IZ CELIA... Vloga in bodoči delokrog Glasbene šole v Celju Glasba je v najožji zvezi s kulturno- prosvetno dejavnostjo. Vsak kulturen človek hrepeni po njej, naj si jo izvaja sam ali pa samo uživa. Ne moremo si misliti ne proslave ne festivala in ne kake posebne kulturne prireditve brez glasbe. Najuspešnejša gojiteljica glasbe in vzgojiteljica glasben.h umetnikov je glasbena šola. Celjska Glasbena šola je že pred vojno, zlasti pa po osvobod.tvi mnogo storila za kulturni dvig našega ljudstva. Toda spr-čo njene zadušljive tesnobe v svoji zgodovinski, v notran­ josti naj zaostale j ši stavbi mesta Celja, je dobila ta šola vrsto manjših pomoč­ nic,, ki z vso ljubeznijo in požrtvoval­ nostjo negujejo to v srce segajočo ljud­ sko umetnost in jo ponekod celo z umetnim dihanjem vzdržujejo pri živ­ ljenju. Poleg KUD Prešeren si je omi­ slila tako prepotrebno šolo tudi celjska Svoboda, ker je pač prepričana, da brez glasbeno šolanega naraščaja ne pride nikamor in da naša priznana in priljubljena Glasbena šola zaradi ome­ njene okolnosti tej nalogi ni več kos. Svojo prostorno kapaciteto je že davno dosegla in mora z žalostnim obrazom odkloniti vsakogar, ki še želi biti dele­ žen njenega nauka. Do 220 gojencev za silo še spravi pod svojo streho, dalje pa ne gre več. »Svoboda« ima letos že 58 gojencev, toda tudi ta že zavrača prošnje novih učencev. Sedaj vzgaja pianiste, vilioniste in harmonikaše. Po­ lovico stroškov krije društvena blagaj­ na, ki porabi za vzdrževanje svoje glasbene šole okoli 140.000 din letno. Petero učiteljev poučuje učence teorijo in klavir na učiteljišču, ostale instru­ mente pa na svojih domovih ali na domu učencev. Glasbena šola KUD Prešeren poučuje harmoniko in pihalne instrumente za vzgojo kadra pri društveni godbi na pihala. Kako veliko je pomanjkanje zborovodij, slišimo na vseh skupščinah Ljudske prosvete, saj morajo redki po­ samezniki voditi po več pevskih zbo­ rov. V Celju so nujno potrebni zboro- vodski tečaji, ki bi se lahko vršili na celjski Glasbeni šoli. Vse te naloge bi Glasbena šola lahko opravljala le te­ daj, ko bi imela primerne prostore. Ce primerjamo Celje s 35.000 prebi­ valci z Ljubljano, ki jih ima okrog 140.000 in pomislimo, da deluje tam 5 glasbenih šol s kapaciteto 3000 gojen­ cev, potem vidimo, da bi celjska Glas­ bena šola potrebovala prostore za 600 do 1000 gojencev. Društva bi se raz­ bremenila te dejavnosti, pouk na Glas­ beni šoli pa bi bil uspešnejši, smotr­ nejši in cenejši. Ce bi se v Celju znašla skupina ljudi, ki bi se z enako vnemo in voljo lotila problema Glasbene šole, kakor so se ga lotili ljudje okrog Mestnega gleda­ lišča, bi se zadeva kmalu premaknila z mrtve točke. K uspešnemu reševanju tega problema bi brez dvoma pomagali vsi Celjani bodisi s prispevki, bodisi s prostovoljnim delom. Samo začeti je treba. Dokler pa nimamo niti iniciativ­ nega odbora niti zemljišča ali primerne zgradbe za adapcijo niti idejnega osnut­ ka,, bo Glasbena šola astala taka kakr­ šna je. S premajhno kapaciteto bo morala sprejemati privilegirance, kar je v ostrem neisprotju s socialistično družbo. Celjska Glasbena šola je že presegla nivo nižje glasbene šole in Ima vse pogoje, da postane srednja strokovna šola in bi vzgajala vse tiste kadre, ki jih danes tako občutno pogrešajo naša kulturnoumetniška društva ne samo v Celju, marveč po vsem obsežnem celj­ skem okraju. Se več. Precejšnje število naše mlad ne odhaja na Glasbeno aka­ demijo, ki naj bi sprejemala le absol­ vente srednjih glasbenih šol. Dokler pa teh nimamo dovolj, je glasbeni študij zelo otežkočen. Naša javnost upravičeno zahteva, da posvetimo tudi temu vpra­ šanju večjo skrb in pozornost. Bibanje prebivalstva v Celju v časn od 22. do 29. 10. 1955 je bilo rojenih 30 dečkov in 28 deklic. Poročili so se: Jožef Ferme. čevljarski pomočnik iz Ogorevc in Erika Amalija Crepinšek, delavka iz Celja; Branko Plohi, sadjar iz Kasaz in Milena Gra- bar, nameščenka iz Celja; Vladimir Alojzij Jannš, ključavničarski mojster in Marija Koro­ šec, trgovska pomočnica, oba iz Celja; Drago- mir Ivan Gabriel, npravnik letalske šole v Ra- kitniku in Terezija Kos, knjigovodkin ja iz Celja; Milan Franc Kralj, strojno ključavničar­ ski mojster in Marija Krošel, blagajničarka, oba iz Celja; Franc Horvat, šofer in Marija Palir, delavka, oba iz Celja. Umrli so: Marjanca Iludomalj, novorojenček iz Velenja, stara 4 mesece; Valentin Kunstek. gradbeni de­ lovodja iz Ločice, star 52 let; Branko Jovano- vič. pravoslavni duhovnik iz Bjeline, star 45 let'; Viktor Medved, otrok iz Debra, Laško, star 3 mesece; Marija Juvan, kuharica v pokoju, stara 70 let; Marica Arlif-Palir, delavka iz Celja, stara 18 let; Franc Palir. nameščenec iz Beograda, star 28 let; .lanez Mcc, posestnik iz Zg. Grušovelj pri Mariboru, star 59 let; Jože Kranjo, posestnik iz Kozjega, star 55 let; Fran- čiška Selišek, roj. Zorko, gospodinja iz Celja, stara 80 let, Barabara Guček, vd. Bianchi, roj. Gospodaric, upokojenka iz Celja, stara SO let; Tatjana Hočevar, novorojenček iz Metleč, stara 9 dni. Iz sodne dvorane KAZNI JE NISO POBOLJŠALE Vida Kovačič Iz Pilštanja pri Kozjem je nepoboljšljiva in ne loči tujega od svojega. Zaradi tatvin je bila že tri­ krat kaznovana. Ko je bila po zadnji prestani kazni izpuščena iz zapvora. se je potikala po Sloveniji in Hrvatski. Služila je pri raznih družinah. Ko je zapustila službo, je v družinah marsikaj zmanjkalo. Tako se je zaradi tatvin morala zopet zagovarjati pri Okrožnem sodišču v Celju. 1 leto in 6 mesecev bo imela v zaporu čas prem sijevati, da je treba spoštovati tujo lastnino. PREKO MEJE JE POMAGAL... Jože Celeč iz Grada v Prekmurju je pomagal pri pobegu preko meje v Av­ strijo Alojzu Dremlju, Stanislavu Zur- manu in Antonu Vrbku iz Celja. Konč­ no je hotel z Ljudmilo Zorko iz Letuša tudi sam pobegniti preko meje. V Lju­ tomeru pa je bil aretiran. Okrožno so­ dišče v Celju ga je obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapK>ra. OSTEVANJE OSEBJA PRED STRANKAMI V TRGOVINI BOROVO Ko sem hotel kupiti čevlje v trgovini »Borovo« v Celju, sem bil priča dogod­ ka, ki ne spada v javen lokal. Sef pro­ dajalne je vpričo strank ošteval svoje podrejene za napake, se hudo val in grozil. Ce je bilo strankam samim nerodno, da morajo tako oštevanje poslušati,, to­ liko bolj so bili prizadeti uslužbenci. Šef prodajalne bi jih vendar lahko kako drugače opozoril, toda ne pred ljudmi. Videl sem, da so stranke odha­ jale, ne da bi kaj kupUe, tako sem storil tudi sam. Ljudje merijo nivo trgovskega lokala ne samo po kvaliteti izdelkov, temveč tudi po vzdušju,, ki v njem vlada. Človek r.ad vidi prijazna in vedra lica tudi tam, kjer kupuje. Tak odnos je sprva nesocialističen do sodelavcev, poleg tega pa kvaren za promet, ki ga trgovina hoče doseči. Škraber Kazimir KAM V NEDELJO IZ CELJA? V Dramlje! Po Tovarniški ulici gremo mimo Ke­ mične tovarne v smeri Bukovžlaka mi­ mo bivše gostilne Koštomaj in nato mimo Kraulbergerjevega posestva sko­ zi gozd, ki se razteza tu kakih 10 mi­ nut v nižini, in pri Ropasovi gostilni zavijemo prek travnika in nato pod na­ seljem larmovec preidemo v gozd. Tu se počasi vzpenjamo navzgor in po kakih 20 minutah hoje zagledamo pred sabo naselje Marija Dobje. Od tu je lep razgled v dolino. Po kratkem počitku nadaljujemo pot v Dremlje. V prijazni vasi Dramlje se bomo usta­ vili za nekaj časa v tamošnjem kra­ jevnem gostišču, kjer točijo pristno dra- meljsko vino. Iz Dramelj nadaljujemo pot v smeri Ponikve in stopimo skozi vinograde na sv. Uršulo, odkoder imamo zopet lep razgled po vsej celjski kotlini in na­ prej v Savinjsko dolino ter na vse vr­ hove Mozirskih in Savinjskih planin. Domov se vračamo ves čas skozi gozd na postajo Ponikva. Doma smo že popoldne ali pa šele zvečer, zveze z vlaki so ugodne vse popoldne. Iz Dramelj se tudi lahko vrnemo pre­ ko Senljurja. Ves ta izlet bomo prehodili v zmerni hoji v največ 5 urah. Dr. M. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor Krompir 16 (18); čebula 40 (50); česen 80 (—); korenček — (60); solata 34 (50—70); cvetača 50 (—); peteršilj — (60); ohrovt — (25—30); zelje, glave 14 (—); repa,, ribana — (40); paradižnik 30 (50); paprika 54 (80); kostanj 22 (20—30); jabolka 24 (20); hruške 32 (35—50); breskve — (45); kutne 20 (—); vino — (130); mleko — (32); smetana — 160 —200); skuta — (120); jajca — (23—25); grozdje 100 (50—60); Orehi, ceU 140 (160). Tudi za leto 1956 bo izšel „GOSPODARSKI KOLEDAR" 2e nekaj let uporabljajo gospodarske ustanove, gospodarske organizacije in podjetja vseh strok vsakoletni »Go­ spodarski koledar«. Tudi za leto 1956 bo izšel »Gospodarski koledar«, ki ga izdaja uredništvo »Nove proiz­ vodnje«, glasilo Zveze društev inžener- jev in tehnikov LRS. V njem bodo važni članki prav o vseh gospadarskih stro­ kah, pa še več. V njem bo objavljen članek tov. PoLča Zorana: »Odkrivanje nam omogoča boljše gospodarjenje«, nadalje članki dr, Vladimira Krivica »Komune in naš nadaljnji gospodarski razvoj«, tov. Rihterja Srečka: »Nekaj misli o tehnični pomoči«, tov. Klemen- čiča Toneta: »Nova pota v pospeševanju graditve stanovanj«, itd. itd. V vsakem »Gospodarskem koledarju« doslej je izšel Seznam gospodarskih predpisov. Iz leta v leto je ta seznam izpopolnjen tako, da so »Gospodarski koledarji« trajne vrednosti za vsakogar, ki želi biti poučen o vsem novem v posameznih gospodarskih strokah in o gosporadskih predpisih v kakšni koli zadevi. V ^r;ncp,)diiiSI-.GJH 1: .i^.auiJll^ je »Gospodarski koledar 1956« bo tako zelo olajšal delo vsem gospodarskim organizacijam, podjetjem in ustanovam, da bodo prav gotovo vsi priznali nje­ govo koristnost. Brez njega skoraj ne bomo mogli uspešno upravljati svojih gospodarskih dolžnosti. Ker uredništvo »Nove proizvodnje« kot vedno doslej varčuje s papirjem in izdaja svoje pu­ blikacije le v tolikšni naklad:, da ne ostane ničesar nerazprodanega^ bo tudi »Gospodarski koledar 1956« izdalo le v tol.kl nakladi, ki bo šla v denar. Za­ radi tega naj gospodarske ustanove, go­ spodarske organizacije, podjetja in pri­ vatniki nemudoma naročijo potrebno število izvodov »Gospodarskega kole­ darje 1956« pri »Novi proizvodnji«, Ljub­ ljana, Trubarjeva 15, poštni predal 407 in naj na njen tekoči račun Ljubljana 60-KB-1-1142 takoj nakažejo ustrezno vsoto denarja. En izvod »Gospodarskega koledarja 1956« stane 500 din. Na odrezek polož­ nice ali denarne nakaznice naj napi­ šejo namen plačila. Ker »Gospodarski koledar 1956« na­ ročajo v števlnih izvodih vsa važnejša podjetja v FLRJ in mnoge tvrdke in agencije, trustl in karteli v inozemstvu in ker ga prebirajo strokovnjaki, ki v gospodarskih organizacijah odločajo o nabavi surovin, polizdelkov, proizvodov, tehnčne opreme itd., imajo komercial­ ni oglasi in reklame v »Gospodarskem koledarju 1956« kar največji uspeh. Podjetje, k: naroči oglas v »Gospodar­ skem koledarju«, more za svojo proiz­ vodnjo ali za usluge dobiti nova tržišča, naročnike in odjemalce doma in v ino­ zemstvu. Pri iskanju ponudnikov za stroje, sestavne dele, surovine in vsega ostalega, pomagajo oglasi v »Gospodar­ skem koledarju«, da prejme oglaševalec največ ponudb. Čestitke delovnih ko­ lektivov za Novo leto dosegajo, če so objavljene v »Gospodarskem koledarju«, najbolj svoj cilj. Kdor koli v gospodar­ skih organizacijah in v podjetj.h odloča glede naročanja komercialnih oglasov, naj se zaveda, da z naročilom oglasa v »Gospodarskem koledarju« ne koristi samo svoji gospodarski organizaciji, marveč, da s tem khrati podpre izda­ janje našega tehničnega, gospodarskega m strokovnega tiska, ki je eno izmed najuspešnejših orož.j v borbi proti teh­ nični in gospodarski zaostalosti. Končno z naročilom oglasa v »Gospodarskem koledarju« podpre prizadevanje Zveze društev inženirjev in tehnikov LRS, ki ima v svojih pravilih med drugim tudi dolžnost, brigati se za napredek v teh­ niki In gospodarstvu. Ker je časa za naročilo oglasov le še malo, saj bo redakcija pri »Gospodarskem koledarju 1956« skoraj končalo svoje delo, je treba za oglase poslati »Novi proizvodnji« čim­ prej. L. A. ...IN ZALEDJA. IZ SLOVENSKIH KONJIC Sindikalne podružnice v Slov. Konji­ cah in okolici so že pričele s svojimi prvimi pripravami za letošnje občne zt>ore. Tako so pied kratkim imeli v podružnici TKO v Zrečah sestanek ce­ lotnega aktiva, na kalerem so se po­ drobno pogovorili o vseh potrebniti po- li;ičnih, kadrovskih in organizacijski^ vprašanjih. Istočasno so postavili tudi več komisij za pripravo poročil itd. Tudi na Kmelijskem posestvu v Konjicah so že sklenili, da bo njitiov občni zbor 25. novembra. Precej dobre priprave imajo tudi v podružnici na gradbenem podjetju, pri gozdnih delavcih in neka­ terih drugih, tako da lahko računamo; da bodo do \. decembra občni zbori večji del lahko končani. * V Slov. Konjicah je bila pred nekaj meseci odprta trgovina kombinata čev­ ljev iz Borovega. Kljub temu, da je že pred tem obstojala poslovalnica pod­ jetja Peko, imata sedaj še vedno obe dosti prometa, pa tudi čevljarjem se njihova prodaja dosti ne pozna. To se vidi po naročilih in popravilih, ki jih imajo čevljarji preko leta. V trgovini kombinata iz Borovega gredo v promet zlasti gumijasti škornji, ki bi jih prodali še dosti več kot jih imajo na razpolago. Za te se zlasti zanimajo kmetje, pa tudi delavci, ker je ta obutev dokaj poceni in primerna za delo v mokrem. L. V. IZ DOBRNE Tov. Zmago Likar, odbornik občine Vojnik je v nedeljo otvoril zbor voliv­ cev, ki je bil v prostorih šole. Izmed 128 navzoč h volivcev so izvolili odbornike za občino Vojnik. Občinski odbor je imenoval številne komisje in svete s pomočjo katerih bodo reševali posa­ mezne probleme laže in točneje, -o - To jesen so kmetje pod Paškim Koz­ jakom hudo prizadeti. Trope divjih sv-nj so razrile polja in delajo ogromno škodo, za katero dobijo malenkostno odškodnino, kajti lovska družina nima zadostnih denarnih sredstev. Sicer pa so Lovske družine Dobrna, Velenje,. Št. Janž In druge že večkrat organizirale pogone na divje svinje za to ogroženo področje, a sreča jim ni bila naklonjena, -o - Čeprav so to jesen obrodila jabolka kot že dolga leta ne, je sneg in mraz naredil dosti škode kmetovalcem, ki sadja niso utegnili obrati. Razne vre­ menske neprilike in premalo delovne sile je vzrok, da bodo kmetje imeli zelo malo namiznega sadja. - o - Na Dan mrtvih so otroci iz mladin­ skih domov v Dobrni položili vence In cvetje na grobove padlih borcev v Brdcah in Dobrni, skupno s člani ZB in odborn ki občine Vojnik ter s tem ob­ novili spomin mrtvim, ki so žrtvovali za nas in našo domovino vse. IZ VOJNIKA PRI CELJU Kakor izgleda, mnogim še ni znano„ da imamo pri nas Ljudsko knjižn.co, ki posluje vsako nedeljo od 9. ure do­ poldne. Je prav dobro založena z raz­ ličnimi, dobro urejenimi in opremlje­ nimi knjigami. Opaža se, da si Vojniča- ni :n okoličani še premalo izposojujejo knjige. Mladine ni posebno mnogo. Treba je, da se ravno mladina sezna­ nja in uči preko knjig in časopisov. Ni­ komur ne bo žal za čas, ki ga je pora­ bil za čitanje. Izgubljen pa je tisti, ki se je v mladosti vdal pijančevanju, vse njegovo življenje je uničeno in vsem v breme. Občinski odbor si je uredil svoje pro­ store in dela. Mi Vojničani imamo za­ upanje v predsednika Josipa Jošta,, ker je domačin in pozna razmere. Res je, da čakajo njega oziroma celotni odbor težke naloge pri reševanju tekočih in važnih problemov, ki so se pojavili, oziroma sb obstojali že prej. Upamo, da bo naša velika občina premagala vse ovire in težave v splošno zadovoljstvo občanov. Dolžnost nas vseh pa je, da pomagamo z združenimi močmi graditi lepšo in srečnejšo bodočnost vojniški občini. ZA BOLJŠO POŠTNO DOSTAVO Celjski avtobus dovaža pošto v Le- sično okoli 19. ure, ko je dostava ne­ mogoča. Zato dobivajo pošto šele dru­ gi dan. V poštnem območju sta dve osnovni šoli, nižja gimnazija na Pil- šianju, tri kmetijske zadruge in trgo­ vina, krajevni in matični urad ter več drugih organizacij in društev. Tisk je pri nas dobro zastopan, vendar je do­ stava zlasti dnevnikov za ves dan za­ poznela, pa tudi ostala pošla prihaja k nam z enodnevno zamudo. Sobotno pošto razdeljujejo pismonoše zgolj iz uslužnosti ob nedeljah med 7. in 8. uro, če zamudiš ali ne utegneš v Lesično, jo dobiš v ponedeljek, le pred leii, ko je bila pošta se na Pilštanju, smo pro­ sili, naj bi avtobus, ki vo/i dvakrat na dan, pri dopoldanskem prihodu v Kozje podaljšal progo do Lesičnega, kamor je le 4 in pol kilometra. Tako bi do­ bili pošto vsaj opoldne, bližnji pa že dopoldne. Danes, ko je sedež občine v Kozjem, je dopoldanski stik z Le- sičnim od te strani še posebej potre­ ben in zato bi naj bilo želji prebival­ stva že skoraj ustreženo. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI SNEG DELA ŠKODO Nenadoma se je vreme zadnje dni poslabšalo. V noči od ponedeljka na torek je zaapdel sneg, ki je napravil mnogo škode posebno na drevju, ki je bilo obloženo še z jabolki. Ce sneg ne bo kmalu skopnel, bo škoda tem večja, ker nekateri kmelje niso obrali vsega sadja, jih je še nekaj, ki niso utegnili obrati celo grozdja. Upamo, da se bo vreme izboljšalo, da bodo lahko kme­ tovalci pospravili jesenske pridelke, ki so še skoraj vsi zunaj. Na nasiilj pa drugače sploh ne smemo misliti. Po­ škodovan je bil tudi električni vod, te­ lefonska napeljava pa je bila na več mestih pretrgana. Morda pa se bo vre­ me le še spremenilo? TDP »PARTIZAN« DELA TDP »Partizan« se pripravlja na svoj drugi nastop. Članice, mladinci, mla­ dinke, pionirji in pionirke se v svoji te­ lovadnici pridno vadijo za drugo aka­ demijo, ki jo mislijo prirediti v poča­ stitev 29. novembra. Po dosedanjih pri­ pravah izgleda, da bo ta akademiia vsebovala pester spored. Trdno smo prepričani, da bo tudi tokrat obisk tak, kot je bil pri prvi prireditvi. LJUDJE SO NEZADOVOLJNI Mnogo je že bilo razpravljanja o tem, kako naj bi se razmere v našem kino- .podjelju izboljšale. Nekaj časa je ka­ zalo, da bo temu res tako, vendar zad­ nje čase ljudje opuščajo in zapuščajo predstave, ki kljub lepim filmom niso take, kakor bi morale bili, posebno še, ko je zamenjana stara aparatura z bolj­ šo. Eni se izgovarjajo na slabo kino- operaturo, drugi zopet trdijo drugače Ne vemo, kaj je pravi vzrok jeze kino- obiskovalcev, vemo pa, da nekaj ni v redu. Z dobro voljo pa bi se menda vendarle dalo vse lepo urediti. Ali ne? ii S PLANINE Doslej mladina na Planini ni imela svoje organizacije ali pa ta ni delala. S formiranjem samostojne občine na Planini je zaživelo tudi delo med vaško mladino, ki najde vso podporo v doma­ čem učiieljsivu. Na konferenci, ki ji je pri-^ostvovalo blizu 80 mladincev in mladink, so iz­ volili občinsko vodstvo in sprejeli mno­ go sklepov, kakor tudi tekmovalni pro­ gram CK LMS. K izvajanju tega pro­ grama so tudi že pristopili. Tako je na pobudo mladine iz Dobjega ustanov­ ljeno tam prosvetno drušlvo, mladin­ ska igralska družina pa se pod vod­ stvom učitelja tov. Cokana vneto pri­ pravlja na uprizoritev igre. Prav tako se tudi planinska mladina pripravlja na igro, ki jo namerava uprizorili v za­ silno urejeni dvorani zadružnega doma. Pred dnevi je občinski mladinski ko­ mite izvedel s 25 mladinci ekskurzijo v steklarno v Rogaški SlaMni in Slraži, nadalje so si ogledali ptujski muzej in vinsko klet. Največje doživetje pa 'e bilo za mladino v Tovarni aluminija v Kidričevem in Tovarni avtomobilov v Teznem. Ob zaključku ie ekskurzije so si ogledali še tiidrocentralo Maribor­ ski otok. Tukajšnja kmečka mladina se je vračala s tega izleta z globokimi v!isi ter se tako sama prepričala o iz­ gradnji naše industrije v socialistični domovini. S. D. Bibanje prebivalstva v celjsld olcoiici v času od 22. do 29. 10. 1955 je bilo rojenik 20 dečkov in 22 deklic. Poročili so se: Anton Kotnik, delavec iz Skomarja, obč. Slov. Konjice in Elizabeta Vegič, poljska delavka iz Hudinje, obč. Slov. Konjice; Franc Mihalič, zi­ dar iz Gorice, okraj Maribor-okolica in julijuna Gačnik, kmečka hči iz Bezovja, obč. Slovenske Koiijice; Alojz Guček, poljedelc iz Laži.š pri Planini in KazborŠek Marija, poljedcika iz Male Breze, obč. Laško; Janez Lesjak, poljede­ lec s Črnega vrha, obč. Žalec in Alojzija Jer­ man, poljedcika, stanujoča istotam; Iranc Ko- kole, poljedelec iz Kaple, obč. Žalec in Vida Jazbec, gospodinjska pomočnica, stanujoča isto­ tam; Roman Cverle, rudar iz Novega Velenja in Uršula Slemenšek, gospodinjska pomočnica; Florjan Skornšek, tovarni.ski delavec iz Brezja, obč. Mozirje in Ana Kumer iz Brega, Celje; Janez Vengušt, modelni mizar iz Laške vasi, obč. Celje -in Ana Aužner, delavka, stanujoča istotam; Alojz Gošnik, mizarski pomočnik iz Nove vasi, obč. Slov. Konjice in Ljudmila Do- bovišek, cvetličarka iz Prožinske vasi pri Što­ rah; Vincenc Kolman, poljedelec iz Visoč, obč. Planina in Gabrijela Rihter, poljedelka iz Vrbe, obč. Vojnik; Ivan Smeh, traktorist iz Gorice pri Slivnici in Zofija Zidanski, poljska delavka iz Loke pri Zusniu; Stjepan Flegar, poljedelec iz Rutanske vasi, obč. Rog. Slatina in Štefanija Špolar, poljedelka iz kamene, obč. Rog. Sla­ tina; Jakob Cujež, tovarniški delavec iz Lek- marja in Julijana Cinkole, trg. pomočnica z Vinskega vrha pri Slivnici; Vincenc Fijolič, progovni delavec iz Šibenika, obč. Šentjur in Marija Ban, čistilka, stanujoča istotam. Umrli so: Stanislav Mlinar, otrok iz Brezja, obč. Šent­ jur pri Celju, star 9 mesecev; Anton Cepin, kmet iz Hrušovca, obč. Šentjur pri Celju, star 59 let; Franc Jazbec, otrok iz Jakoba pri Šent­ jurju, star 3 mesece; Mirko Coh, žagarski de­ lavec iz Tržiča pri Rog. Slatini, star 52 let; Jožefa Golob, gospodinja iz Košnice, obč. Sliv­ nica pri Celju, stara 78 let; Marija Koprive, prevžitkarica iz Šentvida pri Planini, stara 86 let; Lucija Ulaga. gospodinja iz Laziš, občina Planina pri Sevnici, stara 72 let; Helena Hoch- kraut, gospodinja iz Brstovnice, obč. Laško, stara 72 let; Alojz Teršek, kmet iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah, star 62 let; Terezija Krajne, gospodinja s Teharja, stara 75 let; Veronika Detiček. gospodinja iz Zg. Zreč, stara 54 let; Franc Kotnik, obč. revež iz Hudinje, obč. Slov. Konjice, star 76 let; Jernej Brodej, dojenček iz Vitanja, star 2 in pol meseca. Cvelfer Jože iz Delavske ulice in Krulc Jože iz Zvodnega sta bila na neki veselici. Tam so se stepli fantje. V pre­ tepu sta jo oba skupila z nožem. Cvel- ferja je nekdo zabodel v glavo in roko, Krulca pa v roko. * S kropom se je polil in močno opekel Dosedla Igor iz Ponikve pri Grobelnem. Od nekega neznanca je bil obstreljen Pirš Anton iz Tomaža pri Šmarju. * Na cesti je padel Pungartnik Jože iz Lipe pri Frankolovem in utrpel po­ škodbo na glavi. * Pri sekanju drv se je v nogo vsekala Novak Prida iz Rakitovca pri Slivnici. Pri padcu na brano se je močno po­ škodoval Slavič Janko iz Kostrivnice. * Pri padcu si je poškodoval nogo Re- bernak Vinko* iz Gabrovca pri Vojniku. * Tovorni avto se je prevrnil in močno poškodoval Trebušak Antona iz Gre­ bena pri Kamniku. Na železniški postaji v Celju je pa­ dla na tračnicah in utrpela poškodbe na glavi Novačan Frančiška iz Tmovelj. V mlinu je padel pod turbino Kupec Jože iz Gornje vasi pri Šentlovrencu. Poleg poškodbe na glavi je utrpel tudi pretres možganov. * Pri padcu si je zlomila nogo Bincl Zofija iz Vojnika. * Iz gorečega poslopja sta reševala raz­ ne predmete Lebič Leopold in njegova žena Marija iz Nove vasi pri Franko­ lovem. Oba sta utrpela težke poškod­ be na obrazu. V rudniku Liboje je padel velik kos premoga na Stanka Supergerja in mu prizadejal težje notranje poškodbe. * Z motornim kolesom je padel in si poškodoval nogo Vrečko Jurij iz Celja. • Pri tesanju lesa se je močn6 vsekal v roko Zmaher Kari iz Grobelnega. * Pri padcu v vinogradu si je zlomila nogo Kovač Alojzija iz Vojnika. Nogo si je pri padcu zlomil tudi Ostrožnik Franc iz Jazbine pri Dram- Ijah. * Steklenica z žganjem se je razbila Kolar Zdenki iz Ponikve. Alkohol se je vnel. Kolar jeva je dobila opekline na roki.