TRST, četrtek 7. marca 1957 Leto XIII . Št. 57 (3592) PRIMiiflSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini S °: UL“ MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON »3-8»* IN 94-638 — Poitnl predal 559 — UPRAVA; UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. MALI OGLASI; 20 lir beseda. - NAROČNINA; mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. m.. J/-3JB — Podruž. GORICA; Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poitnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, v Strini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm iirine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z-375 - izdata založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Zaupnica Ben Gurionovi vladi v parlamentu Varnostne sile OZN vkorakale v Gazo jutri umik Izraela iz Sarm El Seika Hammarskjoeld nadaljuje razgovore z delegacijami v OZN Predsednik jordanske vlade obsoja ameriško stališče glede Akabskega zaliva - Oster napad moskovskega radia na ZDA JERUZALEM, 6. — Medtem ko uradno javljajo, da ™ se izraelske čete začele umikati s področja Gaze O so na to področje že vkorakale varnostne sile ’. je izraelski parlament danes popoldne s pre-ejsnjo večino v korist vladi zavrnil nekatere reso-aciie, ki so v zvezi z umikom iz Gaze in Akabe za-pla^e’ nai 56 izglasuje vladi nezaupnica. Predstavnik izraelskega vrhovnega poveljstva je spo-ocii. da so izraelske sile na P°aročju Gaze začele izro-ati upravo ozemlja varnostnim silam OZN danes o 19. uri po krajevnem asu. Izraelske sile bodo za-J^ueile umik s tega podala v 24 urah. c, Petek bo Izrael izpraznil ari*i el šeik. To pomeni, da čete bodo v 48 urah izraelske s ;■ vrnile, za demarkacijsko , °- ki so jo prekoračile lan-skeSa oktobra. dan so danes izraelska !2ska vozila vozila s področij ;faze> medtem ko so v Sarm dal H izraelske čete nakla-i e vojaški material na lad-varnostne sile OZN bodo že . P1) nasedle področje Ga-lutri ob 5. popoldne. pa je včeraj prišlo incidentov in zaradi tega na 1ZraeUke oblasti proglasile Uro V?em področju policijsko • Izraelski vojaški pred-rai izjavil, da so vče- . J nekateri Arabci streljali st zasede na izraelska policij-. vojaška vozila in tudi zi n . izraelski vlak. V Ga-, Pa je bila odvržena bom* D.-?r?ti neki hiši, ki je bila it? ,do.Vana- Ubit je bil en naa vojak, dva pa ranje- beč b^ tu en Ara- vJtfveljnika danskih in nor-hrSm sil v OZN polk. Eng-le na meji sprejel ka-j„J® izraelske policije Bar Ga/ °b vhodu v mesto ral °r,p? ga je sprejel gene-lo .Uajan. Sklenjeno je bi-trorn3 b° ,Pred jutrišnjim ju-civil Vse izraelsko vojaško jn rud; n°„osebje zapustila podelal Caz9- Verjetno pa le. ostal? se ves jutrišnji dan ura V veljavi policijska den’tj a se preprečijo inci- vkorakalo v Ga-VaPn- . 1 2.600 pripadnikov CciSt£h S.U ki so •urnh;; "Prvezani, Indijci, Ko-®buei m Švedi. Pa Poiieijski uri se je vilo a^K,zbral° večje šte-So naira,b mladeničev, ki N; rodi; o^lušeno pozdravljali če-aser'» i? vzklikali «Zivel idii,,' • "Živel; Združeni na- 2a ■ raelsklt^ene resolucije v iz-tri. p ? Parlamentu so bile čarska Predložila desn- sionist;dl-a,n'ca Beruth, drug ko»»UnUtf pranka' tretjo pa k Prva je bila zavr- ten druga 1 84 Klasovi proti 25, Pjo n—i • 36 zahtevala takojšna n,a v umika čet, je s°vi h,„,- zavrnjena s 84 gla- ?lasovi 1' ??’ tretia Pa s 1(14 ie 2-u. Proti 6. Ta resolucija isto tim a odstop vlade in Heruth resolucija stranke l>0Pieru'aSOVaniu' k* praktično skUDši';r, zaupnico vladi, je Pji teri? Cdložila "a prihod-terih „ Proučevanje neka- roračunskih vprašanj. Precet3*?^ razprava je bila dveh vi jUPna- Predstavniki Avod-, Punih strank «Achdut tekli "Mapam« so se iz- še r,i!. .umiku čet. Nemir govofjj :'eono narastel, ko je <( a p a i« ?lenil Uurion in je pri-*'rih L!!’*' ie v zadnjih ni, in da h Pniozaj spreme-. dločitj , j'0 treba sedaj Xrectno’ Js časom bilo ,edno l;druzenim°?avliati Re Proti P6 imet, "ar°dom ter še da-az* in al. lsii raznih delegal "•iščem seznani j- njihovim ?Vo Prečen pripravi „ ln°- Veri ? Za Klavno skup-v tem nnlK bo skupščina Petek p . roči 1 u razpravljala V sobotp inHVa* v Te|mriik°ga posla- da bod,? Avlvu izjavlja-k^^e X°„ amcr'ške gospo- t jih f,Pe„pr(>ti I^aelu, n, .Egipt uk‘Ve,r ob na,P»du sito vlada6 ,fvan,0' a[neri-Pbtnoč Ik:nlla Kospodar-Xzraelu, posojila v s tem. Poieg tega zahteva a- kratkem piedložila zvezni skup- meriška vlada, naj ostanejo varnostne sile OZN na področju Gaze in Akabe. Na koncu je komentator izjavil, da «se ZDA s spodbujanjem izraelskih napadalnih načrtov igrajo z ognjem«. ««------- Komentar «Borbe» o umiku izraelskih čet BEOGRAD, 6. — Po večtedenskem omahovanju in negotovosti je po mnenju v Beogradu storjen korak, ki je povečal upanje, da bo prišlo do pomiritve na Srednjem vzhodu in vzpostavitve stabilnosti v svetovnih odnosih. Združeni narodi so končno prisilili Izrael na umik iz E-gipta. Uspeh Združenih narodov je vsestranskega pomena. Združeni narodi niso samo ustavili napada, prisilili napadalce na umik, temveč so s svojo odločno akcijo pokazali, da se v interesu svetovne varnosti ne sme popuščati napadalcu. «Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, poudarja nocojšnja «Borba», da je svetovna organizacija tokrat dokazala, da se zaveda dejstva, da je za zagotovitev miru neobhodno potrebno brezkompromisno stališče proti napadu in vsem napadalnim tendencam. Akcija, ki je prisilila Izrael na umik, nadalje kaze, da so Združeni narodi sposobni za reševanje nevarnih mednarodnih zaplet-Ijajev s pogojem, da dosledno vztrajajo pri svojih naporih«. «Borba» dalje poudarja, da se no osnovi tega, kar je bilo doslej doseženo, lahko pričakuje, da bo sporazum Burns-Dajan takoj izveden. «V ostalem ni izključeno, zaključuje »Borba«, da se je Izrael prepričal, da je v njegovem lastnem interesu, da čim prej stori to, kar so od njega upravičeno zahtevali Združeni narodi.« V francoski skupščini razprava o mleku PARIZ, 6. — Na današnji seji francoskega ministrskega sveta je predstavnik vlade izjavil, da je Mollet gotov, da sta ameriška vlada in ljudstvo razumela francosko stališče glede Alžira. Vlada se bo sestala ponovno jutri in v petek ter bo razpravljala o Alžiru in gospodarskem položaju. Jutri bo narodna skupščina razpravljala o spornem vprašanju cene mleka in o resoluciji, ki zahteva zvišanje cene za mleko. Francoski finančni minister Ramadier je nocoj napovedal razpis novega posojila v znesku okoli 150 milijard frankov. ■»------- Strokovne šole za delavec v FLRJ BEOGRAD, 6. — Zvezna komisija za reformo sol bo v ščini v proučitev predlog o reformi strokovnih šol. Predlog predvideva poleg rednih strokovnih šol tudi posebne strokovne šole za delavce, ki bodo po štiriletnem šolanju lahko nadaijevali študije na višjih šolah in fakultetah. Te šole bi bile popolnoma izenačene z ostalimi srednjimi strokovnimi šolami, oziroma gimnazijami. Ustanovitev novih šol za delavce je posebnega pomena zaradi velikih potreb jugoslovanske industrije po kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcih. Po statističnih podatkih odpade v Jugoslaviji od skupnega števila na kvalificirane in visoko kvalificirane delavce samo 38 odstotkov, medtem ko so ostali nekvalificirani in polkvalifici-rani. Nove šole bodo omogočale delavcem, ki so končali osemletko, da nadaljujejo šolanje in si pridobijo tudi fa-kultetsko izobrazbo. Razgovori Brentana v ZDA Skupna izjava poudarja nujnost rešitve nemškega vprašanja - Pred podpisom sporazuma o položaju sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji WASHINGTON, 6. — Po končanih razgovorih med a-meriškim državnim tajnikom Dullesom in zahodnonemškim zunanjim ministrom von Bren-tanom so objavili skupno poročilo, ki pravi, da je združena in svobodna Nemčija «te-meijni smoter« politike wa-shingtonske in bonnske vlade. Oba ministra izjavljata, da je nedavni razvoj v Vzhodni Evropi pokazal, kako nujna je rešitev nemškega vprašanja. Dulles in von Brenta-no ugotavljata dalje, da bo delovna skupina predstavnikov Velike Britanije, Francije, ZDA in Zahodne Nemčije začela danes proučevati nemško vprašanje in evropsko varnost s tem v zvezi. Poročilo pravi, da bo proučitev tega vprašanja med člani delovne skupine ustvarila skupno podlago za obravnavanje slehernega novega razvoja, ki bi bil v zvezi s temi vprašanji. Skupno poročilo pravi da-lje, da sta oba ministra priznala tudi da sedanji položaj v Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi ne dopušča zahodnim državam, da bi zmanjšale svojo budnost. Strinjata se v mnenju, da je obrambna sila NATO bolj važna kot kdaj koli. Von Bren-tano pa je sporočil Dullesu, da namerava njegova vlada čim prej mogoče ustanoviti vojaško silo, «ki bo lahko prispevala k skupni obrambi Evrope«. Von Brentano. ki je danes govoril na kosilu v združenju tiska, je iziavil, da je za-hodnonemška republika danes in po združitvi Nemčije odločena živeti »v nerazdruž-ljivem zavezništvu s svobodnim svetom«. Izjavil ie dalje, da bi nevtralna ali nevtralizirana Nemčija predstavljala nevarnost za svetovni mir. «Nemčija brez moči in brez obrambe zaradi nevtralnosti, ki bi se ji vsilila, je izjavil von Brentano, bi postala figura na šahovnici svetovne politike in praznina, ki bi jo predstavljala, bi prej ali slej izpolnila kaka država, ki bi želela uničiti ravnotežje sil«. V Berlinu pa je danes predsednik vzhodnonemške vlade Grotevvohl po televiziji izjavil, da bodo te dni podpisali sporazum o pravnem položaju sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji. Dodal je, da sovjetske čete v Vzhodni Nemčiji ne bodo več zasedbene čete in da bo njih položaj urejal dogovor, ki ga bosta podpisali vzhodnonemška in moskovska vlada. Zakonski osnutek za slov, šolstvo Černej opozoril na krivičnost osnutka Veleposlanik FLRJ je predlagal tudi, naj začne z delovanjem mešani odbor za sporazum (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Darko černej, ki je nedavno obiskal italijanskega zunanjega ministra Martina, je prikazal italijanski vladi stališče Jugoslavije o zakonskem osnutku o ureditvi slovenskih šol v Italiji. Zakonski osnutek, ki ga je konec preteklega leta pripravila italijanska vlada, vsebuje po mnenju v Beogradu nekatera diskriminacijska določila za slovensko narodno manjšino v Italiji. Ta določila niso v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela italijanska vlada s podpisom dokumentov o rešitvi tržaškega vprašanja. Uzakonitev teh določil bi po mnenju v Beogradu škodovala nadaljnjemu razvoju in utrditvi odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslovanski veleposlanik je istočasno predlagal italijanski vladi, da se v smislu člena 8 Posebnega statuta, priloge spomenici o soglasju, ustanovi in prične delovati mešani jugoslovan-sko-italijanski odbor, katerega pravila je nedavno Danes vazno zasedanje vodstva PSDI Ali bo Matteotti izzval krizo vlade ali pa se bo zopet uklonil Saragatu? Tajnik PSDI je očitno nezadovoljen s sedanjim položajem v stranki in namerava zahtevati določene spremembe, od katerih je odvisno, ali bo še naprej ostal tajnik stranke - Socialisti bodo v poslanski zbornici postavili predlog proti imenovanju Tognija za ministra (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Jutri dopoldne ob deseti uri se bo sestalo vodstvo PSDI. Kolikor ie ve, bo Matteo Matteotti natančneje določil svoje stališče o vprašanju agrarnih pogodb, o dodelitvi ministrskega resora za državne udeležbe, o sodelovanju PSDI v vladi in o sklicanju socialdemokratskega kongresa. Vendar se zdi, da bo jutrišnja seja vodstva PSDI mnogo bolj pomembna kot bi se moglo soditi zgolj iz tega kratkega obvestila. Razni glasovi o sporu med Matteotti-jem in Saragatom niso bili samo kake domneve, temveč kar otipljiva resnica, ki je danes že nihče več ne prikriva. Danes sta ta dva moža imela na Viminalu sestanek, ki je trajal dobro uro. Ko so novinarji po sestanku vprašali Matteottija ali je resnična vest nekega popoldnev-nika, da bo odstopil kot tajnik PSDI, je Matteotti odgovoril na način, ki sicer tega ni potrdil, pa tudi prav nič zanikal. Dejal je: »Razprav- ljalo se bo na Jeji vodstva.# S tem je pač potrdil, da je vprašanje zares aktualno. Sa-raga* na je dejal, ko so mu postavili enako vprašanje: «Ne vem za namene Matteottija. Na vsak način pa menim. da bo vodstvo stranke zavrnilo njegovo ostavko, če bi ... Lloyd poudarja veljavnost izjave treh o Palestini Podpora cEise n h o iverje vi doktrini> - V pričakovanju pariških razgovorov mod Mac Millanom in Molletom LONDON, 6. — Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je danes v spodnji zbornici izjavil, da je britanska vlada mnenja, da je tristranska izjava iz leta 1950 o Srednjem vzhodu še vedno v veljavi »v primeru napada na Izrael«. Dodal je, da je britanska vlada naklonjena «Ei-senhowerjevi doktrini«. V imenu laburistov je Be-van vprašal, ali bi bila Velika Britanija avtomatično vpletena v primeru, da bi predsednik Eisenhower sklenil, da je določena država bila ogrožena, ali da je bila žrtev napadalnega dejanja druge države, «ki je pod nadzorstvom mednarodnega komunizma«. Lloyd je odgovoril, da Velika Britanija ne hi bila avtomatično vpletena. Dodal pa je, da bi odločala od primera do primera, v kakšni meri bi se čutila obvezano. Pripomnil ja še, da «odpor proti komunističnemu napadu na Srednjem vzhodu prav tako zaskrblja Anglijo kakor Ameriko«. Na druga vprašanja opozicije je zunanji minister izjavil, da ne more točno predvidevati dneva ponovne otvoritve Sueškega prekopa in tudi ne obnovitve razgovorov OZN s tem v zvezi, I.loyd je vlada naklonjena ustanovitvi i rili tudi o morebitnem sestan- stalne policijske sile OZN. Medtem pa se z zanimanjem pričakuje začetek razgovorov Mac Millar.a in zunanjega ministra Selwyna Lloy-da z Molletom in Pineauiem. ki se bodo začeli v soboto v Parizu. Opazovalci poudarjajo, da bo glavni predmet razgovorov politika do ZDA. Mollet bo britanskim državnikom poročal o svojih razgovorih v Wa-shingtonu. Poleg tega poudarjajo v političnih krogih, da bo med glavnimi vprašanji, ki jih bodo obravnavali, sueško vprašanje v okviru «Eisenhower-jeve doktrine« za Srednji vzhod. Skušali bodo določiti skupno stališče s tem v zvezi. Pri tem se omenja, da se je indijski poslanik Krišna Menon razgovarjal v Kairu z Naserjem in mu obrazložil sedanje stališče Velike Britanije. O svojih razgovorih v Parizu bo nato Mac Millan poročal Eisenhowerju na B«r-mudih. Poleg tega bodo štirje državniki govorili o sodelovanju pri oborožitvi, glede katerega sta se sporazumela o-bramhna ministra Velike Britanije in Francije. Znano pa je, da Francija nasprotuje zmanjšanju števila angleških vojakov v Zahočni Nemčiji dalje izjavil, da je britanska | Končino bodo v Parizu govo- ku s sovjetskimi predstavniki na visoki ra vrvi. Medtem v Londonu uradno javljajo, da so že določene vse podrobnosti Mac Millano-vega potovanja na Bermude. Britanska delegacija bo odpotovala iz Londona 19. marca zvečer in bo naslednje jutro prišla na Bermuče. Razgovori z ameriškim predsednikom bodo od četrtka 21. marca do nedelje 24. marca. Po razgovorih se bo Eisenho-wer vrnil v Washington. 25. marca bo prišel kanadski ministrski predsednik Saint Lau-rent, s katerim se bodo britanski delegati razgovarjali do 26. marca. Pijade pri S. Lloydu LONDON, 6. — Predsednik zvezne skupščine FLRJ Moša Pijade in član zveznega izvršnega sveta Osman Karabego-vič sta danes v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika Vejvode obiskala britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda, s katerim sta se več časa razgovarjala o vprašanjih medsebojnih odnosov in o mednarodnih vprašanjih ki zanimajo obe čržavi. Nocoj je jugoslovanski veleposlanik v Londonu priredil svečan sprejem na čast delegaciji. jo predlož 1.» Seveda se to sliši precej pokroviteljsko, češ Matteotti naj kar bo tajnik stranke samo pričen mora Diti in lepo ubogati; ukazoval bom pa že jaz. Res je, da Saragatu navadno uspe v vodstvu stranke prodreti tudi takrat, kadar je njegovo stališče nasprotno stališču tajnika stranke Matteottiju. Zato je logično, če namerava ta podati ostavko. Res je pa tudi, da gre v PSDI za krizo, ki se ne o-mejuje na dvoboj Saragat-Matteotti, temveč gre za cel kompleks vprašanj, ki vedno bolj pritiskajo na PSDI za take odgovore, ki bodo še vendar primerni za stranko, ki se hoče imenovati socialistična. Preč množicami stranke bi se pa dvoboj med socialdemokratskima prvakoma gotovo odločil v korist Mattect-tija. Glede Saragata in njegove skupine so sedaj vsi dvomi izključeni. Čudna vloga, ki jo je igral v razvoju socialistične združitve, in to še tudi po beneškem kongresu, nadalje njegovo ravnanje po izjtepu republikancev iz večinske koalicije ter končno tudi ob imenovanju Tognija za ministra — vse to je tega gospoda razgalilo popolnoma in osvetlilo njegove namene: ostati za vsako ceno v vladi, odlagati čim dlje izredni kongres stranke ter s tem odločitev o združitvi ter nastopiti pri prihodnjih volitvah z ločenima listama, PSDI posebej in PSI posebej. Nekaj podobnega kot Nen-niju pri volitvah centralnega komiteja se dogaja tudi Matteottiju v njegovi stranki. V PSDI so gotovo skupine, ki so za združitev s PSI in verjetno na bazi ta volja tudi prevladuje. Matteotti sam je eden izmed prvih privržencev združitve. Toda strankin gornji aparat ga je nekako izoliral in postavil v položaj, ki ne more biti v skladu z njegovim visokim mestom v stranki. Zato je sklenil, da zahteva, da se mu ugodi v nekaterih točkah, ki jih smatra za življenjsko važne za obnovitev stikov med obema socialističnima strankama in za premaknitev s sedanje mrtve točke. Izvršni odbor PSDI je pozno zvečer zaključil zasedanje, ki no se ga udeležili člani Mat-teottijeve sredinske struje Ta-nassi, Santoro, Bucalossi, Giu-sejje’Lupiš, Ippolito, Righetti, Bacci in Cariglia ter ravnatelj glasila «Giustizia» Borgoni in tajnik mladinske zveze Manca. Matteotti je v svojem poročilu odločno zanikal, da bi Zagariju in Solariju napovedal svojo ostavko. (Sploh je ze težko kontrolirati, kaj je res in kaj ni res. Novinarji so namreč vprašali Matteottija, ali potrdi vesti, po katerih naj bi v razgovoru z Zagarijem in Solarijem včeraj zvečer napovedal, da misli podati o-stavko. Matteotti je s tem. ko je odgovoril, da je vse odvisno od jutrišnje seje vodstva, pravzaprav te vesti do neke mere potrdil. Dejal je, da je za ta sestanek pripravil poročilo, ki bo direktna kritika sedanjega položaja. Kritika se nanaša zlasti na imenovanje Tognija, ki je -bilo sklenjeno brez obvestila organom stranke. Gre torej za pasivno zadržanje vladne delegacije PSDI tako v pri- meru Tognija kot v primeru agrarnih pogodb. Matteotti namerava na seji postaviti svoje pogoje; če ne bodo izpolnjeni, bo odstopil.) Toda tudi Matteottijevo «odločno zanikanje« se nanaša bržkone bolj na obliko kot na vsebino. Lahko bo že res, da v svojem razgovoru ni naravnost napovedal svoje de-misije, zelo verjetno pa je nakazal to možnost pod določenimi pogoji. To je namreč dejal tudi na nocojšnji seji, 'kolikor se je dalo izvedeti. Navzoči so mu prigovarjali, naj ostane na svojem mestu ter mu izražali svojo solidarnost. Soglašali pa so z njim glede poročila, ki ga namerava jutri podati. O poročilu se bo razvila široka diskusija. Kar pa zadeva ostavko, vlada prepričanje, da jo bo vodstvo soglasno odklonilo in Matteottiju potem res ne bo preostalo drugega kot ostati na svojem mestu. Kriza v PSDI pa ni brez posledic tudi izven stranke. Tako bi moral danes novi minister Togni priseči, pa je bila prisega odložena. Matteotti, ki je bil danes pri Se-gniju, je tudi protestiral zaradi načina imenovanja novega ministra. Segni je očitno sklenil, da ne bo preveč hitel ter bo raje počakal, kaj sp bodo jutri zmenili v vodstvu PSDI. Seveda je skoraj neverjetno, da bi KD pristala na to, da se imenovanje Tognija prekliče. Ce bi torej Matteotti to vztrajno zahteval, bi to pomenilo prav toliko kot zahtevati, da PSDI izstopi iz vlade. Glede Tognija je sedaj še član glavnega odbora KD Galloni zanikal vesti levičarskih listov, da se je izražal nepovoljno ob imenovanju Tognija za ministra ter da je zahteval debato o tem v glavnem odboru. Rekel je, da o osebi kakega ministra, ki je poklican, da na svojem mestu predstavlja in tolmači smernice KD in vlade ne pa svoje, noben demokristjan nima pravice postavljati a priori pridržke, porojene iz predsodkov kake struje. Danes so socialisti sklenili, da predlože v poslan- ski zbornici svoj predlog proti imenovanju Tognija za ministra. To bodo storili, brž ko bo vlada sporočila imenovanje novega ministra. Na zahtevo se lahko o tem predlogu glasuje tajno. Na Montecitoriu se je danes sestal tudi odbor parlamentarne skupine KPI. Razpravlja! je o imenovanju Tognija za ministra za državne udeležbe. To imenovanje je nova, huda potrditev, da je vlada krenila na desno in na reakcionarno pot, po kateri že hodi na področju agrarne politike v vprašanju stalnega upravičenega razloga. Komunisti bodo pri predsedstvu poslanske zborivce zahtevali debato o Tognijevem imenovanju. Segni je imel kot po navadi vnsto razgovorov, od katerih so bili nekateri zgolj poslovni nekateri pa tudi politični. Tako je ze dopoldne sprejel so-malsko oelegacijo, ki je bila sprejeta tudi pri zunanjem ministru Martinu. Delegacija se vrača z zasedanja OZN. Z ministroma Vigorellijem in Medicijem je razpravljal o vprašanju poldrzavnih usluz- odobrila tudi italijanska vlada. Vloga odbora je, olajšati obema vladama sporazumevanje o vprašanjih zaščite in odnosov etničnih skupin na področju, na katerega se nanaša spomenica. O tem vprašanju je verjetno razpravljal med drugim s pristojnimi krogi v Rimu tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Gui-dotti, ki se je danes zjutraj vrnil s posvetovanja v palači Chigi v Beograd. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Co-lakovič je sprejel dan»s italijanskega filmskega režiserja Alda Vergana in italijanskega producenta Giuseppa Patticotija. Italijanska filmska delavca sta prišla v Jugoslavijo na razgovore z zastopniki jugoslovanskih filmskih podjetij o koprodukciji za snemanje barvnega cinema-scope filma o sarajevski tragediji, ki bi obravnaval tematiko sarajevskega atentata leta 1914. Nocoj sta oba od potovala v Sarajevo. Danes je odpotovala v Bruselj delegacija SZDLJ ki bo pet dni gost belgijske socialistične stranke. Delegacija, ki jo vodi dr. Vladimir Bakarič bo z zastopniki belgijske socialistične stranke izmenjala poglede o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. V Bruslju se bo delegaciji pridružil tudi Ko ča Popovič. B. B. bencev. Tega razgovora sta se udeležila tudi podtajnika Del-le Fave in Mott. Govorili so najprej na rplošno o vprašanjih, ki zadevajo poldrzavne uslužbence in pri tem o poenotenju plač. Zvečer pa je Segni v navzočnosti ministra Zolija sprejel ministra za delo Vigorel-lija. V poldrugournem razgovoru je V.gorelli orisal zakonski načrt za preureditev obveznega zavarovanja za starostno invalidnost ter za neobvezno zavarovanje. A. P. RIM, 6. — Predsednik republike je sprejel na poslovilni obisk veleposlanika SZ Aleksandra Bogomolova. «»------- RIM, 6. — Sindikalno zborovanje za Jug in otoke, ki ga sklicuje CGIL. bo v Neaplju 29. in 30. marca in za-ključilo se bo v nečeljo 31. i Popovičem zelo koristen, ke marca z javnim zborovanjem, ga je Popovič seznanil s svo-Poslanec Lizzadri bo imel u- jimi pogledi na svetovni povodno poročilo, zaključke bo I ložaj pa napravil Di Vittorio. 1 Koča Popovič pa je pouda- Razgovori Popovič-Spaak BRUSELJ, 6. — Danes zjutraj so se v Bruslju začeli uradni lazgovori med Kočo Popovičem in Spaakom. Med razgovori sta zunanja ministra in njuni sodelavci izmenjali misli o najaktualnejših vprašanjih in o možnosti razvoja medsebojnih odnosov. Ta izmenjava misli, kakor je poudaril belgijski zunanji minister Spaak, je samo nadaljevanje uvedene prakse v odnosih med vladama Jugoslavije in Belgije. Spaak je dalje poudaril, da je bil razgovor s ril tudi koristnost razgovorov. Zastopnik belgijskega zunanjega ministrstva veleposlanik Fense je izjavil novinarjem, da je Spaak med razgovori meo drugim objasnil splošne poteze načrta o integraciji Zahodne Evrope, medtem ko je Koča Popovič prikazal stališče jugoslovanske vlade o mednarodnem položaju. Poleg tega sta se ministra temeljito razgovarjala o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Popoldne Je Popoviča sprejel belgijski kralj Baudouin in se z njim razgovarjal 45 minut. Zatem je Popovič obiskal predsednika skupščine in senata. Po popoldanskih razgovorih s Spaakom se je Popovič sestal s člani belgij— sko-jugoslovanske skupine za medparlamentarno sodelovanje! Belgijsko časopisje posveča veliko pozornost bivanju Koče Popoviča v Belgiji. Socialistični list «Peuple» ugotavlja v uvodniku, da je obisk Koče Popoviča pomemben, ker je Popovič prišel v Belgijo neposredno po svojem govoru v zvezni skupščini, v katerem je prikazal stališče Jugoslavije o mednarodnih dogodkih. List ppudarja, da so splošne poteze jugoslovanske zunanje politike dobro znane. Med njimi lzvenbio-kovska politika, ker je »neodvisnost težko vskladiti s priključitvijo enemu izmed nasprotujočih si vojaških blokov«. Jugoslavija vodi neodvisno politiko, čeprav to od n;e zahteva velike gospodarske žrtve. Toda za razlika cd Švice, poudarja «Peuple», vodi Jugoslavija aktivno mednarodno politiko. Glasilo belgijske komunistične stranke »Le drapeau rouge« ugotavlja v zvezi z obiskom Popoviča, da jugoslovanski naroči zaslužijo tople simpatije belgijskih delavcev, kajti Jugoslavija je hrabro začela graditi socializem in to v težkih pogojih. Z isto upornostjo kakor proti Hitlerjevim osvajalcem vodi danes Jugoslavija borbo za mir in miroljubno koeksistenco med narodi. Prvi rezultati volitev na Irskem DUBLIN, 7. — Ob 24. uri po srednjeevropskem času so bili rezultati splošnih parlamentarnih volitev na Irskem taki; Fianna Fail (stranka De Valere) 46 sedežev, Fine Gael (stranka Johna Costella) 21. laburisti 6, kmetje 1, republikanci 1, Sinn Fein 2, neodvisni 4. Zbornico sestavlja 147 poslancev in so bili torej ob tej uri še neznani rezultati za 66 sedežev. ................................. um m iiiHiiiiimiiiin miti n mini muhi u iin, nuni n n mn,,!,,,,,,,,,, Danes pred Varnostnim svetom sprejem države Ghane v OZN Svečana seja parlamenta nove države - Oster napad indijske revije na kraljico Elizabeto v zvezi z obiskom na Portugalskem NEW YORK, 6. - Na zahtevo Velike Britanije in Avstralije se bo Varnostni svet OZN sestal jutri ob 11. uri po krajevnem času, da razpravlja o kandidaturi za sprejem nove afriške države Ghane v OZN. Medtem je v Accri Kentska vojvodinja danes zjutraj v imenu kraljice Elizabete odprla prvo zasedanje parlamenta nove države in prebrala pismo kraljice. V svojem pismu pravi Kraljica med drugim, da bo angleška vlada »takoj ko bo mogoče, zahtevala sprejem države Ghana v OZN«. V ivečano okrašeno dvorano parlamenta sta prva prišla ministrski predsednik Nkrumah in voditelj opozicije Busia, ki so ju navzoči burno pozdravili. Za Kentsko vojvodinjo je govoril ministrski predsednik Nkrumah, ki je med drugim poudaril, da je država Ghana sedaj, ko Je popolnoma suverena in neodvisna, ponosna, da je prvo afriško ozemlje, ki je postalo svobodno in bilo sprejeto v Commonivealth. Voditelj opozicije Busia se je pridružil izjavam predsednika vlade. Iz Washingtona pa javljajo, da je ameriški državni departma včeraj uradno sporočil, da ZDA priznavajo novo afriško državo Ghana. Predsednik britanske vlade Mac Millan je nocoj po radiu pozdravil rojstvo nove države. Med drugim je izjavil, da je Ghana na lastno pobudo sklenila zahtevati sprejem v Commonivealth in »poudarila zvestobo do kraljice, ki je simbol Commonweultha». Vendar pa kažejo v Londonu negodovanje v zvezi z o-tvoritvenim govorom predsednika vlade Nkrumaha, ker ni preveč omenjal Common- wealtha in tudi zato. ker je poudaril, da bo nova država vodila neodvisno politiko in gojila prijateljstvo do vseh a-friških držav. Plav tako je v Londonu zbudil mnogo hrupa članek, ki ga je objavila revija indijske kongresne stranke »E conomic Review», ki ostro kritizira obisk kraljice Elizabete na Portugalskem. Indijski list. obsoja britanski in portugalski imperializem • in dodaja: »Obisk je značilen, ker so vsi ti »civilizatorji« pred končnim izginotjem. Ti ptiči, ki imajo isto perje so se zbrali pred svojo obsodbo. Toda naj napravijo, kar hočejo, njih konec je blizu. To je sočba zgodovine « List pravi zatem, da ((zahajajoča slava kraljice Elizabete gre naglo od zenita proti nadiru« zaradi »prokletstva milijonov in milijonov ljudi, ki so jih britanski imperialisft strli, zatirali in vodili v smrt « »Njeno veličanstvo. zaključuje list, obžaluje, da je svet nezmožen ceniti obešanje grških patriotov na Cipru in pokole, ki jih vršijo Portugalci v Goi.« Zaradi tega članka je danes vršilec dolžnost, angleškega visokega komisarja v Novem Delhiju protestiral pri indijskem zunanjem ministru. Predstavniki kongresne stranke in sam Nehru pa so izrekli obžalovanje nad tonom tega članka «»-------- in procesi na Madžarskem BUDIMPEŠTA. 6. — Madžarski pbatelj in dramaturg Joszef Gali se zagovarjal pred sodiščem skupaj s skupino ob- tožencev, ki naj bi bili izdajali tajni časopis «Mi živimo«. Med drugim je povedal, da je za deportacije v ZSSR izvedel od mladincev, ki so bili zaprti v železniških vagonih vlaka, kj je bil namenjen v ZSSR in tudi v bolnišnici, v kateri se sedaj zdi a vi, kajti med bolniki je več oseb, ki so se vrnile iz Sovjetske zveze, kamor so jih deportirali. Dejal je. ds je bil njegov namen doseči, da bi viada povedala svoje, stališče jtiede teh deportacij. Po njegov ena bi se vlada lahko izgovorila, da je bila policija dezorganizirana in da trenutno ni bilo nobenega drugega sredstva za zagotovitev varnosti. Sicer pa gre za dogodke, je dejal Gali, o katerih je govorilo vse prebivalstvo. Radio je sporočil, da je policija izvršila nove aretacije in zaplenila orožje. Gre za tri osebe s področja Magyarovan blizu avstrijske meje. Obtoženi so umora dveh pripadnikov politične policije AHV med oktobrsko vstajo. Znano je. da so oficirji AHV takrat streljali v množico in pobili 90 oseb, med katerimi tudi več žena in otrok. Isti radio je dodal, da bo v kratkem sodna razprava proti protirevo-lucionarjem v južni Madžar ski. ki so obtoženi umora in sodelovanja v protirevoluciji. Iz Nevv Vorka poročajo, da je posebna komisija generalne skupščine OZN, ki ima nalogo izvršiti preiskavo o madžarskih dogodkih, imela včeraj v Neiv Yorku svoj zadnji sestanek. V petek bodo člani odpotovali v Evropu, kjer bodo nadaljevali preiskavo med madžarskimi begunci. Komisijo sestavljajo zastopniki Avstralije, Ccylona, Danske, Tunisa iin Urugvaja. Vreme včeraj: Najvlšja tempe-ratura 9,7, najnižja 7,a, zračni tlak 1012,3, vlaga 75-odstotna, temperatura morja 8,2. Vreme danes: Pretežno oblačno vreme, možnost padavin. Temperatura brez bistvenih sprememb. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 7. marca Tomaž, Istok Sonce vzide ob b.33 tn zatone ob 17.59. Dolžina dneva 11.26. Luna vzide ob 9.00 in 'zatone ob 24.00. Jutri, PETEK, 8. marca Janez, Božena Tramvaje še vedno nadomeščajo avtobusi zasebnih podjetij Včeraj tretji dan uslužbencev podjetja stavke Acegat Socialdemokratska predstavnika zapustila včerajšnjo opoldansko zasedanje upravne komisije Acegata Stavka uslužbencev mestnega podjetja ACEGAT se je nadaljevala tudi včeraj ves dan. Tramvaji, avtobusi in trolejbusi niso vozili, ravnateljstvo pa je pozivalo prebivalstvo po radiu, naj omeji zlasti potrošnjo plina ter naj ga uporablja samo v določenih urah zjutraj, opoldne in zvečer. Vprašanje pa je, koliko časa bodo lahko redno dobavljali plin, vodo in električni tok, ker utegne priti do okvar. Namesto vozil A-CEGAT je krožilo po raznih običajnih progah okrog 30 avtobusov zasebnih prevoznih podjetij, kar pa še zdaleč ni moglo nadomestiti rednega tramvajskega in trolejbusnega prometa. Do snoči tudi še nič ni kazalo, da se bo stavka prenehala, ker vztraja upravna komisija na svojem odklonilnem stališču. Včeraj se je ta komisija najprej sestala opoldne. Prvi sestanek pa sta kmalu zapustila socialdemokratska predstavnika Weber in inž. Sinigaglia, ki se ne strinjal z ostalimi člani komisije. Sinigaglia, ki je sednik komisije, in Weber namreč zagovarjata stališče, da je treba takoj pričeti pogajanja s sindikati za rešitev spora, demokrščanski in republikanski predstavniki v komisiji pa pogajanja zavračajo. Zdi se, da so se zaradi tega odnosi med predstavniki obeh strank precej zaostrili in da je prišlo tudi do prerekanj. Upravna komisija ACts-GAT se je zvečer zopet sestala toda v odsotnosti socialdemokratskih predstavnikov. Do okrog polnoči pa se še ni zvedelo, kakšno stališče je zavzela. Hkrati pa so se sestala tudi vodstva socialdemokratov demokristjanov in republikancev, ki so razpravljali o sindikalnem sporu m o splošnem položaju v ACEGAT Pri tem torej ne gre le za zahteve uslužbencev, marveč za sestavo nove upravne komisije, za proračun, nove poviške tarif itd. Nasprotja glede teh vprašanj pa uteg-& , nos edic« jem zadnjem izrednem zasedanju. V zvezi z vprašanjem deželne uprave sporočajo iz Rima, da ni prišlo do napovedanega sestanka poslancev KD, ki bi moral biti včeraj in na katerem bi moral biti prisoten tudi generalni tajnik KD Fanfani. Do tega sestanka ni prišlo zaradi protesta tržaških predstavnikov KD, saj Trst nima svojih poslancev in bi torej bili na tem sestanku prisotni samo parlamentarci iz Gorice in Vidma. Rotacijski fond tudi za Gradež Včeraj so obiskali pod vodstvom predsednika prof. Mar-tinellija člani komisije za rotacijski fond Gradež, kjer jih je sprejel tamkajšnji župan. Člani komisije so proučili možnosti razvoja tega področja, pri čemer pride v poštev predvsem turistična dejavnost. Poleg tega pa so tudi proučili možnosti izdaje posojila za gradnjo velikega industrijskega podjetja, ki bo izdelovalo konserve. Tržaški špediterji o evropskem trgu nejo imeti resnejše posledice za sodelovanje sedanje koal.