PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
- PP 559 nije)
1
>723
~tpa!ae4,an^* * * * vPrvim Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 32 (12.664)
Trst, sobota, 7. februarja 1987
Nova zavest in samozavest
Z razstavo fotografij Milenka Pegana v goriškem avditoriju so se včeraj pričele prireditve ob dnevu slovenske kulture, ki jih prireja Zveza slovenskih kulturnih društev.
Osrednjo besedo na proslavah v Gorici in Trstu bodo imeli Slovenci iz videmske pokrajine, ki se nam bodo predstavili s svojim kulturnim in umetniškim delom. Tako bodo nastopile skupine in posamezniki drevi v Kulturnem domu v Gorici, jutri pa v tržaškem Kulturnem domu. Poslušali bomo njihovo petje, plese, recitacije in nagovore. Gledali bomo razstavi, ki so ju pripravili. Skratka, njihovi nastopi bodo najjasnejši dokaz neke nove zavesti in samozavesti, ki označuje življenje Slovencev iz videmske pokrajine. Mi pa se bomo lahko pobli-že seznanili s tem, kar se dogaja pod Matajurjem in dlje.
Če se je pred tolikimi leti zdelo, da so Slovenci pod Matajurjem nekako odpisani in da bo njihova pot vedno bolj oddaljena in tiha, potem je današnja slika drugačna. Iz mračnih dolin se je ponovno dvignila beseda, zvečina narečna beseda, vendar hrati tako slovenska in polna, da ne najdemo v njej več tonov odpisane skupnosti. Slišali bomo besedo, ki se ne boji sveta, ki ve za svoje korenine in že pozna svojo moč. Poslušali bomo besedo, ki je naša, slovenska in pogumna. To pa je najjasnejši znak, da na Slovence v videmski pokrajini ne moremo več gledati kot na brezmočne brate, ki jih je trdo življenje pahnilo v molk.
dan slovenske kulture
Predstavniki jugoslovanske skupščine obiskali Rim
Ribolov v Jadranu in Osimo v pogovorih delegacije SFRJ
SANDOR TENCE
RIM - S sinočnjim srečanjem z zu-
nanjim ministrom Andreottijem je de-
legacija jugoslovanske zvezne skup-
ščine sklenila štiridnevni uradni obisk
v Italiji, kjer je bila gost poslanske komisije za zunanje zadeve. Obisk je bil pretežno posvetovalnega značaja v sklopu rednih stikov med parlamentoma, je pa vseeno služil za preverjanje trenutnega stanja dvostranskih odnosov med državama, ki so dobri, lahko pa bi bili boljši, posebno na gospodarskem področju, kjer doživljajo v zadnjem času določeno stagnacijo. Predsednik zunanjepolitične komisije skupščine SFRJ Mijat Sukovič in njegov italijanski kolega Giorgio La Mal-fa sta vsekakor na skupni tiskovni konferenci izrazila prepričanje, da imajo italijansko-jugoslovanski odnosi dobre razvojne perspektive in da torej obstajajo stvarne možnosti za premostitev sedanjih težav, ki so, kot že omenjeno, prisotne predvsem v gospodarstvu.
Na rimskih pogovorih se je dosti govorilo o izvajanju oziroma o neizva-
janju Osimskih sporazumov, pri čemer sta bili delegaciji mnenja, da sta doslej oba parlamenta precej površno in pasivno sledila tej problematiki. La Malfa in Sukovič sta se zato s tem v zvezi dogovorila za poseg pri dveh skupščinah v korist nujne aktivnosti in pritiska pri obeh vladah, ki se morata odločneje zavzeti za izvajanje Osima.
To je verjetno osrednji sklep tega obiska, ki ga lahko konec koncev oce-
nimo kot odjugo v bilateralnih odnosih po tragični smrti mladega ribiča iz Gradeža vzdolž istrske obale.
Jugoslovanski gostje so še enkrat podčrtali, da ima SFRJ namen čimprej zgraditi tako imenovani osimski avtocesti (Razdrto-Sežana in Razdrto-Vr-tojba) in da se bodo dela za izvajanje tega projekta pričela v tem letu.
Zamude pri izvajanju te osimske obveze je treba pripisati izključno našim notranjim finančnim težavam, je pou-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Danes podelitev Prešernovih nagrad
LJUBLJANA - Letošnjo Prešernovo nagrado za življenjsko delo, najvišje družbeno priznanje v Sloveniji, bo dobil, kot je včeraj sporočil upravni odbor Prešernovega sklada, arhitekt Miloš Bonča. Osnovna odlika njegove ustvarjalnosti je, kot je rečeno v obrazložitvi, spoštovanje pogojev okolja, tako da je njegova arhitektura spajanje starega in novega, pri čemer arhitekt Bonča kreativno uporablja sodobno tehnologijo.
Igralec Boris Cavazza je dobitnik tega najvišjega priznanja za vloge doktorja v »Velikem briljantnem valčku«, Dantona v drami »Dantonov pri-
Marchio in Marteddu prispela v Kartum
RIM — Italijanska tehnika, talca etiopske gverilske organizacije PRPE sta sinoči srečno prispela do sudanskega glavnega mesta Kartuma. Po sporočilu ministrskega sveta sta bila tehnika gradbenega podjetja Salini Dino Marteddu in Giorgio Marchio že proti večeru na sedežu italjanske ambasade v Kartumu.
Italijanska tehnika je 27. decembra ugrabil oboroženi odred Revolucionarne stranke etiopskega naroda PRPE, izpustili pa so jih predvčerajšnjim približno 550 kilometrov severovzhodno od sudanskega glavnega mesta. Z Marted-
dujem in Marchidjem so gverilci osvobodili tudi drugih sedem etiopskih delavcev, ki so jih prav tako ugrabili po napadu na gradbišče v kraju Wogeda v dolini Belesa.
Italijansko gradbeno podjetje Salini je ob jezeru Tana pripravljalo lokacijo bodoče vasi, v katero je nameravala etiopska vlada naseliti nekatera nomadska plemena, kar je po mnenju gverilcev PRPE le pretveza za izvajanje »Mengistujeve raznarodovalne politike«. Prav zaradi tega naj bi oboroženo krilo PRPE napadlo italijansko gradbišče in ugrabilo tridesetino delavcev.
mer« in Stavrogina v »Besih«. Te tri vloge se v zadnjih treh sezonah uvrščajo v sam vrh sodobne domače umetniške kreativnosti.
Na področju književne ustvarjalnosti je letos Prešernova nagrada pripadla pisatelju Pavlu Zidarju. V mnogih knjigah je Pavle Zidar nepozabno začrtal slike našega časa. Njegova dela obsegajo širok razpon od osebnega pričevanja do družbenokritičnega pisanja proti popačenosti v povojni družbeni stvarnosti in ironične zajedljivosti.
Med skupaj 74 predlogi za nagrade Prešernovega sklada so izbrali 10 dobitnikov: prevajalec Aleš Berger, slikarja Emerik Barnard in Lojze Logar, pesnik Alojz Ihan, maskerka Berta Meglic, igralka Ivanka Mežan, režiser Edvard Miler, oblikovalec Vladimir Pezdirc, koreograf Milko Šparenblek in skupina avtorjev za zborsko-scen-sko delo »Fauvel 86« Lojze Lebič, Ksenija Hribar in Jernej Habjanič.
Prešernove nagrade in nagrade sklada bodo dobitnikom izročili na nocojšnji osrednji slovenski svečanosti ob kulturnem prazniku, 8. februarju.
Včeraj so v Ljubljani izročili tudi tradicionalne študentske Prešernove nagrade, ki jih je letos prejelo 16 študentov ljubljanskih fakultet, (dd)
Smučanje: na svetovnem prvenstvu
V Crans Montani danes ženski slalom
□ □ □
Košarka: drevi v Trstu
Jadranovci proti prvouvrščeni Imoli
□ □ □
Odbojka: v ženski B ligi
Meblo drevi favorit na gostovanju v Trevisu
NA 10. IN 11. STRANI
Vlak s proge: jedrski tovor nepoškodovan
LONDON — Pri Gloucestru v zahodni Angliji je včeraj iztiril vlak z jedrskim tovorom, vendar ni bilo hudega. Vlak je prevažal jedrsko gorivo iz atomske centrale v 01dbury-ju (Bristol), ki je bilo namenjeno regeneraciji v Sellafieldu (Cumbria). Gorivo je bilo v 50-tonskem hranilniku, ki naj bi vzdržal tudi čelno trčenje vlakov ob hitrosti 150 kilometrov na uro. Okrog 800 metrov pred železniško postajo v Gloucestru je lokomotivo vrglo s tira, vagon z nevarnim tovorom pa je le delno iztiril. Izvedenci so zagotovili, da ni radioaktivne nevarnosti.
Dogodek je vseeno razburil javnost, ki se spominja nedavne podobne nesreče na jugu države, ko je vojaški tovornjak z jedrskima konicama zaradi poledice zaneslo s ceste.
V Libanonu napetost počasi popušča
BEJRUT — Z delnim umikom ameriškega brodovja se položaj na Bližnjem vzhodu ni bistveno pomiril, saj je Libanon še vedno v dometu ameriških bojnih letal, ki so včeraj ponoči in dopolne preletela Bejrut in zgovorno pokrepila grožnjo o maščevalnem napadu, če bi islamski skrajneži uresničili grožnjo in v ponedeljek ubili štiri ameriške talce.
Bolj spodbudne so vesti, da bi lahko že prihodnji teden islamski skrajneži osvobodili Terryja Waita, posrednika canterburyjskega nadškofa, in da ne bodo ubili nobenega talca, kljub izteku ultimata o izpustitvi 400 šiitov iz izraelskih zaporov.
Medtem pa se šiitsko-palestinska vojna za taborišča stopnjuje do take mere, da so Palestinci v obkoljenih taboriščih zaprosili muslimanske verske oblasti, naj jim dovolijo jesti trupla padlih soborcev.
NA 2. STRANI
Kljub pomirjevalnim izjavam washingtonske administracije
Ameriške vojne ladje ob izraelskih obalah pripravljene na poseg proti šiitskim bazam
NEW YORK — Predstavniki Reaganove administracije so zanikali poročila, da se ameriške vojne ladje, ki plujejo v vzhodnem Sredozemlju in v Perzijskem zalivu, pripravljajo za skorajšnji napad na Libanon. Kljub omenjenim pomirjujočim izjavam pa tukajšnji komentatorji sodijo, da bodo ZDA v primeru, če bodo islamski skrajneži v ponedeljek ubili 4 ugrabljene ameriške profesorje v Libanonu, brez dvoma izvedle maščevalni napad na nekatere cilje v Libanonu.
Da bi delno pomirila napeti položaj, je administracija ukazala delu ameriškega ladjevja, ki pluje po vzhodnem Sredozemlju, naj zapusti področje predvidenih vojaških operacij, letalonosilka Kennedy pa jevčeraj zjutraj vplula v pristanišče Haifo v Izraelu. Neposredno bližino libanonskih obal so zapustile tudi transportne ladje, na katerih je vkrcano 1900 pripadnikov mornarskih enot za hitro posredovanje.
Ameriško ladjevje, ki je na področju vzhodnega Sredozemlja in Zaliva zato, da bi po izjavah predstavnikov State Departmenta »ščitilo ameriške strateške interese in prijateljske države v tem delu sveta«, bo sicer še naprej ostalo v stanju stroge pripravljenosti.
Kot pišejo nekateri dobro obveščeni ameriški komentatorji, sklep o tem, ali naj ZDA izvedejo določeno maščevalno akcijo ali ne, še ni sprejet. Odvisen bo predvsem od tega, ali bodo ugrabitelji 4 ameriških profesorjev v ponedeljek uresničili svoje grožnje.
Po mnenju nekaterih tukajšnjih vojaških strokovnjakov utegne ameriško letalstvo bombardirati ali dolino Be-kaa v Libanonu, kjer naj bi bil sedež večine podtalnih terorističnih skupin v Libanonu, ali pa bližino letališča v Bejrutu, kjer naj bi se prav tako zadrževali pripadniki militantnih islamskih organizacij. Ni izključeno, da bodo Američani v morebitnem napadu namesto vojaškega letalstva prvikrat izokoristili tako imenovane manevrir-ne rakete, ki jih je mogoče naravnati na določene cilje. Na ta način bodo preprečili, da določeno število ameriških pilotov ne bo padlo v ujetništvo islamskih skupin, saj analitiki v Pentagonu pričakujejo, da bodo ameriška letala pri izvedbi morebitnega napada naletela na hud protiletalski ogenj.
Reaganova administracija je sicer z razočaranjem sprejela dejstvo, da so vse vodilne zahodne države: Velika Britanija, Francija, ZR Nemčija, Italija, Kanada in Japonska, zavrnile poziv Washingtona, naj bi se konec tega tedna v Rimu zbrali predstavniki omenjenih držav in razpravljali o skupnem boju proti terorizmu. Najvišji državniki zahodne sedmerice so namreč na lanskem sestanku v Tokiu sprejeli deklaracijo o mednarodnem sodelovanju pri zatiranju terorizma. Tokrat celo Velika Britanija, ki običajno podpira podobne ameriške akcije, ni pristala na omenjeno ameriško pobudo, saj si — kot je v zasebnem pogovoru izjavil neki britanski diplomat — »nihče ne želi dobiti nazaj mrtvih talcev«.
Tiskovni predstavnik State Departmenta Charles Redman je zanikal poročila, da je bil ameriški namen, da bi se vodilna zahodna sedmerica na se-
stanku v Rimu dogovorila o skupni vojaški akciji za rešitev talcev v Libanonu. Trenutno je v tej državi ugrabljenih 8 ameriških in 18 državljanov drugih zahodnih držav. Takšna akcija, še posebej po razkritju tako imenovane iranske afere, ko se je izkazalo, da so ZDA poskušale s tajnimi pošiljkami orožja Iranu odkupiti svoje talce v Libanonu, po izjavah zahodnih diplomatov v Washingtonu, sploh ni več mogoča. VVashington se bo torej o takšni akciji odločal na svojo pest, že sedaj pa je jasno, da bi bila to smrtna obsodba za vse ugrabljene zahodne državljane v Libanonu, bistveno pa bi narasel tudi antiamerikanizem po svetu. Zato zahodni zavezniki Reagana pozivajo, naj »desetkrat premisli«, preden se bo spustil v novo tvegano vojaško akcijo na Bližnjem vzhodu.
UROŠ LIPUŠČEK
• Ribolov in Osimo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
daril Sukovič, ki je tako demantiral glasove, po katerih naj bi imela Jugoslavija tudi določene politične rezerve za izvajanje tega člena.
Finančna sredstva so torej sedaj, kot kaže, na razpolago, za kar nosi zasluge tudi Italija, Ki je posegla pri Jugoslaviji. Med nerešena vprašanja Osima pa sodi globalna zaščita naše manjšine, ki jo je delegacija iz Beograda postavila v ospredje na vseh razgovorih, vključno na srečanju z Andreottijem. Med obiskom je tekla beseda tudi o perečem in še nerešenem vprašanju ribolova na Jadranu ter o gospodarskih odnosih, ki so pravzaprav velika šibka točka v sodelovanju med Rimom in Beogradom.
Po tolikem času pa se je spet omenila načrtovana osimska mešana industrijska cona, ki je svoj čas, kot znano, sprožila plaz polemik ter političnih nesoglasij posebno na Tržaškem, spričo katerih sta obe strani sporazumno »arhivirali« to pobudo. To vprašanje je nepričakovano sprožil demokristjan Sarti, nekdanji poročevalec pri parlamentarnem postopku o ratifikaciji Osimskih sporazumov. Morda je šlo le za osebni poseg, morda pa je skušal Sarti preveriti, kaj menijo jugoslovanski poslanci o tem vprašanju, o katerem bosta morali državi prej ali slej spet spregovoriti ali pa ga črtati iz Osimskih sporazumov.
SANDOR TENCE
Se vedno dvomijo v staro resnico o pokolih vojnih ujetnikov v Lvovu
RIM — Medtem ko je posebna komisija že začela z delom, da bi do 20. marca preverila resničnost sovjetskih trditev o množičnem pokolu italijanskih vojnih ujetnikov v Lvovu leta 1943, pa se ugibanja in polemike nadaljujejo. Z dneva v dan se daljša seznam preživelih, ki potrjujejo verodostojnost sovjetskih trditev. Istočasno pa ne mirujejo tiste sile, ki se na vse kriplje trudijo, da bi vsa zadeva šla v pozabo, če jim ne bi uspelo zvaliti krivde na Stalinove en-kavedejce. Sedaj se slišijo celo glasovi, da je vso zadevo spretno sprožilo Gorbačovu nasprotno ukrajinsko partijsko vodstvo, da bi mu obtežilo in celo preprečilo obisk v Italiji, ko bi vsa resnica prišla na dan. Seveda take trditve že mejijo na politično fantastiko, dajejo pa precej jasno sliko, da je vest v Italiji do skrajnosti razburkala vode.
Italijanske vojaške oblasti so pred dnevi kategorično izjavile, da so preživele iz kontingenta italijanskih sil na vzhodni fronti po umiku poslali v Italijo. Sedaj pa prihaja na dan, da so bili to le vojaki s prve bojne črte, ne pa vse pomožno osebje v zaledju. Prav tako so v arhivih odkrili, da je obstajalo Poveljstvo za vzhod-
no zaledje (Comando retrovie dellEst), kar pojasnjuje sovjetske podatke o tako imenovani diviziji Retrovo. Vsekakor ne bodo imeli člani komisije lahkega dela pri iskanju resnice, saj v arhivih zija nenadomestljiva praznina za obdobje od septembra 1943 do konca vojne.
Sovjetski pisatelj Vladimir Beljaiev pa je za agencijo Novosti izjavil, da obstajajo neizpodbitni dokazi o pokolu v Lvovu. Nacisti pa niso italijanskih vojnih ujetnikov likvidirali samo v Ukrajini, enake stvari so se dogajale tudi v Belorusiji. Agencija Novosti obenem poudarja, da so dokumente že objavili v knjigi Ne moremo odpustiti, ki so jo najprej tiskali v Minsku in nato tudi v Italiji.
Direktor osrednje poljske komisije za vojne zločine Jacek Wiczur je prav tako izjavil, da ga preseneča italijanska dvomljivost, saj je bila usoda italijanskih vojnih ujetnikov na Poljskem znana že pred leti.
Končno besedo bi morala vsekakor izreči italijanska komisija, saj so vsi prepričani, da bo lahko v Lvovu preverila verodostojnost sovjetskih trditev.
Vlada se zateka k odlokom
RIM — Vlada je včeraj ponovno predstavila več zakonskih odlokov, ki jih niso uspeli pravočasno spremeniti v zakone. Med njimi sta najpomemonejša zakonski odlok o tovornem cestnem prometu in o gradbenem odpustu.
Glede prvega so ohranili prejšnja določila, le malenkostno so znižali predvidene kazni, ki ostajajo visoke tako glede nespoštovanje določil o kronotahigrafu, obremenitvi vozila, hitrosti in vožnji po odstavnem pasu.
Globe do 7 milijonov lir, odvzem vozniškega dovoljenja in preklic strokovnih dovoljenj bi morah napraviti nekaj reda v tovornem cestnem prometu, saj statistike nesporno dokazujejo, da so prav tovornjaki in vlačilci krivi za najhujše prometne nesreče. Odlok bo seveda povzročil novo negodovanje šoferjev in avtoprevozniških podjetij. Vlada je namreč le minimalno upoštevala popravke, ki so jih predlagali med parlamentarno razpravo.
Glede odpusta za črne gradnje odlok predvideva cijo negativnih posledic, ki so nastale, ker niso i spremeniti v zakon odlokov iz leta 1986.
sana-
uspeli
Pod pritiskom KPI, ki zahteva razpravo o krizi vladne večine
Craxi bo poročal v parlamentu
RIM — Predsednik ministrskega sveta Craxi bo v sredo, 18. februarja, odgovoril v poslanski zbornici na interpelacije o političnem stanju in o polemikah znotraj vladne večine. To je sporočil včeraj načelnikom skupin v Montecitoriu republikanski minister za odnose s parlamentom Mammi, vodja komunistične skupine Zangheri pa je seveda to vzel na znanje z zadovoljstvom: »To je najboljše priznanje o pravilnosti in umestnosti naših vztrajnih zahtev, da se politična kriza, ki tare večino, prouči v parlamentu.«
Toda vse kaže, da se predsedniku poslanske skupine KPI želja ne bo docela izpolnila: ko je neki časnikar včeraj vprašal Craxija, kako bo kaj z »razpravo«, mu je predsednik vlade odgovoril z drugim vprašanjem: »Je v teku kakšna razprava?«... Premier je hotel očitno reči, da nasprotuje snidenju v parlamentu, s tem pa tudi, da mu ne pripisuje posebnega
pomena. Vendar se komunisti ne bodo dali kar tako: odločno bodo zahtevali širšo debato, v skrajnem primeru pa morda celo predložili resolucijo o nezaupnici. Zangheri je namreč zatrdil, da krize v vladni večini ne bo prikrila prav »nobena propagandna pobuda«.
Kakor koli že, Craxi se bo v parlamentu skoraj gotovo omejil na navedbo tega, kar je vlada ukrenila v zadnjih mesecih, in na prikaz o stopnji izvajanja vladnega programa, poudaril pa bo tudi, da nobena stranka koalicije ni izrekla nezaupanja do izvršne oblasti oziroma izrazila namena, da razbije zavezništvo. Tega mnenja je tudi minister De Michelis (PSI): »Kljub težavam in polemikam ni pravega razloga za osporavanje politične veljavnosti te vladne formule.« Tajnik PRI Spadolini ne verjame, da je Craxiju do političnega razčiščenja prav v tem trenutku, Andre-
otti pa se vprašuje, kaj je treba sploh razčistiti, »saj so odnosi med petimi strankami dovolj jasni«. Najbolj prav pa ima menda Signorile (PSI), ko pravi, da bo 18. januarja »vsakdo povedal le del tistega, kar misli«, ker je vse skupaj bolj zapleteno, kot se zdi.
Medtem se nadaljujejo polemike okrog kongresne listine PSI. Fanfani je iz Madrida zagrmel proti predlogu o neposredni izvolitvi državnega poglavarja, češ da se ta sistem ne uveljavlja niti drugje po svetu. Glasnik tajništva KPI Macaluso pa piše v Ri-nasciti, da se je obdobje »osrednosti KD« končalo, začelo pa obdobje »osrednosti socialističnega predsedstva« oziroma — kot je dejal Martelli — »osrednosti Craxija v italijanskem političnem sistemu, reformiranem v smeri predsedniške republike«. Mar-tellija kritizira tudi II Popolo (KD) in mu očita, da je odprl predsedniško kampanjo v korist Craxija. G. R.
Poulični boji v Madridu
Včeraj je v Madridu demonstriralo na tisoče študentov. Prišlo je tudi do izgredov (na sliki vidimo študenta, ko s fračo luča kamne na policijo), ki so povzročili 20 ranjencev	(Telefoto AP)
Polemike ob popravkih zakona o založništvu
RIM — Med socialisti in demokristjani je spet polemika. Povod za spor so bili tokrat predlogi o amandmajih osnutku zakona o tisku, ki jih je podtajnik pri predsedstvu vlade Amato izročil v četrtek senatni komisiji za ustavna vprašanja. Amato je v bistvu predlagal naj bi senat spremenil osnutek, ki ga je pred nekaj tedni odobrila poslanska zbornica, in določil drugačno omejitev naklade, ki jo lahko ima vsak založnik. Sedanji zakon in tudi osnutek, ki ga je odobrila zbornica, sta določala, da ima vsak založnik največ 20 odstotkov skupne vsedržavne naklade, Amato pa predlaga, da bi »streho« znižali na 15 od sto.
Proti predlogu je že v četrtek vzrojil predsednik združenja založnikov Giovannini, ki je med drugim obtožil podtajnika pri predsedstvu vlade, da skuša na ta način razfor-mirati koncern Rizzoli-Corriere della Sera. Proti predlogu se je izrekel odgovorni za tisk pri KD Mastella, po katerem je stranka relativne večine za takojšjo odobritev sedanjega osnutka. Mastella je obtožil Amata, da se sploh ni posvetoval z vladnimi partnerji o popravku. Dodal je, da je sedanji osnutek celovita konstrukcija, ki se lahko zruši, če se načne enega od njenih delov. Prav tako kritičen je bil predstavnik proletarske demokracije Pollice, komunist Vita pa je menil, da je Amatov predlog sicer zanimiv, dodal pa je, da je treba čimprej odobriti zakon o tisku, da bi sektor imel jasen zakonski okvir.
Poslanec Amato je odgovoril na kritike s krajšo izjavo, v kateri je poudaril, da so mu nekateri zlohotno pripisovali namen razformiranja koncerna Rizzoli, pač pa je hotel predvsem razbiti koncentracijo Stampa-Corriere della Sera, kar naj bi med drugim zahteval tudi garant za založniške dejavnosti prof. Sinopoli.
Napovedali nove stavke na področju zdravstva
RIM — Danes bo sestanek med vlado in sindikati, da se obnovijo pogajanja za novo delovno pogodbo osebja vsedržavne zdravstvene službe. Sestanek bi moral biti že včeraj dopoldne, zadnji trenutek pa so ga odložili, češ da se ga .minister za javne uprave Gaspari ne more udeležiti, ker ga ni v Italiji. To je izzvalo hude proteste nekaterih avtonomnih sindikatov, saj so bile njihove delegacije iz vse države že zbrane pred Palačo Vidoni. Sindikat vodilnega osebja Krajevnih zdravstvenih enot CIDA-SIDIRSS je označil odgoditev srečanja kot nov izziv vlade, ki da namerno zavlačuje (Gaspari se je namreč sinoči udeležil snidenj z zveznimi in avtonomnimi sindikati zdravnikov). Omenjeni sindikat je oklical za 18. februar stavko, ki ji bosta 23. in 24. sledili še dve, če ne bo prišlo medtem do ugodne rešitve spora. Dne 18. februarja bo na pobudo CGIL-CISL-UIL prekrižalo roke tudi vseh 600.000 zdravstvenih delavcev, katerim se bodo pridružili še biologi, kemiki in fiziki iz sindikata SNABI in bolnišniški farmacis-ti iz sindikata SINAFO.
Dejstvo, da vlada včeraj ni predhodno obvestila sindikatov o odložitvi sestanka, je narekovalo domnevo, da med strankami večine in pristojnimi ministri ni soglasja glede številk, to je glede višine zahtevanih poviškov. V sami vladni koaliciji marsikdo pravi, da je treba opustiti trmasta načelna stališča in zadevo takoj rešiti, drugače se bo stanje vsedržavne zdravstvene službe še poslabšalo. Glede poviškov, ki naj bi jih bili deležni splošni oziroma družinski zdravniki, kaže, da bo za vse veljal povišek 17 odstotkov in da bo smel imeti zdravnik s 1.500 pacienti in brez drugih zadolžitev največ 80 milijonov lir kosmatega letnega dohodka (brez draginjske doklade).
Polemike glede dvojezičnega šolstva
Koroške stranke so
VINKO WIESER
CELOVEC — Kot zgodovinski dogodek v avstrijski notranji politiki se bo verjetno uveljavila sredina tiskovna konierenca treh koroških strankarskih voditeljev VVagnerja, Scheucherja in Haiderja na Dunaju. Prišli so na Dunaj, da bi popravili »enostransko sliko« o koroški manjšinski politiki in »pravilno informirali javnost« o stanju manjšine na Koroškem. Za koroška ušesa ni bilo to nič kaj novega.
Dunajski dnevnik Die Presse pravi dan kasneje: »Doživeli smo novost v »Concordii«: trije predsedniki strank pridejo na skupno tiskovno konferenco in se v stvari popolnoma strinjajo. V sredo se je razgovor treh vodij koroških strank Wagnerja, Scheucherja in Haiderja z novinarji izoblikoval v obrambno bitko proti številnim slovenskim novinarjem (ki so prišli posebej na Dunaj), njihovim dunajskim simpatizerjem in tujim poročevalcem. Po tiskovni konferenci pa je konservativni dnevnik Oberbsterreichische Nachrich-ten o koroški manjšinski politiki napisal: »Prizadeti jo odklanjajo, nevtralni znanstveniki jo kritizirajo, samo koroške stranke ocenjujejo svojo politiko do Slovencev kot zgledno.«
Komentator v dunajskem socialističnem dnevniku Arbeiterzeitung Kaltenbrunner pa začenja svoj obračun s koroškimi strankarskimi šefi tako: »Človek se bi lahko razjokal: na zvezni ravni poskuša predvsem kancler popraviti okrnjeni ugled Avstrije in predstaviti Avstrijo kot kraj »odprtosti v svet in tolerance« -vzporedno pa nastopijo predsedniki koroških dežel-nozborskih strank - Wagner poleg Haiderja in Scheucherja - pa porinejo pred zbranim mednarodnim tiskom našo manjšinsko politiko v slabo luč.«
V »Salzburger Nachrichten« pa imenuje komentator koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja marljivega učenca. Samo, da je njegov učitelj Pac Jo-erg Haider. Ker pa oba skupaj surovo napadata avstrijskega strokovnjaka dr. Theodorja Veiterja zaradi njegove ostre kritike avstrijske manjšinske politike, jima salzburški dnevnik pravi: »Namesto da govorita o kapriolah, naj bi si Haider in njegov pridni učenec Wagner raje ogledala svoje lastno obračanje v vetru, ki ga morajo trpeti drugi. Morda se jima bo ob tem zavrtelo v glavi.«
Neprimerno barvita je po sobotni veliki demon-
brezvoljni zombiji
straciji koroških Slovencev, drugih manjšin in njihovih avstrijskih zaveznikov na Dunaju postala sploh polemika o manjšinskem šolskem vprašanju. Že na dan tiskovne konference koroških strankarskih šefov jih je na Dunaju sprejela ostra polemika v treh najuglednejših avstrijskih dnevnikih Die Presse, Kurier in Salzburger Nachrichten. Najostrejši med njimi je bil Hans Rauscher v dunajskem Kurierju, ki je koroške stranke primerjal z brezvoljnimi zombiji (grozna bitja iz ameriških filmov), ki jih Haider in njegova nem-škonacionalna druščina, vštevši koroški Heimatdienst in Abwehrkaempferbund, žene v hudo stvar, ki prekipeva od intolerantnosti, provincialnosti in nepoštenosti.« Rauscher jim ne očita samo, da so se pustili ustrahovati od Haiderja, temveč, da izhajajo tudi iz napačnih taktičnih predpostavk: kajti Haiderja ne bo mogoče pomiriti, z vsakim novim kompromisom bo postal bolj predrzen.«
To je potrdila tudi tiskovna konferenca v sredo, ko je Haider spričo deželnega glavarja očitke glede apartheida enostavno obrnil. Slovencem je očital, da z lastnimi zadrugami, dijaškimi domovi in društvi sami uganjajo največji apartheid. Nihče od politikov pa se ni distanciral od te nadvse nesramne napadalnosti.
Na dunajski tiskovni konferenci, ki jo koroški dnevniki soglasno ocenjujejo kot popolnoma uspel začetek informacijske kampanje, je Wagner med drugim napovedal, da bo nekoliko le še mogoče spremeniti koroški pedagoški model in da bo na zvezni ravni 24. februarja razgovor z zastopniki slovenske narodne skupnosti. Zakaj že dva dni navrh v Koroškem deželnem zboru že dokončno hočejo sklepati o svojem modelu ločenega dvojezičnega šolstva, seveda ni mogel razjasniti.
Koroški Slovenci so na ponovno živčno reakcijo koroških politikov reagirali s predlogom, naj se napravi »daljši odmor v šolski razprtiji«, da bo odprta pot za konstruktivni dialog pedagoških strokovnjakov. Zvezna vlada naj bi v ta namen ustvarila stran-
dolo-
čene uspehe, predvsem glede vzdušja v javnih občilih. Toda v koroškem enostrankarskem sistemu (SPOE -PFPOE) bo potrebnih še več naporov za uveljavitev demokratičnejših načel v manjšinskem šolskem vprašanju.
karsko neodvisen forum m ga strokovno podprla Demokratično gibanje v Avstriji beleži torej
V Portorožu je že vse pripravljeno za mednarodno srečanje pisateljev
PORTOROŽ — Organizacijski odbor drugega mednarodnega srečanja pisateljev ob meji je že prejel nekaj čez 50 del (od tega 12 esejev), ki se potegujejo za literarno nagrado »Portorož 1987«. Že v začetku naslednjega tedna bo mednarodna žirija, sestavljena iz štirih posebnih jezikovnih žirij, predseduje jim Ciril Zlobec, izbrala po eno novelo in en esej v ožji izbor, nakar bodo imeli prevajalci deset dni časa za prevode omenjenih del v vse štiri uradne jezike (slovenščino, hrvaščino, italijanščino in nemščino) srečanja, žirija pa bo med temi potem izbrala najboljšo novelo in najboljši esej. Nagradi bodo podelili v nedeljo, 22. februarja, v kristalni dvorani hotela Palače.
Prireditev, na kateri bo sodelovalo več kot 50 literatov in publicistov iz srednjeevropskih držav (večina je že potrdila svoj prihod), se bo začela pravzaprav že teden prej — v soboto, 14. februarja, z gledališčem ob kavi na Bernardinu, kjer se bo z recitalom predstavila Svetlana Makarovič. V nedejo, 15. februarja, bo zvečer v portoroškem avditoriju natopil Andrea Centazzo z multimedialnim programom. Od ponedeljka do četrtka bodo v koprski osrednji knjižnici »Srečka Vilharja« vsak popoldan pripravili srečanje in pogovor »en avtor — ena knjiga«, na kateri bo vsak dan en avtor predstavil svoje novo delo. V ponedeljek, 16. februarja, zvečer bo v avditoriju nastopil mednarodni jazz duo (Roberto Magris in František Uh-lir), dan kasneje koncert »Trieste har-pe ensemble«, v sredo zvečer prav tako v avditoriju nastop gledališča »Perche'« iz Bologne s predstavo »Babilon, Brecht in Mrtvi pes«, v četrtek zvečer bo najprej v avditoriju klavirski koncert Aleksandra Madžara, ka-
sneje pa v Tivoliju še nastop graškega jazz kvarteta.
Drugo srečanje pisateljev ob meji se bo začelo v petek, 20. februarja, in sicer z naslednjimi temami: »Alpe Jadran — Mittel Evropa ali Srednja Evropa? Duhovi iz preteklosti, resničnost ali upanje za prihodnost«, »Narodi, narodnosti in meje — resničnost v luči naporov za združitev Evrope in sodobnega tehnološkega razvoja«, medsebojno poznavanje in problemi prevajanja in obnavljanja književnih del na območju Alpe Jadran«, »Meja kot zgodovinsko-politična stvarnost in literarna fikcija«, »Smiselnost in bodočnost srečanja pisateljev ob meji«.
V petek zvečer bo v avditoriju nastopil mladi beograjski violinist Štefan Milenkovič, kasneje pa v Tivoliju Bojan Adamič s skupino, v soboto popoldan bodo pripravili še eno srečanje »En avtor — ena knjiga«, zvečer pa koncert Sergia Endriga v avditoriju. Ob nedeljski podelitvi pa bodo v kristalni palači hotela Palače nastopili skupaj Sergio Endrigo, Arsen Dedič in Gino Paoli.
BORIS ŠULIGOJ
Proslava v Portorožu
PORTOROŽ — Kulturna skupnost občine Piran je včeraj, 6. februarja zvečer, ob 19. uri pripravila proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v portoroškem avditoriju. Slavnostni govornik je bil Tone Partljič, predsednik društva slovenskih pisateljev, v programu pa so nastopili učenci glasbene šole Piran in člani KUD Karol Pahor iz Pirana, (bs)
Italijanske šole lahko dosežejo bakalavreat
V Hrpeljah zelo dobro delajo
Pri Kovinarju uspešno poslovno leto
RIM — Na srečanju, ki mu je predsedovala minister Franca Falcucci, so proučili zakon iz leta 1986, ki priznava mednarodni bakalavreat iz Ženeve za enakovrednega italijanskim višjim srednjim šolam. Sestanku so prisostvovali podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Susanna Agnelli, predsednik Zavoda združenega sveta Jadrana posl. Belci in rektor omenjenega Zavoda David B. Sutcliffe. Slednji je tudi podpredsednik medarodnega bakalav-reata.
Minister Franca Falcucci je po končanem sestanku poudarila, da bo naredila vse, da bodo zakon tudi praktično uresničili. V tem smislu bo ustanovljena posebna komisija, v kateri bo tudi dr. Sutcliffe. Komisija bo proučila tudi možnost, kako naj bi se nekatere italijanske šole potegovale za bakalavreat in priredile programe v smislu zahtev, ki jih študij prinaša. Za zdaj daje v Italiji diplome bakalavreata samo Zavod v Devinu. Sam zakon, ki ureja mednarodni bakalavreat namreč predvideva to možnost in ne omejuje diplome bakalavreata samo na posamezne zavode v sklopu združenega sveta.
■ TRST — Deželni odbor F-JK je na svojiredni seji pričel razpravo o ukrepih proti AIDS. Na prihodnji seji pa bo odbor dokončno izoblikoval načrt za boj proti tej bolezni. Ukrepi predvidevajo vrsto navodil KZE in hkrati
opolnomočijo odbornika za zdravstvo, da s hitrim postopkom ukrepa, ko je pač potrebno.
Odbornik za zdravstvo Renzulli se bo danes srečal z namestnikom poveljnika oboroženih sil, ki delujejo na severovzhodnem delu Italije. Na sestanku bodo govorili, kako uskladiti v boju proti AIDS vojaške in civilne zdravstvene strukture, kot to predvideva tudi vsedržavni zakon.
HRPELJE — Čeprav podatki za zaključni račun še niso znani, v hrpelj-skem Kovinarju (DO avtomontaža) že vedo, da so lansko poslovno leto zaključili uspešno. Njihova lanska proizvodnja se je kljub težavam v preskrbi z reprodukcijskim materialom v primerjavi z letom 1985 vrednostno povečala kar za 115 odstotkov. To je med drugim tudi posledica povečanja fizičnega obsega proizvodnje.
Stabilnost in boljše gospodarjenje poskušajo v Kovinarju doseči s speci-
alizacijo in prestrukturiranjem vijačne proizvodnje v zahtevnejše izdelke in sklope ter s prilagajanjem razvoju v avtobusni industriji. Kot je poudaril direktor tozda Boris Jakulin, se bodo še bolj usposabljali za izvoz in nadomeščanje uvoza. Sedaj namreč neposredno izvažajo le malo, medtem ko je v izvozna vozila njihovih partnerjev vgrajenih kar precej kovinarjevih delov. K uresničevanju tega cilja naj bi pripomogle dosedanje na-
ložbe v stroje in opremo, zaradi novih programov pa bodo morali čim-prej povečati tudi delavnice.
Sedaj izdelujejo prototipne primerke aluminijevega programa za avtobuse, z institutom za hladilno tehniko in klimatizacijo iz Škofje Loke pa so razvili nov tip avtomobilskega hladilnika, kakršne so doslej uvažali. Nedavno so začeli delati prva domača varnostna avtomatska vrata s pnevmatskim odpiranjem, prtljažnike in podobne izdelke.
Novosti načrtujejo tudi v serijski proizvodnji vijakov in spojnih elementov. Tako so pred kratkim že začeli delati zahtevnejše vpenjalne komplete za hitro vpenjanje različnih obdelovalcev, orodij in naprav v obdelovalne stroje.
V tozdu, kjer dela 185 ljudi, so v zadnjem tromesečju povprečno zaslužili skoraj 160 tisoč dinarjev na mesec.
(jo)
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Vrhunski koncerti v Ljubljani
LJUBLJANA — Po uspelem koncertu rock skupine VVishbone Ash in Banda kitarista Alvina Leeja konec prejšnjega tedna (koncert je bil v Hali Tivoli in je po ocenah prirediteljev - Zavoda Tivoli - privabil nad 1.500 ljudi), bo v Ljubljani to nedeljo na sporedu še en kakovosten glasbeni koncert. V dvorani športnega kluba Slovan na Kodeljevem se bo namreč predstavil Nick Cave, nekdanji pevec skupine The Birthday Party in odličen interpret klasikov rocka, črnskega duhovnega petja in bluesa.
Cave, sicer avstralskega rodu, ki pa trenutno živi in ustvarja v Zvezni republiki Nemčiji, bo na odru nastopil s spremljevalno skupino The Bad Seeds, v kateri najdemo basista Barryja Adamsona, bobnarja Thomasa Wydlerja, kitarista Huga Racea in multiinstrumentalista Micka Harveja. Cave, ki je po razpadu ansambla The Birthday Party leta 1983, samostojno posnel ploščo The Firstborn in Dead
(1985), Kicking Against The Pricks (1986) in Your Fune-ral...My Trial (tudi lani), še prej pa album From Here To Eternity se bo v slovenski prestolnici predstavil na edinem koncertu v Jugoslaviji. Poleg glasbenega dela sporeda bo Cave (ki je hkrati avtor glasbene spremljave in eden od nastopajočih v novem Wendersovem filmu Nebo nad Berlinom) nastopil še s kabaretnimi vložki in avtorskimi recitacijami. Prireditelji pobude so Cankarjev dom, Radio Študent in Škuc-Ropot.
Ljubitelje kakovostne lahke glasbe čaka konec meseca še ena vrhunska glasbena predstava: v sredo, 25. februarja, se bo v tradicionalnem prizorišču množičnih koncertnih prireditev - ljubljanski Hali Tivoli - v okviru jugoslovanske turneje, ki bo zaobjela najvažnejša središča, pojavil »kralj soula« James Brawn. Vstopnice za koncert so v Ljubljani že v prodaji.	I. V.
OBSODBE
Tržaška časopisa II Popolo di Trieste in II Piccolo sta sproti z obsežnimi poročili ter komentarji seznanjala javnost o poteku tega procesa, seveda tudi tisk na italijanskem ozemlju ni zaostajal. Pred zaključkom sodne obravnave in izrekom obsodb je zavladalo nestrpno pričakovanje. O zadnjem dnevu procesa je pisal dopisnik Stampe (1-5. decembra 1941) med drugim naslednje: »Med 58 obtoženci, ki so v tej dvorani (od 60 obtožencev manjkata Mlakuž, ki je še vedno bolan in enaintridesetletni visokošolec Uršič, M je imel nekaj dni prej hud psihopatičen napad), bo zaman iskal zunanjih znamenj tesnobe, bojazni, strahu. Mirno se med seboj pogovarjajo in se pri tem kakor ponavadi smehljajo. Sklanjajo se drug k drugemu, da si zaupajo kako pripombo, bežno ali daljšo, ki pa ostane zakopana med njimi«!117)
Predsednik sodišča Tringali Casanuova se je obrnil na obtežence in jih vprašal, če želi še kdo kaj govoriti, preden ^zglasijo razsodbo. Oglasili so se trije. Med njimi dr. Lavo Čermelj. Rekel je med drugim tole: »Edini moj prestopek je, da sem ljubil svoje ljudstvo, to pa je vendar pravica, da, sveta dolžnost vsakega človeka in v tem pogledu ne more in ne sme biti nobenega hierarhičnega razločevanja med narodi, še najmanj v Italiji, ki je dala svetu velikega apostola svobode in enakopravnosti vseh narodov, avtorja Slo-
vanskih pisem Giuseppa Mazzinija«. I118) Nato so se člani sodnega zbora umaknili na posvetovanje. Po večurnem posvetovanju so se člani sodnega zbora Posebnega sodišča 14. decembra nekaj čez dvanajsto uro vrnili v sodno dvorano. Bilo je okrog 12. ure in 30 minut, ko je predsednik sodišča začel z odsekanim, strogim glasom brati obsežno razsodbo. Sodna dvorana je bila prepolna posebnih jpovabljencev. Med njimi vojaški mestni poveljnik general Corte, general fašistične milice Borghi, generalni državni tožilec pri prizivnem sodišču Pittoni, kvestor, fašistični podtajnik in dru-e osebnosti. Skratka, vsa hierarhija tedanjega režima, ka-or tudi drugi vredni zaupanja.
Na koncu obsežne obrazložitve bremenilnih obtožb o kazenski odgovornosti je izrekel naslednje obsodbe: oproščeni so bili obtoženci (Di Lenardo, Josip Kos, Bobič in Babič); obsojeni na leto in pol (Caramore); na 6 let (Mlekuž, Besednjak,, Zidarič); njj 7 let (Rukin); na 8 let ( Urbančičgva); na 10 let (Stefančič - Stokčj in Danev); na 12 let (Pahor, Čok, Udovič, Stanič, Mankoč, Sturm); na 15 let (Kosovel, Lovrečič, Slavik, Bolčič, Vremec in Vuk); na 16 let (Kukanja, Tončič in Čolja); na 24 let (Sosič); na 30 let (Ujčič, Sfiligoj, gudin, Abram, Uršič, Dujmovič, Gašperšič, Požrl, Vatovec, Škrlj, S^mec, Sluga, Dolenc, Postogna, Brovč, Rejec, Pregelj, Bizajl, Čopi, Klavora, Tuta, Dujc m Zornik); na smrt (Čermelj, Bobek, Ščuka, Ivančič, Kavs, Šimom Kos, Sardoč, Vadnal in Tomažič), l119) Obsodbe so bile sicer nekoliko milejše od tistih, ki jih je zahteval javni pravdnik, toda zelo hude. Skupaj 966 let in pol zapornih kazni.
Vsi obsojenci, razen vojaka Caramore, smo bili za vedno izključeni iz javnih služb, po izteku kazni pa postavljeni pod policijsko nadzorstvo. Prav tako smo bili oosojem na plačilo sodnih stroškov in stroškov preiskovalnega zapora. Razsodba naj bo javno razgrnjena v vseh italijanskih občinah kot strog memento — opomin proti morebitnim režimskim nasprotnikom.
Po končanem branju so navzoči fašisti uprizorili pravo huronsko vpitje. Vzklikali so »Živel Duce! Na smrt sovražnike fašistične Italije! Pravici je zadoščeno!« Prepevali so himno Giovinezza. Škušali so se tudi pognati proti obsojencem, toda karabinjerji so jih zadržali. Proti njim je Tomažič, nato tudi drugi njegovi somišljeniki, dvignil stisnjeno pest. Naši pogledi so bili medtem uprti proti obsojenim sotovari-šem na smrt. Ti so sprejeli smrtno obsodbo dostojanstveno in ponosno, brez strahu, naravnost junaško. Takoj potem so nas razvrstili na hodniku v pritličju zapora Coroneo. Vnovič, kot že velikokrat, so nas prešteli, da bi slučajno kdo ne »manjkal«.
Budin se takole spominja tistih nepozabnih, zakaj ne, z zgodovinskim nadihom nabitih trenutkov: »Razklenili so nam verige. Najprej so poimensko poklicali na smrt obsojene. Prvi je bil Tomažič. Po končanem preštevanju se je on obrnil do mene z besedami: »Upam, da se boš spominjal na vse naše poti, in glej, da boš vse točno povedal«. Jaz sem mu odvrnil: »Ali ti nič ne upaš na pomilostitev?« »Kakor da bi jim darovali milijone?!« mi je odgovoril, obrnjen proti nam vsem. Gologlav je šel v smrt. Ivančič je imel izrazito čelo, na katerega so ga poljubljali soobtoženci. Stal je vzravnano, v vojaški drži. Bobek je bil miren in krotek, Kos pa žalosten, srednje postave in lepo zraščen fant. Ponoči je prišla pomilostitev in sprememba smrtne kazni na dosmrtno ječo za Čermelja, Ščuko, Sardoča in Kavsa. Proti jutru smo se z obsojenci na smrt pozdravili: »Zdravo, junaki!« Oni so nam odgovorili: »Pogum, fantje!« Tomažič je bil v celici št. 5, v isti, kot je bil njegov dober prijatelj Bidovec leta 1930«. 020)
(117)	La Stampa, 15 dicembre 1941
(118)	N. d. L. Čermelj, Ob tržaškem procesu 1941, str. 70 119) N. d. AULA IV, str. 454-455
(120) Alojz Budin, izjava pri piscu
Na občnem zboru članov konzorcija za Raziskovalno območje
Povečana glavnica družbe Sincrotrone Trieste Odobrene konvencije za 4 raziskovalne načrte
Včeraj so se na svojem sedežu pri Padričah zbrali na občnem zboru člani konzorcija, ki upravlja tržaško Območje za znanstvene in tehnološke raziskave. Pod predsedstvom izrednega komisarja Fulvia Anzellottija so sprejeli vrsto sklepov, ki so velikega pomena za nadaljnji razvoj te ustanove.
Zbor je najprej sprejel sklep, da poveča družbeno glavnico delniške družbe »Sincrotrone Trieste«, in sicer s 5 na 10 milijard lir. Pri tem velja pojasniti, da je Raziskovalno območje glavni delničar družbe. Seveda ni slučaj, da je do takšnega sklepa prišlo v tem trenutku. Prav v zadnjih dneh je namreč, kot znano, po eni strani tržaški občinski svet odobril lokacijo sinhrotrona v bližini Bazovice, po drugi strani pa je znanstveni odbor dokončal idejni načrt za stroj in začela se je izdelava izvedbenega načrta, ki ga bo pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom prof. Massima Cornacchie.
Poleg tega je občni zbor odobril štiri konvencije, ki jih je Raziskovalno območje sklenilo s prav tolikimi podjetji oziroma ustanovami, in sicer z Raziskovalno-načrtovalnim centrom za sodelovanje in razvoj (CRP), slovenskim podjet> jem Mipot iz Krmina, Tržaškim geofizikalnim observatorijem in s Tržaško krajevno zdravstveno enoto. Gre v bistvu za porazdelitev podpor in posojil v skupni vrednosti skoraj 2,5 milijarde lir.
CRP predstavlja eno izmed najnovejših pobud samega Raziskovalnega območja. Zaenkrat gre v bistvu za skupino strokovnjakov, ki se pod vodstvom prof. Giorgia Baza s Tržaške univerze ukvarja z oblikovanjem tehnologij, ki naj bi posebno ustrezale državam Tretjega sveta in torej prispevale k njihovemu razvoju na raznih področjih. Raziskovalno območje si nadeja, da bo iz CRP nastal center, ki naj bi deloval tudi pod okriljem ministrstva za zunanje zadeve.
V tej perspektivi mu je dodelil 350 milijonov lir za dvoletno raziskovalno dejavnost.
Podjetje Mipot iz Krmina proizvaja razne elektronske naprave. Zdaj namerava izdelovati posebne robotske senzorje v laboratoriju, ki ga gradi v Devinščini pri Proseku. Vrednost projekta, ki predvideva tudi precejšen raziskovalni napor, se suče okrog 1,2 milijarde lir. No, približno 70 od sto teh sredstev, in sicer 840 milijonov lir, bo prispevalo Raziskovalno območje, deloma v obliki nepovračljivih in deloma v obliki povračljivih posojil.
Občni zbor je nadalje odobril konvencijo, ki predvideva financiranje raziskovalnega načrta Tržaškega geofizikalnega observatorija v vrednosti 700 milijonov lir (uresničitev celotnega načrta bo stala 1,4 milijarde lir). Gre za razvijanje računalniških programov za predelovanje seizmoloških podatkov, ki naj bi jih uporabljali tudi pri iskanju naftnih ležišč in podobnem. Na tem področju je Tržaški geofizikalni observatorij nekoč prednjačil, danes pa nekoliko zaostaja tudi zaradi pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev.
Tržaška KZE že dalj časa načrtuje laboratorij, ki naj bi pregledoval in ocenjeval zdravniške naprave. Zakaj je takšen laboratorij potreben, ni treba posebno razlagati, saj je znano, kako vse bolj kompleksne in drage so naprave, ki jih uporabljajo bolnišnice in druga zdravstvena središča. Laboratorij bo nameščen znotraj Raziskovalnega območja, stal pa bo približno 1,1 milijarde lir. Polovico teh sredstev bo prispevala sama KZE, drugo polovico pa Raziskovalno območje.
Na občnem zboru je bil govor tudi o Mednarodnem centru UNIDO za genetsko inženirstvo in biotehnologijo. Ta center ima, kot znano, dva sedeža, enega v Trstu oziroma na Raziskovalnem območju, drugega pa v New Delhiju. Pred tednom dni je bil na Dunaju sestanek, na katerem so se dogovorili o njegovi začetni raziskovalni dejavnosti.
Jutri na Prešernovi proslavi bo poskrbljeno tudi za otroke
Kot smo že poročali, bo tudi letos v sklopu osrednjega praznovanja ob Dnevu slovenske kulture jutri na sporedu tudi točka, namenjena izključno najmlajšim obiskovalcem. Otroci bodo namreč tudi tokrat imeli svoj prostor na razpolago in sicer malo dvorano Kulturnega doma.
