Medvedovem selu, A. Požegar iz Stranske vasi in E. Slanc iz Št. Bolfenka. Za namestnike so bili izvoljeni: H. Pichler, J. Trebenschek, P. Stern, A. Mayer, 0. Pražak in Fr. Kocbek. predrugačiti, 3.) da se skupščina ne more razširiti na tretji dan zaradi financijalnih težkoč pri obstoječem kreditu, ker zato ne more prevzeti nikake odgovornosti in 4.) da se naj sklicanje konferenčnega odbora prepusti njemu. Odslovil je delegate z besedami: »S i e s i n d e n 11 a s s e n I« * Zabavni večer se je vršil zvečer v gostilnici Stadtparktheater. Tovariš p 1. Calisto je pozdravil navzočnike srčno v imenu pripravljalnega odbora, tovariŠ Gassarek v imenu »Verbanda« nemških učiteljev in učiteljic štajerskih in tovariš Schreithofer v imenu štaj. »Lehrerbunda«. Tovariš Orchenbauer je s spremljevanjem tovariša Monscheina pel nekaj nemških pesmi, drugi pa so prednašali šaljive pesmi. Zabava je imela nemški značaj, ali zaradi resnega položaja je vladala sloga brez političnega izzivanja. Prvo glavno zborovanje se je vršilo dne 10. avgusta. Ob 10. uri dopoldne pozdravi predsednik vse navzoče z željo, naj bi skupščina izvršila svoja posvetovanja stvarno, ne da bi se nastala razna mnenja prevrnila v nasprotja. Skupščina naj bi se tako uravnala, da bo prinaŠala šoli pravo korist, udeležnikom pa obranila prijeten spomin. Končno se spominja presvetlega cesarja, kateremu se zakliče »Hoch !« Predsednikov namestnik dr. Frettensattel prediaga, naj se izvoli odbor 3 delegatov, ki to dinastično manifestacijo sporoče c. kr. namestništvu. V ta odbor so izvoljeni tovariši: PrOll, Schweinzger in Slanc. Tovariš Pr6ll predlaga.naj se pošlje pozdrav skupščine tudi ministru za uk in bogočastje, kar se sprejme. Potem poda predsednik statistični pregled o najvažnejših stvareh Šolstva od zadnje deželne učit. skupščine. Poprej je bilo 184.913 šolo obiskujočih otrok, zdaj 193.332. Leta 1896. je bilo 834 ljudskih šol, zdaj 867; poprej 13 meščanskih šol, zdaj 19; poprej 2292 razredov, zdaj 2648; novih šolskih poslopij se je postavilo 125, dozidalo 60; 2356 učiteljskih oseb ima izpričevalo usposohlienosti; za leto 1905 je znašal šolski proračun 5,372.000 K, za leto 1906 pa 5,456.000 K. Tovariš Monschein prosi predsednika, naj še pred glavnim zborovanjem skliče konferenčni odbor, na kar dobi odgovor, da se to zgodi koncem zborovanja. Tovariš Horvatek poudarja, da je postopanje pred~ sednikovo v nasprotju z ministrsko naredbo, ker mora vendar konferenčni odbor vse gradivo, ki pride na dnevni red, prereševati, in sicer pred glavnim zborovanjem. V imenu vsega konferenčnega odbora vloži torej protest in odklanja vsako odgovornost odbora, ako bi se skupščina izjalovila. Namestnik dr. Frettensattel pojasni, da se vrši najprej strokovno predavanje in potem se takoj skliče seja konferenčnega odbora, s čimer so se navzočniki zadovoljili. Tovariš Gassarek trdi, da ima le skupna seja delegatov določiti, oziroma odobriti opravilnik, ne pa deželni šolski svet. Zato VII. deželna učit. skupščina protestira proti razpoloženemu opravilniku, ker se konferenčnemu odboru ni dala prilika, izdelati nov osnutek, ter ga smatra kot nepostavno napravljenega*). (Živalno odobravanje). Nato je predaval tovariš Holzmann o bistvu fonetike, pokazal ležo jezika, odprtino ust i t. d. pri izgovarjanju *) Omeniti je, da se je konferenčni odbor že pred tem glavnim zborovanjem posvetoval ter svoje postopanje uredil. — To odločno postopanje konferenčnega odbora, ki je energično zastopal svoje zakonito mu zajamčene pravice, nam imponuje in je vsega posnemanja vredno. U r e d n. posamesnih glasov na »Laut-Tafeln« iz gluhonemnice. Govoril je na dolgo in Široko o razdelitvi glasov, o čitanju nemških črk, zlogov, besed, in stavkov ter končno priporočal razne knjige o fonetiki. Govornik je hotel zbuditi zanimanje za fonetiko sploh, vendar v njegovem podavanju in bilo zapaziti prave logične razporedbe. Predsednik se zahvali govorniku. K debati se oglasi tovariš Trebentschek. Debata pa se preloži na popoldan. Potem se prečita in odobri zapisnik o predzborovanju ter prečita imenik delegatov