- odboru ciic v obcin&kem sploh. Zato je razumljiva vsa ta razgibanost okrog vpraša-• Ki je nekak nja ACEGAT. --- - preizkusni kamen za bodoči obstoj sedanjega občinskega odbora. Pozno zvečer se je izvedelo, da bodo člani upravne komisije Acegata, razen seveda obeh socialdemokratov, ki sta zapustila eejo, ob.skali baje že v jutranjih urah župana m ga obvestila o stališču, ki ga zastopajo do perečih vprašanj občinskega podjetja. «»------ Odpovedan sestanek poslancev KD s Fanfanijem Predsedstvo tržaške pokrajine je poslalo vsem poslancem in senatorjem tekst resolucije o deželni upravi, katero je tržaški pokrajinski Danes se bodo sestal; tržaški špediterji, ki bodo proučili razna vprašanja, ki zavirajo razvoj prometa skozi tržaško pristanišče. Poleg tega bodo tudi proučili položaj, ki bo nastal z ustanovitvijo skupnega evropskega trga. V tej zvezi bodo tržaški špediterji razpravljali o dejstvu, da predvideva zaključni dokument o ustanovitvi skupnega evropskega trga posebne u-godnosti za severna pristanišča, katere ne bo užival Trst niti ostala italijanska pristanišča. ---------«»---- 50. zasedanje Združenja geometrov Včeraj popoldne so svečano otvorili 50. zasedanje italijanskega Združenja geometrov. Na zasedanju so imeli obširnejše referate pozno v noč priznani italijanski strokovnjaki. 2e dopoldne pa sta se sestali dve podkomisiji, ki sta pripravili zasedanje. Nadaljevanje stavke v zavarovalnih ustanovah državni uslužbenci, lci pa imajo zato razne druge ugodnosti. — *»---- Obmejni promet v februarju Na osnovi podatkov vladnega generalnega komisariata je pretekli mesec potovalo z rednimi prevoznimi sredstvi, ki vzdržujejo promet med italijanskim in jugoslovanskim obmejnim področjem, skupaj 35.574 oseb. Z italijanskimi avtobusi je potovalo 8.759 oseb, s parniki pa 3.987 potnikov, medtem ko se je jugoslovanskih avtobusov poslužilo 11.877, parnikov pa 10.951 potnikov. Skupno je torej z italijanskimi prevoznimi sredstvi potovalo 12.746, z jugoslovanskimi pa 22.828 potnikov. MINA SOCIALISTIČNA ZVEZA ŽENSKI SEKCIJA - TRST vabi vse demokratične žene ne proslavo mednarodnega praznika žena ki bo v nedeljo 10. marca ob 16. uri na stadionu «Prvi maj», Vrdelska c. 7 Pri kulturnem programu sodelujejo: 2ENSKI KVARTET »Večernica« s slovenskimi in dalmatinskimi narodnimi. ZENSKI PEVSKI ZBOR »I. Cankar« s slovenskimi narodnimi. GOJENCI BALETNE SOLE pri SNG s klasičnimi plesi. FOLKLORNA SKUPINA iz Brega bo izvajala hrvatske narodne plese. GOJENCI GLASBENE MATICE, ki bodo nastopili s solo točkami na Klavir, violino in harmoniko. 16. t. m. slavnostna otvoritev Otvoritvi nove tržnice na debelo bo prisostvoval minister Colombo Nova tržnica, ki je bila zgrajena po sodobnih načelih arhitekture, je veljala okrog 300 milijonov lir Na Obrežju Ottaviano Au-gusto je bila zgrajena nova tržnica za pročajo sadja in zelenjave na debelo. Tržnico je zgradila tržaška občina. Dela, ki so se začela leta 1955, so že končana. Kljub temu pa je še niso odprli, čeprav so že večkrat sporočili dan otvoritve. Toda vedno je bila otvoritev v zadnjem «trenutku» odložena zaradi «tehničnih» vzrokov ali pa zaradi odsotnosti župana oziroma odpovedi udeležbe je in zelenjavo na debelo. Na osnovi tega sporočila o udeležbi ministra za kmetijstvo na slavnostni otvoritvi so mestne oblasti takoj začele s pripravami za uradno otvoritveno ceremonijo. Površina nove tržnice, ki je sodobno zgrajena, meri skupno okrog 18.000 kv. metrov, od katerih je 12.000 kv-metrov pokritih prostorov in je stala okrog 300 milijonov lir. Glavna dvorana je dolga na otvoritvi kakega ministra. 1«.50 m in široka 20 metrov Menimo, ča to zavlačevanje 'zd'olz, osrecnjega hodnika so otvoritve tržnice ni resno in obenem povzroča trgovcem s sadjem in zelenjavo velike težave in večje stroške, kar vpliva na podražitev tako važnih prehrafnbenih pridelkov. Včeraj pa je tržaški župan dobil brzojavko iz Rima, v kateri mu minister za kmetijstvo Colombo sporoča, da bo prišel v Trst 16. t.m. na otvoritev nove tržnice za sad- lllliliiliilllIlllluililltllllllimimlllimiiiliillnltiilllllllHilllIlIllillllllIlilllllll ..... Mesečno poročilo tržaške trgovinske zbornice Konec januarja vTrstu SO.515 brezposelnih oseb V prvem mesecu tekočega leta so tržaški davkoplačevalci plačali 915 milijonov lir davkov na kupčije - 1865 meničnih protestov Tudi včeraj se je nadaljevala stavka uslužbencev poldr-žavnih zavarovalnih ustanov INAM, INPS. INAIL, EN PAS in INADEL. Kot prejšnje drn, so bile tuči včeraj vse ambulante in uradi teh ustanov zaprti. Stavka v vseh teh u-stanovah se nadaljuje še danes in jutri, uslužbenci INiPS pa bodo stavkali tudi v soboto. Kot smo že pisali, stavkajo uslužbenci proti vladnemu zakonskemu načrtu, po katerem bi »časoma izgubili pravico do višje plače kakor Včeraj je izdala tržaška trgovinska zbornica redno mesečno poročilo o gospodarskem položaju Trsta v januarju. Industrija — Indeks industrijske proizvodnje, katerega računa direkcija za industrijo in trgovino generalnega vlač nega komisariata na osnovi mesečnega povprečja 1938—100, je padel od 167.7 doseženih v decembru na 157.7. indeks industrijske proizvodnje se je znižal tudi v primerjavi s stanjem januarja 1956, saj je takrat znašal 179.3. Proizvodnja jeklarske industrije je v januarju dosegla 10.289 ton litega železa, 6853 ton jekla in 3823 ton jeklenih plošč. V primerjavi s prejšnjim mesecem so proizvedli za 12-6 odst. več jekla, 23.8 odst. več jeklenih plošč in 10 ocšt. manj litega železa. Trgovina na debelo — Zabeležili so šibke kupčije s posušenim mesom in svinjsko mastjo kot tudi z maslom. Normalne so bile prodaje živine za zakol in mesa. Šibke kupčije so zabeležili uri jajcih. vinu in sladkorju, prav tako je še vedno malo aktiven trg 3 poprom in drugimi dišavami ter se opaža tudi manjše zanimanje za kavo zaradi jpomanjkanja gotovine. Trg z lesom, in to tako notranji kot izvozni, je bil normalen ter cene lahno naraščajo. Šibek pa je bil trg z gradbenim materialom. V januarju se je obseg kupčij z železom in ostalimi kovinami znižal v primerjavi s preteklim mesecem. Promet — Po morju so v januarju pripeljali in odpeljali iz Trsta skupno 461.834 ton blaga. Ta promet je bil svet soglasno sprejel na svo- .......................................................................................... umu....... Pust je konta! Po stari navadi in kot se spodobi so zvesti prijatelji včeraj spremili k zadnjemu počitku letošnjega pusta. Pogreba se je udeležilo veliko število starih in mladih, žensk in moških. Vesele polke tn žalostne koračnice so igrale razglašene godbe, hripavo petje in vriskanje je spremljalo pokojnika tn preglasilo ihtenje pustnih vdov in sirot, m-kier pa nismo zapazili nobenega venca — stanejo preveč in lepi so prazni. Pust'je razsipne! in si ne zasluži cvetja na grob. Sicer pa, čemu cvetje, ko pusta zažgefo in nikjer m njegove gomile? Ze staii izrek pravi, da se o pokojnikih ne sme govorili nič slabega. Pust je veseljak in ne bi mu smeli ničesar oci* t ati; včeraj pa so ga V Zav-Ijah kruto obsodili, češ da ie bil letos preveč resen in tu prinese! dovolj zabave. Zaradi ti ga so ga zažgali v opomin prihodnjemu pustu. V Zavljah je pust ležat na parah v domači gostilnt. Domači veseljaki so ga hodili kropit, vmes je igrala godba vesele koračnice m žalojtin-ke; vdova se je bridko jokala,’ včasih pa zaplesala. Ko se je bližala ura pogreba, Je dospela ia druga godba iz Milj. nabralo se je mnogo ljudi, seme so sve' ano odnesle truplo na običajno mesto, kjer je bil vrhunec ceremonije. Spet je. zaigiala godba, po poslovilnem govoru pa je predsednik najviijega iaveljsk.ega sodišča izrekel obsodbo tn plameni so v hipu upepelili nesrečneža. V Skednju je pustni pogreb kot vsako leto privabit na ulice gruče ljudi. Pusta so letos odpeljali z znano «lokomotivo». Spremljala ga je godba, za žalostno vdovo tn sirotami pa reka pogrebcev, ki so uživali ob smrtnih krčih obsojenca, iz trupla kate-rega so švigale petarde. Borštam so položili pusta na pare v gostilni v Zabret- cu. Računali so, da ga bodo lahko zvečer zažgali, toda policija ni hotela izdati potrebnega dovoljenja. V Bregu letos sne er raso (tdo ve kaj navdušeni nad letošnjim pustom, ker ni bilo posebne zabave' in dovolj veselja; kar tako pa ne marajo zapustiti dragega pokojnika in »o sklenili, da ga bodo balzamirali. Zaradi prepovedi policije so odpadle pogrebne ceremonije tudi v Boljuncu. Pokojnikovo truplo so postavili na pare kot običajno pred gostilno na glavnem trgu »Na gcrici«. Popoldne so prihajali domačini in se pogovarjali o pokoj- niku; nekdo je pohitel tudi na poveljstvo policije, da bi dobri dovoljenje za pogreb, a zaman. Vaški fantje tn veseljaki so bili že zaskrbljeni, kako naj bi se rešili trupla. Nenadoma pa je rešila položaj vaška otročad, ki je brez strahu pograbila pokojnika in ga zažgala na trgu. Tudi tu so pusta upepelili, njegov duh pa je v balončkih odletel med oblake. Pusta so pokopali oz. zažgali seveda tudi po drugih vaseh, nekje bolj, drugje manj svečano, kar je bilo seveda v prvi vrsti odvisno od razpoloženja pogrebcev. za 14.9 odst. višji od prometa. nujen razgovor s predsed- doseženega v c ecembru. Povečal se je promet tudi v primerjavi z istim mesecem preteklih let za 39.3, 21.6, 75.4 odst. v odnosu na leta 1956, 1955 in 1938. Ro železnici so pripeljali in odpeljali 308.177 tpn blaga, kar je bilo za 10.9 odst. več kot v decembru. Turizem — V obravnavanem mesecu so zabeležili 27.342 nočnin italijanskih- in 8560 nočnin tujih turistov. V primerjavi z januarjem 1S56 se je število nočnin italijanskih turistov povečalo za 6.9 odst. in tujih za 38 odst. Davki — v januarju so tržaški davkoplačevalci plačali 915 milijonov lir davkov ra kupčije (od česar 566 mil. lir IGE). V istem mesecu 1956 so plačali 1002 milijona lir (od česar 691 mil. rGE). Stečaji. protesti in stavke — Zabeležili so 7 stečajev (6 v januarju 1956). Meničnih protestov je bilo 1865 v vrecnosti 63.940.425 Ur, njih število se je povečalo v primerjavi z decembrom za 1.4 odst. in njih vrednost za 8.1 odst. Sindikalne akcije so zajele v januarju 40.393 delavcev, ki so izgubili z,aradi stavk 65.388 delovnih ur (v decembru 56.134). Zaposleni in brezposelni — 31. januarja 1957 je bilo pri uradu za delo vpisanih 87.614 zaposlenih oseb. To število se je v primerjavi s stanjem 31-decembra 1956 znižalo za 333 oseb ali za 0.4 odst. V primerjavi s stanjem 31. januarja 1956 pa se je povečalo za 3.3 odst. Brezposelnih je bilo 31. januarja 20.515 in se je njiih število zvišalo za 607 oseb ali za 3 očst. v primerjavi z decembrom. V primerjavi z januarjem 1956 pa se je število brezposelnih znižalo za 668 oseb ali za 3.1 odst. Sestanek notr. komisije svetoivanske umobolnice Pogreoci okoli pusta v Boljuncu Včeraj se je sestala notranja komisija svetoivanske u-mobolnice. Na sestanku so razpravljali o raznih vprašanjih uslužbencev. Predvsem so obsodili zavlačevanje pokrajinskega upravnega odbora, ki še ni potrdil sklepa pokrajine o poenotenju plač pokrajinskih uslužbencev. Ta sklep leži že več mesecev na prefekturi. Dalje »o razpravljali o upokojitvi uslužbencev in o raznih vprašanjih osebja umobolnice. Končno so sklenili, da skličejo v kratkem skupščino uslužbencev. stvom IRI glede položaja v ladjedelnica Sv. Roka v Miljah. Danes ob 18. uri bodo v Ul. Zonta skupščine delavcev nekaterih oddelkov Tovarne strojev. Na skupščinah bodo razpravljali o raznih spornih točkah. Sestali se bodo delavci montažnega oddelka na ladjah, modelisti, delavci 0-rodnega oddelka, električarji in delavci oddelka za vzdrževanje topilnice. Sindikalisti boco poročali delavcem o zadnjih predlogih ravnateljstva, nakar bodo razpravljali o nadaljnji akciji. Tržaški kovinarji podjetja GRDA spremljajo z navdušenjem borbo električnih varilcev tržišklh ladjedelnic, ki zathevajo izenačenje svojih tarif s tistimi, ki veljajo"~v~ tržaških ladjedelnicah. Pri tem se delavci spominjajo, da ’e ravno ravnateljstvo CR>DA pred dvema letoma predlagalo, naj bi veljale v Trstu enake tarife kot v Tr-žrtču. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI štiri skupine prodajnih mest ki so ločene od ostalih dveh skupin z dvema hodnikoma, ki sta široka vsak po 6.20 m. Ta dva hodnika omogočata kretanje vozil v notranjosti velike dvorane. Skupno je bilo zgrajenih 54 skladišč. Vsako skladišče ima dve fasadi, in sicer eno v notranjosti dvorane za razstavljanje blaga, črugo pa na zunanji strani, kjer je tudi postavljen železniški tir za neposredno nakladanje in razkladanje blaga. V notranjosti velike dvorane »o bile urejene štiri skupine prodajnih mest za skupno 12Q mest. V tržnici je bil urejen tudi u-strezen prostor za parkiranje avtomobilov z zmogljivostjo od 150 do 200 vozil. Postavljeni so bili tudi železniški tiri, da se omogoči prevoz blaga na tržnico z železniškimi vozovi. Poleg tega pa je bila nameščena tudi velika tehtnica za tehtanje vagon-skih in kamionskih tovorov. Pokriti prostori tržnice so opremljeni z moderno ogrevalno naprav« za vse urade, razne usluge, prhe, stanovanje vratarja In bar. V vseh pokritih in zaprtih prostorih pa so bile nameščene električne naprave za prezračevanje. PQleg tega pa je tržnica opremljena tuči s širo- ko mrežo zvočnikov. Od_daj-na naprava pa je nameščena v ravnateljevem uradu. Na raznih mestih so nameščene električne ure. Kot torej vidimo, gre za sodobno zgrajene naprave, ki bodo morale služiti čim boljši organizaciji prodaje sadja in zelenjave na debelo. Ob- činska uprava pa je že pripravila nov pravilnik, ki bo urejeval p-rodajo blaga iij celotno življenje v tržnici. Sedaj ne preostaja drugega, kot ■da>»te*niM»* odprejo, ča bo lahko služila svojemu namenu. .... , «#---------- Včeraj popoldne 3 m pod mor »ko gladino Potapljač odkril truplo švedskega pomorščaka Neki potapljač se je včeraj popoldne spustil pod morsko gladino nedaleč od pomola V novega pristanišča z namenom, da potegne z dna ko- Izpred kazenskega sodišča I nepoštenima Florentincema izginilo 26.000 lir in zlatnina se starega železa. Sreči dela pa je mož opazil kak« 3 metre pod gladino plavajoče truplo mrtvega mladeniča in to ga je prisililo, da se je dal potegniti na suho. kjer je o zadevi obvestil policijske organe. Roleg slednjih so prišli na mesto z motornim čolnom tudi gasilci, ki so s pomočjo potapljača in po enournem delu potegnili mrtveca na obalo. Tu so ga po pregledu zdravnika, ki je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi utopitve okoli 40 do 45 ur preč odkritjem, identificirali za 19-letnega švedskega državljana Stena Anderssona, ki je bil zaposlen kot mornar na parniku «Gdynta», ki je zasidran pri skladišču št. 62 novega pristanišča. Po dosedanjih ugotovitvah so policijski organi mnenja, da je mladenič med delom na parniku padel s krova in utonil. Preiskava se nadaljuje, ča ugotovijo točne vzroke nesreče, ki je zadela mladega švedskega pomorščaka. Sestanek občinske komisije za pomorstvo ( olbdaliSCa ~) VERDI Danes ob 21. uri premiera dramske sezone z J. Chodorovim in J. Fieldsovim «ValčKom obletnice*. V nedeljo ob 11. url prvi od petin nedeljskih koncertov Tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigent Antonio Brainovich, violinist Dino ivicevic. Vprašanje konvencij med državo in družbami PIN SLOVENSKA PROSVETNA MATICA priredi v soboto 9. marca t. 1. ob 21. uri v Avditoriju KONCERT KOMORNE GLASBE sodelujejo: godalni kvartet Sancin, klavir Mirca Sancin. Vstopnice: Ul. Machia- velli 22/II., tel. 3-62-75 KOPER Poročita v slovenščini: 6.00. Sodišče je sedaj enega obsodilo na 7 mesecev zapora, proti drugemu pa so ustavili postopek zaradi mladoletnosti Skupščina pekov Delavskih zadrug Včeraj so se pekovski delavci, ki so zaposleni pri Delavskih zadrugah, sestali v Ul. Zonta 2 na skupščini in razpravljali o ukrepu ravnateljstva, ki je znižalo njihov delovni urnik na 40 ur na teden, pri čemer pa se zniža tudi tedenska plača. Delavci so razpravljali o akciji proti temu ulkrepu. Jutri pa bo na istem sedežu skupščina vseh uslužbencev Delavskih zadrug, na kateri bodo obravnavali sedanje mezdne in druge zahteve. «»- — Skupščina pomorščakov V okviru priprav na vsedržavno zasedanje pomorščakov v Rimu 22. in 23. t. m. bo v nedeljo v Ul. Zonta 2 skupščina tržaških pomorščakov, včlanjenih v FILM. Na skupščini bodo razpravljali o organzacijskih in drugih vprašanjih stroke. Kratke vesti FIOM Osrednje tajništvo FIOM v Rimu je sporočilo tržaški sekciji FIQM, da je zaprosilo za Dva bratranca, in sicer 37-letni Alessaindro in 20-1 etru Roberto Comaioli. oba iz Florence, sta avgusta 1953 prišla v Trst i.n sta po slučajnih znancih čobila tudi prenočišče pri 454e.tni Mariji Nucci po. Ruan iz Ul. Bonomo. S kakšnim namenom sta prišla v Trst, ni zinano, dejstvo pa je, da sta v naše mesto prišla skorajda brez denarja, a sta ga zapustila polna tisočakov in tudi zlatnine. Prijavo proti njima je vložila Nucoijeva že zgodaj zjutraj ter policijskim organom izjavila da sta se mladeniča oddaljila, ne da bi jo seveda prej pozdravila in niti plačala prenočnino, že okoli 6.45 zjutraj. Ko je ženska opazila njuno izginotje, je bilo že prepozno, kajti z njima je izginilo 26.000 lir, 2 zlati zapestnici, zlata verižica z obeskom, zlata moška ura, dva prstana ter uhani. Samo s tatvino zlatnine sta tujca povzročala N.ucoijevi 200.000 lir škoče in jo s tem poplačala za gostoljubje. Toda njuni imeni nista o-stali dolgo neznani. Zenska ju sicer ni poznala, a je vedela, da sta prišla iz Toskane z motornim kolesom, ki sta ga bila pustila v garaži v Drevoredu 20, septembra. Na podlagi tega se je policijskim organom posrečilo o-ba identificirati in tako so tukajšnje policijske oblasti prišle po florentinski kvesturi č o izjav obeh Comaiolijev. Sicer so te izjave bile precej negativne; oba sta namreč zanikala, da bi bila v Trstu in tu prenočila, a kaj kmalu sta padla v protislovja m končno sta priznala, da sta obiskala Trst. Nasprotno pa sta trdovratno zanikala kakršnokoli tatvino. . To jima ni niti najmanj pomagalo, kajti njuna protislovja so bila največji dokaz za krivčo in tako bi se morala oba Florentinca zagovarjati pred našim sodiščem zaradi tatvine. Na razpravo pa nista prišla in tako ju je tržaško sodišče sodilo, v odsotnosti. A-lessandra Comaiolija so sod- niki obsodili na 7 mesecev in 15 dni zapora ter 7500 lir globe, medtem ko so proti Robertu prekinili postopek zaradi njegove mladoletnosti. Previdnost ni nikoli odveč Včeraj ob 12. uri se je sestala na županstvu komisija občinskega sveta, ki se ukvarja z vprašanjem tržaškega pomorstva. Na sestanku je komisija proučila prvi člen vladnega zakonskega osnutka, ki se nanaša na ureč-i-tev konvencij med državo in pomorskimi družbami PIN. Člani komisije so ugotovili, da predstavlja prvi člen »me-njenega zakonskega osnutka veliko nevarnost za tržaško pomorstvo, ker ne upošteva potreb tržaškega pristanišča in pomorskih prog, ki bi jih morali obnoviti ali ustanoviti, da bi omogočili Trstu razvoj in povečanje pristaniškega prometa z zalednimi državami. Obenem pa so ugotovili, da bi bilo treba predlagati toliko amandmajev, ki bi skoraj popolnoma spremenili zakonski osnutek. Komisija bo v ta namen predlagala vladi, da je treba oč vzeti ministru za pomorstvo večji del pooblastil, k> mu jih daje zakon o pooblastilih. Na osnovi tega zakona iftia minister med drugim' tudi možnost, da sam določa vmesna postajališča ladiij! na posameznih progah. Zato bo komisija predlagala, naj se parlament ukivarja z vsemi važnejšimi vprašanji upravljanja podržavljenih pomorskih nrog,-—«» ------ Prometne nezgode Pust m prinesel sreče 18-let-nemu Guidu Nebbiju iz Ul. della Pieta in njegovemu 19-letnemu prijatelju Giovanniju Ragaciouju iz Ul. Nordio, ki sta se v torek vozila s skuterjem po mestu in se zabavala ob pogledu na pustne šeme. Po eni uri ponoči, to je že v sredo, sta se hotela vrniti domov, a v Ul. Koštalunga je Nebbi, ki je šofiral vozilo, izgubil oblast nad skuterjem in tako sta se mladeniča nepričakovano znašla na tleh. Ker sta se pošteno potolkla, sta se morala zateči v bolnišnico, kjer so oba zaradi zloma stegnenice in drugih poškodb pridržali s prognozo o-krevanja v 60 ali 80 dneh na ortopedskem oddelku. Po skupnem veseljačenju torej, tudi skupno trpljenje. Do čudne nezgode je prišlo tudi v notranjosti čistilnice olj »Aquila«, kjer sta se 46-letni Francesco Giorgi iz Ul. delle Cave in 40-lelni Josip Hočevar iz Doline vozila z jeepom. Nepričakovano pa sta moža trčila ob neki steber in tako so ju morali od- Folklorna skupina 'BREG' nastopi 9. marca t. 1. v dvorani v BORŠTU V trenutku ko je 54-letni Augustiuo Franco iz Ul. Molili a vento včeraj zgodaj zjutraj hotel z doma, da bi odšel na delo, je na zadmjii-h stopnicah hiše, v kateri stanuje spodrsnil in nerodno padel. Po nezgodi je šel domov, a popoldne, ko se mu je stanje poslabšalo, ga je žena »premila v bolnišnico, kjer so ga zdravniki nemudoma sprejeli na drugem kir. oddelku, U-gotovili so mu namreč možganski pretres in verjetno prebitje lobanje, zaradi česar so si pridržali prognozo. Zaradi padca je morala v bolmiišmieo tud« 74-letna Giu-seppina Urac5her vd. Wutte iz UU1 Torrebianca, katero so zaradi verjetnih kostnih poškocb na levi nagi sprejeli s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh na ortopedskem oddelku. Zvečer okoli 2Q. ure pa so pridržali na istem oddelku, vendar s prognozo 60 dni 76-letno Emilio Mioheli iz ljudskega prenočišča v Ul. Gozzi, ki je na stranišču zdrsnila in padla, pri čemer si je zelo verjetno zlomila stegnenico desne noge. «»------- pehati v bolnišnico. Gl Ujet pobegli tat 5. t.m. so v Benetkah aretirali 3l-letnega Giordana Mar-chesija iz Vrdelske ulice, ki je bil v Trstu znan kot spreten in nevaren tat. Marchesi je bil že obsojen zaraci tatvin kave in ker se mu je v koronejskih zaporih omračil um, so ga premestili v sveto-ivansko umobolnico. Od tam pa se mu je II. oktobra lani posrečilo zbežati in zabrisati za seboj vse sledi. Sedaj pa so ga ujeli m mož bo moral v umobolnico za kriminalce v Averso. iorgija so zaradi globoke rane na čelu sprejeli s pro gnozo okrevanja v 7 ali i dneh na II. kirurškem oddelku, medtem ko so morali Kočevarja, ki so mu ugotovili zlom nadlahtnice desne roke poslati na ortopedski oddelek kjer so ga tudi pridržali. Ce ne bo komplikacij, bo slednji okreval v 30 ali v najslabšem primeru v 40 dneh. Zvečer malo pred 19. uro pa se je pripetila prometna nezgoda tudi v Ul. Flavia, in sicer nedaleč od kina Lu-miere. Ob tisti uri se je namreč 63-letni Ivan Kartelj iz Boljunca št. 176 vozil s svojo vespo proti domu, ko je kakih dve sto metrov od kina trčil v 46-letnega uradnika Germana Beaca iz Industrijske ulice, ki je tedaj hotel prekoračiti cesto. Tako Beaco kot Kartelj sta padla na tla in medtem ko so očividci priskočili uradniku na pomoč, se je Kartelj dvignil in se odpeljal dalje. Beaca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi majhne rane na desne nogi in predvsem zaradi verjetnega zloma gležnja pridržali s prognozo okrevanja v 20 do 30 dneh na ortopedskem oddelku. Niti uro kasneje pa je moralo osebje Rdečega križa o-diti z rešilnim avtom v Bo-ljunec po Knrtelja, ki Jih je telefonsko naprosil, da bi prišli ponj; mož je namreč doma spoznal, da se je pri pad cu tudi on poškodoval in ker ni bilo druge rešitve, se je odpravil v bolnišnico. Tu pa so mu samo nudili potrebno pomoč in čeprav ima mož verjetno zlomljeni dve rebri so ga odslovili s priporočilom zdravljenja v domači oskrbi in mu naročili, da 10 ali celo 15 dni počiva. Na sporedu so novi plesi, krajša burka, recitacije m petje; nastopajo otroci in mladina iz Ric-manj in Boršta. Sodeluje pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline. Prireditev spada v okvir PROSLAVE 8. MARCA, PRAZNIKA ZENA. 7.00, 7.15. 13.30. 14.15. 15.00. 19.00. 72.00 PoročPa v Italijanščini: 6.30, 12.30. 19.45 23.00 B.ou-6.15 Spored iz Ljubljane 6,15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 13.45 Glasba po željan; 14.30 Lahka glasba; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Pojeta Dario B Darko iz Doline pri Trstu; 15.«- 16.00 Spored iz Ljubljane; 16.W Ritmi in popevke; 16.45 Igra orkester Perc/ Faith; 17.00 Miroslav Krleža; 17.20 Iz del Jugoslovanskih skladateljev; 1 19.30 Spored iz Ljubljane; 19.3” Igra Edie Calvert na trotnbeto, 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane- SLOVENIJA 5.00 Pester glasbeni sporen, 8.U5 Iz KoroSke v Belofcrajino (pisan spored slovenskih narobnih pesmi); 8.30 Od Bacha Ravela (spored drobnih orkestralnih skladb); 9.20 Od POP*y ke do popevke; 10.10 Slavni pevci — priljubljene arije; Pesmi za naše malčke; 11.15 u-cibanom: Leopold Suhadolc«". Sraka Kokodaka; Tetka VseW ka; 11.30 Nikolaj Rimski-Kor»-kov: Zlati petelin, suita; Lahek opoldanski spored; n-"' G. Rossini: Tatinska siaka, uvertura; C. M VVeber: Caroslrel«j uvertura- 13.15 igra trio Don» Skoberneta: 13,30 Popularne n*: lodije iz orkestralne glasbe; l«-J. Naši poslušalci čestitajo in Vg zdravljajo; 15.40 Utrinki iz rature: Iz pisem George Sano£ ve: 16.00 60 minut z naiimi listi- 17.10 Zabavna in P1*®1.« glasba na tekočem traku; »• p mira’ Zakliučni prizor iz Pjf:. IZLETI Planinski izlet v Planico. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi planinski izlet v Planico ob priliki mednarodnih smučarskih poletov na veliki, 120-metrski skakatnici v Planici dne 10. marca t. 1., z avtobusom skozi Trbiž in čez blok v Beli peči (Fusine - Laghl) - Rateče. Vpisovanje in pojasnila v dru štvenih prostorih v Ul. R. Man. na 29-11. vsak dan od 19. do 20. ure. $ ♦ ♦ Odhod v nedeljo iz Ul. F. Se-vero ob 5. uri. Avtobus gre pre ko Opčin. Prosimo točnost. RAZHA obvestila PLANINSKO-FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Pred rotografsko razstavo SPD planinskih in tržaških pokrajinskih motivov, pozivamo planinske fotoamaterje, člane SPDT ali simpatizerje, da pripravijo povečave Izbranih slik v formatu 24x30 predložene na kartonu pod steklom. Sprejmejo Se največ tri slike od udeleženca, najkasneje do 15. marca v Ulici Roma 15-1. ——«»---- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 6. marca t. 1. se je Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: uradnik Giorgio Bratos in uradnica Maria Graziella Buzzoni, kmet Ro-ntualdo Kodel la In gospodinja Maria Grizomch, uradnik Osvat-do Ventrella In uradnica Nives De Ros, mehanik Franco Ange-lotti in gospodinja Maria Rigut-to, trgovec Attilio Cittar in frizerka Mirella Ugotti, šofer-meha. nlk Bruno Turen in gospodinja SteMa Bertocchi, delavec kemije Danilo Cosellt in frizerka Neda Oblak. UMRLI SO: 81-letna Bianca Fosco vd. Hismondo, 70-letna Adele Jara vd. Tedeschini, 74-l-etna Orsolina Cermel por Drascbler, 66-letni Alberto Cru-ciat, 43-letni Antonio Reali, 45-letni Pletro Demarchl, 97-letna Francesca Miklavez vd. Crectch 74-letni Giuseppe Zlanl, 88-letna Francesca Stopar vd. Prelz-Ol tramonti, 74-ltn-a Maria Degrassi vd. Conteslni, 82-letna Domemca Todaro vd. Alessio, 53-letni Fran. cesco Fazarinz. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AlTAlabarda, Istrska cesta 7 de Leitenburg, Trg S. Glovanni 5; Praxmarer, Trg Unl-ta 4; Pren. dim. Ul. Tlziano Vecellio 24. RADIO . Cilea: Zaključni prizor --^ re »Adriana Lecuovreum; poje moški pevski zbor »torka«; 19.20 Reportaža z meon»J rodnega tekmovanja v otusk poletih (prenos lz Planice); Tedenski notranjejpolitičnl PJr gled- 20.10 Četrtkov večer »J mači'h pesmi in napevov; Zj" Pol ure z Lili Novy: 21.30 l*' menico Sca-rlatti: Sonata v * duru; 22.15 Po svetu jazza: »*' sisti Jazza. TELEVIZIJA 17.30 spored za otrok«; Vesti: 21.00 Odnehaš ali Jluješ; 21.50 Igra orkester oar Savina; 23.10 Sintonija. KINO Excelsior. 15.30: «Pa-ris P«»?J Arnoul Hotel«, C. Boyer, F. R. Russo. Eastmancolor. j., Fenice. 15.30: »Lisbon«, R- f". land, M. G’Hara. Romanu«" pustolovščina, lechnicolor. j Naztonale. 15.30: »Zadnja ljubezni« z Marto Toren, A" deom Nazzarijem in R-Uordovo. Ferraniacolor. -Filodrammatico. 16.00: ski... strah«, J. Levvis, D. M»rl in L. Nelson. ,it Grattacielo, 16.00: »MadainoBe' Pigalle«, Brigitte Bardot, Arnoul, M. Aurel. 21.00: «Odnehaš ali padali Supercinema. 16.00: «Ubogi, lepi« z Ma-riso Allasio. ^ 21.00: «Odnehaš ali nadaljulfi; Arcobaleno. 15 30: »Anastazij*. Fox, Cinemascope. Ingrid man, Yui Brynner in ”el Hayes. Astra Rojan. 16.00: »Moja Evelina«, J. Leigh, J. s*: rooir, zabavni cinemascope. mo še danes. Jutri »KrailJ jaz«. Capitol. 15.30: »Zen« in voicv1^ («Moglie e buoi..j»), Ranchi, Valter Ohiari, Cervi, Nino Taranto. 21.00: »Odnehaš ali nadaljo CDstallo. 16.00: «Jesensko Ji* J. Cravvford. 21.00: »Odnehaš ali nadaljuje Alabarda. 16.00: "»Največja^JcJJj! borba«. Cinemascope z Michelom Rayem. RKO 21.00: «Odnehaš ali nadal)djS» Ariston. 16.00: »Mlster Rbk^jJj Zabavni film o življenju ^ morju. Cinemascope v teo* colorju. H. Fonda, J. U»9n W. Povvell in J. I emmoh-21.00: »Odnehaš.ali .nadaliu^«. Armonia. 15.00. »Vroča kri«. „| bert Mitchum. Sledi zab«,. vaTl-ete: «Ljubezen, poroka«. na#**' Aurora. 16.30: »lrapez«, > lobrigida, B. Lancaster. Se danes. 21,00: »Odnehaš ali nadaljuj Garibaldi. Zaprto. ut Ideale. 16.00: «Po!lcija trka vrata«, Cornell VVilde. ty Impero. 16.30: »Kongres S® ni bava«. Romantična zgodo« j, avstrijskem dvoru. to scope. 21.00: «Odnehaš ali nadaljuj) Italia 16.00: »Revizor«. ™ Kaye- ,i„k*’ 21.00: «Odnehaš ali nad*JJ{$tt S. Marco. 16.00: «Zena za J^jt Dramatična zgodba z živih- q. v cirkusu. D. C1 lento 1,1 Barker. .j<, 21.00: «Odnehaš ali nadalW$ii Moderno. 16.00: «Pajkova n»'gt-Richard VVidmark, Laurenfg. cal, Charles Boyer. C™ scope. i„<* 21.00: »Odnehaš ali nada'’1^ Savona. 16.00: »Tl sl moj? Ji-da«, Doris Day in Franu natra. - fr Vlale, 16.00: »Velikani«, J®*niiiiiiiiiitiiiiin,ifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimimmHiiiniiimiHiimtii„HiiitiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiii V SIROMAŠNIH VASEH ABRUZZOV SE OTROCI NE IGRAJO,.. Otroško beračenje ■ nova industrija ki prinaša «deiodajalcem» milijone Te dni se iz Abruzzov odpravlja v Severno Italijo na stotine dečkov, ki za svoje «gospodarje» prodajajo svete podobice in jim s tem služijo milijone V teh dneh so številne skupine dečkov iz siromašnih gorskih vasi Abrucov ubrale pot proti Severni Italiji. Gredo na «delo» kot najeta delovna sila številnih izkoriščevalcev, ki jih uporabljajo zato, da za njih na svojevrsten način beračijo po mestih Severne Italije. Za te brezvestne špekulante predstavlja to že pravo »industrijo«, ki je zelo donosna in že nekaj let močno cvete. Pred nekaj leti je glede tega izbruhnil velik škandal, ko je namreč prišlo na dan, da so taki špekulanti izkoriščali dečke iz porušenega mesta Cassina tako, da so za nje «prodajali» svete podobice. Po odkritju tega škandala pa je vsa zadeva kmalu zamrla, pojav kot tak pa ni zamrl, ampak se še naprej bohoti. Pred kratkim je kvestura v Genovi 24-letnega Ri-nalda Di Bernardina aretirala, hkrati pa odposlala v njihovo rojstno vas I3-letnega Franca di Basilia, 15-letnega Riccarda Canuttija in 12-let-nega Pasquala Di Paria. Prvi, Rinaldo Di Bernardino, je bil eden izmed številnih špekulantov, ostali trije pa tri izmed stotin žrtev te »industrije«. Vsi štirje so bili iz pokrajine Teramo. Ze več let taki brezvestneži, ki jim pravijo »botri« ali »gospodarji«, nabirajo po siromašnih vaseh v hribovitih Abrucih dečke in jih vodijo v Severno Italijo k svojim sodelavcem, ki jim plačajo po 500 lir na dan in dobijo od. vsakega dečka povprečno po 3000 lir na dan. Tisti deček, ki prinese svojemu »go- spodarju« manj kot 3000 lir, ne dobi »dnevnice«. Brezvestni «gospodarji» izročijo dečkom določeno število svetih podobic, ki naj jih nudijo ljudem in od njih v zamen dobijo ustrezno miloščino. Preden pošljejo »novinca« na delo, ga primerno poučijo, kako mora priti v bol- nišnico, kako naj se obnaša pred klienti, da bi vzbudil sočutje, kako naj spozna, kateri lokali so za beračenje primernejši in podobno. To se pravi, da je »gospodar« v začetku «kariere» za dečka tako rekoč neobhoden. Brez njega ne bi mogel napraviti ničesar in bi se v veli- kem mestu, ki postaja tori- cient ne bo odklonil milošči- Eden izmed številnih dečkov — beračev, ki polnijo žepe podjetnim »industrialcem# ..........um,umu iiiiiii . mu.um.......... urnim,.....mu Ingrid Bergman - «Oscar» 1957? bi Biorali sprejeti njihovo po- budo. Stališče liberalcev Liberalci, predvsem min' se novih volitev ne boje *r smatrajo, da bi morebitna predhodne splošne volitve v 5*dsnjem položaju koristil? predvsem konservativnim si-*n>. Po odstopu republikun-c*v so liberalci mnenia, da ie nastopil tas za usmeritev •dne fronte na desno in smatrajo, da je že sam odstop rePubhkaneev korak v tej •meri. Edina bojazen, ki jo imajo "beralci je v tem, da bi iz **danje vladne krize izšla tri-. r*nkarska vladna koalicija Vdemokristjani, socialdemokra- Prvič po osmih letih je plavolasa igralka švedskega rodu Ingrid Bergman — takrat se je odpravila iz Hollyxvoo-da v Italijo, kjer je pod Ros-seliinijevim vodstvom sodelovala v filmu «Strombo!i» — spet stopila na tla ameriške celine, pa še to pot samo za šestintrideset ur: ameriški filmski kritiki so ji podelili nastop najboljše filmske igralke v letu 1956. Ob te) priložnosti so njeni ameriški oboževalci popolnoma oprpli mnenje, da filmska publika Novega sveta noče ničesar vet slišati o njej, saj se jih je zbrala množica na letališču in v najbližjem javnem lokalu, kjer so jo prosili za avtograme. Kmalu potem so listi zaznamovali zanimivo ugotovitev, da je Ingrid Bergman navzlic osemletni »pozabi« prav tako priljubljena pri ameriškem kot pri evropskem filmskem občinstvu. Po tem, da je dobila Ingrid Bergman nagrado filmskih kritikov kot doslej najmlajša igralka, sklepajo nekateri listi, da lahko z vso upravičenostjo pričakuj« pelo letošnjega »Oscarju«, ki bo že dru-gi v zbirki njenih javnih priznanj (prvega je dobila pred leti za glavno vlogo v »Plinski luči»j. Hedda Hopper, priznana obrekovalka v hollgivoodskem filmskem svetu — njena govorjena ali pisana beseda ima tolikšno veljavo, da lahko mlademu igralcu kar tez not utre pot k filmski slavi, starejšega, priznanega pa njena nemilost pahne v pozabo — je zapisala, da nič ne kaže, da bi bil zakon Ingrid Bergmanove v razsulu in da se Ingrid tudi ni sprla s svojo osemnajstletno hčerjo iz prvega zakona, ker si redno dopisujeta. Za naša ušesa se vse to sliši kaj čudno in nam je nekako odveč, medtem ko ameriška filmska publika mnogo da na zasebno življenje filmske zvezde, mnenje pa ji posredujejo s svojimi pikrimi ali pohvalnimi pripombami obrekovalke takšne sorte kakršna je Hedda Hopper. Te obrekovalke po lastni obveščevalni mreži tudi vse izvedo, zato se ni čuditi, če j« vedela prej Hedda kot pa Ingrid, da ponuja ameriško podjetje Ttventieth Centurg Fox Rossellinijevi ženi za vsako filmsko vlogo bajni za-služek milijon dolarjev, kakršnega lahko trenutno zahtevajo samo filmski asi Audreg Hepburn. Sojin Loren in John VVagne. Na to ponudbo te Ingrid odgovorila, da je nt more sprejeti za primer, če bi omenjena družba hotela snemati letošnje poletje, ki ga je Ingrid že oddala svojim o-trokom in motu, ker jim je obljubila, da bo preživela počitnice z njimi. Te obljube — je dejala — pa ne more preklicati za nobeno ceno. MARIA SCHELL V »FAUSTU# Nova kinematografska verzija «Doktorja Fausta«, bodo v bližnji bodočnosti uresničili v Nemčiji. Glavno vlogo bo kot Margareta igrala Maria Schell, doktorja Fausta pa bo upodobil nemški igralec O. W. Fischer, ki se je pred kratkim vrnil iz Združenih držav, kjer je zaradi spora z režiserjem Henrgjem Kosterjem odklonil svoje nadaljnje sodelovanje v filmu »Mg Man God/reg« Družba Universal International ga je zamenjala z igralcem Davidom Nivenom. CHAPLIN ZA •ROCK AND ROLL# V zadnjem trenutku je dodal Charhe Chaplin svoje-, mu filmu »Kralj iz Neto Y orkan, ie plesni prizor z »rock and rollom«. Glasbo je napisal sam, glavni igru ci tega vložka pa pravijo, da je melodija mnogo lepša kot tista v »Odrskih lučihs. PREPOVED »RIMLJANKE# V ZDA Sklep, da se prepove pred vajanje filma «Rimljanka», z Gino Lollobripido, je v Hollg tooodu vzbudil precejšnje proteste. Lastnik dveh kinema togra/sfcih dvoran, v katerih bi morali predvajati omenjeni film, George Burnett, je osporaval veljavnost sklepa cenzurne komisije, sklicujoč se na določilo statuta iste komisije, na temelju katerega mora dobiti sklep, te hoče biti veljaven, pristanek vsaj ie stih članov omenjene komisije (od enajstih), medtem ka se je za prepoved predvajanja izteklo le pet članov o-menjene komisije. Dva člana komisije za cenzuro, ki sta glasovala za predvajanje /it m a, »ta » svoje strani izjavila; »Skrajno provincialna mentaliteta tistega, ki o ftimu sodi, je imela v tem primeru odločilno težo. Trdna »mo prepričani, da v /ilmu ni nič nedostojnega, in da so nekateri prizori, tudi če jih moremo smatrati za »drzne« vendarle realistični, in da gre vsekakor za pripovedovanje dejstev, ki se morejo dejan sfco dogoditi. Napačno je, po našem mnenju, da smo pre prečili, da bi publika mogla - sama »oditi«. šče njegove dejavnosti, izgubil. Ko z leti dečki postanejo že «višji strokovnjaki«, se lotijo poklica samostojno in tedaj si »gospodarji« nabavijo nove, sveže delovne sile iz siromašnih hribovskih vasi A-brucov. In ta postopek se iz leta v leto ponavlja in število deč-kov-beračev iz leta v leto narašča. Hribovske vasi v A-brucih so tako siromašne, da mnoge družine smatrajo izročitev sina takemu »gospodarju« že kot nekako srečo, saj bo tako zaslužil do 500 lir na dan in doma ga ne bo pri mizi. Ta »industrija« se je začela takoj po vojni, ko je nekomu šinila v glavo «pametna» misel, da bi organiziral dečke mesteca Cassino za to, da bi hodil z njimi po deželi in prosil miloščino, češ da so to izgubljene sirote, katerih starši da so pomrli v času vojne, v času bitke za Cassino. Res je, marsikateri izmed teh dečkov je bil dejansko sirota in brez doma. Toda teh je bilo le malo. Razni špekulanti pa so to zamisel, to idejo takoj izkoristili seveda izključno v svoje namene, za svoj žep Ko je bilo področje Cassina »izkoriščeno«, se je našel tudi špekulant, ki je svojo «obrt» zanesel v gore Abrucov. Tam je bilo toliko dečkov, ki so bili le v breme družini, tam je bilo toliko lačnih otrok, ki bi- jih bilo zelo lahko izkoristiti, da bi bilo nedopustno to zanemariti. In ti špekulanti so se javljali pri družinah in »prosili« starše, naj jim iz-roče otroke, da bi jih »naučili obrti«. In starši so bili vsi srečni, da so se lahko vsaj za nekaj mesecev otresli prevelikega števila ust pri mizi. Nekaj let so ti dečki krožili po vseh cestah, ulicah in mestih Severne Italije in prosili miloščine. Pred tremi leti pa je policija aretirala nekaj takih mladih beračev in vsa zadeva je prišla na dan. Toda špekulanti bi ne bili to, kar so, če bi ne znali najti izhoda iz zagate Na vrsto so prišle »svete podobice«. Vsaka podobica stane 4.50 lire. To je normalna cena, toda kdo bi siromašnemu dečku dal za podobico le 4 lire in pol in vsak, ki na ulici, v lokalu ali bolnišnici sprejme od dečka podobico, mu da najmanj 50 lir. Strokovnjaki — špekulanti — pa so se tudi v tem izpopolnili in njim 50 lir ni dovolj, hočejo celo 500- Ce pride do tega, da se za dečka-prosjaka pozanima policija, je deček krit, kakor je krit tudi njegov »gospodar«, ki ima takoj pri roki policijsko dovoljenje, da sme »prodajati« svete podobe. Vse to v najlepšem redu... Najbolj gotovo «področje dela in tudi najbolj rentabilno so bolnišnice. Raztrgan deček se s svežnjem svetih podobic v žepu prikrade v bolnišnico in obide vse bolniške sobe. Na vsaki postelji pusti podobico. Po prvem obhodu bolnišnice se nato vrne k terjanju. Podobica po navadi predstavlja sveto Rito, ki prosi boga, naj bolniku «vrne adravje«. Prav gotovo, da pa- ne, ampak mu bo raje dal sto namesto petdeset lir. Deček pa ima še posebno »tehniko«. Ze takoj v začetku izterjevanja postavi na vidno mesto bankovec za sto lir, tako da vsak pacient ta bankovec opazi in da ga je sram ponuditi dečku le petdeset lir, ker je sosed dal 100 lir. To so sicer malenkosti, toda «gospodarju» prinašajo tudi po 5000 lir na dan od vsakega dečka. Ker so pa bolnišnice po navadi zaprte in ne more vsakdo vanje, »gospodarji« svojo «delovno silo« naučijo, ka ko naj se v bolnišnico prikradejo skozi okno, skozi stranska vrata itd. Tudi v javnih lokalih, v restavracijah in barih veljajo posebna že preizkušena pravila. «Gospodar» že sedi v gostilni na vidnem mestu in čez nekaj minut stopi v lokal tudi njegov «pomočnik»-deček. Najprej stopi k njemu in ta mu velikodušno da 500 lir ali celo tisočak in to tako, da ostali gostje pri sosednih mizah morajo opaziti. Tudi pri tem je preračunano splošno pravilo, da bo tudi marsikateri drug gost potegnil listnico in, čeprav s stisnjenimi zobmi, izročil dečku petsto-tak. Takih primerov in »sistemov« je več in jih ne moremo vseh navesti. Toda po podatkih, ki so znani, je bilo že ugotovljeno, da si kak «gospodar» s pomočjo skupine dečkov - »pomočnikov« nabere na mesec tudi- po dva milijona lir. V pokrajini Teramo so si organizatorji te #industrij«» v nekaj letih nakupili krasne hiše in velika posestva. Da pa to ni le navadna obrt ampak da predstavlja že pravo industrijo, nam dokazuje dejstvo, da je takih »gospodarjev« mnogo, dočim je dečkov-beračev na stotine. V nekaterih vaseh v hribovitem delu Abrucov sploh ne srečaš več dečka med sedmim in štirinajstim letom. Ce pa vprašaš človeka na cesti, kje so otroci, ti bo odgovoril, da so šli »na delo« v Severno Italijo. Družine sicer vedo, kaj njihpvi otroci delajo, vendar proti temu ne protestirajo, ampak so celo srečne, da jim njihov otrok pri teh letih more poslati domov kakšno liro. Zato ni rešitev tega vprašanja v tem, da bi brezvestne #gospodarje» spravili pred sodišče, ampak je treba iskati rešitev mnogo globlje, v sanaciji gospodarstva in socialnih razmer v teh vaseh- In teh vasi je zelo, zelo mnogo in ne le v Abrucih. sveta. Priporočilo o skanatomu je važno tudi zaradi tega, ker je prišlo do njegovega izglasovanja na predlog norveške delegacije. Znano pa je, da se je vprav na Norveškem odpor proti vsem regionalnim gospodarskim načrtom pokazal najhujši in to zaradi tega, ker so oni proti temu, da bi ožji ekonomski načrti ovirali mnogo širše tovrstne načrte. Začetek uresničevanja načrtov dežel »Male Evrope« o enotnem tržišču na področju svobodne trgovine je za opozicijo v norveškem parlamentu predstavljalo nekak signal za zelo široko gonjo proti u-stvarjanju enotnega nordijskega tržišča in nordijske carinske unije. Da pa je vprav ta opozicija vendarle pristala na to, da da popolno podporo ustvarjanju skanatoma, si tolmačimo s tem, da ta načrt obsega področje ,glede katerega je bila Norveška doslej Brisiljena vlagati izredno mnogo sredstev in pa tudi zato, ker načrt obeta mnogo večje in pozitivnejše praktične rezultate. Načrti o skanatomu v obliki in obsegu, kot so izraženi v omenjenem priporočilu, imajo tri osnovna obeležja. Prva in najvažnejša značilnost predstavlja ustvaritev nordijskega zavoda za teoretično atomsko fiziko. Glede tega je bilo doslej že marsikaj storjenega, saj že obstajajo temelji, na katerih se bo moglo že graditi. Gre namreč za to, da bi moral nordijski inštitut nastati v okviru obstoječega danskega inštituta za atomsko fiziko, ki ga vodi prof. Nil* Forr in ki se je uveljavil že v svetovnem merilu. Delovanje zavoda bo vodilo skupno upravno telo, v katerega se bodo vključili tudi predstavniki ostalih štirih skandinavskih dežel. Stroške za delovanje inštituta, ki se v prvem letu predvidevajo v znesku 130.000 ameriških dolarjev, bodo države članice krile po nekakem ključu v sorazmerju s svojim prebivalstvom. To pomeni, da bo delež Švedske največji, dočim bo delež, ki ga bo dala Islandija, praktično le simboličen saj šteje Islandija komaj 160 tisoč prebivalcev. Drugo izmed treh obeležij v zvezi z načrti o skanatomu prihaja delovanje v zvezi s praktično uporabo atomske e-nergije. Glede tega so se postavili na stališče, da predstavlja proizvodnja električne energije iz atomske energije eno od življenjskih vprašanj glede razširjanja energetskih virov. To velja predvsem za Dansko, ki nima vodnih •-nergetsklh virov in dobiva potrebno električno energijo skoraj izključno iz termičnih elektrarn. Za Dansko predstavlja to zelo veliko breme, ker nima lastnih premogovnikov in mora ves premog uv* žati iz Inozemstva. Tretje obeležje v načrtih skanatoma je načrt o industrijski uporabi atomske energije. V ta namen bo ustanovljen koordinacijski odbor za vse skandinavske dežele. Ta odbor bo imel nalogo, da se v prvem obdobju svoje dejavnosti ukvarja s proučevanjem možnosti rentabilne in obsežne gradnje atomskih reaktorjev. Kot je znano, je Švedska že spustila v obratovanje svoj prvi reaktor. Bilo je to že pred skoraj tremi leti, Norveška in Danska pa prav tako imata že svoje manjše atomske reaktorje. Tako združevanje dejavnosti na tem področju pa ima posebno velik pomen za Finsko, še večji pa za Islandijo. Kajti, medtem, ko je Finska še vedno v fazi zelo skromnih začetkov, si Islandija takih materialnih stroškov ne more privoščiti m zato je glede lega doslej povsem opustila vsak samostojen načrt. Zanimivo je tudi, da mora koordinacijski odbor nuditi posebno podporo znanstveno raziskovalnemu delu Norvežanov tudi glede gradnje ladjevja na atomski pogon. Iz tega sledi, da je ves načrt v zvezi z ustvaritvijo skanatoma zelo obsežen. Čeprav nekatera manjša vprašanja doslej še niso bila rešena, se vendarle da računati, da bo sodelovanje skandinavskih dežel na področju te dejavnosti doživelo večje in tudi bistvene spremembe in to prvenstveno zato, ker se bosta dve veliki delniški družbi, ena na Danskem, druga na Norveškem, ki sta bili osnovani s namenom da bi se ukvarjali s proučevanjem možnosti praktične uporabe atomske energije miroljubne namene, mogli vključiti v skupno delovanje tega zelo širšega telesa. Brez dvoma bo vse to pripomoglo k mnogim olajšavam tako v finančnem smislu, kakor tudi k temu, da se bodo v teh deželah izognili dvojnemu delu na istem področju, kar bo vsekakor zmanjšalo ali celo odstranilo vsako možnost negospodarnega trošenja sredstev pri izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene. Zaradi tega vsi skandinavski politični krogi soglašajo s tem, da je priporočilo o ustvaritvi skanatoma najvažnejši rezultat dela petega zasedanja nordijskega sveta. iiiiiiitiiniiiiiitiiiiiiiitiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiminiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiii ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Sončne pege, masaža bradavice in še kaj Prejeli smo NASA ŽENA, leto 1957, št. 2. Izdaja glavni odbor Zveze ženskih društev Slovenije. Odg. ur. Fani Košir. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva 12. STATISTICKY OBZOR — Ekonomi tko - Stati»t'cky časopis Praha Leto 1957, stev. 2. CEHOSLOVACKY EKONO-MICESKI BILTEN, Praga leto 1957, štev. 1, Sončne pege so precej nepriljubljene. Dobe jih predvsem poleti plavolasi ljudie, in sicer, prvenstveno na mestih, kamor pridejo sončni žarki, torej na obrazu, vratu, na prsih in rokah. Pozimi pege zbledijo. Zdravljenje je težavno in idealnega sredstva ne poznamo. Lahko jih beh-mo. V ta namen uporabljamo citronin sok, s katerim pege večkrat na dan namažemo ali pa 20-odstotno raztopino vodikovega prekisa. Odstranjujemo jih tudi z luščenjem kože, kar pa naj dela le strokovnjak. Bolje je začeti kožo mazati z mamili že. zgodaj spomladi in se tako čuvati pred pegami. Sploh je pa preprečevanje najboljša metoda in sončniki, ki so jih nosile naše babice in prababice, niso bili le sredstvo za očarljivo koketiranje, ampak tud; za ohranitev lepega tena. Bradavice so prispodoba grdega, kar izviru od čarovnic v povestih. Poznamo navadne bradavice pri mlajših ljudeh, ki se pojavijo posamezno ali v večjem številu na hrbtišču roke, ter starostne bradavice pri starih ljudeh. Bradavice odstranjujemo z jedkovinami, rentgenom, z vtekočinjehim zrakom ter s psihoterapijo. Končno še beseda o masaži. Masaža ima blagodejen učinek na kožo, mišice in sklepe. V kozmetiki pride predvsem v poštev glajenje, drgnjenje, gnetenje, tresenje ter natepanje. Masaža poživlja krvni obtok in s tem izboljšuje prehranjevanje tkiva. Mena ali klimakteri) je doba v življenju ženske, ko prenehajo delovati spolne sleze ,in sicer je to čas med 45 in 55. letom starosti. Menstruacija polagoma ponehuje, djkler slednjič popolnoma ne preneha. Nekatere žene tožijo v tem času o navalu krvi v glavo, živčne so, znojijo se, srce jim močno razbija i. p. Mnogokrat se ženske tudi duševno spremenijo ter postanejo melanholične. Vse te in podobne tegobe trajajo leto dni, včasih celo dlje. V letih mene se izvršuje v sklopu hormonskih žlez mogočno preoblikovanje in vsako preoblikovanje prinaša s seboj neprijetnosti. Toda ženske ne smejo jemati tega preveč tragično, saj vendar vemo, da tudi ta doba mine. Po tej spremembi se v notranjosti žlez spet vzpostavi nova harmonija. Sledeči stavki zrcalijo v strnjeni obliki današnje mnenje o pomenu mene; 1. Leta mene so naraven in potreben življenjski proces. 2. Več kot polovica žena nima v tej dobi nobenih o-membe vrednih težav niti v telesnem niti v duševnem pogledu. 3. Klimakterij ni le »negativna predpravica« žena, tudi moški ga po mnenju nekaterih strokovnjakov preživlja. 4. Današnja medicina ima na razpolago vrsto učinkovitih sredstev, s katerimi odpravlja ali vsaj olajšuje morebitne zadevne težave. Ako se pojavi krvavitev iz maternice, je treba takoj k zdravniku. Tu je na mestu previdnost. * * * Nskateri zdravniki so v zadnjem času začeli kampanjo proti kozmetiki. Njihova kampanja pa ne sloni na nekem predsodku proti lepovičenju žensk in sami zagovarjajo potrebo po negovanju koze, vendar vztrajajo na tem, da bi mnoge ženske del časa, ki ga porabijo za pretirano lepotičenje, mnogo bolje izkoristile, če bi ta čas uporabile za telovadbo, ki bi jim mnogo koristila tako za fizično kot z» duševno zdravje. €forfšfro-benešbt dnevnik Z zadnje seje občinskega sveta v Gorici O avtonomiji in prosti coni bo razpravljal mestni svet S tem je župan spremenil prvotno odločitev, da bodo o vprašanjih razpravljali po komisijah - Uporaba zvočnih znakov dovoljena samo «v primeru nevarnosti* Na zadnji seji mestnega sveta je župan dr. Bernardis sporočil svetovalcem, da je odbor sklenil načeti diskusijo o deželni avtonomiji in prosti eoni pred občinskim svetom in ne v komisiji, kot je bilo na eni izmed prejšnjih sej sklenjeno po predlogu demokristjanov (ki so ga me-l drugim sprejeli tudi socialni demokrati). Zupan je spremembo v načinu obravnave tega važnega vprašanja opravičil s tem, da v trenutku, ko je biio sklenjeno, da bo razprava v komisijah, še ni vedel, da sta bila parlamentu predložena zakonski osnutek in osnutek posebnega statuta za deželo. Obsežna diskusija se je razvila o predlogu za spremembo pravilnika mestne policije, s katerim se skuša doseči od avtomobilistov in motociklistov večja pažnja pri vožnji po mestu. Sprememba k členu 45 omenjenega pravilnika se glasi: »Šoferji avtomobi- lov, motociklov in mikromo-torjev ne smejo uporabljati zvočnih signalov v mestnem središču na področju med Sočo, državno mejo in železniško progo Šempeter - Gorica. Šoferji bodo na tem področju ponoči lahko uporabljali svetlobne znake. Uporaba svetlobnih znakov je obvezna v bližini križišč, na ovinkih in pri prehitevanju. V vseh primerih je treba svetlobne znake uporabljati samo za kratek čas. Področje, na katerem je prepovedana uporaba zvočnih znamenj, bo označeno s tablami. Kršitelji se bodo kaznovali z globo od 400 dc osem tisoč lir». Številni svetovalci, ki so povedali svoje pripombe k predloženi spremembi pravilnika, so izrazili mnenje, da se zvočnega znamenja ne sme popolnoma prepovedati, ker je ,v številnih okoliščinah zvočni signal dovolj učinkovi- čiji tudi precej snega to sredstvo za preprečen je nesreče. Predlog je bil sprejet z utemeljitvijo, da se zvočni znaki uporabljajo samo v primeru nevarnosti, v ostalih primerih pa niso dovoljeni, ker želi županstvo z njihovo prepovedjo zmanjšati brzino vozil in povečati pozornost šoferjev. Prihodnja seja bo jutri ob 18. uri. GORIŠKO PUSTOVANJE Končalo se je zadnje dejanje Včeraj se je končalo zadnje izmed dveh dejanj gori-škega pusta: po velikem slavljenju so ga včeraj pokopali. Na cestah je ostalo polno vsakovrstnih papirjev in papirčkov ter najrazličnejših vrst smukca, ki so ga dijaki pri Standi pokupili do popolne razprodaje, na obrazih pa se še danes marsikateremu pozna utrujenost zaradi neprespanosti. Od pusta so se Goričani poslovili predvsem s plesi. V številnih lokalih se je plesalo do jutra. V «Ginnastica» je trajal ples do poznih jutranjih ur. Pogrešali smo družabni ples v naši prosvetni dvorani, ki bi številnim Goričanom prikrajšal skrbi glede izbire primernega plesa za naše okolje. «»------ Obmejni promet v Beneški Sloveniji Tudi v Benečiji je promet s propustnicami v februarju nekoliko popustil. Glavni vzrok je iskati v vremenskih neprilikah, ki so ljudi zadrževale doma. V tem mesecu samo | je namreč zapadlo v Bene- IIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII Za povečanje tarif varilcev v Tržiču Električni varilci iz Tržiča v stavki Pogajanja med sindikati in delodajalci na uradu za delo v Gorici V zvezi s stavko električnih varilcev tržiške ladjedelnice so tri sindikalne organizacije izdale sporočilo, v katerem objavljajo podatke o uspehu dvodnevne stavke, ki je trajala v ponedeljek n torek. Z dovoljenjem sindikalnih organizacij so delali samo nekateri mladinci, ki so na poskušnji, ter delavci, ki opravljajo pomožna dela. Sindikalne organizacije dalje sporočajo, da se stavka nadaljuje, dokler ravnateljstvo ne bo sprejelo njihove zahteve po izenačenju tarif trži- 10. n.arca ob 16. in 20. uri ponovno gostuje v Gorici SNG iz Trsta s Komedijo J. Patricka VROČA KRI Vstopnice lahko nabavite na sedežu ZSPL) v Ul. Ascoli 1, v kavarni Bratuš od danes dalje in eno uro pred predstavo prt blagajni dvorane. ških električnih varilcev z varilci v Trstu. Med tem časom je prišli do sestankov med pokrajinskimi predstavniki in sindikati, da bi se zadeva čimprei uredila. S tem namenom je bil včeraj popoldne sestane! med sindikati in delodajalci na uradu za delo v Gorici. Kasneje smo zvedeli, da so se pogajanja s sindikalnimi predstavniki včeraj zvečer na uradu za delo v Gorici zaključila brez najmanjšega u-speha. «»------- «13» in «12» v Benečiji Prejšnji teden je doletela sreča dva igralca »totocalcia« v sovodenjski občini v Benečiji. Financar Severino Bombarda je napravil trinajstico in prejel nad en milijon lir. Antonia Vogrig poročena Mašera iz Cepletišča pa je za V februarju je prekoračilo obmejne bloke 9.564 oseb, od tega 2545 italijanskih in 7.019 jugoslovanskih državljanov. Največ ljudi se je poslužilo mednarodnega bloka prve kategorije Stupica, kjer je šlo čez mejo 1563 italijanskih in 4135 jugoslovanskih državljanov. GORIŠKE ZENE vas vabijo na proslavo 8. marca ki bo 10. marca točno ob 14.30 v Ljudski čitalnici v GORICI. Na sporedu govor, deklamacije in nastop pevskega zbora Dol-Poljane. V prvi polovici februarja 495 meničnih protestov v goriški pokrajini V prvi polovici februarja je bilo po podatkih mesečnika trgovinske zbornice skupno 495 meničnih protestov. V posameznih občinah je bilo sledeče število meničnih protestov; Kapriva 1, Krmin 31, Doberdob 9, Dolenje 1, Far-ra 3, Foljan 2, Gorica 235. Gradiška 46, Mariano 1, Tržič 94, Moša 2, Romans 9, Ronke 11, Zagraj 10, Škocjan 5, St. Lovrenc 1. San Pier in Starancan 1, Turjak 5, Villesse 1, Gradež 32. Pri padcu z lambrete sta se oba ponesrečila Včeraj zjutraj so klicali Zeleni križ na pomoč v Ul. Leoni, kjer sta se prevrnila z lambrete 21-letni financar Gic-vanni Soliš in 20-letni Leopold Maraž iz Steverjana. Do padca je prišlo zaradi doslej se neugotovljenih vzrokov. Motociklista sta se precej potolkla, posebno Soliš, tako da so ju morali odpeljati v bolnišnico Brigata Pavia, vendar bosta okrevala v nekaj dneh. DEZURNA**LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner ca Korzu Italia 4, tel. 25-76. IIIIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII MIHIH lltlltl/til MII III IHIIItlMIlIftltllllllllll III llltll III lit MIHI III IHdlllll/ Uspeli tržiški karneval