Tema letošnje Prešernove proslave je, kot že znano, kulturno delo Slovencev v videmski pokrajini. Prav se nam je zdelo, da se tudi otroški program smotrno uokviri v celotno prireditev. Tako bosta ob 16.30 najprej nastopila beneški čarovnik in njegov zviti asistent z zabavnim programom, ki nosi naslov Čarovnije iz Benečije. Nato bo ob 17. uri na vrsti še animacija, ki so jo kot lani pripravila dekleta, ki skrbijo v sklopu Zveze slovenskih kulturnih društev za otroške dejavnosti. Tokrat bodo animatorke pripeljale v Kulturni dom metlo, raka, petelina, mačko in koštruna... To so glavni junaki neke stare beneške »pravce«, ki spada v zbirko tistih pravljic iz Benečije, ki so se »v košu rodile, v Benečiji živele in k nam v knjigi prišle«...
Jutri pa bo pravljica dobesedno zaživela ne le v pripovedovanju, temveč v živem dogajanju, pri katerem bodo otroci sodelovali in si skupaj s pravljičnimi osebki šli ogledovat svet.
Otrokom od 5. do 10. leta se metla, rak, petelin, mačka in koštrun priporočajo, da ne zamudijo tega enkratnega doživetja.
Publikacija Dežele o negi zob
V sejni dvorani Odborništva za industrijo in trgovino na Ulici Trento 2 je bila včeraj predstavitev publikacije z naslovom: »Zdravje nasmeha«. Gre za pomembno pobudo Odborništva za zdravstvo, ki že nekaj let občasno izdaja knjižice, namenjene prebivalcem dežele FJK. Predstavitvenega srečanja se je udeležil tudi odbornik Renzulli, ki je poudaril, da je zdravstvena vzgoja prvi predpogoj za zdravje. Dežela je izdala doslej tri pomembne publikacije o splošnih boleznih na srcu in jetrih ter o negi otrok do tretjega leta starosti. V kratkem pa bo izdala tudi knjigo, ki bo zajela najpomembnejše zdravstvene in socialne probleme ostarelih ljudi.
Knjižica z naslovom »Zdravje nasmeha« opisuje v svojih sedemdesetih straneh najpogostejše bolezni v ustni votlini, predvsem zob in dlesni, opremljena pa je z barvnimi risbami in fotografijami, ki omogočajo boljše razumevanje teksta. Publikacijo lahko brezplačno dobite na sedežu deželne Direkcije za higieno in zdravstvo v Ulici Sv. Frančiška 43, ali pa v uradu deželnega tiskovnega urada v Ulici Carducci 6.
Okrogla miza o slovenski osnovni šoli, učnih načrtih in reformi
Pogled v bodočnost naše osnovne šole
Tiskovno poročilo pokrajinskega izvršnega odbora
SSk in sinhrotron: Z večjo enotnostjo boljši rezultati
Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obravnaval krajevni politični položaj s posebnim ozirom na sklep tržaškega občinskega sveta o zavrnitvi vseh ugovorov v zvezi z priključki hitre ceste na področju Vzhodnega Krasa in potrditvi sklepa prejšnje občinske uprave o namestitvi sinhrotrona pri Bazovici.
V zvezi s tem vprašanjem, ki je življenjskega pomena za slovensko narodno skupnost, je skrbno proučil načelna stališča posameznih političnih strank in dejansko ravnanje njihovih predstavnikov na raznih ravneh. Prva ugotovitev je, piše v tiskovnem poročilu SSk, da niso stranke, ki so odločno podpirale lokacijo pri Bazovici, pokazale nikakršne pripravljenosti priznati nepopravljivo škodo, ki jo bosta zaradi vsiljene lokacije sinhrotrona utrpeli neposredno prizadeta družbena skupnost in posredno celotna slovenska narodna skupnost, kajti ozemlje je bistvena sestavina vidne prisotnosti vsake narodne ali jezikovne skupnosti.
Zaradi tega je predstavnik SSk prof. Aleš Lokar v zadnjem trenutku, ko so propadli vsi poskusi, da bi dosegli obvezo o vzpostavitvi dialoga s prizadetim prebivalstvom, predložil resolucijo, ki je sicer niso osvojile ostale stranke večine, a se ji tudi zaradi njene tehtnosti in neizpodbitne politične upravičenosti niso upale odkrito nasprotovati in so se zato pri glasovanju vzdržale in s tem omogočile, da je bila odobrena. Zaradi tega je italijanski tržaški dnevnik sprožil izredno oster napad na dosledno dejanje predstavnika SSk, kakršnega niso običajno deležni niti predstavniki najbolj ekstremističnih grupacij.
To - nadaljuje tiskovno poročilo izvršnega odbora SSk - potrjuje prepričanje, da je SSk kot samostojna politična predstavnica slovenske manjšine dosledno in učinkovito ter v pravem trenutku nastopila v obrambo življenjskih koristi slovenskega življa, ne glede na tveganje in moralne pritiske.
Druga ugotovitev izvršnega odbora SSk pa zadeva neenotnost in neodločnost političnih strank, v katerih so organizirani tudi slovenski člani, v nastopanju do lokacije sinhrotrona pri Bazovici. To dejstvo, menijo pri SSk, je verjetno odločilno vplivalo na zagovornike omenjene lokacije, da so nepopustljivo vztrajali na svojem stališču in so v občinskem svetu izsilili brezpogojno odobritev lokacije, ki je za Slovence najbolj škodljiva.
Izvršni odbor SSk zato skrbno proučuje nastali položaj v luči zadnjih dogodkov in gornjih ugotovitev. Stranka - piše v tiskovni noti - je obogatena še na eni izkušnji, ki ji narekuje, da odkrito pove javnosti in še posebno direktno prizadetemu prebivalstvu, da bi strnjen nastop vseh manjšinskih sil in demokratičnih predstavnikov večinskega naroda, ne le v besedah, temveč tudi v stvarnih dejanjih, prav gotovo obrodil drugačne rezultate.
Na zahtevanem preverjanju krajevne koalicije bo SSk še naprej odločno zagovarjala temeljne slovenske zahteve.
Slovenska osnovna šola se zavzeto in z vnemo pripravlja na naloge, ki jo čakajo v prihodnjih mesecih in letih. Tak vtis smo imeli po sredini okrogli mizi o sedanjem položaju slovenske osnovne šole, o novih učnih načrtih, ki jih bodo začeli v septembru uvajati v prve razrede, in o osnovnošolski reformi, o kateri poteka prav te dni razprava v šolski komisiji poslanske zbornice. Šest poročevalcev je v svojih posegih z različnih zornih kotov orisalo temeljna vprašanja bodočega razvoja
Italijansko-jugoslovansko gospodarsko sodelovanje s posebnim ozirom na obmejno blagovno menjavo in na možnosti proizvodnih kooperacij, je bilo v ospredju srečanja med podpredsedniki jugoslovanske zvezne in republiških gospodarskih zbornic in predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je bilo predsinoči na sedežu združenja.
Jugoslovanski gospodarstveniki, ki jih je vodil podpredsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Tone Krašovec, spremljal pa predstavnik iste zbornice v Trstu, Lojze Rožman, so za obisk v Trstu izkoristili čas, ko se mudijo na rednem študijskem seminarju v Portorožu. Med njimi so bili podpredsednik slovenske zbornice Dolfe Vojsk, hrvaške Jure Gotovac, vojvodinske Zdravko Mutin, srbske Stevo Suša, črnogorske Lazo SavliČ ter predsednik odbora za zunanjo trgovino pri zvezni zbornici, Radojko Filipovič.
Predsednik SDGZ Vito Svetina jim je uvodoma orisal gospodarsko strukturo in dejavnost naše narodnostne skupnosti ter prizadevanja za razvoj sodelovanja ob meji in z matično domovino nasploh. Posebej pa je nakazal možnosti razvoja obstoječega sodelovanja ter vzpostavljanja novih povezav na višji ravni, še zlasti v perspektivi razvoja znanstveno-raziskovalnih in tehnoloških dejavnosti v Trstu. Stanko Bole je tudi v svojstvu podpredsednika tržaške delegacije mešane zbornice Italjug opozoril na izre-
naše šole, udeleženci (Gregorčičeva dvorana je bila v sredo pretesna) pa so v razpravi nanizali še kopico konkretnih problemov, od katerih so nekateri ključnega pomena za rast naše šole.
Uvod v okroglo mizo, ki sta jo organizirala Deželni sindikat slovenske šole in Odbor za šolstvo pri SKGZ, je bilo poročilo Pavla Stranj a o socioloških vidikih novih učnih načrtov. Poudaril je, da je razlika med novimi in sedanjimi načrti že v uvodu naravnost kričeča. V načrtih iz leta 1955 je pod-
den pomen in na nujnost krepitve dejavnosti obeh mešanih zbornic, v Italiji in Jugoslaviji, ki ju je označil za avantgardna organizma na področju sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, še zlasti seveda nagospodarskem področju. Predsednik tržaške zunanjetrgovinske sekcije Marino Košuta se je podrobneje ustavil pri blagovni menjavi med državama, še posebej v obmejnem pasu, kjer zastoj v zadnjem času narekuje čimprejšnjo odpravo nakopičenih ovir.
Gostje so v svojih izvajanjih orisali gospodarske razmere v Jugoslaviji in
črtana vloga krščanskega nauka in tradicije, novi učni načrti pa imajo za vodilno načelo vrednote kot so sožitje, sodelovanje, enakost, svoboda, pluralistično soočanje, odprtost novim izkušnjam. Kljub nekaterim pomislekom predstavljajo novi načrti korak naprej in odpirajo naši osnovni šoli nove možnosti. Ena od teh je razvoj odnosov med slovenskim in italijanskim delom prebivalstva. Slovenska šola pa mora valorizirati tudi notranjo stabilnost slovenske narodne zavesti. Načrti pozitivno ocenjujejo prispevek, ki ga daje šoli okolje. Novi programi bodo lahko zaživeli, če jih ne bodo prevzeli le učitelji in starši, ampak tudi širša skupnost preko svojih že obstoječih struktur ali novih, ki bi bile izraz volje, da se investira v vzgojo in izobraževanje še več, kot se to že dela. "Če je otrok manj, dajmo jim več," je v tej zvezi pozval Stranj.
Alenka Rebula - Tuta se je zaustavila predvsem ob psiholoških aspektih. Analizirala je položaj otroka in njegove družine ob vstopu v šolo. Vse prevečkrat pristane otrok v prvem razredu s prav vsemi težavami, ki so ga omejevale že vsa predšolska leta. Naraščajoči problemi učencev ustvarjajo nato težave tudi učiteljem, zaradi česar postaja njihovo delo vse težje, ut-rujujoče in odtujujoče. Čustveni problemi so pri otroku zelo pomembni, saj otrok v osnovnošolski dobi živi predvsem čustveno življenje. Prav zaradi tega je Rebulova predlagala, da
prizadevanja gospodarskih zbornic za reševanje notranjih problemov ter za sodelovanje z Italijo in še posebno s trgovinskimi zbornicami v Furlaniji-Julijski krajini. V to smer sodi tudi predvidena okrepitev sekcij Gospodarske zbornice Jugoslavije za gospodarsko sodelovanje z Italijo in podpora delovanju mešane zbornice Jugital. Prav tako so gostje izrazili soglasno trdno odločenost za odpravo vseh objektivnih in subjektivnih ovir pri obmejni menjavi in sodelovanju, (vb)
bi morali imeti učitelji primerno podlago, ker bi le-tako lahko primerno reševali otrokove čustvene probleme. S "srečnimi" učenci bi bili tako tudi učitelji "srečnejši".
Didaktična ravnateljica Lučka Barej
-	Križman je orisala bistvene razlike med sedanjimi in novimi učnimi načrti. Novi učni načrti predstavljajo le zaključno fazo večletnega procesa reforme italijanske osnovne šole. Ravnateljica je primerjala predvsem uvoda sedanjih in novih načrtov in različne cilje, ki si jih zastavljata. Cilj "nove" osnovne šole naj bi bil razvoj človeka
-	državljana, pri čemer pa se mora opreti na sodelovanje z okoljem.
Didaktična ravnateljica Mira Brajnik - Saksida je omenila bistvene značilnosti novih učnih načrtov. Poudarila je pomen vzgojno-izobraževalnih smotrov ("Učitelji bodo zavestno izhajali iz smotrov in iskali take vsebine in take metode, ki jim bodo omogočale, da dosežejo zastavljene smotre"). V tem pogledu je za učitelje izrednega pomena didaktično programiranje. V novih načrtih je tudi položaj učenca točno definiran: ni pasiven poslušalec, temveč aktiven subjekt, ki vstopa v šolo z določenim predznanjem. To predznanje mora šola urediti in utrditi.
Ravnateljica Brajnikeva je ob koncu poročala še o delovanju komisije za prilagoditev učnih načrtov za slovenske šole in o dosedanjih še nedokon-čnih predlogih, ki so jih iznesli slovenski člani za najbolj primerno prilagoditev.
Slovenska članica Deželnega zavoda za pedagoško izpopolnjevanje, eksperimentiranje in raziskovanje (IR-RSAE) Stanka Sosič - Čuk je poročala o delu in nalogah zavodov IRRSAE, da bi primerno pripravili učitelje na nove načrte. Pri IRRSAE delujejo že številne komisije za izpopolnjevanje učiteljev in didaktičnih ravnateljev. Med temi so tudi strokovne komisije za izpopolnjevanje na posameznih predmetnih področjih. V teh komisijah so tudi slovenski izvedenci, ki pa so se morali spoprijeti z zahtevno problematiko pretežno iz italijanskih virov. Junija naj bi vsekakor organizirali vrsto specifičnih predavanj v slovenskem jeziku, da bi se slovenski učitelji izpopolnjevali v slovenskem jeziku.
Bistvene značilnosti osnutkov za reformo osnovne šole je orisal Stanko Škrinjar. Predvsem se je zaustavil ob besedilu zadnjega demokristjanskega osnutka. Ta osnutek ni za naše šole nič kaj spodbuden, saj predvideva, da šole z enim samim razredom ne bi imele na razpolago dodatnih učiteljev (na primer za pouk tujega jezika). Brez dodatnih učiteljev pa sploh ni mogoče uvajati novih učnih načrtov!
V razpravi so prišla do izraza nekatera kritična mnenja (na primer, da na okrogli mizi ni bilo poročila učiteljev), udeleženci pa so se dotaknili tudi nekaterih. žgočih vprašanj, ki se tičejo same bodočnosti naših šol. Med te vsekakor spada dilema, kaj storiti ob še vedno neustavljivem upadanju števila vpisov: ohraniti obstoječe šole za vsako ceno (beri enorazrednice) ali pa poiskati rešitve, ki naj bi zagotovile kakovostno rast naših šol. To vprašanje prerašča strogo šolski okvir in sega že na politično področje.
Podpredsedniki jugoslovanskih zbornic na SDGZ
Odpraviti ovire v blagovni menjavi
Pogovor delegacije KPI z vodstvom SSG
Delegacija KPI se je včeraj sestala s predsedstvom Slovenskega stalnega gledališča, s katerim je pregledala dramatični položaj ustanove, ki od začetka februarja ne razpolaga več s finančnim kritjem. Obe delegaciji sta po pregledu predlogov upravnega sveta SSG soglašali, da je treba okrepiti napore, da bi v čim krajšem času našli zakonsko rešitev, ki naj zajamči varnost in nepretrganost delovanja te za slovensko narodno skupnost bistveno važne kulturne ustanove.
Priprave za univerzitetne volitve
Pri tržaški univerzi so v teku priprave na bližnje volitve zastopnikov študentov v kolegialne organe, ki jih po zakonu obnavljajo vsaki dve leti. Volitve, ki zadevajo okrog 14.000 študentov, bodo potekale prihodnjega 11. in 12. marca, in bodo razčlenjene v vrsto glasovanj splošnega značaja (za upravna sveta univerze in univerzitetne podporne ustanove, za odbor za univerzitetni šport in za koordinacijo vseučiliške knjižnice) in sektorialnega značaja (sveti fakultet, diplomskih usmeritev in šol).
Medtem, začenši s ponedeljkom, 9. t. m., bodo začeli pri rektoratu univerze na Trgu Evropa št. 1 zbirati podpise za predložitev kandidatnih list. Podpise sprejemajo vsak dan od 10. do 13. ure, razen zadnjega dne, 19. t. m., ko jih bodo sprejemali med 9. in 11. uro. Podpisovalci naj se zglasijo po možnosti z univerzitetno knjižico ali z izkaznico, ki jo izdaja univerzitetna podporna ustanova (Opera universitaria). Podpisi na kandidatnih listah se lahko zbirajo in overovijo tudi pri notarjih ali pri občinskih tajnikih.
Liste je treba vsekakor vložiti najkasneje do 13. ure dne 19. februarja pri poverjenem uradniku dr. Lucianu Ouercighu v njegovi pisarni pri rektoratu.
Napovedane seje štirih rajonskih svetov
V	prihodnjem tednu se bodo sestali štirje rajonski sveti. Rajonski svet za Vzhodni Kras se bo sestal v sredo, 11. februarja, ob 19. uri srečanja pa se bo udeležil tudi odbornik za urbanizem dr. Lucio Vattovani.
Prav tako v sredo, 11. februarja, se bo sestal tudi rajonski svet za Zahodni Kras. Zasedanje se bo pričelo ob 18.30 na sedežu na Proseku št. 220. Na dnevnem redu je pogovor o dovoljenju za uporabo rekreatorijev Grego in Silvestri ter o možnostih prodaje nekaterih jusarskih zemljišč v Križu in na Kontovelu.
V	ponedeljek, 2. februarja, bo na vrsti zasedanje rajonskega sveta za Rojan, Greto in Barkovlje. Začetek ob 18.30 v sejni dvorani v Ulici Ermacora 3. Rajonski svet za Skedenj in Čarbolo pa se bo sestal v četrtek, 12. februarja, ob 20. uri na sedežu v Ulici Roncheto 77.
Občina namerava zgraditi krematorij ob novem vhodu na mestno pokopališče
Grozi nevarnost, da čez nekaj tednov v Trstu ne bo mogoče pokopavati mrličev. Razpoložljiva mesta v skupnih grobnicah pri Sv. Ani se namreč naglo krčijo, drugih pokopališč pa praktično ni. Občinska uprava namerava to pereče vprašanje za silo rešiti s predčasnim odkopavanjem posmrtnih ostankov (odkopavali jih bodo osem in ne deset let po pokopu). Poleg tega bi letos poleti morali dokončati razširitev glavnega mestnega pokopališča,in sicer za 5 tisoč grobov. Toda vse to ne more predstavljati dokončne in dolgoročne rešitve. V normalnih razmerah bi že zdavnaj morali urediti novapokopališča, teh pa ni predvsem zaradi pomanjkanja primernih zemljišč. Ni treba posebej razlagati, kakšne težave delajo propustna kraška tla. Kaj torej storiti? V iskanju odgovorov se občinski upravitelji vse bolj nagibajo k misli, da je treba zgraditi krematorij, in so zanj že naročili okvirne načrte. In prav te načrte so včeraj predstavili na tiskovni konferenci na županstvu.
»Gre vsekakor za delikatno vprašanje,« je na začetku konference povedal župan Staffieri, »saj sežiganje mrličev ni v naši tradiciji. Tudi italijanska zakonodaja je na tem področju dokaj omejevalna. Tako je npr. sežig trupla dovoljen edinole pod pogojem, če se je pokojnik za življenja izrecno zanj izrekel. Za gradnjo krematorija pa smo se odločili iz več razlogov. Najprej zato, ker bi na tak način kljub vsemu verjetno našli enega glavnih izhodov iz stiske, ki nastaja zaradi pomanjkanja pokopališč. Dalje zato, ker bi s tem lažje reševali vrsto vprašanj higienske in zdravstvene narave, ki jih pokopi odpirajo malodane po vsem svetu in še posebej pri nas. Poleg tega so prve raziskave javnega mnenja pokazale, da so Tržačani dokaj naklonjeni naši zamisli, pa tudi Cerkev nima pripomb.«
Kot smo med drugim v našem dnevniku že pislali, v Trstu resnici na ljubo že deluje krematorij, in sicer na anglikanskem pokopališču. Je pa zasebna last (upravlja ga konzorcij evangeličanskih skupnosti), povrh pa ne ustreza povsem novejši zakonodaji. Odbornik za javne storitve Or-
lando je 'na tiskovni konferenci povedal, da se je občinska uprava začela zavzemati za gradnjo novega in večjega krematorija pred dobrima dvema letoma, takoj potem ko je Višji zdravstveni svet zavzel stališče, naj vsaka dežela razpolaga vsaj z enim krematorijem. »Videm je nemudoma zaprosil za gradnjotakšnega objekta,« je dejal Orlando, »pa tudi mi nismo zamujali časa, saj pri nas problem pokopališč ni od danes. Okvirni načrt smo naročili arh. Paolu Gaspariniju, ki je že tako načrtoval novi vhod na pokopališče pri Sv. Ani.«
Krematorij bi morali namestiti prav tik za novim vhodom, ki ga nameravajozgraditi ob Ul. Costalunga v bližini Potoka. Celoten kompleks je včeraj časnikarjem osvetlil sam načrtovalec arh. Gasparini. Kompleks, za uresničitev katerega sta še že po volj no izrekli KZE in škofija, bo zaje-mal24 mrtvaških vežic, dve manjši in večjo kapelo (slednja je že skoraj dograjena), prostore za obdukcije, stranišča in druge higienske naprave, 60 zmrzovalnih celic in, kot rečeno, krematorijsko peč. Slednja bo na elektriko, sicer pa švicarske izdelave. V skladu z italijansko zakonodajo v njej trupla ne bodo izgorevala v plamenih, marveč zaradi visoke temperature (dosegla bo 900 do 1.100 stopinj Celzija), uhajanje dimov in plinov pa bo minimalno. Novi vhod bi moral omogočiti tudi dostojnejše pogrebe, saj bodo znatno odpravljene prostorske in časovne omejitve, ki sodanes pri Sv. Ani v veljavi.
Nasproti vhoda, na drugi strani Ul. Costalunga, bi moralo nastati parkirišče za 186 vozil. V ta namen pa bi morali razlastiti 7.584 kvadratnih metrov zemljišč (gre v glavnem za obdelane površine), poleg tega pa primerno urediti vode Potoka. Po prvih predvidevanjih naj bi celoten kompleks stal kakih 6 milijard lir, zgradili pa naj bi ga v dveh letih. To v najboljšem primeru, saj je še povsem odprto vprašanje financiranja te pobude, o njej pa se bo moral med drugim izreči še občinski svet.
Neverjetno priznanje je presenetilo same preiskovalce
Wilmo Coia ubil njen 20-letni vnuk
Le šest ur po umoru 65-letne Wilme laksettich Coia je policija, pod vodstvom načelnika letečega oddelka Pa-dulana, prišla na sled morilcu. Aretirala je namreč njenega 20-letnega vnuka Andrea Pittana. Vest je neverjetna, toliko bolj, ker je fant ob priznanju pojasnil, da se je znesel nad babico, ker mu ni hotela dati nekaj borih desettisočakov. Policija ga je prijela, kot rečeno, že predvčerajšnjim okrog 18. ure, ko se je v nekem lokalu v Drevoredu XX. septembra, v družbi mlajših
Položaj na inštitutih za tuje in sodobne jezike filozofske fakultete se je nekako normaliziral. Tuji lektorji so končno nastopili službo, potem ko je upravni svet Tržaške univerze poskrbel za obnovo 37 delovnih pogodb in je rektor Fusaroli zagotovil, da bo osebno nastopil pri ministrstvu za šolstvo, zato da bi v bodoče pravočasno poskrbelo za finansiranje delovnih pogodb za lektorje.
Na fakulteti pa kljub temu ostajajo še odprti razni problemi. Pomanjkanje prostorov, učilnice in sedeži posameznih inštitutov v razpadajočem stanju, kaotično stanje knjižnic, pomanjkanje menze (univerzitetna menza je pri Novi univerzi), nezadostno ogrevanje. Prav zaradi nizke temperture (10 stopinj Celzija), ki je vladala v prostorih inštituta za zgodovino, so študentje zgodovine prejšnji teden blokirali vse didaktične dejavnosti. Ko so jim v začetku tedna končno prinesli prepotrebne pečke, pa so počile cevi vodne napeljave.
Zaradi nevzdržnega stanja zahtevajo študentje zgodovine takojšnjo preselitev v Ul. Economo, kjer je Univerza odkupila palačo prav za inštitut za zgodovino. Vendar se dela za preureditev stavbe zavlačujejo in bo prostore mogoče zasesti predvidoma marca 1988, kot so odločili na seji upravnega
prijateljic, poigraval z video-igrami. Na kvesturi se je Andrea več ur zaprl v popoln molk, ko se je nagibalo k polnoči, pa je počasi klonil. Potem ko so mu preiskovalci obljubili, da ga po priznanju odpeljejo k mami, je vse priznal in v glavnih obrisih obnovil dramatično sosledico dogodkov. Načelnik Padulano in inšpektor Scozzai nista mogla verjeti lastnim ušesormzdelo se jima je nemogoče, da je bil boječi in nemočni fant, ki na videz kaže kakih 16 let, zmožen tako hudega zločina. Med včerajšnjo tiskovno konferenco je načelnik Padulano ponovno poudaril, da jim je bilo izredno težavno sprejeti resnico, da je prav on tisti morilec, ki so ga vneto iskali več ur.
Andrea je v presledkih in po daljših premorih povedal, da mu je babica dajala vsak teden po 20-30 tisoč lir. Predvčerajšnjim je bil brez pare in zato jo je predčasno obiskal z običajno prošnjo po denarju. Toda Wilma Coia mu je denar tokrat odklonila. Kaj je v naslednjih minutah storil Andrea? Po njegovih besedah jo je najprej zagrabil za vrat in jo tako stiskal, da se je onesvestila. Nato je z ihto začel brskati po omarah in predalih, dokler nina-šel 15 tisoč lir. Ko se je vrnil v jedilnico, je opazil, da se je babicazačela osveščati: zagrabil je težak kristalen pepelnik in jo z njim večkrat udaril po glavi, da se je zgrudila v mlaki krvi. Nato si je umil roke in odšel.
sveta, čeprav so še lani poleti menili, da bodo prostori godni za selitev že novembra 1986. Medtem pa je svet inštituta za zgodovino v sredo izrazil solidarnost s študenti. Lekcij ne bodo začeli, dokler upravni svet Univerze ne bo pokazal realne razpoložljivosti za reševanje sedanjega položaja.
Na četrtkovem zborovanju študentov je prišla na dan zahteva po preverjanju lanskih proračunov. Študentje želijo vedeti, kako je upravni svet Univerze razdelil sredstva, ki jih je Sklad za Trst namenil Univerzi. Po pričevanju predstavnikov študentov v upravnem svetu naj bi tedaj razdeljevali sredstva na neutemeljen način, medtem ko naj bi dodelili eno milijardo lir za preureditev nove stavbe za inženirsko fakulteto, so filozofski fakulteti, kjer so prostori v propadajočem stanju in za katero bi bilo treba najti tudi nove učilnice in prostore za upravne urade, dodelili le poldrugo milijardo lir. Študentje se bodo sestali še v prihodnjih dneh, da bi odločali o prihodnjih akcijah.
Položaj na Tržaški univerzi, tako kot na vseh italijanskih univerzah, pa je še zaostrila stavka znanstvenih raziskovalcev, ki protestirajo proti zakonu, o katerem trenutno razpravljajo v parlamentu.
Kot je znano, je mrtvo ženo prvi odkril njen 64-letni mož Roland, ki se je okrog 13. ure vrnil domov, potem ko je zaprl bencinsko črpalko v Miramar-skem drevoredu. Preiskovalci so od vsega začetka težko verjeli, da je šlo za umor zaradi ropa. Čudno se jim je zdelo, da ropar ni odnesel nakita in pa milijona lir, ki sta ga zakonca hranila v spalnici. To verzijo je spodbijalo tudi dejstvo, da na vhodnih vratih ni bilo znakov vdora: znak, da je Wilma laksettich odprla vrata, ker je poznala obiskovalca. V tem prepričanju so agenti najprej zaslišali kot priči moža Rolanda in njenega sina, 45-letnega Roberta Pittana, ki je Andrea imel s prvo ženo, od katere pa je bil ločen že več kot petnajst let. Andrea je živel z mamo (v Ulici Noghere 19/G), ki si je z drugim možem ustvarila novo življenje. Iz raznih pričevanj je policija odkrila, da pokojna ni odpirala vrat tujcem in da je popoldne rada preživela v baru Accadamia, kjer je s prijateljicami zaigrala na karte. Ko je prišlo na dan, da jo je precej redno obiskoval vnuk, ki je sedaj služil vojaški rok v Ulici Cumano v Trstu, se je sum osredotočil prav nanj. Izkazalo se je, da je bil utemeljen.
Srž tega pretresljivega dogodka je v vprašanju, iz kakšnega nagiba je vnuk ubil babico. Resnici se bodo verjetno najbolj približali psihiatri in psihologi, toda že načelnik Padulano je ugotov-Ijal, da ima Andrea, ob velikih psiho-
Že nekaj mesecev so se na oddelku za prvo pomoč katinarske bolnišnice dogajale čudne stvari. Marsikomu, ki so ga pripeljali na ta oddelek na zdravljenje ali po prvo pomoč, je izginil denar. Šlo je tudi za znatnejše vsote in v večini primerov so bili okradenci priletni ljudje. Prijave so se kar kopičile na policijski mizi, toda vse tatvine so bile tako skrbno in skrivno izvedene, da so preiskovalci dalj časa tavali v temi.
Toda tatu se je moralo prej ali slej zatakniti. Tako so agenti policijskega komisariata od Sv. Sobote, ki so v veliki tajnosti vodili preiskavo, te dni končno prišli na sled človeku, ki je izkoriščal bolezen ali onemoglost ostarelih pacientov, da jih je lahko okradel. Najhujše pa je to, da gre za človeka, ki je zaposlen kot bolničar na oddelku za prvo pomoč in kot tak poklican, da ljudem pomaga, ne pa da izrablja njihovo nemoč v tatinske namene. Njegovo ime je Umberto Mar-chio, star je 30 let, stanuje pa v Ul. Pasteur. Komisariat ga je zaradi njegove podle šakalske dejavnosti prijavil sodišču, trenutno pa je na prostosti.
Kako so preiskovalci pravzaprav prišli bolničarju na sled? Tatvine so se, kot rečeno, stalno ponavljale in po-
loških problemih, hudo nedoraslo osebnost. Iz raznih pričevanj se da sklepati, da je bil globoko zavrte narave in da je imel malo prijateljev. Tudi dejstvo, da je po umoru šel v igralnico in tam zaigral tistih 15 tisoč lir, ki jih je Wilma Coia plačala z življenjem, dokazuje njegovo psihično nerazsodnost. Po vsej verjetnosti se Andrea ni dobro zavedal svojih dejanj, toliko bolj, ker ne gre za hladnokrvnega zločinca ali za fanta, ki bi doslej na kakršenkoli način izkazoval nasilje.
Včeraj popoldne se je v družbi policistov, sodnega zdravnika Costantini-desa in namestnika državnega tožilca Coassina moral vrniti v stanovanje svoje babice v Ulici Zorutti 30 na Pon-čani, da bi obnovil potek krvavega dogodka. Iz policijskega avtomobila je stopil s solznimi očmi, pred radovedneži pa si je skušal pokriti obraz z rdečim šalom. Coassin je proti njemu podpisal zaporni nalog zaradi umora v obtežilnih okoliščinah, 40-letnega moškega, ki so ga predvčerajšnjim priprli, pa so izpustili. O njem so preiskovalci povedali le, da ni vpleten v umor.
Včerajšnje tiskovne konference sta se udeležila tudi prefekt De Felice in kvestor Mattera, ki sta načelniku Pa-dulanu in njegovim sodelavcem čestitala za presenetljivo hitro rešitev za-gonentnega umora, ki je zelo pretresel tržaško javnost.
navijale so se tudi okoliščine in načini njihove izvedbe. Iz tega se je dalo sklepati, da je treba krivca iskati v vrstah osebja, ki je zaposleno v katinar-ski bolnišnici ali točneje na oddelku za prvo pomoč. Budnejša kontrola je tako privedla policijo do Umberta Marchia ter pretrgala serijo tatinskih dejanj na škodo onemoglih pacientov.
Utopljenec v kanalu pri Rusem mostu
V kanalu pri Rusem mostu je prejšnjo noč utonil 73-letni Mario Muse-nic, po rodu iz Dekanov, stanoval pa je v Ul. Madonnina 28. Okoliščine njegove tragične smrti niso znane. Znano je le to, da je Musenic odšel od doma že v ponedeljek in ni ga bilo več nazaj. Včeraj zjutraj okrog 8. ure pa sta dva moška, ki sta prišla pregledovat svoja čolna, zapazila v kanalu, na strani Ul. Rossini 6, truplo utopljenca. Obvestila sta luško poveljstvo, slednje pa je poklicalo organe javne varnosti in Rdeči križ. Musenicevo truplo so iz vode potegnili karabinjerski potapljači. V teku je sedaj preiskava, ki bo ugotovila, ali je šlo za nesrečo, samomor ali za kaj drugega.
Odprli simpozij o Dunajski sapici
Ob prisotnosti pokrajinskega odbornika za kulturo Zorka Hareja (ki je potrdil trud Tržaške pokrajine za razmah filmske kulture), tržiškega župana Porcianija, avstrijskega konzula v Trstu Kleina ter predsednice kinoklu-ba La Cappella Underground Roselle Pisciotta, so včeraj odprli prvi dve srečanji dvodnevnega simpozija o novem avstrijskem filmu.
V sejni dvorani Novinarskega krožka - opremljeni z napravami za simultano prevajanje - so se včeraj zvrstili predstavniki avstrijske kinematografije, ki je ponosno stopila v osemdeseta leta, potem ko se je dolga leta borila za svoj obstoj. O življenju avstrijskega filma, ki je večkrat, žal, le životarjenje, so najprej spregovorili Gerhard Schedl (Osterreichischer Filmfbrderungsfonds), Gerald Szysko-witz (Avstrijska radiotelevizija ORF), Reinhard Pyrker (Osterreichisches Film Biiro) in producent Veit Heidus-chka, v popoldanskih urah pa je vodstvo okrogle mize prevzela skupina mladih avstrijskih režiserjev. V Trst so namreč prišli režiserji Christian Berger, Milan Dor, Niki List, Franz Novo^, Peter Patzak, Karin Brandauer in Paulus Manker, ki so zagovarjali svoja umetniška stališča, pa tudi prinesli v našo sredo zanimivo in edinstveno pričevanje o pomenu filmskega ustvarjanja v sosednji republiki.
Številni avstrijski gostje, ki jih je včeraj sprejel tudi konzul Klein, so prisotnim filmskim izvedencem in številnemu občinstvu podrobno razčlenili tajne filmske produkcije v Avstriji in tako pripravili osnovo za današnjo razpravo, ki bo imela za osrednjo temo odnose med kritiko in ustvarjalci. Danes ob 16. uri bo v Novinarskem krožku tudi okrogla miza o avstrijski kulturi, ki se je bo udeležil literarni kritik Josip Tavčar, (e.f.)
■+■ Prerano nas je zapustila naša I draga
Marta Sedmak roj. Hermann
Pogrebni sprevod bo krenil danes, 7. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice tržiške bolnišnice v cerkev v Ul. Romana, nato pa na kriško pokopališče.
Žalujoči mož Frančko, sin Taddeo, hči Gioiella, snaha, zet, vnuki ter drugo sorodstvo.
Tržič, Križ, 7. februarja 1987
Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje Pavlu Ugrinu in družini prijatelji Claudio Veljak, Valter Veljak, Radovan Fučka, Guido Neubauer, Ezio in Sergij Stantič, Edi Starc, Sandi Pertot, Iztok Kodrič, Sergij Požar in Igor Zadnik z družinami.
Ob težki izgubi dragega očeta Danila Ugrina izrekajo svojemu članu Pavlu in družini iskreno sožalje člani MPZ Milan Pertot in SKD Barkovlje.
Zaradi številnih še nerešenih problemov
Nezadovoljstvo med študenti filozofske fakultete v Trstu
Mlad bolničar okradel številne, zlasti priletne paciente
Policija odkrila tata na oddelku za prvo pomoč
V Podlonjerju o biodinamiki
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union Podlonjer je v sredo zvečer priredilo predavanje o obdelovanju zemlje in gojenju po naukih biodinamike. Zanimivo predavanje, ki ga je imel Enzo Nastati, je privabilo veliko ljudi ne samo iz Podlonjerja, temveč tudi iz okolice, ki so pozorno sledili besedam predavatelja.
Radio Opčine stopa v peto leto svojega delovanja
Radio Opčine stopa danes v peto leto svojega delovanja. Ob tem jubileju so sodelavci Radia Opčine pripravili poseben program. Tako bomo zjutraj ob 10. uri začeli z domačo besedo, ob 11. uri vas čaka presenečenje. Ob 12. uri bo na sporedu nagradna oddaja, nato pa dve redni Okno na Benečijo in Glasba po željah. Ob 16. uri se bodo otroci odpeljali v svet fantazije, ob 17. uri bo oddaja Besede in glasba. Ob 18. uri zanimivi intervjuji s predstavniki slovenskih kulturnih društev na Tržaškem. Ob 19. uri bomo skupaj listali po časopisih. Ob 20. boste dobili odgovor na vprašanja Kje, kaj, kako, zakaj?. Ob 21. uri bo neposreden prenos tekme Jadran - Pool Coop Imola . Ob 22.30 alternativna oddaja ob slovenskem kulturnem prazniku, nato nekaj intervjujev s kraških plesišč. Ob 0.30 se bo začel Nočni val, v katerem bodo sodelovali gostje iz Benečije, Tonček Bebec, Marija iz Trebč in drugi. Poskusili bodo vzpostaviti stik z onostranstvom, še posebej pa s Francetom Prešernom. Obeta se torej izreden intervju.
Kot smo slišali iz zadnjih vesti, ima trenutno Radio Opčine okoli 40.000 poslušalcev in v zadnjih časih se je popularnost naše zasebne radijske postaje še povečala zaradi nenehnega boja za pravice Slovencev in celotnega demokratičnega tržaškega prebivalstva.
razstavi
Galerija Cartesius vabi na razstavo slikarja Luigija ZUCCHERIJA, ki bo od danes do 19. februarja.
V Ljubljani - Bežigrajska galerija -je ves februar odprta antološka razstava MILKA BAMBIČA.
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje jutri, 8. t. m., ob 19.30 v Kočevju s predstavo RIBA ZA ŠTIRI.
ROSSETTI
Danes, 7. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo A. Curcia A CHE SERVONO QU-ESTI OUATTRINI? z Aldom in Carlom Giuffrejem in Nuccio Pumo. Režija C. Giuffre. Predstava izven abomnaja, z 20-odst. popustom za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ob 16. uri zadnja predstava.
Od 10. do 22. t. m. bo gledališče iz Genove predstavilo delo Marguerite Du-ras SUZANNA ANDLER. Režiser Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Prihodnja predstava na repertoarju gledališča Verdi je prvo in zadnje Puccinijevo delo LE VILLI in GIANNI SCH1CCH1. O delih bo prihodnji ponedeljek ob 18.15 v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) spregovoril kritik Alfredo Mandelli.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist B. ENGERER.
Glasbena matica Trst, sezona 86/87, 5. abonmajski koncert v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent: Marko Munih, solisti: Primož Novšak, violina, Miloš Mlejnik violončelo, Olga Gracelj, sopran, spored: Brahms, Lipovšek, Mendelssohn. Predpraja vstopnic v uradu Utat, Pasaža Protti.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
SKD I. GRUDEN
priredi
jutri, 8. t. m., ob 17.30 v dvorani v Nabrežini
FOLLIES ’87
V izvedbi: Van Veos, Vikj in Rosini.
šolske vesti
Učenci osnovne šole Bazoviški junaki v Rojanu vabijo na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo danes, 7. februarja, ob 11. uri v šolskih prostorih.
Danes, 7. t. m bo ob 9.30 PREŠERNOVA PROSLAVA na nižji srednji šoli F. Levstik na Proseku. Ob tej priložnosti bodo dijaki razstavljali svoja likovna dela. Razstava bo odprta do 15. t. m. Vabljeni!
izleti
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
organizira v nedeljo, 15. februarja, smučarski izlet na Zoncolan. Cena 13.000 lir, odhod ob 7. uri s Proseka. Informacije in vpisovanje po telefonu na št. 225522 (Martina) in 225106 (Erika).
Sklad M. Čuk in SK Devin priredita v nedeljo, 15v t. m., I. ZIMSKE JGRE SKLAD M. ČUK v Ovčji vasi in Žabni-cah. Cena avtobusnega izleta s kosilom 20.000 lir. Vpisovanje še traja zaradi razpoložljivih avtobusnih mest v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Tel. 212175, ob večernih urah pa na št. 200236.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Daunbailo, kom., ZDA 1986, 107': r. Jim Jarmush; i. Roberto Benigni, John Lurie.
ARISTON - ARIA Dl VIENNA - 23.45 Predpremiera avstrijskega filma Schmutz ob prisotnosti režiserja Pau-lusa Mankera.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 La mosca, fant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronen-berg; i. Jeff Goldblum, Glena Davis.
FENICE - 17.00, 22.15 Cadaveri e com-pari, kom., ZDA 1986, 90'; r. Brian De Palma; i. Danny De Vito, Joe Piscopo.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Superfanta-genio, kom., It., 1986, 100'; r. Sergio Corbucci; i. Bud Spencer, Luca Venan-tini.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Philadelphia experiment, fant., ZDA 1985; r. Steward Pattil; i. Michael Parrč, Nan-cy Allen
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Navigator, fant., ZDA 1986, 100'; r. Randal Kleiser; i. Joey Cramer, Veronica Car-twright.
EDEN - 15.30, 22.00 Morbide carezze, pora., □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Hovvard e il de-stino del mondo, kom., ZDA 1986, 111'; r. Willard Huyck; i. Lea Thompson, Jeffrey Jones.
EXCELSIOR II - 16.30, 22.15 Salvador, dram., ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. James Woods, Jim Belushi.
CAPITOL - 16.00, 22.00 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Highlander, dram., Avstral., 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 Mishima, dram., ZDA 1985, 115'; r. Paul Schrader; i. Ken Ogata, Kenji Sarvada.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Corto circuito, fant., ZDA 1986, 138'; r. John Badham; i. Ally Sheedy, Steve Gutten-berg.
RADIO - 15.30, 21.30 Aprendiste viziose, pora., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
Dragi osnovnošolci! KD L' Grbec -Skedenj vas vabi danes, 7. t. m., ob 16.30 na OTROŠKO POPOLDNE Z ANIMACIJO. Pridite! Zabavno bo!
Sekcija VZPI-ANPI Opčine - Bani -Ferlugi vabi danes, 7. t. m., ob 18. uri v Prosvetni dom na PRAZNIK VČLANJEVANJA ZA LETO 1987. Bivši partizani in aktivisti vabijo na tovariško srečanje vse prijatelje, posebno še mlade, ki nadaljujejo boj za vrednote, ki so bile temelj NOB. Večer bo obogatil nastop senior-ske dramske skupine SKD Tabor z uprizoritvijo BESEDE — tekst in režija Drago Gorup.
PD Mačkolje vabi na prireditev ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo jutri, 8. t. m., ob 16. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Na sporedu: srečanje z dr. Tomažem Simčičem, avtorjem knjige "Jakob Ukmar , nastop recitatorjev, otroškega zbora Slovenski šopek in društveni zbor.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja PREŠERNOVO PROSLAVO v torek, 10. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Pri-Jožnostni govor prof. Josip Tavčar, recitacije Mira Sardoč in samospevi Marta Valetič. Vabljeni!
Osnovna šola F. S. Finžgar iz Barko-velj vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo danes, 7. t. m., ob 11.15 v šolskih prostorih.
čestitke
Draga mama EMI! Ob tvojem današnjem rojstnem dnevu ti iz srca voščimo vse najlepše, zdravja in sreče mož Edi, sin Paolo z družino in hčerka Magda.
VILMA ROSSO slavi danes 50 let. Vse najboljše in še veliko zdravih let ji voščijo kolegice iz Boljunca.
Pri Domju hišica stoji in v njej naša VILMA lepi jubilej slavi. Veliko zdravja, veselja in dobrega počutja med domačimi ji želijo Miranda, Aldo, Mauro, Astrid z Valterjem ter teta Zora.
Danes praznuje rojstni dan naša draga ERNESTA NABERGOJ s Kolonkov-ca. Obilo zdravja, sreče in veselja ji želijo mama Tonca, mož, hčeri z družinama ter mali Denis, ki pošilja noni zvrhan koš poljubčkov.
Danes praznuje svojo 6. pomlad ALENKA STOKA. Vse najboljše in da bi bila še naprej tako pridna doma in v šoli ji voščijo teti, strica, nona in nono s Prečnika.
Pred nekaj desetletji je v Bazovici, po domače »pri Štancerjevih«, priveka-la na svet »ana mičkena pupka«, ZORA. Ob njenem današnjem okroglem rojstnem dnevu se z njo veselijo ter ji kličejo še ne mnoga zdrava leta nečakinji Ines in Magda, sestra Marija in svak Svetko ter Laura, Marko, Nataša, Marina in Dunja.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 7. februarja 1987
EGIDIJ
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.19 - Dolžina dneva 9.59 - Luna vzide ob 11.19 in zatone ob 2.51.
Jutri, NEDELJA, 8. februarja
JERKO
PLIMOVANJE DANES: ob 03.11 najvišja 24 cm, ob 12.50 najnižja -29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,1 stopinje, zračni tlak 1022,8 mb ustaljen, veter 20 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s posameznimi sunki do 40 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Mauro Fano, Michela Sineri, Paola Bussani, Manuel Valentini.
UMRLI SO: 69-letni Francesco Tausa-ni, 80-letni Carlo Galmonte, 75-letna Anna Cova, 81-letna Maria Zorzet, 88-letni Michele Gepebizza, 64-letni Danilo Ugrin, 79-letna Angela Verbich, 67-letni Fulvio Dell'Antonia, 77-letna Luigia Go-das, 89-letna Elisabetta Božic, 87-letni Pi-etro Rochetti, 56-letna Nivea Pellis, 93-letna Amalia Brazzatti, 76-letni Bruno Rosa ti.
OKLICI: barman Giorgio Cardile in trgovka Antonella Hauser, uradnik Roberto Zardini in učiteljica Cristina Banelli, zobozdravnik Dario Burattini in učiteljica Domenica Rosalia Giambelluca, uradnik Tomaso Baldassi in uradnica Ileana Hrvatic, uradnik Lucio Prodam in animatorka Marina Degrassi, uradnik Diego Vascotto in frizerka Elena Carabellese, prodajalec Furio Franceschin in frizerka Franca Caricati, mesar Pietro Vescovo in prodajalka Patrizia Rivano, delavec Francesco lacono in uradnica Maria Do-nati, tehnik Paolo Luigi Driussi in prodajalka Astrid Marussi, finančni podčastnik Francesco Frangipane in gospodinja Ro-saria Battaglia.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. februarja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst, Gorica, Čedad
Dan slovenske kulture
Trst - Kulturni dom, Ul. Petronio 4
danes, 7. t. m., ob 17.30
Odprtje likovne razstave
GOVORICA NAŠIH BARV
Pripravilo društvo beneških likovnikov Odprtje dokumentarne razstave
SLOVENCI TAM ZA GORO
Govoril bo Pavel Petricig Nastop: Liža s svojo harmoniko
ob 19. uri sprejem za kulturne delavce
jutri, 8. t. m. ob 16.30
Nekaj za otroke: Čarovnije iz Benečije
Animacija: Živa pravljica Ob 17. uri: ŠTOPIENJO ZA ŠTOPIENJO
Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma
razna obvestila
prispevki
Obvestilo IRRSAE — Delovna skupina izpopolnjevalnega tečaja "Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju: OSEBNOSTNI RAZVOJ DVOJEZIČNIH OTROK" se sestane v ponedeljek, 9. t. m., ob 16. uri na sedežu IRRSAE, Ul. Cantu 10. Mentor Riccardo Luccio.
Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani - Donizettijeva ulica 3. Nastopila bosta sopranistka Ljubica Berce-Košuta in pianist Tomaž Simčič. Govoril bo pisatelj Boris Pahor. Med proslavo bodo razglasili izid 15. literarnega natečaja Mladike in podelili priznanja Mladi oder 1986.
V	spomin na nepozabnega Mateja Ve-nierja darujejo sošolci in sošolke III. B razreda znanstvenega liceja F. Prešeren 75.000 lir za Sklad M. Čuk in 40.000 lir za mladinski krožek I. Gruden.
Ob 1. obletnici smrti Ivana Miliča darujejo žena in otroci 50.000 lir za MPZ V. Mirk in 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Alojzija Briščika, Frančiško Abbondanza in Damiana Leoneja daruje Olga Milič z družino 60.000 lir za MPZ V. Mirk.
________mali oglasi____________
PRODAM dva vinska soda, 300 1 in 200 1, po ugodni ceni. Tel. 229246 — zvečer.' OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
KD F. VENTURINI
priredi
Proslavo
dneva slovenske kulture
v sodelovanju s COŠ M. Samsa -I. Trinko-Zamejski Domjo - Ric-manje
danes, 7. t. m., ob 20. uri v Centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
Krožek
komunistične mladine zahodnega Krasa
vabi na
Ples
z ansamblom Visitors
danes, 7. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu.
PRODAM KUPON krznarne Annabella po polovični ceni. Tel. v večernih urah na št, 003852/31394.
PRODAM hrastova metrska drva za kurjavo. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/884182.
PARCELO — njivo 1.000 kv. m med Sa-ležem in Samatorco prodam. Informacije po tel. 003861/225061 vsak dan po 16. uri.
NA OPČINAH v centru prodaja privatnik privatniku novo stanovanje v tretjem nadstropju z dvigalom, prvi vhod, dve sobi, kuhinja, kopalnica, dve terasi, prostor za avto. Tel. v večernih urah na št. 212520.
ŽE DALJ ČASA uspešno poučujem slovenski jezik. Interesnti naj tel. 003867/74510.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu. Za informacije tel. v večernih urah na št. 040/225058.
KREME priznanih kozmetičnih firm kot SHISEIDO, HANORAH, KELEMATA, COLLISTAR pomagajo, da ostane koža tudi v zimskem času lepa in zdrava. Parfumerija Kozmetika 90 — Opčine.
PRODAM registrsko blagajno Sweda, model L 20R3, rabljeno 18 mesecev po ugodni ceni. Tel. 815340 po 20. uri.
PRODAM fiat 127, letnik ‘77, po ugodni ceni. Tel. 572724 v jutranjih urah.
menjalnica
6. 2. 1987
Ameriški dolar............. 1315.—
Nemška marka ................ 708,25
Francoski frank............ 211.—
Holandski florint ......... 628.—
Belgijski frank.............. 33.50
Funt šterling.............. 1970.—
Jrski šterling............. 1865.—
Danska krona................. 184.50
Grška drahma ................. 9.10
Kanadski dolar ............ 960.—
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 838.—
Avstrijski šiling............ 100.30
Norveška krona ............ 180.—
Švedska krona................ 195.50
Portugalski eskudo............. 8.70
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .......... 840.—
Debeli dinar................... 2.10
Drobni dinar............... 2.—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 Dl«ll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
POPUSTI

Izredna ponudba trgovine Donaggio do 28. februarja Posebno ženski plašči, moški lodni, zimske jope
DONAGGIO
TRST — NABREŽJE III. NOVEMBRA 9
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
TRST - Ul S. Maunzio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669
Srh za neustrašljive
Mnogo je ljubiteljev srhljivk ali grozljivk, mnogo je takih, ki se ne znajo upirati čaru strahu in se pozno ponoči naslajajo ob najbolj krvoločnih zgodbah, ki jih posreduje mali ekran, čeprav vedo, da bodo pred spanjem skrbno preiskali vsak kotiček in pokukali v vsako omaro, pa se bodo kljub temu zdrznili ob vsakem lahkotnem nihanju zaves ali skrivnostnem škripanju lesa.
Italia 1 je 'neustrašljivim" posvetila zanimiv torkov niz, ki predvideva v glavnem odlične premiere in v katerem so prisotni najboljši izdelki new wave pristnega horrorja: tri-
logija Halloween v celoti (prvi in najboljši del je podpisal John Carpenter), A Nightmare on Elm Street (1984) Wesa Cravena, spet Carpenter jev Christine (1983), The Funhouse (1980) Tobea Hooperja, Terror Train Rogerja Spottis-woodea (1980), Amityville Possession Damia-na Damianija.
Radovedneži bodo tako lahko spoznali različne oblike in obraze najpristnejšega strahu. Neustrašljivim (in samo tem) pa želimo prijetna srečanja s televizijskih srhom ob torkih zvečer...	*
sobota 15.00 RTV-Lj Perinbaba (pravljica) sobota 20.30 RAI 2 Pariš, Texas (dram.) sobota 20.30 Telepadova
Distretto 13: le brigate della morte (dram.) nedelja 20.30 Canale 5
Sulle ali delle aquile (dram.) nedelja 20.30 Rete 4
Splendore nelberba (dram.) ponedeljek 20.30 TV-Kp Le sorelle (dram.) ponedeljek 20.30 RAI 1
La donna che visse due volte (krim.) ponedeljek 22.30 Rete 4
L'esperimento del dottor K (srh.) torek 20.30 Rete 4
II postino suona sempre due volte (dram.) sreda 20.00 RTV-Lj Orvvell 1984 sreda 20.30 Canale 5
LTmpero colpisce ancora (fant.) četrtek 22.05 RAI 3
II fascino discreto della borghesia (kom.) petek 20.30 RAI 1
QuelIo strano cane... di papa (kom.)
glasba
sobota 14.10 TV-Kp
Peter’s Pop Show (rock koncert) nedelja 19.40 RAI 3 Scorpions (rock koncert) torek 22.35 RAI 3
Dexis Midnight Runney (jazz) četrtek 23.45 RAI 3
Fleetwood Mac (rock koncert) petek 20.30 TV-Kp
Orkester Slovenske filharmonije (koncert)
šport
sobota 9.50, 11.30 in 12.20 RAI 2, RTV-Lj in TV-Kp
Slalom ženske sobota 16.45 RAI 3 Umetnostno drsanje nedelja 9.50 in 12.20 RAI 1 in RTV-Lj Slalom moški
torek 9.00 in 11.45 RAI 2 in RAI 3 Veleslalom moški sreda 20.25 RAI 2
• Nogomet Portugalska - Italija (under 21) četrtek 10.55 in 12.30 RAI 3 in TV-Kp Smučarski tek
petek 9.55, 11.30 in 12.25 RTV-Lj in TV-Kp Veleslalom ženske
petek 10.55 in 13.15 RAI 3 in TV-Kp Smučarski tek ženske
balet
sobota 20.30 RAI 3
Le ballerine (s Carlo Fracci) sobota 21.00 RTV-Lj
Povodni mož (z Vojkom Vidmarjem)
gledališče
petek 20.30 RAI 3
Federico II (z Giorgiom Albertazzijem)
POROČNA DARILA
. Carducci 20 . Muratti 4	TRST
f
3 ZD
1 ITALIJANSKA T		ELEVIZIJA	1		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
8.30	Tečaj nemškega jezika
9.00	Tečaj francoskega jezika
9.30	Italijanska glasba v živo
10.00	Nadaljevanka: Diamanti
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
11.25	Vitrina Festivala it. popevke
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Informativna oddaja: Prizma
14.30	Športna sobota (umetnostno drsanje - evr. prvenstvo, rugby, slalom ženske - svetovno prvenstvo, smučarski tek)
16.35	Aktualnosti iz parlamenta
17.05	Otroški program: II sabato dello Zecchino
18.10	Nabožna oddaja
18.40	Nadaljevanka: II grande oceano del capitan Cook (5. del)
20.00	Dnevnik
20.30	Zaključni večer 37. Festivala italijanske popevke (iz Sanrema)
22.45	Dnevnik
22.55	Festival it. popevke (2. del)
0.50 Dnevnik
0.55 Festival it. popevke (zadnji del)
9.50	Smučanje: slalom ženske, 2. tek (iz Crans Montane)
11.00	Nadaljevanka: La veglia della strega (po povesti Nikolaja Go-gola, r. K. Eršov in G. Kropačov)
12.20	Smučanje: slalom ženske, 2. tek
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Izobr. oddaja: Odprta šola
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Mladinska oddaja: Tandem, vmes risanka Braccio di Ferro
17.00	Naniz.: In due si ama meglio
17.35	Rubrika z Barbaro Bouchet
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -Fiori di campo
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	Film: Pariš, Texas (dram., ZRN 1984, r. Wim VVenders, i. Nastas-sja Kinski, Harry Dean Stanton)
22.50	Dnevnik - večerne vesti
23.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
23.50	Filmske novosti
24.00	Dnevnik zadnje vesti.
0.10 Dnevnik. Šport (rugby).
12.30	Smučarski skoki (iz Asiaga)
13.25	Glasbena oddaja: Milanski komorni popoldnevi (dir. Benjamin Juarez)
14.30	Glasbena oddaja: L'altro suono
15.00	Film: E ora punto e a capo (kom., ZDA 1979, r. Alan J. Paku-la, i. Burt Reynolds, Jill Clay-burgh)
16.45	Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju (iz Sarajeva)
17.30	Šport: košarka
18.25	Variete: Dadaumpa
18.45	Dokumentarec: Da razveselimo oko - Leonardo
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Umetnostni arhiv - Vile pod Vezuvom
20.05	Izobraževalna oddaja: Odprta šola - Poklic kuharja
20.30	Balet: Le ballerine (nastopata Peter Ustinov in Carla Fracci)
21.15	Dnevnik
21.25	Dnevnik. Posebna oddaja: Gorbačov in informacija
22.50	Gledališče: Zgodbe ljudi brez zgodbe (s skupino I Legnanesi)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA____________
RTV Ljubljana__________________
7.55	Poročila
8.00	Otroška matineja: nanizanka Ne daj se Floki (4. del), 8.30 Miti in legende, 8.45 Tedenski zabavnik
9.50	Smučanje: slalom ženske (1. tek, iz Crans Montane)
11.00	Obiskujemo muzeje in galerije: Pokrajinski muzej v Kopru
11.45	Dokument.: Mir in razorožitev
12.20	Slalom ženske (2. tek)
13.15	Človek in glasba (pon.)
14.55	Poročila
15.00	Film: Perinbaba (pravljica, Slo-vaška-ZRN 1985, r. J. Jakubisko, i. G. Mašina, V. Kaplanova)
16.30	Dok.: Spoznavajmo naše morje
17.00	DP v košarki: Partizan - Cibona
18.25	Informativa oddaja: Na zvezi
18.45	Risanka, nato Danes. Knjiga
19.30	Dnevnik, vreme in Zrcalo tedna
20.00	Podelitev Prešernovih nagrad
21.00	Balet: Povodni mož (Golob-Ur-šič-Vidmar), nato Zrcalo tedna
21.55	Dnevnik
22.10	Naniz.: Dempsey in Makepeace
23.00	Festival it. popevke v Sanremu
TV Koper
11.30	Smučanje: slalom ženske (iz Crans Montane)
14.00	TV novice
14.10	Glasbena oddaja: Peter's Pop Show
15.25	Otroški program: vmes risanke,
nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Rubrika: Tuttilibri
19.30	TVD Stičišče
19.45	Zgodovinska rubrika: La mac-china del tempo
20.25	TV novice
20.30	Nadaljevanka: Quei 36 gradini
21.40	TVD Vsedanes
21.50	Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - posameznice (iz Sarajeva)
23.05	Tedenska rubrika: Zdravnik in pacient
23.45	Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
ZASEBNE POSTAJE______________________
CANALE5____________
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.20	Film: II figlio di Lassie (kom., ZDA 1945, r. R. Sylvan Simon, i. Peter Lawford)
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Tednik: Anteprima
14.00	Film: II carabiniere a cavallo (kom., It. 1961, r. Carlo Lizzani, i. Nino Manfredi, An-nette Stroyberg)
15.45	Nanizanki: Signore e signori buonasera,
16.15	Freebie and Bean
17.15	Dokument.: Big Bang
18.00	Športna oddaja: Re-cord
19.30	Aktualnosti: Studio 5
20.30	Film: Di che segno sei? (kom., It. 1975, r. Sergio Corbucci, i. Paolo Vil-laggio, Mariangela Melato)
23.10	Filmski tednik: Premiere i
23.25	Nanizanka: Lottery,
0.25 Sguadra Speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-
re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, Willy Fog
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Gaby (dram., ZDA 1956, r. Curtis Bernhardt, i. Leslie Caron, John Kerr)
17.20	Nanizanka: A cuore aperto
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.4š II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Patton, generale d'acciaio (vojni, ZDA 1969, r. Franklyn Shaf-fner, i. George C. Scott, Karl Malden)
23.30	Aktualna oddaja o parlamentu
0.30 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.20 Switch
ITALIA 1___________
8.30	Nan.: Fantasilandia
9.15	Film: II miracolo di Natale (dram., ZDA 1979, r. Kurt Taylor, i. Kurt Russell)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Športna oddaja: American Bali
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Variete: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.25	Streethavvk - II falco della strada
22.20	Športna rubrika
23.30	Šport, odd.: Grand Prix 0.45 Glasbena oddaja: Dee
Jay Television
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Športna oddaja: Euro-calcio
15.00	Šport: Catch
16.30	Risanke: Super Kid, Coccinella, Charlotte, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Distretto 13 - le brigate della morte (dram., 1976, r. John
Carpenter, i. Austin Stoker, Darwin Jos-ton)
22.30	Film: La prima volta sulLerba (dram., 1975, r. Gian Luigi Caldero-ne, i. Anne Heywood, Mark Lester)
0.30 Film: Ouella che avrei dovuto sposare (kom., 1955, r. Douglas Sirk, i. Barbara Stanwyck)
TELEFRIULI
14.00	Nadaljevanka: Rosa de lej os
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.00	Nogometna tekma A lige: Udinese - Napoli
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja o gospodarstvu
20.30	Film: Omaggio ad Anna - 1870 (r. Alfredo Giannetti, i. Anna Magnani, Marcello Mastroianni)
22.30	Dnevnik
23.30	Rubrika: Quark speciale
0.30 Glasbena oddaja: Musič box
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA	televizija		iiiili iiiiliiiiiii	iiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiilii	
RAI 1		RAI 2		RAI 3	
9.00	Nadaljevanka: Diamanti - La rio hiesta di Kremer
9.50	Smučanje: Svetovno prvenstvo v slalomu moški (1. spust, prenos iz Crans Montane)
11.00	Maša iz bazilike v Frosinonu
11.55	Nabožna rubrika
12.20	Smučanje: slalom moški (2. spust, prenos iz Crans Montane)
13.00	Dnevnik - TG Luna
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV
14.00	Variete: Domenica... in
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.20	Športne vesti: 90. minuta
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo
18.40	Domenica... in studio
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Nel gorgo del peccato (r. Andrea e Antonio Frazzi, i. Edwige Fenech, Gasto-ne Moschin, 1. del)
22.10	Športna nedelja
23.55	Dnevnik
24.00	Boks: Winnie Pazienza-Roberto Elizondo (prenos iz New Yorka)
10.00	Koncert: Poklon Arthurju Rubin-steinu (Chopin)
10.35	Nanizanka: In due s'indaga meglic - La perla rosa
11.25	Film: Llmpareggiabile Godfrey (kom., ZDA 1936, r. Gregory La Cava, i. C. Lombard, W. Powell)
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Dnevnik - Studio & Stadio (umetnostno drsanje, prenos iz Šarajeva; smučanje, prenos iz Crans Montane)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo
18.20	Chi tiriamo in ballo (2. del)
18.40	Dnevnik. Gol Flash
19.45	Vremenska napoved in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nadaljevanka: Cuore (r. Luigi Comencini; i. Johnny Dorelli, Giuliana de Sio, 1. del)
22.25	Dnevnik
22.30	Aktualna oddaja: Aboccaperta
23.50	Dnevnik - zadnje'vesti
24.00	Inf. odd.: Otrok v 90. letih
12.00	Lahka atletika: kros ženske (prenos iz Lanciana)
12.30	Glasbena oddaja: Una voce per Linverno (1. del)
13.00	Glas. oddaja: Dancemania
14.00	Dokumentarna oddaja: Walter Chiari - Zgpdba nekega drugega Italijana - Življenje
15.00	Neposredni športni prenosi: odbojka ženske, tenis moški, sankanje - it. prvenstvo, košarka ženske
17.00	Film: Le avventure di Don Gio-vanni (pust., ZDA 1949, r. Vincent Sherman, i. Errol Flynn, Vi-veca Lindfors)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.40	Glasbena oddaja: Concertone -Scorpions
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Izobraževalna oddaja: V sveti tišine - Mednarodni pregled
22.05	Dnevnik
22.30	It. nogometno prvenstvo A lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz club - Slika sounda
■1»
JUGOSLOV	ANSKA	H m m	/121 JA	lil			
RTV Ljubljana________________
8.10	Poročila
8.15	Otroška oddaja: Živ žav
9.10	Lutke in lutki
9.15	Film: Snežaki (pon.)
9.50	Smučanje: slalom moški (1. tek, iz Crans Montane)
11.00	Nad.: Dempsey in Makepeace
11.45	Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu
12.20	Smučanje: slalom moški (2.
spust, prenos iz Crans Montane)
13.15	Poročila
15.25	Nadaljevanka: Malu (2. del)
16.10	Film: Lev Tolstoj (1. del)
17.30	Poročila
17.35	Glasbena oddaja: TV kavarna
18.30	Pod drobnogledom: Crans Montana - slalom
18.45	Risanka, nato Danes. Kino, Turistični nagelj - neža
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadalj.: Potovanje v Vučjak (M. Krleža, r. E. Galič, 2. del)
21.00	Športni pregled
21.30	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu - Dave Holland (2. del)
22.00	Poročila
TV Koper________________'
11.30	Športna oddaja
19.00	TV drama: II giuramento
20.00	Dokumentarec: Ladje na Jadranu
20.30	Politični tednik: Sedemdni
21.00	Nadaljevanka: II diluvio (2. del -o srednjeveški Poljski)
22.00	Nanizanka: II brivido dell impre-visto
22.30	Nanizanka: I fuorilegge
23.30	Rubrika o filozofiji: Klepsidra
CANALE5
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanki: Mary Benjamin, 11.00 Aliče
11.30	Napoved programov
12.00	Inf. oddaja: Punto 7
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.15	Film: Prof. dr. Guido Tersilli primario della villa Celeste conven-zionata con la mutua (kom., It. 1969, i. Alberto Sordi, Evelyn Ste-wart, Pupella Maggio)
16.00	V studiu
17.00	Sodna rubrika: Forum
17.30	V studiu
19.00	Nanizanka: Buffalo Bill - L'occasione man-cata
19.30	V studiu
20.30	Film: Sulle ali delle aguile (dram., ZDA 1986, i. Burt Lancaster, Richard Crenna)
22.40	Dosje o filmu Sulle ali delle aguile
23.25	Nanizanki: Sguadra speciale, 0.25 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki:	Bravo
Dick, 9.00 Con affetto Sidney
9.20	Film: II conte di Sant’-Elmo (pust., It. 1950, r. Guido Brignone)
11.15	Informativna oddaja: Parlamente in
12.10	Nanizanka: Cassie & Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-do di Willy Fog
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 16.00 La fa-miglia Holvak, 17.00 Arniči per la pelle,
18.00	Devlin e Devlin,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Splendore nell -erba (dram., ZDA 1961, r. Elia Kazan, i. Natalie Wood, Warren Beatty, Pat Hingle)
22.50	Informativna oddaja: CinemaeCo.,
23.20	Film: La moglie di Frankenstein (srh., ZDA 1935, i. V. Hob-son)
0.25 Nanizanki: L'ora di Hitchcock - Volo 110 sospeso, 1.15 Switch
ITALIA 1__________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, LTsola delle
mille avventure, Pic-cole donne
10.30	Športna oddaja: Šport USA
13.00	Špbrtna oddaja: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee Jay Television
16.15	Nanizanke: Master,
17.15	L'uomo di Singa-pore, 18.15 II pianeta delle scimmie
19.10	Risanke: Alvin show, Muppet babies, I Puffi
20.30	Film:	Top secret!
(kom., ZDA 1984, i. Val Kilmer, Lucy Gutte-ridge)
22.15	Film: Si ringrazia la re-gione Puglia per aver-ci fornito i milanesi (kom., It. 1982, r. Mariane Laurenti, i. Massi-mo Boldi)
23.45	Nanizanke: Serpico -Prima della fine; 0.45 La citta degli angeli -Morire soli
TELEPADOVA
13.00	Rubrika o trgovini in turizmu
13.30	Zabavna oddaja: Roba da matti
14.30	Rubrika: Ronefor
15.00	Nanizanka: II bastardo
16.30	Risanke: Super Kid, Čoccinella, Charlotte, Carletto principe dei
mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Half Nelson
20.30	Film: Django (vestern, ZDA 1966, i. Franco Nero, Jose Badalo)
22.30	Športna rubrika: Fuo-rigioco
23.30	Aktualna oddaja: Pri-mo piano
24.00	Film: II guerriero Apache (vestern, ZDA 1957, r. Elmo Williams, i. Keith Larsen)
TELEFRIUU___________
14.00	Variete: Domenica con Dominigue
14.10. Variete: Buinesere Fri-ul
16.30	Variete: Drive in
19.00	Športna oddaja
20.00	Dok.: Quark speciale
21.00	Športne vesti
22.15	Film: II pirata Barba-nera (pust., ZDA 1952, r. R. Walsh)
24.00	Glas. odd.: Musič box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
;;r
11! m

ilffll !i!!! III lili
it :ih:r
F-r-vr
£
cc
<
o
co
cc
2 S
O o^ O §5
CC -o co
O
o. o s
ji;;i|
ITALIJANSKA	:T	ELE VIZI J A	■1	
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20 Inf. odd.: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Un tocco di genio -Lo zio Harry
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Inf. oddaja: Speciale Parlamente
15.30	Športni ponedeljek
16.30	Nanizanka: Trapper
17.05	Risanka: Marco
18.00	Rubrika: Osmi dan
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: La donna che visse due volte (krim., ZDA 1958, r. Alfred Hitchcock, i. James Stewart, Kirn Novak)
22.40	Dnevnik
22.50	Filmske novosti 22.55 Dnevnik - posebni
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
11.45 Rubrika: Cordialmente
13.00 Dnevnik
13.25 Dnevnik. C'e da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratkp vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55 Inf. odd.: Teledidattica
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nanizanka: In due si ama meg-
li0
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick -II conto non torna
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Aktualna oddaja: Focus
21.30	Dnevnik
21.40	Nadaljevanka: Capitol (i. Rory Calhovn, Ed Nelson)
22.40	Rubrika: Protestantizem
23.10 Informativna oddaja: Telematica
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50 Film: Aria di Parigi (dram., Fr. 1952, r. Marcel Čarne, i. Jean Gabin, Fojco Lulli, Ave Ninchi, Maria Pia Casilio)
13.00	Nadaljevanka: Chiungue tu sia (r. Mario Foglietti, 1. del)
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Tečaj angleškega jezika
15.00	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa
15.30	Nogometno prvenstvo A ih B lige
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta (pet let angleške glasbe, 16. del)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti
20.05 Informativna oddaja: Sredozemlje - Vpliv sredozemske kulture v Italiji
20.30	Zabavna oddaja: La storia della Bussola (vodi Greste Lionello, sodelujeta Stefania Bettoja in Sabrina Salerno, 4. del)
21.35 Dnevnik
21.45 Informativna oddaja: La macchi-na del tempo - Zgodovinski vi-deoclip
22.15 Športna oddaja: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
23.30	Dnevnik
		n o	LO	z < >	KA	TE	LEVIZIJA	:::::::::::::::::::::::		■■■I	lil	lili	
RTV Ljubljana_________________
9.00 Rubrika: Zrcalo tedna 9.20 Dokumentarna oddaja
16.35 TV mozaik (pon.)
17.25 Poročila
17.30 Spored za otroke: Ciciban, dober dan - papir ( O lastnostih in uporabnosti papirja, ki lahko spodbudi otroško aktivnost, domiselnost in ustvarjalnost; po zamisli Dragice Čadež, z redakcijo Irene Struna Arko in ob režiji Marjana Robleka)
17.45 Otroška nadaljevanka: Ne daj se Floki - O tempora, o moreš (5., zadnji del nadaljevanke)
18.15 Slovenski ljudski plesi: Zahodno
Kozjansko (s folklornima skupinama ŠKUD France Prešeren iz Celja in KD Anton Tanc iz Marije Gradca pri Laškem)
18.45 Risanka
19.00	Danes. Obzornik 19.26 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Dragulj v kroni 20.55 Omizje, vmes poročila
TV Koper____________________
14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program, vmes risanke in nanizanke
17.30 Rubrika: Start - gib zakaj in kako
18.00	Zdravniška rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25 TV novice
20.30	Film: Le sorelle (r. Margerethe von Trotta, i. Jutta Kanoe, Gud-run Gabriel)
22.10 TVD Vsedanes
22.20 Zdravniška rubrika: Zdravnik in pacient (pon.)
23.00	Šport: Košarka - italijansko prvenstvo A-l Riunite - Giomo
ZASEBNE POSTAJE	__________

CANALE5_____________
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zoeservito
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: La dominatrice del destino (glas., ZDA 1952, r. Walter Lang, i. Susan Hayward)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Sulle ali delle aguile (dram., ZDA, 1986, r. Andrew McLaglen, i. B. Lan-caster, R. Crenna)
22.30	Tednik: Tivu Tivu
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-di di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira ilmondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie s angels
20.30	Film: Spaghetti house (kom., It. 1982, r. G. Pa-radisi, i. N. Manfredi)
22.30	Film: L'esperimento del dottor K (srh., ZDA 1958, r. Kurt Neumann, i. Vincent Priče)
0.15 Filmske novosti 0.45 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.35 Svvitch
1TALIA 1___________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: La sorellina (kom., ZDA 1983, i. Ted Wass, Phoebe Cates)
11.00	Naniz.: La strana cop-pia, 11.30 Quincy, 12.30 TJ. Hooker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Dokum.: Jonathan
21.30	Šport: Football ameri-cano
23.15	Nanizanke: Masgue-rade, 0.15 Hardcastle & McCormick, 1.15 Gli invincibili
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte, Ca-pitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
16.30	Risanke: Super Kid, Coccinella, Charlotte,
18.00	Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Milano calibro 9 (krim., 1972, r. Fernan-do Di Leo, i. Gastone Moschin, Mario Adorf)
22.30	Film: II lurido e 1'ame-ricano (kom., ZDA 1973, r. Cesar Gallar-do, i. James Iglehart) 0.30 Film: Spiaggia insan-guinata (dram., ZDA 1958, r. Richard Cun-ha)
TELEFRIULI_________
13.00	Šport: nogomet
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Košarkarska tekma Al lige
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
20.30	Nogometna tekma: In-ter - Udinese
22.30	Dnevnik
23.30	Medicinska rubrika: Trentatre
24.00	Glas. odd.: Musič Box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20	Ned. nog. tekma
17.30	Ned. koš. tekma
19.00	Športna rubrika: II caf-
fe dello šport (1. del)
19.30	Fatti e commenti
19.45	Športna rubrika: II caf-fe dello šport (2. del)
23.15	Športna rubrika (pon.)
23.45	Fatti e commenti
23.55	Športna rubrika (pon.)
ITALIJANSKA T		m r < N >		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20	Inf. odd.: Uno mattina
9.35	Nan.: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rub.: Italijanska kronika
15.30	Dokumentrec: Energija in veter
16.00	Nanizanka: Trapper
17.05	Risanka: Marco
17.55	Informativna odd.: Slovar
18.10	Akt. odd.: Spaziolibero
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Esplorando, nato film The hlačk hole - II bučo nero (fant., ZDA 1979, r. Gary Nelson, i. M. Schell, R. Forster, Y. Mimieux)
22.10	Dnevnik
22.20	Esplorando (2. del
23.20	Dok.: Zdravstvo - Kožni rak
23.55	Dnevnik
9.00	Smučanje: veleslalom moški (1. spust, prenos iz Misurine)
11.45	Rubrika: Cordialmehte
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Monografije -
Figura matere in figura hčere
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu: Jeziček na tehtnici
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Uispettore Derrick -Lbra del Killer
19.45	Vremenska napoved in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: E venne la notte (dram., ZDA 1967, r. Otto Preminger, 1. Michel Caine, Jane Fonda)
22.50	Dnevnik, nato Filmske novosti
23.05	Medicinska rubrika: Trentatre
24.00	Dnevnik
0.10 Film: Boudu salvato dalle acgue (kom., Fr. 1932, r. Jean Renoir, i. Michel Simon, Charles Granvel)
11.45	Smučanje: veleslalom moški (2. tek, prenos iz Misurine)
12.25	Rubrika: V torkovi sprejemnici
12.55	Nadaljevanka: Chiungue tu sia
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Tečaj angleščine
15.00	Komorni koncert združenja Car-me (Solci, Mozart, Mendelssohn-Bartholdy)
16.00	Dokum.: II mare dietro le dune
16.30	Inf. oddaja: Navpična razsežnost
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Informativna oddaja: Sredozemlje - Vpliv sredozemske kulture v Italiji
20.30	Film - dokumentarec: iz niza Ouaderni in citta - Apologo Ti-berino (dok., It. 1985, r. Frances-co Maselli)
21.30	Dok.: Pustolovščine in odkritja
22.20	Dnevnik
22.55	Glasbena oddaja: Concertone -Dexis Midnight Runney
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
i
	
RTV Ljubljana_________________
9.00	TV mozaik: Poklici v gumarstvu
9.25	Poklici v papirni industriji
9.45	Jezikovni utrinki
16.35	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored
17.45	Informativna oddaja: Ex Libris (pon.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	TV drama: Zločinci (po noveli Frana Milčinskega, scenarij Andrej Gogala, r. Igor Prah, i. Boris Juh, Janez Albreht, Danilo Bez
laj; razmišljanje Milčinskega o moralnih kategorijah, o zločinu in kazni, je postavljeno v današnjo stvarnost)
21.20	Aktualna oddaja: Integrali (glavni prispevek je reportaža z beograjskega Festa, sledita zapis o retrospektivni razstavi slikarja Ivana Vavpotiča in pogovor s skladateljem Ježem)
22.00	Dnevnik______________________
TV Koper_____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Hello, Larry
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TV Novice
20.30	Film: Slok (fant., r. John Landis,
i.	John Landis, Saul Kahan, Joseph Piantadosi)
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Šport: košarka - it. prvenstvo A-2 lige Fleming - Stefanel
ZASEBNE POSTAJE
iiiiiiiiiiiliii
lil
•i;;;::::::::::				
				
CANALE5_____________
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Anime sporche (dram., ZDA 1962, r. Edward Dmytryk, i. Jane Fonda)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Le sig-nore di Hollywood
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je Hollywood
16.40	Dokumentarec: Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: II postino suona sempre due volte (dram., ZDA 1981, r. Bob Rafelson, i. J. Nic-holson, Jessica Lange)
22.45	Film: Uomini coccod-rillo (fant., ZDA 1959, r. Roy Del Ruth, i. Bever-ly Garland)
0.05 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.00 Switch
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Velvet (pust., ZDA 1984, r. Richard Lang, i. Polly Bergen)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Glasbena oddaja: Can-did camera
14.15	Zabavna oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, La pietra senz'ombra, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3a C.
21.30	Film: Halloween 3-11 signore della morte (groz., ZDA 1983, r. Tommy Lee VVallace, i. Tom Atkins, Stacey Nelkin)
23.15	Nanizanki:	Mike
Hammer, 0.15 A-Team
TELEPADOVA
12.00	Nanizanka: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Nanizanka: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Superkid, Coccinella, Charlotte
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri,
Moby Dick, Capitan Futuro
19.25	Rubrika:	Speciale
Spettacolo
19.30	Nanizanka: Insiders .
20.30	Film: Valanga (dram., 1978, i. Rock Hudson, Mia Farrow)
22.30	Nanizanka: II bastardo
23.30	Film: Thunder (pust., 1983, r. Larry Ludman, i. Mark Gregory, Bo Svenson)
TELEFRIULI_________
13.30	Nadaljevanka: Rosa de Lejos
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Nadaljevanka: II se-gno del commando
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
1.00	Glas. odd.: Musič box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
š
pS;
ii!l Hiji
Hiiiii



m 1
.......i!
..i!!-P» J
II 1
.J
1
m
iih ^

....
SNI

	
liffifem,.
	
O
o
<
N
Ul
to
>
i— c/l cc
o
C\J
o
If
O ^
VJ 03 Q_ O


. »I II! ...................
ii : ijnjj,„

H



			
■s
u
RAI 1
7.20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Informativna oddaja: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Dokument.: Življenje živali
15.30	Izobraževalna oddaja: Audiovi-zualna sredstva v medicini
16.00	Nanizanka: Trapper
17.05	Risanka: Marco
18.00	Dnevnik - Kronike
18.30	Nanizanka: Laurel & Hardy -glavi brez pameti ,
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved in dnevnik
20.30	Film: Una finestra sul cielo (dram., ZDA 1976, r. Larry Peer-ce, i. M. Hasset, Bean Bridges)
22.05	Dnevnik
22.15	Politična tribuna: KD
23.00	Športna sreda: košarka in lahka atletika
0.30 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
9.00	Veleslalom moški (1. tek, prenos iz Misurine)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dok.: Če si moder, smej se
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
18.05	Kmetij, odd.: Odprti prostor
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: L/ispettore Derrick
19.45	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.25	Nogomet: Portugalska - Italija (Under 21)
22.15	Dnevnik
22.25	TV film: Cocaina (r. Paul Wend-kos, i. Dehnis Weaver, Karen Grassic)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: La regina vergine (zgod., ZDA 1935, r. George Sidney, i. Jean Simmons, Stewart Gran-ger)
-			:::::::					:: :
	iiiiiiiiiiiii	ii!	iiiiiii		iiiiii		iiiiiiiiiBii	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAI 3_________________________
11.45	Veleslalom moški (2. tek, prenos iz Misurine)
12.30	Variete: Dadaumpa
12.55	Nadaljevanka: Chiungue tu sia (3. in zadnji del)
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Tečaj angleščine
15.00	Milanski glasbeni popoldnevi, dir. Karl Martin (Mozart, Wolf, Britten, Castaldi)
16.10	Dokumentarec: II mare dietro le dune
16.40	Izobraževalna oddaja: Otroštvo in ljudski prazniki
17.00	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta (pet let angleške glasbe)
19.00	Dnevnik
19.35	Gledal, odd.: Monolog Nicole la-cobaccija (r. Maria Pezzimenti)
20.05	Dokumentarec: Sredozemlje
20.30	Film: California dolls (dram., ZDA 1981, r. Robert Aldrich, i. Peter Falk, Vicki Frederick)
22.25	Dnevnik
22.30	Dokumentarec o Freudu
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA1
RTV Ljubljana _______________
9.00	TV mozaik: TV drama Mišo (J. Makalan, produkcija TV Novi Sad)
10.15	Dokumentarna oddaja: Mostovi -Hidak (pon.)
15.45	TV mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroška nanizanka: Vijavaja (Josip Stritar, r. Tone Tomšič, v 4. delu nastopajo Janez Hočevar, Brane Ivanc, Alenka Vipotnik)
18.20	Dokumentarna oddaja: Skrivnosti morja (1. del dokumentarne nadaljevanke)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Film tedna: 1984 ( po romanu Georgea Orwella, VB, r. Michael Redford, i. John Hurt, Richard Burton, Suzanna Hamilton, Cyril Cusack)
21.55	Mednarodna obzorja: ZRN po volitvah (oddajo pripravila TV Beograd)
22.35	Dnevnik
TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadalj.: I cento giorni di Andrea
	■II	■Ii	lil!!!			lil		
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV Novice
20.30	Zabavna oddaja: Un altro varieta (r. Antonello Falgui in Roberto Lerici, nastopajo Daniele Formi-ca, Marina Confalone, Gerardo Scala, Aldo Ralli)
21.35	Dokumentarec: Automania -Sanjski design
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Košarka: jugoslovansko prvenstvo
!!!		!!!!!!	iiiiiiiiiiiiiiiiiii	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii			"ii		l		ii!!!!!!!!!		iiiiiiiiiiiiiiiiii			
;=■	mi	•■ii::	.		*						iiiiiiiiiiiiiiiiii		iiiiiiiiiiiii!	
____________________________________________________________________________________i
ZASEBNE POSTAJE
::
CANALE5_____________
8.40 Nanizanka: La grande vallata
9.30 Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10 Kvizi: Tutti in famiglia
12.00	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: L'orfana senza sorriso (dram., ZDA 1953, r. Jean Negules-co, i. Greer Garson, VValterPidgeon)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat, 18.30 Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: LJrrjpero colpis-ce ancora (fant., ZDA 1980, r. Irvin Kershner, i. Mark Hamill, Harri-son Ford)
22.55 Dokum.: Big Bang
23.40 Naniz.: Mississippi, 0.40 Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-do di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je-Hollywood
16.40 Dokumentarec: Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45 Variete: II gioco delle
coppie
19.30	Nanizanke: Charlies Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Spenser
23.00	Film: II Kobra (srh., ZDA 1973, r. Bernard Kowalski, i. Strother Martin)
0.50 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.40 Switch
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 9.00 Fantasi-landia
9.40 Film: Scapolo in ro-daggio (kom., ZDA 1971, r. Jud Taylor, i. Hal Holbrook, Barbara Rush)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T.J. Hooker
13.30	Nanizanka: Tre cuori in affitto
14.00	Glasbeni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gicaEmy, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nadaljevanka: Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Kviz: O.K. II prezzo e giusto
22.35 Aktualnosti: Contro-corrente
23.20 Nanizanke: La camera oscura, 0.20 Toma, 1.20 Simon & Simon
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte, Ca-pitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
16.30 Risanke: Superkid, Anna dai capelli rossi, Charlotte
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Jim, Tirresistibi-le detective (krim., 1968, r. David Lowell Rich, i. Kirk Douglas, Sylva Koscina)
22.30	Film: II deserto dei tartan (dram., It. 1976, r. Valerio Zurlini, i. Jac-ques Perrin, Vittorio Gassman)
0.30 Film: I ragazzi fuori pista (kom., It. 1980, r. John Tenorio, i. Joe Hohnson)
TELEFRIUU
15.30	Glas. odd.: Musič box 17.45 Nadaljevanka: II se-
gno del comando
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Una famiglia piuttosto in-traprendente
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk 0.30 Informativna oddaja:
Speciale La Grotta 0.01 Glas. odd.: Musič Box
TELEdUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Fatti e commenti
iiii!
1
S
ii
I®
ii«!
lili
I
|
i
i
ii;;
I
I
■
ITALIJAN	SKA TELEVIZ			IJA	/		
RAI 1			RAI 2			RAI 3
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Naniz.: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokument: II mondo di Ouark
15.00	Inf. odd.: Italijanska kronika
15.30	Inf. odd.: Zgodovina jedkanice
16.00	Nanizanka: Trapper
16.30	Nanizanka: Damico Gipsy
17.05	Risanka: Marco
17.40	Rubrika o knjižnih novostih
18.10	Inf. oddaja: Spaziolibero
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Proffimamente...
21.55	Dokumentarec: Ouark economia
22.20	Dnevnik
22.30	Koncert Arcangela Corellija izvajajo I Solisti veneti
23.00	Nanizanka: Ombre del passato -II labirinto
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Informativna oddaja: Teledidat-
tica - Za odrom opernega gledališča - Gledališče Costanzi
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja: Dogodki in zgodovina
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Cuore (r. Luigi Comencini, i. Johnny Dorelli, Giuliana De Sio, 2. del)
22.20	Dnevnik
22.30	Aktualna oddaja: Moda in vse kar ustvarja navade
23.05	Dnevnik - športne vesti (atletsko prvenstvo Indoor)
0.05 Dnevnik - nočne vesti 0.15 Film: Didolo del ring (dram., Fr. 1948, r. Alexandre Esway, i. Yves Montand, Albert Prejean)
10.55	Smučanje: smučarski tek 30 km moški, svetovno prvenstvo (prenos iz Oberstdorfa)
12.45	Variete: Speciale dadaumpa
13.05	Nanizanka: La porta sul buio
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Tečaj angleškega jezika
15.00	Komorni koncert združenja Car-me (Abate, Pacini, Čajkovski)
16.05	Inf. oddaja: Zgodovina knjige
16.35	Izobraževalna oddaja: Človek v
vesolju - 25. maja 1961
17.10	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Dokumentarec: Vpliv sredozemske kulture v Italiji
20.30	Dnevnik in tednik
21.30	Dnevnik
22.05	Film: II fascino discreto della borghesia (kom., Fr. 1972, r. Luis Bunuel, i. Fernando Rey, Delphi-ne Seyring)
23.45	Glasbena oddaja: Concertone -Fleetwood Mac
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
iihiiiiiiiii
RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik: Kaj je film - Uvod v filmsko vzgojo
9.30	Jugoslovanski kratki film
15.35	TV mozaik (pon.)
16.35	Smučarski tek na 30 km moški (posnetek iz Oberstdorfa)
17.35	Poročila
17.40	Otroški spored: Z besedo in sliko - Punčka (Andjelka Matič, r. Zoran Lesič-Vukotič)
17.55	Bilo je...
18.25	Aktualna oddaja: Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Mansfieldski park (J. Austen, r. David Giles, 6. del)
21.55	Dnevnik
22.10	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Predstava Hamleta v Mr-duši Donjoj (r. Krsto Papič, i. Milena Dravič, Ljubiša Samardič, Rade Šerbedija)
TV Koper
12.30	Smučarski tek 30 km moški (prenos iz Oberstdorfa)
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke,
nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV novice
20.30	Film: Ballata romantica (kom., r. Willi Forst, i. Paul Helnreid, Eva Kerbler)
22.00	TVD Vse danes
22.10	Nadaljevanka: Tre anni - Trieste primavera 1914 (Anton Čehov, r. Salvatore Nocita, i. Giulio Brogi, Paola Pitagora - 4. del)
23.15	Košarka: italijansko prvestvo A-1 lige Giomo - Fantoni
CANALE5_____________
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servitd
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: II mio amore con Samantha (kom., ZDA 1963, r. Melville Sha-velson, i. Paul New-man, Joanne Wood-ward)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amore, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je Hollywood
16.40	Dokumentarec: Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45	Variete: II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Harry e Son (dram., ZDA, 1983, r. Paul Newman, i. Paul Nevvman, Joan Wood-ward)
22.45	Film: Ricerche diabo-liche (fantas., ZDA 1957, i. Arthur Franz)
0.20 Nanizanka: L'ora di Hitchcock, 1.10 Switch
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: La scomparsa di Aimee (kom., ZDA 1979, r. Anthony Har-vey, i. Faye Dunaway)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nan.: Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Vado a vivere da solo (kom., It. 1982, r. Marco Risi, i. Jerry Gala, Elvire Audray)
22.20	Filmska rubrika
23.20	Film: I due mondi di Charlie (dram., ZDA 1968, r. Ralph Nelson, i. Cliff Robertson)
1.30	Nan.: Magnum P.I.
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanka: Charlotte
13.30	Risanka: Capitan Fu-
turo
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Charlotte, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: L'uomo venuto dalla pioggia (krim., Fr. 1970, r. Rene element, i. Charles Bron-son, Marlene Jobert)
22.30	Šport: Catch
23.30	Šport: Basket
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika o medicini
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lej os
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.00	Dražba: II tappeto ori-entale
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nad.: Dramma d’amo-re
19.00	Dnevnik
20.00	Tednik o poljedelstvu
20.30	Športne vesti
21.30	Variete: Drive in
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
TELEOUATTRO
, : :
lili« 1!
*■» lilllllilHiimi,. ...
F*..

:;M M!
lili
■•■■ifHiii
iNiBllsiii IIlMlB"
'

RAI 3
DC
<
O
co
er
H
>o
o
ec
o
CM
O
O m
o ^
'č
ca
o. O ^
3 3
...
_IT

,
.!• 1
I.....
■i Sl '


:: ;;
.....i!!"
'1 'l?'1'
S


m

_|T ALJ JANŠKA TELEVIZIJA
RAI 1__________________________
7.20 Rubrika: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15 Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Pista! (2. del)
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Ouello strano cane...di papa (kom., ZDA 1976, r. Robert
, Stevenson, i. D. Jonesy), nato risanka Pippo detective 22.10 Dnevnik
22.40	Aktualnosti: predstavitev filma Damiana Damianija L' inchiesta (prenos iz New Yorka)
22.50	Dok.: Šanghaj - druga Kitajska
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dok.: Stari prebivalci Italije
RAI 2________________________
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00 Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes risanka Braccio di Ferro
16.55 Dokumentarna oddaja: Če si moder, smej se
17.25	Inform. oddaja: Iz parlamenta
17.30	Dnevnik
17.35	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -II sentiero
19.40 Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Cuore (r. Luigi Comencini, i. Johnny Dorelli, Giuliana De Sio, 3. in zadnji del)
22.20	Dnevnik
22.30	Nadaljevanka: La clinica della Foresta nera
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Film: II seduttore (kom., It. 1954, r. Franco Rossi, i. Alberto Sordi, Lea Padovani)
10.55	Smučanje: smučarski tek 10 km ženske, svetovno prvenstvo (prenos iz Oberstdorfa)
11.45 Milanski glasbeni popoldnevi (Beethoven, Mozart)
13.05	Nanizanka: La porta sul buio - II tram (r. Dario Argento)
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
15.00	Plavanje: Pustni meeting (prenos iz Viareggia)
16.00	Inf. odd.: Zgodovina knjige
16.30	Dokumentarna oddaja: Alicina knjižnica (1. del)
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa -Formula 2 (1973)
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.35 Mednarodno filmsko srečanje v Sorrentu: angleški filmi (1. del)
20.05	Dokumentarec: Sredozemlje
20.30	Gledališka predstava: Federico II (r. Ida Mastromarino, i. Gior-gio Albertazzi)
22.20 Dnevnik
22.55	Nadaljevanka: Doktor Faustus
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana_________________
8.50 Tednik
9.55 Smučanje: veleslalom ženske (1. spust, prenos iz Megeva)
10.50 Mednarodna obzorja: ZRN po volitvah
12.25	Smučanje: veleslalom ženske (2. spust, prenos iz Megeva)
16.20 Smučarski tek (iz Oberstdorfa)
16.55 Veleslalom ženske (povzetek)
17.25	Poročila
17.30 Spored za otroke
17.45	Lutkovna nanizanka: Fračji dol
18.15 Dokumentarec: Izkušnje in preizkušnje - Kruh v prvem planu
18.45	Risanka
19.00 Danes. Obzornik in Jezikovni utrinki
19.26 Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Peter Veliki (E. Anhalt, ZDA-SZ, r. Marvin J. Chomsky, 2. del)
20.55 Dokumentarec: Življenje ali smrt Mežiške doline 21.35 Glas. odd.: Petebs Pop Show
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Policijska zgodba (krim., 	Fr.-It. 1975, r. Jacgues Derey)
TV Koper_____________________
11.30 Smučanje: veleslalom ženske (iz Megeva)
13.15	Smučarski tek (iz Oberstdorfa)
14.00	TV novice
14.45 Rubrika: Parola mia
6.00	Otroški program, vmes risanke,
nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25 TV novice
20.30	Koncert Orkestra Slovenske filharmonije, dir. Milan Horvat (Kelemen, Dvoržak, Rimski-Kor-sakov)
22.10 TVD vsedanes
22.20 Glasovi iz preteklosti: Kuame Nkruman
23.05 Košarka: italijansko prvenstvo A-2 lige Stefanel - Filanto
ZASEBNE POSTAJE

::::::::::::::::::::::::
CANALE 5_____________
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kviza: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis
12.40	Variete: II pranzo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: II seme della vio-lenza (dram., ZDA 1956, r. Richard Bro-oks, i. Glenn Ford, Sid-ney Poitier)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciap, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-do di Willy Fog
14.30	Nadaljevanka: La val-le dei pini
15.20	Nanizanka: Gosi gira il mondo
16.20	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45	'Variete: II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlies Angels
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.00	Film: La vendetta del Dottor K (srh., ZDA 1959, r. Edward L. Bernds)
0.30 Nanizanka: L ora di Hitchcock, 1.20 Switch
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Vita da clown (kom., ZDA 1981, r. Jackie Cooper; i. Mic-key Rooney)
11.00	Nanizanki: La strana coppia, 11.30 Quincy
12.30	Nanizanki: T. J. Hoo-ker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gicaEmi, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nan.: Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Film: Domani mi sposo (kom., It. 1984, r. Fran-cesco Massaro, i. Jerry Gala, Isabella Ferrari)
22.15	Športna oddaja: A tut-to campo
23.15	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.00	Nanizanka: Riptide
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanka: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Charlotte, Carletto principe dei mostri,
Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: II corpo (dram., It. 1974, r. Luigi Scatti-ni; i. Zeudi Araya, En-rico Maria Salerno)
22.30	Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: Occhio alla palla (kom., ZDA 1953, r. Norman Taurog, i. Dean Martin, Jerry Leviš)
TELEFRIULI
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Nadaljevanka: Cime tempestose
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: The Cor-ruptors
24.00	Glasbena oddaja: Musič Box
TELEOUATTRO
ii
»
1


Tedenski pregovor:
Brada dorastla, pamet nedozorela.
(slovenski)
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 138 leti: 8. 2. 1849 je umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Predsedstvo SNOS je ta dan proglasilo za dan slovenske kulture.
■	Pred 40 leti: 8. 2. 1947 so bile v okviru proslav ob obletnici smrti Franceta Prešerna prvič podeljene Prešernove nagrade za pomembne prispevke na področju znanosti in umetnosti v Sloveniji.
■	Pred 40 leti: 10. 2. 1947 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo.
■	Pred 20 leti: 12. 2. 1967 je SPDT organiziralo prve zimske športne igre, od tedaj se ponavljajo vsako leto.
OSEBNOSTI:
■	13. 2. 1917 se je v Požanah pri Materiji v Brkinih rodil režiser Jože Babič.
■	10. 2. 1867 se je na Kolonji rodila učiteljica Marica Nadlišek-Bartol, ki je umrla v Ljubljani 3. 1. 1940.
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
_ Nocoj, 7. 2., ob 20. uri: Zvedave ženske (Wolf-Ferrari), dir. Igor Švara (ponovitev 11. 2. ob 19. uri).
, V ponedeljek, 9. 2., ob 15. uri: mladinska predstava Ples’ kadetov (J. Strauss).
V	četrtek, 12. 2„ ob 15. uri: Prodana nevesta (B. Smetana), dir. Igor Švara.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 7. 2., ob 19.30: Dogodek v mestu Gogi (Slavko Grum), rež. Meta Hočevar (ponovitev 10. 2., ob 19.30).
V	ponedeljek, 9. 2., ob 16.30: Kranjski komedijanti (Bratko Kreft), rež. Jože Babič (ponovitvi 10. 2. ob 10. uri in 13. 2. ob 19.30).
V	sredo, '11. 2., ob 19.30: Gospodin de Moliere (Mihail Bulga-kov), rež. Ivica Kunčevič, gostovanje Hrvatskega narodnega kaza-lišta iz Splita.
V	četrtek, 12. 2., ob 17. uri: Arzenik in 'stare čipke (Joseph Kesserling), rež. Dušan Mlakar (ponovitev 13. 2. ob 10. uri).
Mala Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 7. 2., ob 20. uri: Svvann (Marcel Proust-Lojze Rozman), rež. Lojze Rozman (ponovitev 13. 2. ob 20. uri).
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI nocoj, 7. 2., ob 20. uri: Slovesna podelitev Prešernovih nagrad s proslavo slovenskega kulturnega praznika.
V	MALI DVORANI v ponedeljek, 9. 2., ob 9. uri: gledališki kulturni dan za osnovne šole (ponovitev 10. 2. ob 9. uri).
V	OKROGLI DVORANI v torek, 10. 2., ob 20. uri: Duša (Žarko Petan), rež. Žarko Petan (ponovitvi 11. 2. ob 20. uri in 13. 2. ob 22. uri).
V	SREDNJI DVORANI v četrtek, 12. 2., ob 20. uri: Perikles, Tirski knez (W. Shakespeare), rež. Georgij Paro, gostovanje Hrvatskega narodnega kazališta iz Splita.
V	AVSTRIJSKI HIŠI v petek, 13. 2., ob 19.30: Sklicujem zborovanje, izvajata Jerca Mrzel in Borut Lesjak.
MGL Ljubljana
Nocoj, 7. 2., ob 19.30: U slovenačkim gorama (Jako vij eviČ-Mir-Jan-Petan-Fritz-Koder), rež. Žarko Petan (ponovitve 10., 11., 12., 13.
2.	ob 19. 30. Vstopnice za predstavo v sredo s 50 % popusta v okviru praznovanj ob dnevu slovenske kulture.
Lutkovno gledališče
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) danes, 7. 2., ob 11. in 16. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simonič.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 10. 2., ob 17. uri: Če zmaj požre mamo (Alenka Goljevšček), rež. Ksenija Murari.
Mladinsko gledališče
V	nedeljo, 8. 2., ob 20. uri: Besi (F. Dostojevski), rež. Janez Pipan.
V	ponedeljek, 9. 2., ob 10. uri in 15.30: Ostržek (Collodi), rež. Janez Pipan.
IZOLA
Kulturni dom
V	sredo, 11. 2., ob 20. uri: Summertime (Sam Shepard), gostovanje gledališča Glej iz Ljubljane.
V	petek, 13. 2., ob 20. uri: Tudi psi lajajo (Zvonka Radojevič), gostovanje skupine Steps.
PORTOROŽ
Avditorij
Nocoj, 7. 2., ob 20. uri: Pravi Zahod (S. Shepard), rež. Boris Kobal, gostovanje MGL.
AJDOVŠČINA
Kulturni dom
V	petek, 13. 2., ob 19.30: Leonce in Lena (Georg Biichner), rež. Maciej Englert, PDG Nova Gorica.
VIDEM
Palamostre (Trg Paolo Diacono, tel. 0432/205991)
V	četrtek, 12. 2., ob 20.45: Parlami d'amore Mariu, nastopata Giorgio Gaber in Sandro Luporini (ponovitve do 15. 2.).
Avditorij Zanon (Drevored Leonardo da Vinci)
Nocoj, 7. 2., ob 21.00: II servo (Elio Dei Capitani), s skupino Teatra deli’ Elfo (ponovitev 8. 2. ob 21. uri).
Avditorij Tomadini (Ul. Martignacco 187)
V	nedeljo, 8. 2., ob 16. uri: mladinska predstava La vera storia di Biancaneve, z milansko skupino Teatro delFArcobaleno
BENETKE
Teatro La Penice
V	petek, 13. 2. ob 20. uri: Oberon (Karl Maria von Weber), dir. Peter Maag, rež. Graham Vick, koprodukcija s Scottish Opera Glasgow.
Teatro del Ridotto
Nocoj, 7. 2., ob 21. uri: La locandiera (Carlo Goldoni), rež. Giuseppe Patroni Griffi, gostovanje gledališke skupine Adriane Asti (ponovitev 8. 2., ob 16. uri).
V	petek, 13. 2., ob 21. uri: II sogno di Oblomov (Gončarov), rež. Beppe Novello.
Teatro Goldoni
Nocoj, 7. 2. ob 20.30: Affabulazione (Pier Paolo Pasolini), rež. Vittorio Gassman, i. Vittorio Gassman in Alessandro Gassman (ponovitev 8. 2. ob 16. uri).
druge prireditve
♦-r _
......
i;;;::-!;;;:;:;;;;;;:::::::				::::::	::::
n;;":;™;!;;;"™;"!;	;;;;;;	:::::::		•••i;:	(L:
					
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	ŠPORTNI DVORANI SLOVAN KODELJEVO v nedeljo, 8. 2., ob 20. uri: rock koncert - Nick Cave & The Bad Seeds v zasedbi: Mick Harvey - kitara, klaviature, Blix Bargeld - kitara, Barry Adamson - bas, Thomas Wydler - bobni.
V	STUDENSKEM NASELJU v petek, 13. 2., ob 20.30: koncert off rocka s skupino Camberwell Now, ki jo sestavljajo Charles Hayward, Trefor Goronw, Stephen Rickard.
POST-FEST-UM V LJUBLJANI
V	SREDNJI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA - V nedeljo 8. 2. ob 20. uri: film Domovina (Fatherland), VB 1986, r. Ken Loach, i. Gerulf Pannach, Fanienne Pabe: v ponedeljek, 9. 2., ob 20. uri: film Koyaanisguatsi, ZDA 1986, r. Godfey Reggio, glasba Philip Glass.
IZOLA
Kulturni dom
Nocoj, 7. 2., ob 20. uri: Metamorfoze s skupino Splesni studio iz Celja.
koncerti
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 9. 2., ob 19.30: Ljubljanski baročni trio, Klemen Ramovš -kljunasta flavta, Alojzij Mordej - baročni violončelo in Andrej Misson - čembalo (Dieupart, Battista, Veracini, Vivaldi, Bach, Phi-lidor, Handel).
V	MALI DVORANI v sredo, 11. 2., ob 19.30: koncert Cveta Kobala - flavta in Andreja Jarca - klavir (Levec, Martinu, Franck).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 12., in petek, 13. 2., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dir. Marko Munih, solisti Primož Novšak, Miloš Mlejnik in Olga Gracelj (Brahms, Lipovšek, Mendelssohn).
VIDEM
Palamostre (Trg Paolo Diacono)
V	ponedeljek, 9. 2., ob 21.00: nastop slavnega dunajskega otroškega zbora Wiener Sangerknaben.
BENETKE
Teatro La Penice
V	četrtek, 12. 2., ob 21.30: koncert violinista Isaaca Sterna in pianista Yefima Bronhmanna (Mozart, Bach, Prokofjev).
razstave		s	lili!		
LJUBLJANA
□	NARODNA GALERIJA (Prežihova 1 - tel. 061/219759): razstava Ivana Vavpotiča (do 21. 2.).
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Cina a Venezia (vsak dan 9-19).
VIDEM
□	AL LABORATORIO 2 (Ul. Giusti); Lepotica in žival - akvatinte Beograjčana Rajka Kovačeviča (do 14. 2., 11-12.30 in 17.30-19.30, ponedeljek in prazniki zaprto).
□	IL VENTAGLIO (Ul. Aguilea 11): Pust v umetnosti, skupinska (do 20. 2., 11-12.30 in 17-19.30, sreda in prazniki zapreto).
GORICA
□	IL TORCHIO (Ul. Mameli 6): razstavlja slikar Sandro Manon.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00. Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled zamejskega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Bio-vrt, Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije), Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v vreči?; 14.30 Drugi program; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Četrto meddeželno tekmovanje mladih violinistov v Fari ob Soči (2. del); 18.00 Dramska vetrovnica: Naša beseda (Zora Tavčar, rež. Marjana Prepeluh).
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9)00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matineja; 10.05 Ob lahki glasbi; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Zunanje-politični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše;
19.45	Minute z Greentown jazz bandom; 20.00 Slovencem po svetu: Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 V popolni harmoniji; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Športna oddaja; 15.45-19.30 Glasbeni weekend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
(Poseben spored ob peti obletnici delovanja)
10.00	Domača beseda; 11.00 Oddaja s presenečenjem; 12.00 Nagradna oddaja; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba pb željah (tel. št. 212658); 16.00 Otroška oddaja: V svetu fantazije; 17.00 Beseda in glasba; 18.00 Intervjuji s predstavniki slovenskih kulturnih društev na Tržaškem; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 Odgovori na vprašanja kje, kaj, kako, zakaj; 21.00 Neposreden prenos tekme Jadran-Pool Coop Imola; 22.30 Alternativna oddaja ob slovenskem kulturnem prazniku, nato intervjuji s kraških plesišč; 0.30 Nočni val: s sodelovanjem gostov iz Benečije, s Tončkom Bebcem, Marijo iz Trebč in drugimi, med oddajo tudi poskus vzpostavljanja stika z onostranstvom, še posebej s Francetom Prešernom; oddaje povezuje glasba.
filmske premiere
eva fornazarič
tu in tam
vojmir tavčar
Dogodivščine detektiva Miillerja in njegovega sodelavca Larryja
AGENZIA MULLER (MULLERS BURO)
Produkcija: Klaus Jiiptner-Jonstorff za Wega Film GmbH, Avstrija 1986 □ Režija: Niki List □ Scenarij: Niki List □ Fotografija: Hans Selikovsky □ Scenarij: Rudi Czettel □ Kostumograf: Martina List □ Igrajo: Andreas Vitasek (Larry), Christian Schmidt (Max Miil-ler), Barbara Rudnik (Bettina), Sue Tauber (gdč. Schick)
Danes ob 21. uri v Občinskem gledališču v Tržiču
Jutro. Agencija Miiller-Miller odpre svoja steklena vrata. Šef Christian Schmidt-Miiller ošvrkne s pogledom. Njegove sinje oči prevrtajo gledalca, ki pozabi, da bi se poglobil v filološko študijo tistega, kar neprespani in rahlo pijani Miiller dela. Z brezbrižno kretnjo sname oznako »No trespassing« (Citizen Kane) in srkne prvi požirek poživilnega whiskyja.
Mullers Btiro, drugi celovečerni film »nevarnega« mladega avstrijskega režiserja Nikija Lista, nam pomežikne. V njem sedita chick in ljubko šablonska tajnica, gdč. Schick, ki do onemoglega ljubi svojega privlačnorazuzdanega šefa. Morda pa ji je le všeč tudi Miil-lerjev partner Larry, ki ima drobna usta, okrogle oči in ušesa, ter ogabno navado, da spi na fotelju prestižne detektivske agencije Miiller.
O tem, kar se dogaja v tej vitrini gangster-filmov, morda ne kaže predrobno razpravljati, sicer odvzamemo gledalcu tisti suspanz, tisti sestavni del vseh filmov, v katerih neki private-eye — proti plačilu - išče nekoga, ki je nekoga drugega zabodel.
Običajno imajo taki detektivi (s peresom jih je risal Dashiell Hammett, Humphry Bogart pa jih je fiksiral v filmsko podobo) vedno v ustih čik, ki jim krasi neobrit obraz, polprazno steklenico zlato-rumene alkoholne pijače (johnny walker) in... črnega sokola pri roki.
V ameriških filmih, v katerih so se rodili prvi gangsterji, je Niki List nabral toliko materiala, da bi lahko posnel vsaj štiri Mullers Biiroje, še posebno zato, ker se ni omejil na kriminalke. Z veliko žlico je zajel v skodeli glasbenega filma (od Rocky Horror
Picture Show do Ali That Jazz), srknil je iz čaše klasičnega hollywoodskega filma (že omenjeni Citizen Kane) in si privoščil celo ženski mit Laureen Bacall-Ingrid Bergman. Kar pa je še najbolj presenetljivo, Niki List ni pozabil niti na drobec prikupne, čeprav blage, pornografije, nato pa je še citiral samega sebe. Kdor je gledal njegov film Malaria bo z lahkoto opazil, kako se nekateri filmski pojavi ponavljajo: vrača se zbegana ženska figura, ki se prikaže vsakih deset minut, vrača se citat filma M, vrača se igralec Niki List (tokrat igra parodijo Al Pacina-Scarface).
Iz te neverjetne zmesi je nastala ironična detektivka s tragičnim koncem, ki vam morda ne bo všeč. Tako kot film. Sicer pa nič ne de. Niki List ima v zalogi še dodatni konec, za vse, ki jim prvi ni bil všeč.
V februarju gentleman ni nikdar križem rok
Kaj naj gentleman počne v teh zimskih dneh, če mu knjiga ne diši, če mu prireditve presedajo in si zaželi fizičnega dela? Publicistika je polna nasvetov, založniki tiskajo in ponatiskujejo številne priročnike, ki gredo kar dobro v promet. Zato smo se odločili, da tudi v tej rubriki povzamemo nekaj takih nasvetov in priporočil, ki so seveda namenjeni le tistim, ki jim je ročno delo v zadoščenje, in ne vedo, česa bi se lotili. Bolj veščim bo šlo ob prebiranju teh vrstic najbrž na smeh, vendar prav je, da včasih tudi PD skrbi za manj spretne gentlemane...
DOM
Kaj naj počne gentleman doma ali pa v vikendici? Če nima centralnega ogrevanja in si pomaga s pečjo, je pravi čas, da očisti cevi. Od kar je prvič prižgal peč, se je najbrž v ceveh nabralo že veliko saj, ki preprečujejo dobro izgorevanje. Za dimnik je najbrž poskrbel dimnikar, preden je pritisnil mraz, cevi pa lahko ščisti gentelman tudi sam. Dovolj je, da jih razstavi, lepo očisti z močno krtačo, da energično potolče z roko vse naokoli. Peč, pa naj gre za tradicionalno peč na drva in premog ali sodobnejšo na kerosin, bo poplačala trud z boljšim izgorevanjem in večjo storilnostjo.
VRT
Tudi na vrtu si gentleman lahko poišče nekaj dela. V drugi polovici februarja lahko poseje (seveda na kraju, ki je najbolj v zavetju) nekaj povrtnine: od solat do špinače, od zgodnjega graha do čebule. Istočasno lahko začne z obrezovanjem sadnega drevja in vrtnic, vendar samo ob lepem vremenu, nikakor ne ko je vetrovno, deževno in zelo mrzlo. Če je na travci preveč plesni, naj potrese nekaj železnega sulfida: po dveh tednih bo plesen lahko odstranil z grabljami. Čas je tudi, da začenja misliti, kako bo na spomlad olepšal vrt. Zato naj gentleman kar seže po deplianih in katalogih, da pravočasno naroči nove rastline in nove grme, ki se bodo čez nekaj mesecev bohotili na njegovem vrtu.
KLET
Klet pa v februarju lahko nekoliko počaka. Po mnenju izvedencev sta za nakup novega vina najbolj primerna marec in april, v pričakovanju pa gentleman lahko počasi izpije steklenice dobrega starega vina. Tako o tej stvari pravi Giacomo Bologna, znan vinogradnik iz Piemonta: »Zgradite si veliko in zračno klet ter okrasite jo s steklenicami žlahtne kapljice: nekatere naj bodo pokonci, druge leže, na vsako od njih pa lahko računate v spomladanskih, poletnih, jesenskih in zimskih večerih. V njihovi družbi se lahko nasmihate ob misli na moža, ki ne pozna petja, glasbe, žensk in vina, ki pa naj bi po mnenju nekaterih živel kakšnih deset let več kot vi.« Kaj bi'na to rekel gentleman? Prosit, of course...
Z odprtjem razstave Milenka Pegana uvod v serijo Prešernovih proslav
Med profesorjema Paternujem in Petroniom
Zanimiva razprava o vlogi znanosti ter kritike v slovstvu
Drevi v Kulturnem domu Slovenci z Videmskega
Z odprtjem antološke razstave fotografa mojstra Milenka Pegana v go-riškem avditoriju je Zveza slovenskih kulturnih društev sinoči pričela niz proslav v počastitev slovenskega kulturnega dne, Prešernovega praznika. Pravzaprav moramo v ta okvir proslav vključiti tudi proslavo, ki je bifa sinoči na Vrhu, v priredbi Kulturnega društva Danica.
Tudi fotografija je pomembna umetniška zvrst, še posebej če vemo, da bodo slovenski fotografi čez dve leti počastili stoletnico prvega slovenskega fotografskega društva.
V okvir ZSKD in nekaterih vanjo včlanjenih društev so sodili in sodijo fotografske skupine oziroma odseki. To je pomembna dejavnost naših kulturnih društev.
Milenko Pegan, fotografski mojster iz Nove Gorice, zelo čislan v mednarodnih krogih, dobitnik številnih priznanj, je od vsega začetka pomagal zamejskim goriškim fotografom, še posebej takraf, pred dvanajstimi leti, ko so ti ustanovili Skupino 75, klub, katerega člani so veliko razstavljali in dosegli tudi več pomembnih priznanj.
Zaradi tega je bilo zelo na mestu, to je v pozdravnih besedah poudaril taj-
nik ZSKD Rudi Pavšič, da je Zveza počastila Milenka Pegana ob slovenskem kulturnem prazniku. Počastila ga je z razstavo, prvo antološko razstavo umetnika, ki je bil in je še med pionirji na tem področju, ki ničesar ni prepustil naključju, saj je vsak njegov moment dognan m hoten, kot je povedala Nadja "Bandelj-Batistič, ki je spregovorila za tajnikom ZSKD in tudi oblikovno uredila razkošni katalog, ki je bil tiskan ob tej priložnosti.
Spregovoril je tudi predsednik Cir-colo fotografico isontino Giovanni Viola, ki je Peganu podaril plaketo.
Predsednik Foto zveze Slovenije Tine Arko pa je izrazil svoje zadovoljstvo ob tej prireditvi, ki je nekak uvod v počastitve stoletnice prvega slovenskega fotokluba, ki bodo čez dve leti, saj je bil ta ustanovljen 17. julija 1889 (prej so bili ustanovljeni podobni klubi v Londonu leta 1853, na Dunaju 1887, leta 1889 pa istočasno v Pragi, Budimpešti, Milanu in Ljubljani).
Tine Arko je Milenku Peganu izročil Puharjevo diplomo injDosebno plaketo. Prav tako je Goričanu Zdenku Vogriču izročil diplomo in priznanje, za njegova dolgoletna prizadevanja v
Skupini 75. Diplomo pa so poleg Vogriča dobili še nekateri člani Skupine 75, in sicer Viljem Zavadlav, Silvan Pittoli, Karlo Ferletič, Jožko Prinčič in Romano Petejan. Tajnik ZSKD Pavšič pa je Peganu izročil posebno priznanje.
Osrednja proslava Dneva slovenske kulture Jra bo drevi v Kulturnem domu v cSorici. Ob 20. uri se bo v veliki dvorani pričela prireditev na kateri bodo Slovenci iz Videmske pokrajine pokazali kakšno je njihovo sodobno kulturno in narodno hotenje.
Skoro podobna prireditev bo jutri v Trstu. V Kulturnem domu v Gorici bodo nocoj nastopili Trepetički, Rino Chinese in Giovanni Di Lenardo ter Checco z ansamblom SSS. Gre za bogat prikaz glasbene in govorjene besede naših najbolj zahodnih bratov. Priložnostni govor pa bo imel dr. Fer-ruccio Clavora, ki ima precej zaslug za sedanji vsesplošni preporov Slovencev Videmske pokrajine.
Prav je, da pokažemo posebno pozornost do Benečanov in Rezijanov,
saj prav s svojo sedanjo kulturno ustvarjalnostjo dokazujejo trdno voljo razvijati se kot enakopravni pripadniki slovenskega naroda.
Debato med dvema znanstvenikoma za sladokusce in izbrance bi lahko imenovali zares zanimiv večer, ki ga je v Kulturnem domu priredil Deželni kulturni inštitut Gramsci prejšnji večer. Govorila sta univerzitetna profesorja Boris Paternu iz Ljubljane in Giuseppe Petronio iz Trsta. Njuna posega sta spretno prevajala Zoltan Jan in Darko Bratina. Med publiko, ki sicer ni bila prav številna, smo opazili predvsem slovenske ter italijanske profesorje in dijake. Morda pa v italijanskem okolju ni bila ta prireditev dovolj reklamizirana, zaradi tega so bili italijanski poslušalci le iz enega svetovnonazorsko miselnega kroga.
Kaj je pravzaprav znanost literature in kaj je kritika literature? To je bilo osnovno vprašanje okrog katerega se je vrtela mestoma zelo fino polemična debata. Kakšna so nasprotja med znanostjo in literaturo? Rečeno je bilo, da ima vsak bralec literarnega dela svoje zahteve. Znanstvena razprava ga moti. Obstaja nevarnost, da mu znanstvena razlaga uniči umetnostni užitek.
Točen in pošten v naštevanju in ob-razloževanju kontrastnih misli je bil
Župan Scarano obiskal Bašina
Kmalu srečanje upraviteljev Gorice in Nove Gorice
Stališče mestnega odbora KD
Pospešiti gradnjo avtoporta in reklamizirati ga v svetu
Sodelovanje med Gorico in Novo Gorico je treba obnoviti. Treba je premostiti težave, ki so se pojavile ob koncu lanskega leta po znanem dogodku v Tržaškem zalivu. Tak je smisel prvega srečanja v tem letu med županoma Gorice in Nove Gorice, Scaranom in Bašinom.
V	četrtek zvečer je namreč goriški župan dr. Scarano, skupaj z odbornikom Armandom Obitom bil v Novi Gorici, kjer sta ga sprejela predsednik občinske skupščine, Danilo Bašin, in njegov namestnik, Aleksander Lovec.
Predstavniki obeh občin so se dogovorili za čimprejšnjo obnovitev in tudi poživitev sodelovanja po ohladitvi odnosov v zadnjih dveh mesecih.
Vse kaže, da so bile sence vendarle odstranjene in da je že v zelo kratkem času pričakovati, da se bodo dobrososedski odnosi med občinama obnovili in tudi kakovostno obogatili. Tako se bodo 16. februarja v Novi Gorici srečali predsedniki mešanih komisij ter župana Gorice in Nove Gorice ter se dogovorili za sestavo osnutka programa sodelovanja na raznih področjih. Srečanje predsednikov mešanih komisij bo nekakšen uvod v srečanje upraviteljev, Gorice in Nove Gorice, ki bo deset dni kasneje v Gorici.
Na tem drugem srečanju naj bi potrdili predlagani program sodelovanja, ki bi moral obsegati, taka usmeritev je namreč izšla ob pripravljalnem sestanku, tudi nekatere nove oblike, mimo že ustaljenih in uveljavljenih prireditev, kakor sta recimo pohod prijateljstva in kolesarjenje prijateljstva, pa morda še katere druge.
V	odnosih med Gorico in Novo Gorico prihaja torej do otoplitve, saj so tudi najbolj trmoglavi sjroznali, da tako stanje ne more trajati. Upati je, da se bo po Goriški občini zdaj pre-maknilotudi na Pokrajini.
Led pa je, če smemo temu tako reči, že pred tedni prebil predsednik goriš-ke trgovinske zbornice, dr. Enzo Bevi-lacgua, z obiskom pri Medobčinski gospodarski zbornici v Novi Gorici.
Interpelacija KPI o žaljivih napisih na cerkvi sv. Ivana
O žaljivih geslih, ki so jih fašistični mazači v zaporedju nekaj dni napisali na pročelje cerkve sv. Ivana bo govor tudi v deželnem svetu. Komunistični svetovalci Bratina, Barbina in Iskra so namreč te dni naslovili predsedniku deželnega odbora pisno vprašanje v katerem opozarjajo na nedavni nacionalistični izpad in vprašujejo, kaj namerava deželni odbor ukreniti na političnem področju, da se podobna dejanja ne bi ponavljala. Podpisniki interpelacije ugotavljajo tudi, da v omikani in demokratični družbi ne sme biti mesta za podobna dejanja.
O upravljanju in nadaljnji gradnji goriškega tovornega postajališča pri Standrežu se bodo v kratkem pogovarjali zastopniki strank večinske koalicije v goriški občini, Kot je znano je odprtih več vprašanj. V prvi vrsti gradnja infrastruktur za katero je denar na razpolago. Gre za več desetin milijard lir. Pomembno vprašanje pa je tudi upravljanje avtoporta. Gre za ujrorabo paviljonov kot tudi za rekla-mizacijo te velike infrastrukture pri vseh tistih gospodarskih operaterjih, ki bi jo lahko potrebovali.
O tem so govorili v mestnem odboru krščanskodemokratske stranke. V nečem so si bili edini. Za nadaljnjo gradnjo infrastruktur mora skrbeti Go-
riška občina, ki bo denar dobila od rimske vlade iz sredstev za gradnjo infrastruktur ob meji, predvidenih v osimskih sporazumih.
Skrb upravnega odbora Družbe za upravljanje avtoporta pa mora biti usmerjena v iskanje novih partnerjev in klientov. Govor je, da bi kot delničarji pristopili Družba Autovie Venete, Goriška hranilnica in še kdo drug.
Na tem sestanku je bil tudi govor o dosedanji politiki oddajanja prostorov v prvi skladiščni hali. Rečeno je bilo, da se ne bo smelo privilegirati domačih tvrdk, saj to ne bi prineslo povečanja gospodarske dejavnosti v Gorici. Še posebej je treba paziti, da ne bodo tvrdke, ki bodo dobile skladišča v najem, privilegirane v primerjavi s tistimi, ki so si zgradile skladišča drugje. To naj bi pomenilo, da je najemna cena za skladišča v avtoportu manjša kot drugje.
Treba pa bo, menijo demokristjani, uskladiti razne pobude na tem avtoportu s tistimi v tržiškem pristanišču, na letališču v Ronkah in v podobnih infrastrukturah v naši deželi, da ne bo dvojnikov.
V avtoportu pa predvidevajo tudi odprtje brezcarinske cone, izenačenje z mejnimi prehodi na Tržaškem v zvezi s carinskimi olajšavami. Iz sredstev Goriškega sklada naj bi finansirali nekatere produktivne pobude, ki bi pospeševale mednarodno menjavo.
KRMIN - OBČINSKO GLEDALIŠČE
Danes ob 21. uri in jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri v okviru ciklusa E il cinema va...
» M O M O «
režija Johanne« Schaff
Igrajo: Mario Adorf, Leopoldo Trl-este, Ninetto Davoli in Bruno Stori.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
DAN SLOVENSKE KULTURE
Kulturni dom Gorica. Danes, 7. februarja, ob 20. uri:
PREBLISK
Kulturno bogastvo Slovencev v Videmski pokrajini
SODELUJEJO: Trepetički, Rino Chinese in Giovanni Di Lenardo, Keko z ansamblom SSS
r
Govoril bo: FERRUCCIO CLAVORA
]\a povabilo domačega ženskega zbora
še zlasti prof. Paternu. Povedal je tudi, da znanost ne ubija radovednosti, nasprotno, stopnjuje jo. Poudarjeno pa je bilo v razpravi, da je težko ugotavljati, kje je pravilna ocena nekega literarnega dela, saj so ideološka nasilja šla čez velik del evropskih literatur.
Ovrednotena je bila tudi vloga svobodne kritke, katere naloga je, ali bi vsaj morala biti, da pisca razume in to razumevanje posreduje bralcu. Sicer pa, je še bilo poudarjeno, nemogoče je najti enotno formulo za vse čase in vse narode. Zato je najbrž težko, eden od diskutantov je dejal nemogoče, govoriti o znanosti literature. Lažje je govoriti o literarni kritiki.
Prevajanje izvajanj obeh profesorjev je seveda terjalo precej časa. Zares škoda, saj bi lahko čuli še kaj zanimivega iz ping-pong igre med Paternujem in Petroniom, pa še kdo od prisotnih bi bil, če bi čas to dopuščal, segel v razpravo. (mw)
razna obvestila
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja jutri, 8. t. m., ob 20.30 mladinski ples v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vstop do zasedbe prostih mest.
Društvo slovenskih upokojencev pripravlja tradicionalno pustovanje v nedeljo, 1. marca, v hotelu Sabotin v Solkanu z zelo pestrim zabavnim programom. Zagotovljen bo avtobusni prevoz do hotela. Vpisovanje 9., 10. in 11. t. m. od 10. do 12. ure na sedežu društva. Po vaseh vpisujejo poverjeniki.
Komisija za socialna vprašanja pri
TO SKGZ, Združenje aktivistov OF in Društvo slovenskih upokojencev obveščajo, da je odprt rok za vlaganje prošenj (samoplačniki) za zdravljenje in rekreacijsko bivanje v naravnih zdraviliščih v Sloveniji v letu 1987. Rok za predložitev prošenj je 28. februar. Prošnje in informacije na sedežu SKGZ Ul. Malta 2, tel. 84644, ob torkih in četrtkih od 10. do 12. ure.
Sekcija VZPI-ANPI Gorica obvešča, da bodo njeni odborniki na razpolago vsem, ki jih zanimajo socialna ter druga vprašanja, ob torkih in četrtkih, od 16.30 do 18. ure, na sedežu Delavske zbornice CGIL v Drevoredu 24. maja 1.
Občina Doberdob obvešča, da bodo v februarju razdeljevali nakaznice za sladkor in meso proste cone in sicer ob delavnikih, razen sobot, od 7. do 10. ure. Tak urnih velja v februarju. Kasneje bodo nakaznice delili samo ob sredah med 15. in 18. uro.
__________prispevki______________
Ob 16. obletnici smrti Jureta Tomšiča darujeta mama Jožica in sestra Daša 50.000 lir za ŠD Dom.
Ob 50-letnici poroke darujeta Poldo in Viktorija Devetak 50-tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob Marije Primožič z Oslavja daruje družina Jožka Pečarja 30 tisoč lir za slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu.
razne prireditve
V Sedejevem domu v Števerjanu bo jutri, 8. februarja, ob 16. uri domača dramska družina prvič nastopila s Finžgarjevo igro Veriga. Nastop sodi v praznovanje slovenskega kulturnega praznika.
Koristne
telefonske številke
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
Uspešen nastop Benečanov v Ronkah
kino
Gorica
Januarski sneg in mraz je letos ponagajal tudi v Laškem. Zato je tradicionalni božični koncert, ki ga že več let prireja Ženski pevski zbor iz Laškega, potekal z nekaj tedensko zamudo komaj prejšnjo nedeljo 1. t. m.
Tokrat je nastopil v osrednji ronški cerkvi sv. Lovrenca (kjer je vsako prvo nedeljo v mesecu sv. maša v slovenskem jeziku) mešani pevski zbor Pod lipo, skupaj z Glasbeno šolo iz Špetra pri Čedadu. Goste iz Benečije sta pozdravila predsednica SSO Marija Ferletič in, za domači zbor, prof. Karlo Mučič. Nato je nastopila pisana, raznobarvna in živahna druščina mladih glasov in svežih obrazov, ki je pričarala poslušalcem intimne božične napeve iz bogate benečanske ljudske zakladnice (tudi v moderni Merkujevi in Vrabčevi priredbi) in pa iz klasične polifonije. Prav tako so razveselili in navdušili nastopi gojencev špetrske glasbene šole. Mlade pevce je vodil Nino Specogna, še mlajšim izvajalcem skladb za flavto, kitaro, klavir, harmoniko, ksilofon itd, pa je bil pokrovitelj Andrea Martinis.
Ženski pevski zbor iz Laškega je zaenkrat edino kulturno društvo tukajšnjih Slovencev med Sočo in Timavo.
Ta prireja skupaj in ob drugih posvetovalnih, kulturnih šolskih inštitucijah (Komisiji za vprašanja manjšine pri Javnem večnamenskem kulturnem središču in pri Ronški občini, slovenska osnovna šola in vrtec v Romjanu, dvojezična knjižnica), že vrsto let razne kulturno-prosvetne prireditve: mik-lavževanja, gledališke nastope, koncerte, kulturne večere, izlete.
Kot nam je povedal »spiritus agens« tega zbora, prizadevni javni delavec Karlo Mučič, je bil pričujoči koncert npr. le nekakšna uvertura v njihovo delovanje letošnje sezone. »Kajti, če so v prejšnjih letih organizirali pregled filmskih (amaterskih) avtorjev s Tržaškega in z Goriškega, nameravajo letos predstaviti v Ronkah vizualno (filmsko, fotografsko itd.) ustvarjalnost Slovencev iz videmske pokrajine...«
»Sprejeli smo vaše vabilo v duhu prijateljstva, zato da bi z vami sodelovali v imenu bratstva, medsebojnega spoštovanja in tudi upanja za bodočnost, tistega upanja, ki se bo lahko uresničilo le s pomočjo nas vseh«. S temi besedami so pozdravili pevci in glasbeniki iz Benečije občinstvo, ki je prišlo iz Ronk, Tržiča, Starancana, pa tudi iz okoliških slovenskih vasi.
Že pred leti je bila v Tržiču za Pre-
šernovo proslavo glasbena skupina bratov Chinese. Letos praznuje ZSKD Prešernov dan tako v Trstu kot v Gorici v znamenju Nediških dolin. Lani so bili Benečani celo protagonisti kulturnih dnevov zamejskih Slovencev v
Cankarjevem domu. Zato pozdravljamo s tem večjim zadovoljstvom to ubranost laških Slovencev in navezanost na kulturni utrip in živost Slovencev iz videmske pokrajine.
DAVORIN DEVETAK
VERDI 18.00 - 22.00 »Labirynth«.
CORSO 16.00 - 22.00 »Fantasia di Walt Disney«.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »I vizi della sig-nora«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 9.00 »Moby dick«. Gleda-liska predstava za dijake.
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Stregati«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.00 »Momo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Maska«. Ob 22. uri »Najstnice«. Nočni kino.
DESKLE 17.00 »Beatlesmania«. Ob 19.30 »Zakon molka«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9. uri Ines Castelli iz hiše žalosti v Ul. Čampi 30, v cerkev na Placuto in na glavno pokopališče.
Spomini Erminia Gergoleta-Soštarjevega na težke življenjske pogoje
Tudi naš človek v nemškem ujetništvu na
Več italijanskih vojakov umrlo v nemških taboriščih
Skupina ujetnikov v taborišču Koroš. Erminio je v prvi vrsti, s kučmo
Vest o množičnem pokolu italijanskih vojakov v drugi svetovni vojni pri Lvovu, ki je že nekaj tednov na vidnih mestih vseh italijanskih časopisov, je naletela, razumljivo, na posebno zanimanje tudi pri naših ljudeh. So bili med dva tisoč vojaki in častniki, ki naj bi jih Nemci postrelili in potem pokopali v skupnem grobu tudi Slovenci, Primorci? Težko je ugotavljati po takem časovnem presledku, težko je sploh z določeno gotovostjo ugotoviti, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Veliko primorskih fantov je bilo z italijansko vojsko poslanih na rusko bojišče. Veliko se jih ni vrnilo in je za njimi izginila vsakršna sled. Najbrž še večje število naših ljudi pa je vojno v Sovjetski zvezi, na Poljskem, ob Baltiku, doživljalo drugače, v zaledju fronte, vendar v ujetništvu. Erminio Ger-golet, Šoštarjev, iz Doberdoba je eden izmed teh. Še zmeraj hrani, za spomin, lesen kovček, ki si ga je sam izdelal v ujetništvu in v katerem je, šele v začetku oktobra leta 1945, prinesel domov tistih nekaj bornih osebnih stvari. »Najbolj važno je, da sem prinesel kožo,« pravi danes skoraj 65-letni upokojenec, ki je obdobje od začetka leta 1944 do konca vojne prebil v raznih krajih med vzhodno Poljsko in Vzhodno Prusijo in med tem prestal marsikaj.
Prvega januarja 1944, okrog 15. ure je vlak poln italijanskih vojakov, vojnih ujetnikov, pri Grodnem ob Neme-nu v Belorusiji, zavozil na mino. V nesreči je umrlo 52 ljudi, ki so jih pokopali kar tam v bližini. Erminia, ki je ostal ujet med železjem in trupli, z močno poškodovano desno roko, so šele nekaj ur zatem rešili in odpeljali na zdravljenje.
Kako je mornar zašel v prostrane ruske nižine?
»Zajeli so nas Nemci na otoku Lero-su 17. novembra 1943.« Erminio je bil namreč v garniziji, ki se je več kakor petdeset dni upirala nemškim napadom.
»Z Lerosa so nas peljali v Pirej in od tam, peš, v Atene. Tu je bila neke vr-
ste selekcija. Tisti, ki so šli na fronto, na nemški strani, in tisti, ki tega niso hoteli. Teh je bila ogromna večina, saj se je za bojevanje odločila le peščica.«
Sredi decembra so ujetnike iz Aten začeli pošiljati na rusko bojišče. »Strpali so nas v živinske vagone, v nemogočih razmerah. Vsaki drugi dan smo dobili nekaj kruha in mesno konzervo, ki smo si jo porazdelili.«
Erminijeva pot se je prekinila pri Grodnem, ko je vlak zavozil na mino. Sicer bi moral v neposredno zaledje fronte, za prenašanje municije in druga nevarna opravila. Tako kakor tisoči drugih. Nekaj časa je bil na zdravljenju v vojaški bolnišnici v Vilnu, ka-
mor so prinašali tudi ranjence s fronte. Spomladi so ga premestili v Zlomin, še bolj proti vzhodu, v bolnišnico, kjer so bili predvsem italijanski vojaki. »Aprila meseca, ne spominjam se kdaj točno, smo se pred rusko ofenzivo spet umaknili v Vilno.«
Julija je bil Erminio spet sposoben za delo in odpuščen iz bolnišnice ter poslan v taborišče Hohenstein, v Vzhodni Prusiji. Postal je številka 31050. Najbrž bi se nikoli ne vrnil domov, če bi ostal zaprt v taborišču, ob suhem krompirju in topli umazani vodi, ki so ji rekli zelnata juha. »Odločil sem se raje za delo izven taborišča,
v gozdu, kjer so bile razmere nekoliko boljše.«
Fronta se je nezadržno pomikala na zahod in 22. februarja .»spominjam se, da je bil ponedeljek«, so področje zasedli Rusi. »Bili smo v leseni baraki, ko je začelo streljati vseprek. Najprej smo mislili, da je konec in da nas Nemci nameravajo vse pobiti. Vrgli smo se na tla barake in čakali, kaj bo. Streljanje je nekoliko ponehalo in previdno sem se splazil do okna. »Nje streljajte, mi plenniki.« Bila je rešitev za Erminia in dvajset drugih italijanskih vojakov-ujetnikov. Poveljnik enote jih je napotil proti vzhodu, proti Bjalistoku, štiri dni hoje.
V Horošu, manjšem kraju, nekaj kilometrov od Bjalistoka, so Rusi uredili nekakšno zbirno taborišče. Sem so prihajali vsak dan novi ujetniki. Kmalu se je nabralo kakih tri tisoč Italijanov. Nemci so bili v istem taborišču, a posebej. Bili so tam tudi Francozi in pripadniki drugih narodov.
Kako so z vami ravnali Rusi? »Hrane je bilo dovolj, v barakah so bile peči, kljub temu pa so ljudje kar umirali, od bolezni, od izčrpanosti.«
Tretjega maja 1945 se je za Erminia, tako kakor za tisoče drugih, začela pot domov. »Naložili so nas na vlak proti Odesi, kjer naj bi nas vkrcali na ladje.« S tem ni bilo nič, ker so se po morju vrnili domov le Francozi. Italijane so odpeljali spet nazaj, skoraj do Minska, kjer jih je čakala še skoraj petmesečna težka preizkušnja v taborišču Šluks. »Bilo nas je kakih petnajst tisoč. Vsak dan smo na civilnem pokopališču zakopali dva ali tri. To dobro vem, ker sem zaradi znanja ruščine, delal v pisarni. Mizar je naredil lesene križe, neki Napoletan pa je v pokrov "gavete" z nožičkom vrezal ime. Pokrov so potem pribili na križ.«
Septembra je vendarle prišel čas vrnitve. Naložili so jih na vlak in poslali proti zahodu, preko Nemčije. »V Videm je vlak prispel zgodaj zjutraj 4. oktobra. Nisem čakal na drugo zvezo, ampak sem jo peš mahnil proti domu.
Poljskem
Erminio Gergolet-Šoštarjev danes, pred svojo hišo v Doberdobu
Okrog 16. ure sem že videl domačo hišo. Srečal sem dve sosedi, ki sta se me ustrašili in vprašali, kdo da sem. Moral sem pač zgledati dokaj čudno, v uniformi ruskega vojaka, z nahrbtnikom in lesenim kovčkom v roki. Doma je bila mama, oče in brat sta bila na njivi. Nekaj dni potem sem se javil v Benetke, kjer so me poslali na zdravljenje.«
Taka je zgodba našega rojaka iz Doberdoba. Cisto svoja, pa čeprav podobna po trpljenju in preslanih mukah številnim drugim.
Erminiov sotrpin Tone z Opatjega sela je umrl pred kakšnim letom, v Korošu se je Erminio seznanil s sinom nekega goriškega trgovca, pa se je potem poznanstvo izgubilo. Edina vez se je ohranila s prijateljem iz Savone. Še zmeraj si dopisujeta in tudi obiskujeta.
Ker je bil Erminio v krajih, kjer naj bi Nemci zagrešili množičen uboj, se nisem mogel izogniti obveznemu vprašanju, če je o dogodku takrat kdo govoril. »Kaj posebnega ne. Sicer je bila smrt takrat nekaj povsem normalnega. V bolnišnico v Vilnu so vozili tudi ranjence s fronte, tudi Italijane, ki so se bojevali na nemški strani. Nihče pa ni govoril o kakem posebnem dogodku.«
VLADO KLEMŠE
Leto za letom manj otrok v šolah in vrtcih
V prihodnjem šolskem letu v vrtcih še manj otrok kot v tem času
Pred tednom dni smo v našem listu objavili podrobne podatke o predvpi-su v prve razrede slovenskih osnovnih šol na Goriškem. Izkazalo se je, da bo v prihodnjem šolskem letu v prvih razredih manj otrok kot v tem. Negativna razlika sicer ni velika. Lahko se položaj še izboljša, če bi vsi tisti, ki jim je pri srcu obstoj in razvoj naše šole, v teh zimskih in naslednjih spomladanskih mesecih prepričali še nekatere starše, da bi svoje otroke vpisali v slovensko šolo.
Pokazalo se je namreč, da je kar precej staršev otrok, ki v tem šolskem letu obiskujejo slovenske otroške vrtce, te otroke vpisalo na italijansko ljudsko šolo. V poštev prihajajo seveda predvsem narodnostno mešani kraji, Gorica in Ronke. Pojav pa ni odsoten v drugih krajih. Treba se bo torej še kaj potruditi, da bomo lahko ob začetku prihodnjega šolskega leta ugotavljali, da smo vendarle dosegli uspeh.
Kaj pa v naših vrtcih? Zaradi občutnega zmanjšanja rojstev, kar je sicer vsesplošen italijanski pojav, ki ga beležimo tudi na Goriškem, tako med Italijani kot med Slovenci, bomo v prihodnjem šolskem letu, vedno upoštevajoč podatke o predvpisu, imeli precej manj otrok v vrtcih kot letos. 205 namesto 227.
Že podatek o letošnjem šolskem letu je precej negativen če ga primerjamo s tistim izpred desetih let. Spominjamo se, da smo ob eni taki priložnosti v našem listu zabeležili številko 330 otrok v naših otroških vrtcih. Sicer jih je vedno bilo več kot tristo. In vendar, takrat niti nismo imeli vseh vrtcev, ki jih imamo sedaj. Ni bjlo vrtcev v Krminu in niti v Ron-kah, pa še marsikje drugje ni bilo druge sekcije. Sedaj pa tak padec, ki nam v zgovornih številkah pove, da je v vrtcih otrok za več kot tretjino manj kot pred desetimi leti.
To bo seveda imelo svoje negativne posledice čez nekaj let, takrat ko bodo ti otroci obiskovali najprej ljudsko, potem pa vse stopnje srednjih šol. Jasno je, da se bo število dijakov na naših srednjih šolah precej zredčilo, saj v večini primerov velja pravilo, da kdor vstopi v slovenski vrtec bo nadaljeval šolanje na slovenskih šolah raznih stopenj. Če ga v vrtcu ne bomo videli ga ne bo niti na osnovni ter srednji šoli.
V	petih vrtcih Goriškega didaktičnega ravnateljstva imamo v tem šolskem letu 122 otrok, v prihodnjem samo 102. Celih dvajset manj. Tem petim, državnim vrtcem, moramo na tem območju dodati še otroke, ki obiskujejo zasebni otroški vrtec v Štever-janu, ki ga upravljalo Šolske sestre. Letos je tam 20 otrok, v prihodnjem šolskem letu jih bo 19.
V	štirih vrtcih Doberdobskega didaktičnega ravnateljstva pa imajo v tem šolskem letu 85 otrok, v prihodnjem jih bo 84. Torej eden manj.
Kot je razvidno iz razpredelnice beležimo največji osip v dveh goriških vrtcih. V drugih krajih gre najbrž za trenutna nihanja, pa čeprav so ta v odstotkih zelo visoka. Ponekod je položaj enak v obeh šolskih letih, v So-vodnjah pa beležimo razveseljivo povečanje otrok v vrtcu.
MARKO VVALTRITSCH
Vrtec	1986-87	1987-88
Ul. Brolo	43	34
Ul. Fabiani	28	22
Štandrež	25	23
Pevma	15	15
Krmin	11	8
Števerjan (zas.)	20	19
Doberdob	31	31
Rupa	16	13
Sovodnje	24	27
Romijan	14	13
Skupno	227	205
Mestni odbor KPI za podgorske delavce
Pisali smo že, da namerava podjetje Cotonificio Triestino odpustiti iz službe preostalih 331 delavcev podgorske predilnice. Napisali smo »preostalih 331 delavcev«. Še pred kakim letom dni jih je bilo več kot štiristo. Svojčas je v tej tovarni delalo nekaj tisoč ljudi.
Že več let so vsi delavci te tovarne v dopolnilni blagajni, ki je že nekajkrat bila izredno podaljšana. Tako Socialno skrbstvo kot Deželna uprava sta dali veliko denarja v ta namen.
Sedaj grozi preostalim delavcem do-kočni odpust.
Mestni odbor KPI predlaga, podobno kot še nekatere druge politične sile, da bi še enkrat podaljšali izredno dopolnilno blagajno. S tem bi zagoto-
vili dohodek tem delavcem, ki so že v letih.
KPI se sicer zaveda, da s tem problem ne bo dokončno rešen. Vendar za eno tretjino teh nekaj več kot tristo delavcev bi bila to možnost, da lahko predčasno gredo v pokoj.
KPI, je rečeno v tiskovnem poročilu, si bo na vseh ravneh prizadevala, da se vprašanje ugodno reši v prid prej omenjenim delavcem.
SKGZ zahteva takojšen sklic Konzulte za slovensko manjšino
Teritorialni odbor SKGZ za Goriško je te dni županu dr. Scaranu naslovil pismo v katerem ugotavlja, da se še ni sestala Konzulta za slovenska vprašanja, pa čeprav so bili vsi njeni člani imenovani že pred šestimi meseci. Teritorialni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze v pismu postavlja zahtevo, da se Konzulta čimprej skliče in začne z rednim delom, saj aktualnih vprašanj ne manjka.
Podobno zahtevo so pred kratkim v občinskem svetu postavili predstavniki KPI, PSI in SSk.
Kot je znano je bil ta posvetovalni organ goriške občinske uprave usta-
novljen konec šestdesetih let. Konzulta je delovala zelo konkretno in upravi večkrat dala konstruktivne predloge. Med temi tudi tistega o lokaciji za slovenski šolski center v južnem delu mesta. O tem je bilo v zadnjem času veliko govora, ko so občinski svetovalci odobrili načrt za ta šolski center. Pravilno pa bi bilo, meni SKGZ, da bi bila prav Konzulta tista v kateri bi bil govor o tem načrtu.
V Konzulti je petnajst članov. Pet jih imenuje SKGZ, pet ZSKP, dva Sindikat slovenske šole. Vse mora potrditi Občinski svet. Ta pa izvoli še tri svoje zastopnike.
Galebi pozimi goriški gostje

Vsem je občeznano, da galebi žive ob morju, kjer prežijo na ribice, ki se upajo plavati tik pod morsko gladino, da jih ulove in se z njimi hranijo. Očitno jim v zimskem času zmanjka hrane. Zaradi tega si poiščejo novih lovišč. Že več let imamo pri nas v zimskem času tudi galebe. Morda jim je v naših krajih topleje kot v Gradežu. Nekateri, ki se na ptiče spoznajo, trdijo, da priletijo galebi z morja k nam v Gorico po Soči. Kar veliko jih lahko vsak dan vidimo z
ločniškega mosta kako so Sočo zamenjali z morjem. Galebi pa priletijo tudi »na kontinent«, v mestno središče. Stalni gostje so na kaki terasi, kjer jim skrbne gospodinje vržejo par drobtinic. Galebom je ta hrana všeč prav tako kot golobom. Naš fotograf je skupino galebov ujel v svoj objektiv pred dnevi, ko je beli sneg pokrival goriške strehe. Eden z očmi buli naravnost v fotografsko kamero. Drugi pa čakajo na kaj dobrega za pod zob. (al)
Smučanje: svetovno prvenstvo v Crans Montani gre proti koncu
Današnji slalom zadnja preizkušnja za ženske
CRANS MONTANA — V dosedanjih štirih tekmah svetovnega prvenstva, kombinaciji, smuku, superveleslalomu in veleslalomu so dominirale Švicarke z Eriko Hess, Mario Walliser, Vreni Schneider in Mic-helo Figini na čelu. Edina, ki se je z njimi enakovredno kosala, je bila Jugoslovanka Mateja Svet, ki je z eno srebrno in eno bronasto kolajno dosegla največji uspeh jugoslovanskega ženskega smučanja doslej. Danes imajo tekmovalke iz ostalega sveta še zadnjo priložnost, da prekinejo to zmagovito pot domačih deklet. Na sporedu bo namreč slalom, ki je bil vedno loterija. Če hočemo soditi na podlagi tradicije, Švicarke ne bi smele imeti veliko možnosti. Na dosedanjih 28 sla-
lomih za svetovno prvenstvo so se uveljavile le štirikrat, zadnji uspeh je zabeležila Erika Hess leta 1982 v Schladmingu, a predzadnjega Rene Collard 1956. leta v Gortini d Ampez-zo. Vsekakor pa tokrat Švicarke razpolagajo z izredno ekipo, tako da tudi tradicija tokrat morda ne bo nič pomenila.
Krog favoritov pa je seveda bolj širok kot v ostalih dosedanjih tekmah. Med glavne favorite seveda sodi tudi Mateja Svet, ki bo lahko tekmovala povsem neobremenjena, kot je tudi sama včeraj izjavila. Dosegla je že več, kot je bilo načrtovano. V slalomu je v tej sezoni v svetovnem pokalu dvakrat bila osma, enkrat četrta in enkrat druga. Poleg Mateje, ki ima startno šte-
vilko 11, bosta nastopili še Mojca Dežman (21) in Andreja Leskovšek (38).
Med favoritinjami sta tu še McKin-neyeva in Nilssonova, pozabiti ne smemo niti na Avstrijke, ki jim sicer doslej ni šlo od rok (Avstrijci so nasploh doslej doživeli pravi brodolom), a bi se znale prebuditi prav danes. Morda zna presenetiti tudi katera od Italijank, zlasti Magonijeva, ki je dvakrat rešila italijansko smučarijo, z zlato kolajno na olimpijskih igrah v Sarajevu in z bronom na SP v Bormiu. Italijansko žensko ekipo so dosedanji neuspehi že precej pretresli in kolajna bi bila pravi obliž. Poleg Magonijeve bodo nastopile še Bonfinijeva, Merig-hettijeva in Luccova.
Prvi današnji spust bo ob 10. uri, drugi pa ob 12.30. Jutri bo na vrsti še sklepni slalom moških.
(Na sliki: Mateja Svet z direktorjem jugoslovanske alpske reprezentance Tonetom Vogrincem).
Košarka: danes v 1. jugoslovanski ligi
Partizan - Gibona (po TV)
V sedemnajstem kolu 1. zvezne jugoslovanske košarkarske lige bodo danes odigrali vrsto zanimivih tekem. Vodeča Gibona se bo na tujem pomerila z drugouvrščenim Partizanom, ki sicer zaostaja za vodečim za celih šest točk, je pa verjetno edina ekipa, ki lahko ogroža premoč Dražena Petroviča in tovarišev. Tekma bo po jugoslovanski televiziji s pričetkom ob 17.00. Obeta se pravi košarkarski Spektakel.
Od ostalih tekem bi omenili srečanje med Bosno in tretjeuvrščeno Ju-goplastiko, med Šibenko in Budučnos-tjo in med Borcem in Zadrom.
Današnjni spored: Bosna - Jugop-lastika; Partizan - Gibona (TV ob 17.00); Sloboda Dita - MZTj Šibenka -Budučnost; Rabotnički - Crvena zvezda; Borac - Zadar.
Smelt Olimpija doma
VLB ligi bo Smelt Olimpija drevi ob 19.00 igrala doma proti Servu Mi-hajlu in je seveda nesporni favorit. Vprašanje je le, s kakšno razliko bodo Ljubljančani zmagali. Smelt Olimpija
premočno vodi na skupni lestvici druge košarkarske lige in ima zagotovljen prestop v višjo ligo, saj v sedanji nima resnega nasprotnika: obračun osemnajstih zmag in samo enega poraza (in še do tega je prišlo zaradi podcenjevanja) je dovolj zgovoren v tem smislu.
V	Mariboru pa bo danes slovenski derbi med domačo Tirno MTT in ljubljanskim Mineral Slovanom. Obe peterki se otepata izpada, zato se napoveduje borbena in srčna tekma.
V	prvi ženski košarkarski ligi bo drevi četrtouvrščena Iskra Delta Ježica igrala doma proti najslabši ekipi lige, ki je že obsojena na izpad, Ju-goplastiki.
Košarka: italijanska A-2 liga
Danes Pepper - Corsa Iris
Tretja italijanska državna televizijska mreža bo drevi ob 17.30 predvajala tekmo italijanske košarkarske A-2 lige Pepper Mestre - Corsa Tris Rieti.
Še polemike o sponsorizaciji košarkarske reprezentance
MILAN — Polemik v zvezi s spon-sorizacijo italijanske državne košarkarske reprezentance ni še konca. Včeraj je o tem razpravljal tudi izvršni odbor olimpijskega odbora, ki je izrazil svoje pomisleke o umestnostni tega koraka in je povabil košarkarsko zvezo, da najde primerno rešitev tega vprašanja, ki je dvignilo toliko prahu. Obenem je izvršni odbor povabil ostale zveze, da ne naredijo podobnih korakov, dokler ne bo o tem razpravljal vsedržavni svet.
Tracer v finalu
MILAN - Z zmago proti ekipi Can-tine Riunite (106:89, 48:44) si je Tracer zagotovil nastop v finalu italijanskega košarkarskega pokala. Drugi finalist bo izšel iz tekme Scavolini - Enichem, ki bo 4. marca.
Maradoni potrdili kazen
RIM — Zvezna prizivna komisija italijanske nogometne zveze je pod predsedstvom bivšega predsednika ustavnega sodišča Livia Paladina potrdi-
la, da bo Mancini izključen za 3 kola, Maradona in Vierchowod za eno.
Ruta del Sol
CORDOBA (Španija) — V četrti etapi kolesarske dirke »Ruta del Sol« je zmagal Francoz Pascal Jules. Na skupni lestvici še vedno vodi Španec Jesus Blanco Vihar.
Sinoči v Sesljanu
Občni zbor JK Cupa
Sinoči je bil v Sesljanu 15. redni občni zbor jadralnega kluba Čupa, katerega se je udeležilo lepo število članov in prijateljev društva.
V svojem uvodnem govoru je predsednik Gorazd Vesel nanizal uspehe društva v prejšnji sezoni, ki so bili vsekakor spodbujajoči tako z narodnostnega kot tudi športnega vidika. Po poročilih in razrešnici staremu odboru so sledile volitve novega odbora in razprava. Več o občnem zboru bomo še poročali.
Umetnostno drsanje za EP
Sovjeti premočni
SARAJEVO — Sovjetski tekmovalci so na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v konkurenci posameznikov dosegli popolno zmagoslavje, saj so osvojili vsa tri prva mesta in potrdili napovedi, da bodo na tem prvenstvu glavni protagonisti.
Zmagal je Fadejev, drugi je bil Kolin in tretji Petrenko. Italijan Riccitelli je pristal na 15. mestu, Jugoslovan Čižmešija pa je bil 16.
Pred današnjim prostim programom pa med ženskami posamezno po obveznih likih in kratkem programu vodi Sovjetinja Ivanova pred rojakinjo Kondrasovo in Vitovo (NDR). Jugoslovanka Čižmešija je 8., Italijanka Gel-minijeva 17.
Jutri v Črnem vrhu nad Idrijo
Tradicionalni Trnovski maraton
ČRNI VRH — V Črnem vrhu nad Idrijo je vse pripravljeno za jutrišnjo tradicionalno množično tekaško prireditev na smučeh, 12. Trnovski maraton. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da je obilica zapadlega snega omogočila nemotene priprave, predvsem pa še zlasti dobro ureditev prog. Za razliko od prejšnjih let pa ne bo več skupnega starta, ki je med tekači povzročal obilico nezadovoljstva.
Še nekaj podatkov o programu prireditve.
Start bo ob 9.30 pred hotelom Bor, celotni spored pa predvideva: a) maraton - smučarski tek na 42 km; b) mali maraton - smučarski tek na 21 km; c) smučarski tek SLO na 12 km; d) pionirski smučarski tek na 8 km; e) partizanski tek TV - 15 na 8 km.
Prijave bodo sprejemali na dan prireditve, torej jutri, od 6.30 do 9. ure. Startnina znaša 1.000 din. Udeleženci teka SLO in pionirskega teka članarine he bodo plačali.
Namizni tenis: kvalifikacije za DP
Tudi krasovci v Tržiču
Jutri v Tržiču (Ul. Nuova - telovadnica Verde) tretji in obenem zadnji deželni namiznoteniški kvalifikacijski turnir za nastop na državnem prvenstvu, namenjen tretji kategoriji in vsem mladinskim kategorijam. To bo nekakšen popravni izpit predvsem za tiste igralce in igralke, katerim na treh državnih turnirjih v Centu, Veroni in Terniju ni uspe-lase predčasna kvalificija.
Skupno bo jutri stopilo za zeleno mizo kar 36 Krasovih predstavnikov in predstavnic. Poleg posameznikov bodo nastopile tudi moške in ženske dvojice, ki pa ne bodo prišle v poštev za kvalifikacije.
• Že kvalificirani Biserka Simoneta in Alenka Obad bosta nastopili v 3. kategoriji, drugokategornica Ukmarjeva pa se ne bo mogla udeležiti jutrišnjega turnirja. Lepe možnosti, da se v poslednjem trenutku dokopata do vozovnice za državno prvenstvo, imata predvsem Damjana Guštin med mladinkami in Sonja Doljak v 3. kategoriji. (ZS)
Po koncu prvega dela v drugi nogometni amaterski ligi (skupina F)
Križani kot lani, bazoviška Zarja precej nižje
n.
VESNA
Križani so z 19 točkami pristali na drugem mestu lestvice (tudi lani so bili na istem mestu, a s točko več).
V	sedmih tekmah v Križu je Vesna premagala S. Sergio, Čampi Elisi, Sta-ranzano, Zaule in Op. Supercaffe ter remizirala z Muggesano in L'Architra-vejem. Doma so torej »plavi« osvojili kar 12 točk, dali 13 in prejeli 7 golov.
V	osmih tekmah v gosteh je Vesna premagala le Giarizzole in Stock, remizirala je s Krasom, Zarjo in Olimpio, izgubila pa proti Opicini, Primorju in S. Luigiju. Križani so torej na »tujem« zbrali 7 točk, dali 7 in prejeli 10 golov. Skupni obračun Vesne je 19 točk, 20 danih in 17 prejetih golov.
Pri Vesni so bili doslej izključeni Tucci (Opicina) in Potasso (L'Architra-ve). »Plavi« so imeli na razpolago le eno 11-metrovko, a še to je Pisani v dvoboju z Zaulami zastreljal. Vesni v škodo sta bili dosojeni dve 11-metrov-ki, obe v derbiju s Primorjem.
Trener Patagna je skupno poslal na igrišče že 19 nogometašev, od katerih so le trije bili »vedno prisotni«.
15 tekem (v oklepaju doseženi goli): Kostnapfel (4), Savarin in Bruno (8); 14: N. Sedmak in Verbich (1); 12: Potasso
(3), Petagna (1), Pipan; 11: F. Candotti (1) in R. Candotti (1); 10: Tucci in Coc-coluto; 9: Bestiacco; 8: Pisani; 7: Tonel-li; 5: Pichierri (1); 3: Guštin in D. Sedmak; 1: S. Sedmak.
ZARJA
S 13 osvojenimi točkami je Zarja končala prvi del prvenstva na 10. mestu lestvice (lani so bili Bazovci na tretjem mestu z 20 točkami).
V	osmih tekmah na domačih tleh je Zarja premagala S. Sergio in S. Luigi, remizirala z Olimpio, Stockom, Vesno, Muggesano in Staranzanom ter izgubila v srečanju s Čampi Elisi. Bazovci so torej doma osvojili 9 točk, dali 9 in prejeli prav tako 9 golov.
V	sedmih tekmah v gosteh Zarji ni še uspelo priti do zmage, izbojevala pa je remi proti LArchitraveju, Op. Supercaffe, Giarižzolam in Krasu,
Jutri v ospredju Kras - Zaule
V 2. amaterski ligi bodo jutri že tekme prvega povratnega kola. Osrednje srečanje bo gotovo v Repnu, kjer bodo gostovale prvouvrščene Zaule. V Bazovici, kjer bo gostoval LArchitarve, imajo še težave zaradu ledu na igrišču. Prosečani igraj ozdoma proti nevarnemu S. Luigiju. Še najlažja naloga čaka Vesno, ki bo gostovala pri za-dnjeuvrščeni Muggesani.
3. AMATERSKA LIGA
Na Tržaškem bosta jutri zaposleni samo dve naši ekipi, Gaja in Primorec, medtem ko bo Breg počival. Gaja bo
doma igrala proti predzadnjemu na lestvici, GMT. Še lažje bi moralo biti Primorcu, ki bo prav tako doma sprejel v goste zadnjeuvrščeno Aurisino.
Od goriških ekip bo Mladost počivala, za Juventino in Sovodnje pa se
Fari,
kjer bi poraz lahko že pomenil izključitev iz ožjega kroga ekip, ki se bodo potegovale za napredovanje. Za Sovo-denjcebo jutrišnje gostovanje pri Tor-riani res pomembno, saj bo pokazalo, kolikšne so njihove možnosti, da se lahko borijo z najboljšimi.
bo pričel povratni del prvenstva Štandrežci bodo gostovali \
medtem ko je izgubila z Zaulami, Primorjem in Opicino. Zarjani so tako zbrali 4 točke, dali 6 in prejeli 13 golov. Skupni obračun Zarje v prvem delu prvenstva je torej 13 točk (2 zmagi, 9 remijev in 4 porazi), 15 danih in 22 prejetih golov.
En gol za Bazovce je padel iz avtogola (S. Luigi), vendar so zarjani zakrivili tudi dva avtogola, in sicer z Zeug-no (Olimpia) in Krizmančičem (Opicina). Na razpolago so imeli le eno 11-metrovko, vendar je strel F. Ražma vratar Čampi Elisi ubranil. Proti pa so Bazovci imeli kar tri 11-metrovke (Stock, Op. Supercaffe in Giarizzole). Omeniti je treba tudi, da je vratar Racman ubranil 11-metrovko v tekmi s S. Luigijem.
Trener Vojko Krizmančič je doslej poslal na igrišče 20 nogometašev (igral je tudi on sam), od katerih sta le dva odigrala vse tekme.
15 tekem (v oklepaju doseženi goli): Bon in Žagar; 14: Grgič (3), Gotti (1), Sulcich in Kalc; 13: Borelli, Zeugna (2) in Franza (4); 12: Tognetti (2); 11 Racman in F. Ražem (1); 8: Franco in A. Ražem (1); 4: Schillani in Del Bello; 2: E. Fonda; 1: Castelli, V. Krizmančič in D. Fonda. (B. RUPEL)
KONEC
DANES
SOBOTA, 7. FEBRUARJA 1987 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA
21.00	v tržaški športni palači: Jadran -Costa Imola
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Breg Adriatherm; 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Stella Azzur-ra; 20.00 v Miljah: Intermuggia - Polet
1. MOŠKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Canon; 18.00 v Krminu: Alba Gioia -Dom
KADETI
18.00	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Sokol
NARAŠČAJNIKI
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Don Bosco
DEČKI
16.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Breg Adriatherm; 18.00 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Bor Indules
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Trevisu, Ul. Vittorio Venelo: Albatros - Meblo
MOŠKA C-l LIGA
18.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Tri-este - Val Kmečka banka
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Trstu, šola Suvich: DLFAC -Bor JIK banka; 20.30 v Štandrežu: 01ym-pia Kmečka banka - Fiume venelo
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex - Vi-vil; 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Villacher Tržič
MOŠKA D LIGA
19.00	v Sovodnjah: Soča Sobema - Naš prapor Val Sirion; 20.30 na Opčinah: Sloga - Ronchi
ŽENSKA D LIGA
20.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Agorest; 20.30 v Foljanu: Corrido-ni - Breg Agrar
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	na Opčinah: Sloga Koimpex -Montasio; 16.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Blitz Vivai Busa: 20.30 v Trstu, šola Morpurgo: NPT - Breg Agrar
UNDER 16 MOŠKI
18.00	v Štandrežu: Naš prapor Val -01ympia
UNDER 16 ŽENSKE
15.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club - Bor Friulexport; 16.30 v Trstu, Ul. della Valle: Ricreatori - Sloga B
SPOROČILO
Naše dopisnike in predstavnike posameznih društev naprošamo, da nas pravočasno obvestijo o morebitnih spremembah urnikov tekem ali o zamenjavah igrišč, ki niso zabeležena v uradnih koledarjih ali uradnih sporočilih posameznih športnih zvez.
NOGOMET
UNDER 18
18.00	v Drevoredu Sanzio: Chiarbola -Breg; 17.00 v Repnu: Kras - Natisone
NAJMLAJŠI
15.30 na Proseku: Primorje - CGS
JUTRI
NEDELJA, 8. FEBRUARJA 1987
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Gorici, na Rojcah: Edera - Dom
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.00	v Trstu, šola Morpurgo: Basket TS - Sokol
PROPAGANDA
9.30	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi -Bor Indules; 11.30 v Trstu, Istrska ulica 53: Robur - Polet
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Miljah: Muggesana - Vesna; 15.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Kras - Zaule; 15.00 na Proseku: Primorje - San Luigi; 15.00 v Bazovici: Zarja - LArchitrave
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Dolini: Gaja - GMT; 15.00 v Trebčah: Primorec - Aurisina; 15.00 v Fari: Pro Farra - Sovodnje; 15.00 v Gradišču: Torriana - Juventina
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - CGS
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - San Luigi;
ZAČETNIKI
9.15 v Gradežu: Grado - Mladost
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.30	V Trstu, na 1. maju: Bor - Preveni-re; 11.00 v Dolini: Breg - Libertas Rozzol
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.00	v Štandrežu: Azzurra - 01ympia
UNDER 16 ŽENSKE
9.30 v Repnu: Sloga Koimpex - Kontovel Electronic Shop; 9.30 v Dolini: Breg Agrar - Julia
Košarka: v 19. kolu B-2 lige Jadran s prvouvrščeno Imolo
Za slovo od (druge letošnje) krize
Jadranovec Marko Lokar med prodorom na koš v tekmi z Vicenzo
Stari modreci so trdili, da je sreča minljiva in to reklo je veljavno za domala vsa področja človeškega delovanja, še posebno za šport.
Jadranovi košarkarji so bili še pred štirimi koli (v strogo kronološkem smislu pa je to mesec dni) v polnem teku za napredovanje, vtem ko so se Upanja okrog tega prav dokončno razblinila, »plavi« pa so se, tako rekoč čez noč znašli na nič kaj zavidljivem enajstem mestu.
V Jadranovem taboru so bili po prvem gostovanju v Imoli enotnega mnenja in so v različnih besednih zvezah' zatrjevali, da slabše igre ne bi bili sposobni prikazati, tudi proti mnogo močnejšemu nasprotniku ne. Mogoče hi čudno, da se je »svetlejše obdobje« haše združene ekipe pričelo prav po hesrečnem srečanju s postavo Coop Costa, saj jih je visoki poraz pošteno stresel in verjetno delno pripomogel k boljšim predstavam v poznejših nastopih.
Zadnje gostovanje v Muranu je spet sprožilo stare dileme in ugibanja o razlogih za nihanja v učinkovotosti in za prepogoste spodrsljaje jadranovcev, ki so v minulih sezonah nemara predobro igrali, zato da bi jim letos kar tako odpuščali nekatere poraze (beri vse tiste z nekoliko izdatnejšo
razliko v koših). V vseh teh letih so nas fantje privadili na verižne povezave zmag, na atraktivne poteze in na košarkarske vročice sobotnih noči, prav zaradi tega pa smo, publika in komentatorji, do njih še posebno neprizanesljivi. In vendar si Brumnovo moštvo prizadeva, redno in dobro trenira, vzdušje je še vedno tisto »pravo«, razlika pa je bržkone v nivoju aspiracij in v motiviranosti, po vseh teh letih nastopanja na tem nivoju, ob pre-
našanju športnih in drugačnih obremenitev.
Tudi v tem tednu se je Jadranova vrsta skrbno pripravila za spopad s Costo, ki je za naše fante verjetno posebno pomemben, ne pa izključno zato, ker so drevišnji gostje prvi na lestvici. Ob ustaljenem režimu treniranja so »plavi« odigrali trening tekmo z Don Boscom, ki zasleduje napredovanje v tretjo italijansko ligo in ki je vselej neugoden sparring partner.
Brumnovi fantje so igrali solidno in so bili v glavnem zadovoljni z opravljenim testom. Drevi bodo jadranovci igrali s popolno postavo. V dvomu je le prisotnost Aljoše Terčona, ki še trpi za posledicami poškodbe, vsi ostali pa bodo zanesljivo na parketu.
Imola prihaja v Trst s prvim mestom v svoji posesti. To je moštvo, ki se dobro znajde s hitro igro in lahko računa na trojico zanesljivih napadalcev, z veteranom Ravaglio na čelu ter s Ca-vicchiolijem, ki je svoj čas igral za Fornaciari iz Reggio Emilie.
Srečanje med Jadranom in prvouvrščeno Coop Costa Imola bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 21.00. (Cancia)
TAKO V PRVI TEKMI Costa Imola - Jadran 94:63 (42:33)
COSTA IMOLA: Domenicali 3, Ca-vicchioli 17, Matassini 8, Creti, Pac-cagnella 17, Bertini, Sonega 3, Ra-vaglia 29, Giacometti 8, Fusaro 9.
JADRAN: Žerjal, Čuk 10, Lokar 4, Gulič 15, Sosič 4, Štoka 3, Terčon, Rauber 12, Ban 14, Daneu 1.
___________KADETI___________
RICREATORI - KONTOVEL ES 77:128
Združena ekipa drevi na gostovanju v Trevisu
Meblo favorit proti Albatrosu
V 15. kolu moške odbojkarske C-l lige
Valovci drevi v Trstu s CUS
Odbojkarji Vala Kmečka banka bodo drevi v okviru 15. kola moške C-l lige gostovali v Trstu. Pomerili se bodo s CUS, ki je po jakosti drugo tržaško moštvo za Ferroalluminiom. Drevišnji Valovi gostitelji imajo na začasnem vrstnem redu točki manj od Štandrežcev, a so tudi odigrali tekmo manj. Prav v minulem kolu so tržaški vseučiliščniki dosegli zanje zelo dragoceno zmago v San Giovanniju ob Nadiži, s čimer so še bolj potisnili proti dnu tamkajšnji Lac, ki ga je zaradi boljšega količnika v nizih celo prehitel »bivša pepelka« Spem iz Faenze. Toda CUS s tem uspehom si še ni zagotovil obstanka, saj ga od Bassana, ki zdaj zaseda »usodno« deveto mesto, ločita le dve točki. Zato je pričakovati, da bodo drevi Tržačani zastavili vse sile, da bi odpravili še valovce, saj bi jim to najbrž omogočilo, da še povečajo prednost nad Bassanom (ta bo namreč doma igral z vodilno Elettronico) in vpletejo v boj za obstanek še večje število nasprotnikov.
Povsem logično je torej, da čaka štandreške odbojkarje dokaj zahtevna naloga. Že prvo srečanje, ki se je končalo z zmago valovcev s 3:2, je namreč pokazalo, da je CUS trd oreh. Vsekakor je psihološka prednost na strani Vala Kmečka banka, ki si po nepričakovanem podvigu proti belunskemu Gioc zdaj lahko celo privošči spodrsljaj, vsekakor v večji meri od gostiteljev. Zato lahko igrajo Markičevi varovanci nekoliko bolj sproščeno kot sicer in drevišnje srečanje ni več tako odločilnega pomena, kot je denimo kazalo še pred nekaj tedni. Dosedanja usmeritev prvenstva namreč jasno potrjuje, da lahko v tej ligi kdorkoli kogarkoli premaga, kar seveda poveča napetost, a hkrati omogoča, da_ se nadoknadijo še tako veliki zaostanki oziroma zgubljajo izdatne prednosti. Še več, rekli bi, da tako izenačenega odbojkarskega prvenstva v zadnjih letih (bodisi na državni kot deželni ravni) nismo še beležili.
Kontovel Electronic Shop - Agorcst za napredovanje v C-2 ligo
Na Proseku osrednji derbi ženske D lige
Odbojkarska komisija spet zaživela novega načelnika pa še niso imenovali
V četrtek se je ponovno sestala odbojkarska komisija pri ZSŠDI. Po številnih slabo obiskanih sejah, so se tokrat končno sestala skoraj vsa zainteresirana društva, tako da je le bilo mogoče obravnavati zdajšnjo organizacijsko stagnacijo in začrtati vsaj okvirno pot bodočega delovanja.
Vsa društva so izrazila potrebo po obstoju komisije in so se izrekla za okvirni program, ki naj sloni na točno določenih konkretnih pobudah in ki naj ima predvsem v vidiku problematiko vodstvenih in tehničnih kadrov, moške odbojke, mini odbojke in pa organizacijo že tradicionalnih manifestacij. Glede organizacije tečajev in taborov pa bo potrebna še nadaljnja poglobitev vprašanja in uskladitev potreb. Po potrebi oziroma na željo in zahtevo posameznih društev pa bo komisija obravnavala tudi katerokoli drugo vprašanje, ki zadeva odbojkarsko delovanje na Tržaškem.
Na četrtkovi seji ni bil še imenovan novi načelnik komisije, zato so prisotni — z namenom da se delovanje ne bi ponovno ustavilo — sklenili, da bo začasno.vodil komisijo tajnik ZSŠDI prof. Ivan Peterlin, (kg)
V	današnjem 15. kolu ženske odbojkarske B lige se bodo kar štiri ekipe °d vodilne peterice podale na gostovanje. Padovski Tregarofani bo šel v Ferraro, Conegliano, Nervesa in Meblo pa se bodo spoprijeli s tremi za-dnjeuvrščenimi šesterkami v ligi, ki so že zelo blizu prepada C-l lige.
Pred »najtežjo« nalogo je prav Meblo, ki se bo v Trevisu pomeril z Albatrosom. Drevišnji nasprotnik je doslej izobjeval le tri zmage, od Volpeja in Ferrare pa ga ločijo že štiri točke. Čeprav je Meblo nesporen favorit, menimo, da mu ne bo lahko. Za Albatros je namreč zdaj prav vsako srečanje lahko odločilno. Ekipa iz Trevisa potrebuje kakšen podvig in gotovo danes ne bo kar tako položila orožja, še posebej, ker Meblo v gosteh ravno ne slovi kot nepremagljivo moštvo. Za naše igralke pa pride seveda v poštev le zmaga. Le tako je namreč mogoče ohraniti plamenček upanja, da se dohiti vodilne na lestvici.
Srečanje v Trevisu se bo začelo ob 18.00.
Na sliki: Meblo je proti Moglianu Igral zares odlično. Na posnetku s Proseka je napad Žerjalove, napadalko pa z leve proti desni krijejo Grgičeva, Kraljeva in Nacinovijeva.
UNDER 16 ŽENSKE
SLOGA KOIMPEK - CUS	3:0
(15:1, 15:3, 15:8)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Zitter, Fabrizi, Foschini, Lupine, Marucelli, Rebula, Škerk.
V	Repnu so odigrali zaostalo srečanje s prvega dela prvenstva, ki je bilo odpadlo zaradi slabega vremena. Bolezen je sicer okrnila vrste naše ekipe, ki pa kljub temu resnično ni imela težkega dela in je gladko odpravila nasprotnika. Sloga Koimpex je s to zmago tako še vedno na prvem mestu v svoji skupini. (Inka)
FARRA - DOM AGOREST	3:2
(16:18, 15:1, 10:15, 15:7, 15:12)
DOM AGOREST: Patrizia Bassini, Magda Bralni, Maša Bralni, Gaeta, Makuc, Nardin, Bratina.
Mlade odbojkarice Doma Agorest so nerodno izgubile na gostovanju v Fari. Treba je poudariti, da razen kot v drugem setu, v katerem so naše igralke Popolnoma izgubile zbranost, so se v vseh drugih setih trdno in učinkovito horile. V odločilnem setu je bila vidna utrujenost igralk, saj je tekma trajala skoraj dve uri. Odločilno vlogo je imela še izkušenost odbojkaric Fare. (D. D.)
Po pomembnih tretjeligaških bojih prejšnjega tedna je tokrat v ospredju pozornosti ljubiteljev odbojke ženska D liga, natančneje slovenski derbi med Kontovelom Electronic Shopom in združeno ekipo Agorest na Proseku. Vse kaže namreč, da bo ravno drevišnji dvoboj (začel se bo ob 20.30) odločal o tem, katera od teh ekip bo napredovala v višjo ligo. Kot znano je Agorest še nepremagan, Kontovelke pa so edini poraz utrpele prav v So-vodnjah, kjer se je dvoboj končal po štirih nizih igre. Prav zato so ravno varovanke trenerke-igralke Hrovatinove najbrž edine, ki lahko še zaustavijo zmagovito pot goriške šesterke. Če tudi Kontovelkam ne bo uspelo, pa je na dlani, da si je Agorest že dosti kol pred koncem skoraj zanesljivo zagotovil napredovanje v C-2 ligo. V primeru zmage domače ekipe, pa bi lahko o vrhu celo odločal količnik v nizih. Izkušenost je gotovo na strani drevišnjih gostiteljic, ki so dobro prestale tudi izgubo svoje podajačice Umekove (huda poškodba na kolenu), toda Agorest je ambiciozen stroj, ki melje vse nasprotnike. Skratka, obeta se zelo privlačno srečanje, v katerem imata točki dvojno vrednost, pričakovati je zato dober odziv gledalcev in navijačev obeh taborov. Breg Agrar, ki v teoriji še lahko poseže v boj za sam vrh (tokrat navija za Kontovel Electronic Shop, a mora upati še na dodatne spodrsljaje obeh vodilnih), bo gostoval v Foljanu pri letos šibkemu Corridoniju, ki je verjetno že popustil, saj nima več dosti možnosti, da bi se izognil izpadu. Brežanke so si po vrsti porazov prejšnji teden vendarle opomogle in so tudi tokrat nesporni favorit. Sokol Indules bo počival.
V moški C-2 ligi igrata obe naši še-sterki »v lahkem dometu« svojih gledalcev, a le Bor JIK banka bo lahko računal na podporo navijačev. Igrišče 01ympie Kmečka banka v Štandrežu je bilo namreč po izgredih gledalcev, do katerih je prišlo na tekmi 11. kola s Sacilejem, »zamrznjeno« in Goričani bodo morali odigrati srečanje s Frume Venetom za zaprtimi vrati. Zveza je
društvu tudi naprtila slano globo. K sreči gostuje v Štandrežu šibka ekipa, da zmaga, po sicer dveh zaporednih porazih, res ne bi smela biti v dvomu.
Tudi borovci so tokrat favoriti. Pravzaprav si poraza z zadnjeuvršče-nim DLFAC, ki je po 13 kolih še brez zmage, sploh ne smejo privoščiti, s točkama pa bi zopet nekoliko zadihali, čeprav je pot do obstanka v ligi še dolga. V prvem srečanju sezone so naši odbojkarji zmagali z gladkim 3:0.
V ženski C-2 ligi gostuje na Opčinah proti Slogi Koimpex vodilni Vivil Ceramiche d'Arte, ki doslej še ni doživel poraza in je praktično že dosegel napredovanje v C-l ligo. Morebiten uspeh slogašic je tokrat odvisen tudi od razpoloženja nasprotnic, ki so objektivno boljše, a morda že nekoliko manj zavzete, prednost naših pa je v tem, da resnično lahko igrajo povsem neobremenjene, kar je za tako mlade igralke še posebej pomembno. Treba pa je verjeti v podvig, sicer se lahko neobremenjenost prelevi v lagodnost.
Doma bo igral tudi Bor Friulexport. Pomeril se bo s tržiškim Villacherjem, ki je po zelo dobrem začetku (borovke
so v gosteh proti temu nasprotniku resnično tvegale poraz) nanizal v zadnjih treh kolih prave polome proti ekipam s spodnjega dela vrstnega reda. Nasprotnik je torej v krizi in bi moral biti lahek plen borovk, za katere je upati, da so »prebavile« posledice težkega poraza v Latisani.
Ta teden bo na sporedu še en slovenski derbi in sicer v Sovodnjah, kjer se bosta v okviru moške D lige pomerili šesterki Soče Sobema in Našega prapora Vala Sirion. Točki sta menda zdaj že bolj pomembni za Sočane, ki se krčevito otepajo povratka v 1. diviziji, vendar se glede na veliko število izpadov iz lige tudi odbojkarji Našega prapora Vala Sirion ne morejo lahkega srca odpovedovati točkam, čeprav je znano, da po kakovosti sodijo kvečjemu k vrhu lestvice.
Slogaši lahko v domačem srečanju z ACLI iz Ronk računajo na zmago. Z uspehom bi hkrati gotovo zapustili dno lestvice, ki jim zdaj žal pripada, saj Mossa (ima enako število točk od Sloge) vodečemu San Sergiu ne bo iztrgal točk.
Košarka: v /. diviziji
Že danes krstni nastop domovcev
Danes se bo na Goriškem pričelo tudi košarkarsko prvenstvo 1. divizije. Letos se je vpisalo kar deset ekip, zato bo prvenstvo trajalo vse do polovice junija. Nastopili bodo tudi domovci, nasprotniki naših pa bodo: Basket Go-rizia, Alba Magazzini Gioia iz Krmina, Itala San Marco, Soteco iz Gradišča, Polisportiva Oratorio Begliano, Ama-tori Pallacanestro Isontini in Basket Ronchi obe iz Ronk, Polisportiva Li-bertas iz Vileš, Pallacanestro Monfal-cone Essegi iz Tržiča in Grado.
Prva uvrščena ekipa bo napredovala v promocijsko ligo, favorita pa sta nedvomno ekipi Essegi iz Tržiča in Polisportiva Libertas iz Vileš. Belo-rdeči štartajo prepričani o tem, da bodo dobro nastopali, seveda pa je najvažnejše ustvariti okoli ekipe pravo prijateljsko vzdušje. Trener Livijo Semolič bo imel na razpolago kar šestnajst igralcev, ki se bodo iz kola v kolo izmenjavali. Danes bodo domovci igrali v Kr-minu proti peterki Albe Magazzini Gioia. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri.
Postava Doma: Dušan Košuta (letnik 69) play, Vanek Battello (69) krilo, Marko Cubrilo (68) center, Miran Vižintin (63) center, Mauro Kocjančič (67) center-krilo, Saša Rinelli (68) center, David Bensa (68) bek, Ivan Cej (54) bek, Srečko Breganti (70) bek, Livijo Semolič (61) play, JBoris Peric (61) kri-lo-center, Marko Čubej (59) bek, Aleš Waltritsch (62) center, Peter Gruzovin (67) bek-krilo, Enrico Romano (66) krilo, Samo Sancin (63) krilo. (M. Čubej)
Na Tržaškem tudi Borovo moštvo
Poleg Sokola, Kontovela in novoustanovljene Cicibone bo v prvenstvu prve divizije na Tržaškem letos ponovno nastopal tudi Bor. V tem prvenstvu nastopa naše društvo nepretrgoma že vsaj petnajst let; najboljši rezultat pa je prav gotovo doseglo v lanskem prvenstvu, ko je v svoji skupini v močni konkurenci zasedlo odlično drugo mesto. Tako kot lani bodo tudi letos borovci nastopili v D skupini, kjer so ekipe, ki nimajo pravice do prestopa v promocijsko prvenstvo, ker tu že nastopajo članske ekipe istega društva. Zato pa bo ta skupina bržkone zelo kakovostna, saj bodo v nekaterih ekipah nastopali mladinci, ki redno igrajo v višjih prvenstvih. Mladinci smejo namreč nastopati bodisi v prvenstvu prve divizije kot tudi v višjih prvenstvih.
V primerjavi z lanskim letom bo v Borovi postavi prišlo do nekaterih sprememb: ekipo so zapustili Mesesnel, Gerdol in Devčič, pridobila pa je Krečiča, Merkuja in Pegana. Trener-igralec bo ponovno Luka Furlan.
Bor trenira že od oktobra, prejšnji teden pa je odigral dve trening tekmi. V prvi je po enakovrednem boju klonil ekipi Čassa di Risparmio, v drugi pa visoko premagal skromno ekipo Kontovela. Izida:
CRT - Bor	126:119
BOR: Furlan 15, Jančar 18, Štavar 10, Merku 16, Sestan 28, Baitz 6, Oblak 2, Krečič 22, A. Furlan 2.
Bor - Kontovel	87:63
BOR: Vascotto 10, L. Furlan 26, Oblak 10, Merku 10, Krečič 6, Baitz 4, Jančar 6, A. Furlan 2, Pegan 16.
Marko Oblak
n	obveza	M	lil
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bodo v prvem dnevu tekmovanja v igri med dvema ognjema nastopile danes, 7. februarja naslednje osnovne šole: Finžgar, Milčinski, Bazoviški junaki, Milje in Gregorič Stepančič. Tekme se bodo začele v Borovem športnem centru ob 15. uri.
SKLAD M. ČUK in SK DEVIN priredita v nedeljo, 15. t. m., 1. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJE ČUKA v Ovčji vasi in Žabnicah. Cena avtobusnega izleta s kosilom 20.000 lir. Vpisovanje v baru Prosvetnega doma na Opčinah do 5. t. m. Informacije tel. 212175 ali v večernih urah pa na tel. 200236.
MEBLO
sporoča, da je odhod avtobusa za Meb-lovo gostovanje ženske odbojkarske B lige v Treviso danes, 7. t.m., ob 14. uri iz Nabrežine.
SMUČARSKI ODSEK BREG obvešča izletnike, da bo odhod avtobusa jutri, 8. t.m., ob 6. uri iz Doline, 6.10 iz Boljunca in ob 6.15 iz Boršta.
ATLETSKO DRUŠTVO
BOR INFORDATA
priredi v nedeljo, 22. t. m., avtobusni smučarski izlet v Podklošter - Arnold-sten (Avstrija). Odhod izpred sodišča (Foro Ulpiano) ob 6.30. Vpisovanje v tajništvu Bora na Stadionu 1. maj od 17. do 19. ure, razen ob sredah in sobotah; ob sredah od 9. do 12. ure, tel. 51377. Vožnja 20.000 lir.
smučarske varnostne vezi
TVROLIA®
PROIZVODNJA:	TITAN
prodaja:S0B Slovenijašport
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
zn
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
7. februarja 1987
V San Remu so letos potrdili nadvlado tujih pevcev in glasbenikov
Zadnji dan 37. Festivala italijanske popevke
SAN REMO — Festival italijanske popevke se je privlekel do svojega zadnjega večera. Kaže, da ga je marsikdo sprejel z neprikritim zehanjem, čeprav so, tako nekateri »bigi« kot nekateri mladi pevci, predstavili zanimive tekste in nudili prijetne interpretacije.
Italijansko televizijsko publiko, ki radodarno spremlja Baudove pikre (in kdaj neumestne) pri-
pombe na račun pevcev, očitno bolj mikajo mednarodne atrakcije. Pri tem ima veliko zaslug Carlo Massarini, ki predstavlja tako Paula Simona, Pet Shop Boyse, že prežvečene Duran Durane, kot nove italijanske rock skupine. Zabava je torej večja pod šotorom Palarocka, kot pa v aseptični notranjosti gledališča Ariston.
Da je v njem malo veselja so očitno dojeli tudi nekateri »bigi«, ki jih vidimo na sliki (desno). Marcelin se pači, Romina razmišlja o svojem četrtem otroku, Toto Cotugno pa verjetno že računa koliko bo zaslužil - tudi brez zmage - s prodajo plošč. Bolj dovzetna je trojica Morandi-Tozzi-Ruggeri (levo), ki je vse do danes najbližja San Removi lovoriki.
Poljska in Izrael sodelujeta v zadevi Demjanjuk
VARŠAVA — Poljske oblasti so prepričane, da je človek, ki se bo 16. februarja zagovarjal pred izraelskimi sodniki, pravi Ivan Demjanjuk, ki je znan tudi kot »Ivan Grozni« ali pa »krvnik iz Treblinke«. Izraelcem so Poljaki izročili že vso dokumentacijo, da bi osumljenca potisnili ob zid z neizpodbitnimi dokazi o njegovi identiteti. To je navedel direktor osrednje poljske komisije za vojne zločine Jacek VVilczur, ki je obenem s ponosom poudaril, da bi bilo izraelsko tožilstvo v precejšnji zagati brez poljske pomoči.
Ivana Demjanjuka so ZDA februarja lani izročile Izraelu kljub širokopotezni akciji, ki je skušala dokazati, da gre za pomoto, da je pravi Demjanjuk padel avgusta leta 1943 med uporom v Treblinki. Njegov ameriški odvetnik Mark 0'Connor je skušal zbrati »dokaze« o tej tezi na Poljskem. Vlasovske in druge emigrantske ukrajinske skupine v ZDA so mu v ta namen izročile 250 tisoč dolarjev. Ker je obstajal upravičen sum, da bi priče kratkomalo kupil, mu niso Poljaki izstavili vstopnega vizuma.
Pasivni boj proti aidsu Kondomi na prvem mestu
RIM — Jamstvo ni stoodstotno, kondomi pa so zaenkrat najboljši sistem preprečevanja širjenja okužbe z aids. Do tega rezultata je prišla Šola za medicino univerze v Miamyju, ki je na prestižni reviji Journal of American Medical As-sociation objavila svojo študijo. Rezultat se namreč oslanja na obsežno triletno študijo, ki jo je izvedla ekipa zdravnice Margaret Fischl.
Fischlova je vodila nekaj delovnih skupin, ki so sledile razvoju bolezni v družinskih jedrih, kjer je eden izmed partnerjev zbolel za aidsom. V desetih družinah sta se partnerja domenila za nadaljevanje skupnega spolnega življenja, pri tem pa sta dosledno uporabljala kondome. V teh družinah so zabeležili samo en primer nadaljnje okužbe z aidsom. Velja sicer zabeležiti dejstvo, da so po objavi študije še dve osebi oboleli za aidsom, kar dokazuje, da je uporaba kondoma nedosledno učinkovita.
Povsem različne rezultate so ameriški raziskovalci dobili pri analizi 14 družinskih enot, kjer sta se partnerja dogovorila za spolno občevanja brez uporabe kondomov. 12 od 14 neobolelih žena je že po drugem letu zbolelo.
Analiza je jemala v pretres tudi širjenje okužbe med družinskimi člani, ki nimajo spolnih odnosov z okuženci, živijo pa v neposredni bližini bolnikov. Med 90 otroki in 29 odraslimi so raziskovalci zabeležili le en primer okužbe.
Osnovna informacija ameriške študije pa ostaja vsekakor empirični dokaz, da so kondomi zaenkrat edino sredstvo, ki lahko prepreči prekomerno širjenje aidsa. To sporočilo so očitno dojele ameriške ženske, ki so v lanskem letu pokupile 40 odstotkov od 500 milijonov preservativov, ki so jih lani prodali v ZDA. Še pred letom dni so ženske krile le 14 odstotkov tržišča. Poleg čedalje širše zavesti o zaščiti, ki jo nudi kondom, so na porastek povpraševanja nedvomno vplivale tudi temeljite reklamne akcije. Ameriške revije objavljajo obsežne članke, kjer razlagajo, kako si je treba »zgraditi« pozitivni odnos do preservativa, ki marsikomu ni v preveliko veselje, medtem ko so se na ameriških televizijskih mrežah pojavile prve reklame družb Trojans (Carter-VVallace), Mentor in Ansell International. Vse tri firme proizvajajo kajpak vseh vrst »zaščitnega sredstva iz tanke gume«.
Med Tanjugom in revijo Mladina
Polemika zaradi Djilasa
BEOGRAD — Glasilo slovenske mladine »Mladina« je te dni kritiziralo Tanjug zaradi zamude z objavo novice o izdaji potnega lista Milovanu Djilasu, obenem pa trdi nasprotno, da objava omenjene novice pomeni »manipuliranje z javnostjo, da bi sugerirali odprtost jugoslovanskih oblasti«. Čudno je, piše Tanjug, da si je Mladina tako vneto prizadevala zvedeti takoj, da so Djilasu dali potni list. Dji-las sicer več kot osem let ni niti zahteval tega dokumenta, čeprav se je v celotnem obdobju predstavljal svetu kot »mučenec in žrtev jugoslovanskih oblasti«, s čimer je kot »najvidnejši jugoslovanski disident« dobil velike vsote denarja.
Mladina v svojem članku praktično brani Djilasa in piše, da ni niti ene besede proti njegovim idejam. Še celo več, kot piše »oblasti s tem, da ne odobrijo potnega lista, ne morejo preprečiti širjenja idej,« poudarja Tanjug, (dd)
Švica refinancirala del jugoslovanskega dolga
BEOGRAD — Včeraj so parafirali sporazum o refinanciranju dela glavnice jugoslovanskega dolga Švici, ki zapade v obdobju od 16. maja 1986 do 31. marca 1988 v znesku približno 90 milijonov švicarskih frankov. Finančni pogoji posojila so zdaj boljši glede na prejšnji sporazum o refinanciranju s konfederacijo Švice. Izboljšani so tudi finančni pogoji dveh prej sklenjenih sporazumov o refinanciranju za obdobje 1984 in 1985/86.
Drugi pogoji iz posojila, ki so ga včeraj parafirali v Beogradu ustrezajo določilom usklajenega zapisnika o konsolidaciji jugoslovanskega dolga do vlad upnic Jugoslavije v obdobju od 16. maja 1986 do konca leta 1988, podpisanega 13. maja lani v Parizu, (dd)
Feraudove rože v Parizu
Na prvi pogled bi lahko mislili, da gre za posodobljeno Carmen, v resnici pa je to poletna Feraudova moda (AP)
Kozmonavta Romanenko in Lavejkin se bližata vesoljski postaji Mir
Polkovnik Jurij Romanenko (levo) ter inženir Aleksander Lavejkin tik pred izstrelitvijo Sojuza TM-2	(Telefoto AP)
MOSKVA Včeraj ponoči so s kozmodroma pri Bajkonurju v Kazahstanu izstrelili na krožni tir okoli Zemlje že 60. sovjetsko vesoljsko ladjo s človeško posadko, odkar je leta 1961 Jurij Gagarin kot prvi kozmonavt obkrožil zemeljsko oblo. Na ladji Sojuz TM-2 sta inženir Aleksander Lavejkin in polkovnik Jurij Romanenko (poveljnik odprave). Zemljo sta zapustila natanko 38 minut po polnoči (krajevni čas) in dogodek je bilo moč videti tudi na zahodnih televizijskih ekranih, devet minut pozneje pa je Sojuz bil že na predvideni tirnici. Priprave na nov podvig so trajale poldrugo leto.
Romanenko in Lavejkin bosta ostala v vesolju nekaj mesecev, ne ve pa se, če bosta skušala potolči rekord bivanja v breztežnostnem stanju, ki ga je postavila leta 1984 z 237 dnevi ravno tako sovjetska posadka. Vsekakor se bosta priključila orbitalni postaji Mir, ki samostojno kroži nad Zemljo od lanskega 16. julija, in na njej opravila vrsto astrofizikalnih raziskav. Julija letos se jima bosta pridružila še dva kozmonavta, od teh bo eden Sirec.
Sojuz TM-2 je posodobljena inačica vesoljskih ladij tipa Sojuz T, saj je znatno lažja in porabi manj goriva, ima pa več prostora za raziskovalne naprave in siceršnji tovor. Prvič so takšno ladjo izstrelili 23. maja lansko leto, vendar brez posadke.
Zadnjo človeško odpravo v vesolje je Sovjetska zveza priredila marca lani, ko sta poletela na krožnico okoli Zemlje Leonid Kizim in Vladimir So-lovjov ter se vrnila v Bajkonur šele po 125 dneh. Bila sta prva kozmonavta, ki . sta opravila popolno vesoljsko potovanje, in to z orbitalne postaje Mir na postajo Saljut in nazaj.
Medtem ko letita Lavejkin in Romanenko proti postaji Mir, pa se ameriška NAŠA še ubada s težavami, v katere jo je pahnila lanska tragedija s shuttlom. Trenutno pripravljajo nov vesoljski trajekt, a istočasno načrtujejo tudi prvo ameriško orbitalno postajo, ki pa naj ne bi bila nared pred letom 1995.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
DUkE
grandi marche