in nadzornikov. * Seja stalnega konfer. odbora se vrši takoj za I. glavnim zborom pod predsedstvom dežel. šol. nad-ornika g. P. K o n č n i k a. Tovariš A. F r a n k 1 pravi, naslanjaje se na predsednikov pozdrav, da je želja konfer. odbora, da bi se vsa nastala nasprotja odstranila. Zahteve odbora slone na zakonu ter ne morejo od svojih itak majhnih pravic niti za trohico odjenjati. Odbor uživa zaupanje vsega štajer. učiteljstva, zato naj mu tudi predsednik popolnoma zaupa. Zlasti želi, da bi med predsedstvom in učiteljstvom ne nastal zopet oni globoki prepad kakor pred sedmimi leti, zakaj on upa, da bo šola in učiteljstvo ono torišče, kjer se bodo zedinili k uspešnemu delovanju. Predsednik zagotovi odbor svoje naklonjenosti in poudarja, da za sestavo novega opravilnika ni več časa, ker bi imel to storiti poprejšnji odbor, pač pa rad dovoli odboru, da to stori za prihodnjo dež. skupščino. Tovariš Horvatek soglaša s tem, želi pa razširjenje sedanjega opravilnika. Tovariš Gassarek zahvali predsednika na naklonjenosti in predlaga uredbo dveh sekcij, kjer naj se posvetuje o raznih predlogih, kar je bilo sprejeto. Kot sklicatelj za prvo sekcijo »vzgoja in pouk« se določi Gas s a r e k, za drugo »uprava in stanovska vprašanja« pa H o rv a t e k. Drugo glavno zborovanje se je vršilo popoldne ob 3. uri. Pri verifikovanju zapisnika omeni Horvatek, da ni protesta odtegnil, ampak da je le pojasnila dra. Frettensattela vzel zadovoljno na znanje. Po posvetovanjih konfer. odbora je sicer postal brezpomemben. Predsednik naznani, da se je v konfer. odboru izrazila želja, naj bi se opravilnik v toliko izpremenil, da se mu priklopi dostavek: »Skupščina se zaradi posvetovanja predlogov deli v sekcije«. On nima nič proti izvršitvi te želje, ampak prav všeč mu je, da se s pogovori v sekcijah navržena vprašanja temeljito prerešetajo. Povabi delegate, naj se vpišejo v to ali ono sekcijo ali nikamor. Prva sekcija zboruje po glavnem zboru v tukajšnji dvorani, druga pa v dvorani c. kr. učiteljišča. Predsednik prosi, naj se posvetovani predlogi izročijo konfer. odboru, ki ima jutri ob 8. uri zjutraj svojo sejo. Nato še povabi Horvatek za vpis v sekciji ter se razpošljeta dotična poziva med delegate. O govoru Holzmanna se otvori debata. Tovariš Trebentschek govoriproti »Lautiermethodi« poudarjaje: »Nicht der isolierte Laut, sondern die Sprechsilbe ist das wichtigste«. Ravnatelj Trunk pobija Trebentschekova izvajanja, na kar Gassarek obžaluje, da govornik ni sestavil stavkov, zakaj mt smo tukaj, da sklepamo, ne pa predavanja poslušamo. Fonetika naj se goji tudi v petju. Holzmanu odgovarja, da je govoril le vobče o fonetiki, podrobnosti naj se prepuste za poznejši čas. Potem je govoril profesor Vesely (na graškem učiteljišču) o novi metodi risanja. V jako zanimivem govoru primerja smoter stare in nove metode ter govori o različnem risanju, začenši z risanjem iz spomina do risanja predmetov. Predsednik zahvali govornika na poučnem predavanju ter opozori delegate, da bi si po slišani teoriji ogledali prakso, to je razstavo risarskih del v učiteljišču. T e cL z_ i __ UčiteUski Tovariš. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Stev. 34. V Ljubljani, 25. velikega srpana 1905. XLV. leto. »Učiteljski Tovariš« izhaja vsak petek. Ako je na ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto stoji 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Spise je pošiljati samo na naslov: Uredništvo »Učlteljskega Tovariša« v Idriji. Naročnino prejema Frančišek ČrnagoJ, nadučitelj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Rokopisov ne vračamo. — Oglasi in poslanice stanejo za stran 30 K, pol strani 16 K, '/„ strani 10 K, V« strani 8 K, "8 strani 4K; tnanjši inserati po 20 h petit-vrsta. Večkratno objavljanje po dogovoru. Priloge poleg poštnine 6 K, V«elilnat VII. štajerska deželna učiteljska skupščina v Gradcu. — Naš denarni zavod. — XVII. glavna skupščina »Zaveze« v Puiju. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Gospodarski program. — O počitnicah. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati.