GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Leto VI. - Št. 3 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože Vi1d — uredništvo in uprava M Sobota. Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št. 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100. polletna 200 celoletna 400 din. — Izhaja vsak petek Poštni na plačana v gotovini Socialistična zveza delovnih ljudi je matična organizacija, v kateri so kolektivno včlanjene mnoge organizacije in društva. Zato je njena naloga biti pobudnik in usmerjevalec kulturnoprosvetnega dela na svojem terenu. Okrajni odbor SZ v Murski Soboti je to svojo nalogo opravljal preko komisije za kulturnoprosvetno delo. Zato je na zadnji seji tudi poslušal njeno poročilo, ki ga je podal predsednik Barbarič, in o njem razpravljal. V torek, 12. januarja, je bila seja Okrajnega odbora Socialistične zveze Murska Sobota. Na dnevnem redu so bila poročila komisij. Ker pa je obširna razprava po poročilu kom sije za kulturnoprosvetno delo trajala pred olgo, so poročila ostalih komisij z razpravami po njih preložili n a prihodnjo sejo. Precej časa so razpravljali o pripravah proslav e obletnice izhajanja Ljudske pravice in o kulturnoprosvetni d e javnosti v zvezi z proslavo. V drugi točki dnevnega red a so razpravljali o pripravah letnih občnih zborov vaških organizacij Socialistične zveze in o izboljšanju dela. Formirali so tudi komisijo za ženska vprašanja, ki je sestavljena iz devetih član ov: šest žensk in treh moških. Kulturno-umetniško delo se je odvijalo preko kulturnoprosvetnih društev. Organizacije SZ pa so neposredno sodelovale pri organizaciji raznih proslav ali jih tudi same pripravljale. Pomemben dogodek v lanskem letu je bila ustanovitev »Svobode« v Lendavi. Kulturnoprosvetno dejavnost pa so poživljali občinski dnevi, predvsem pa Prekmurski festival, ki so pokazali viden napredek od leta 1952 in to v kulturnih programih in gospodarskih razstavah. Da se gospodarske razstave ne bi ponavljale vsako leto, če nekaj novega ne bodo ustvarili, bo Občinske dneve treba preusmerjati na kulturne prireditve. Nekateri občinski odbori SZ pa se niso dovolj zavzeli za pripravo Občinskega dneva, zato so vodilno vlogo pri pripravah odigrali namesto njih občinski ljudski odbori. Za izboljšanje kulturno-umetniškega dela so skrbeli z vzgojo novih režiserjev. Na dramski tečaj v Koper so poslali pet tovarišev, v Rakičanu pa so bila predavanja tečajnikom o maskiranju in režiserski knjigi. Data je bila tudi pobuda za razširitev folklore, ki je rodila uspehe. Za splošno izobrazbo so skrbele Ljudske univerze, ki pa v sedanji zimi še niso dosegle razmaha kot v pretekli zimi. O uvedbi predavanj Ljudskih univerz pa razpravljajo na občnih zborih IZUD. Kuharski tečaji se usmerjajo k načrtnemu delu po določenem programu, ki zajema tudi predavanja o gospodinjstvu in druga. Mladinskim društvom pomagajo Društva prijateljev mladine v Murski Soboti, Lendavi in Cankovi. Drugod jih bodo pa še ustanovili. Le tako bo mogoče odpraviti nesoglasja med mladino in ostalimi, ki se ponekod pojavljajo kot na primer v Markovcih. Lani pred Prekmurskim festivalom je izšel prvi zvezek Prekmurskih narodnih pesmi. Drugi zvezek bo izšel v kratkem. V razpravi so obravnavali ureditev občinskih knjižnic, ki naj bi zbrale vse knjige v občini brez ozira na lastništvo — seveda sporazumno z lastniki. Razna društva in organizacije pa, bi lahko v knjižnici dvigale po več knjig in jih izposojale v svoji vasi, da ne bi bilo treba iti vsakemu bralcu v občinsko knjižnico. Knjižnice pa bo treba dopolnjevati z nakupom novih knjig. Denar naj prispevajo občinski ljudski odbori in razna društva. Izvenarmadno vzgojo ženske kmečke mladine bi bilo dobro združiti s kmetijsko-gospodarskimi tečaji, ker v največ primerih oba tečaja obiskujejo iste mladinke. Na takih tečajih pa bi morali včasih predavati tudi zdravniki in drugi strokovnjaki. Podoba zime v soboškem parku Občni zbori organizacij SZDL naj bodo politične tribune Do kraja februarja bodo po vseh vaseh redni letni občni zbori osnovnih organizacij Socialistične zveze. Ti naj ne bodo pusti in dolgočasni, kot so bili v nekaterih vaseh lanski. Niti se ne smemo držati samo razprav o organizacijskih stvareh Socialistične zveze. Socialistična zveza mora biti v svojem kraju vodilna organizacija, ki bo dajala pobudo tudi drugim organizacijam in društvom. Zato mora zasledovati in ocenjevati tudi njihovo delo. Prav tako mora biti Socialistična zveza pubudnik pri delu ljudskega odbora pa tudi ocenjevalec tega. To je potrebno predvsem tam, kjer ljudski odbor ni dovolj iniciativen ali dela pri svojem delu napake. Napačno Je, da bi v odbor Socialistične zveze in ljudski odbor izvolili iste Ijudi, češ da bo ljudski odbor bolje delal. Odborniki Socialistične zveze laže opažajo napake ljudskega odbora in nanje opozarjajo, če niso sami člani tega odbora. Sam sebe pa ne more nihče kontrolirati. Zato je letos treba poiskati druge delavne ljudi in ne kar po vrsti izvoliti v odbore Socialistične zveze same odbornike ljudskega odbora. Do občnih zborov bo treba urediti nekatere pomanjkljivosti, kot plačevanje članarine in druge. V lanskem letu so pobrali vso članarino le v občini Šalovci. V vseh drugih občinah soboškega okraja na je po ena ali več vasi, kjer dolgujejo članarino za nekaj mesecev ali kar za vse lansko leto; pri tem pa tožijo, da nimajo denarja za razno izdatke. Težave pri zbiranju članarine so posledica nedelavnosti organizacije. Kjer se člani zbirajo na svojih članskih sestankih, na katerih obravnavajo taka vprašanja. ki jih zanimajo, bi kjer je čutiti delavnost Socialistične zveze, tamkaj ni težko pobirati članarine. Naravno pa Je, da noben človek noče biti član neke organizacije le zato, da bi plačeval članarino. V vsaki vasi ali vsaj v občini bi bilo potrebno urediti sobo, kjer bi lahko imele sestanke organizacije, v njej pa bi se lahko zbirali člani tudi k branju listov in poslušanju radia. Tako bi dobivala organizacija Socialistične zveze svoj pomen in vodilne vlogo v svojem kraju. Prostore bi bilo treba poiskati in mediti v sodelovanju s občinskim ljudskim odborom. Ljudski odbori pa bi morali h sklada za pomoč organizacijam in društvom prispevati nekaj tudi Socialistični zvezi, ki je vendar vodilna organizacija. Nekaj sredstev pa sl morajo preskrbeti člani sami z raznimi prireditvami in še morda z veselico. Te dohodke na je treba koristno uporabljati za kulturnoprosvetno delo in izobrazbo članov. Nekateri občinski odbori SZDL so že imeli posvetovanja osnovnih organizacij. Na te sestanke je treba vabiti tudi predstavnike vaških organizacij. Občinskim odborom pomagajo tudi člani Okrajnega odbora SZDL dobro pa bo, če bodo občinski sdborl pri tem čim bolj samostojni. 26. januarja bodo Ivanjkovčani prvič praznovali občinski praznik 26. januarja 1945, v zadnjih mesecih pred osvoboditvijo, so pobesneli nacistični kolovodje uprizorili tudi v Ivanjkovcih žaloigro, enega izmed mnogih zločinov nad slovenskim življem; vse po maščevalnem receptu: deset Slovencev za enega pristaša »Herrenvolka«. Zgodilo se je nekaj dni potem, ko je z življenjem plačal svoje izdajstvo nacistični nasilnik Haler iz Svetinj. Da bi vsejali strah med ljudi, so iz Starega piskra pri Celju privedli semkaj 10 Slovencev, talcev, ki so morda takrat prvič in zadnjič videli mično slovensko Prlekijo. Eden je srečno ušel, ostalih devet pa je prepojilo s svojo krvjo izmučeno slovensko zemljo, sicer daleč od njihovih domov. Nacisti so jih ustrelili kot talce ob gozdu vzdolž ceste Ljutomer-Ormož. Da bi ta dogodek ostal trajno zapisan v zgodovini teh krajev, je občinski ljudski odbor v Ivanjkovcih na pobudo članov Zveze borcev proglasil 26. januar za občinski praznik ivanjkovske občine. Letos, za prvo praznovanje te obletnice, se bodo Ivanjkovski občani sešli pred spomenikom, ki stoji na mestu, kjer so padli talci. Po žalni svečanosti bo izveden kulturni spored. Nastopili bodo svetinjski pionirji in člani domačega kulturno-prosvetnega društva ter godba na pihala. S. K. STE MORDA POZABILI na naročnino za »0bmurski tednik«? Vljudno Vas opozarjamo na ta Uprava lista se bori z velikimi finančnimi težavami, ki jih zmaguje le s težavo. Ce pa je še plačevanje neredno, netočno, je nemoteno to redno izhajanje lista še toliko teže, skoraj nemogoče. Časopis nima nobenih drugih dohodkov razen naročnine to priložnostnih oglasov raznih podjetij. Zato mora biti prva dolžnost slehernega naročnika »Obmurskega tednika« do svojega lista ta, da čimprej v začetku leta poravna naročnino. Tudi nekaj zamudnikov je še, ki dolgujejo naročnino za lansko leto. Vsem naj velja opomin: naročnino je treba v redu poravnati, vsaj za pol leta naprej. Naročnina je ostala neizpremenjena: četrtletna 100. polletna 200 in celoletna 400 dinarjev. Uprava. Obč. LO Martjanci na pragu novega leta Kjer smo izvolili dobre odbornike, ki vedno pravilna seznanjajo Ijudi s potrebam in težavami — tam so tudi vidni uspehi skupnih naporov. To je osnovna ugotovitev v enolenem delu občinskega ljudskega odbora občine Martjanci, oleg vseh drugih, dobrih in sabih ugotovitev zadnje seje ObLO. Občani martjanskega okoliša so v lanskem letu pokazalinajveč prizadevnosti v reševanju komunalnih zadev. Krepko delo na tem področju ni stalo brez uspehov. Cesto Krno-Se-beborci bi kmalu dogradi, če ne bi nastopila snežna ima. Podobno je z gradnjo ceste Andrejci, Sebeborci-Martjanc Na cesti Fokovci-Vučja Gomila-Tešanovci je treba le še ekaj manjših del, Tu so bili poebno delavni Vučjegomilčani ta popravila cest pomenijo precejšen prihranek, saj temelj večina del na prostovoljnost. Za elektrifikacijo kažejo pvsod veliko volje. S tem, da S dobili krajevno inv. posojo v Vučji Gomili, sta ostali 6 še dve vasi: Krnci in Anrejci, potem pa bo elektrificiral celotno področje občine. Delavni so bili gasilci med temi najbolj v Gornjih krovcih. Povedati je treba, pri raznih gasilskih gradnjah sodelujejo mnogi volivci, ne oni, ki so člani gasilskega dštva. V Gornjih Moravcih so sami zbili 50.000 kosov zidne peke za gasilski dom Na sploh velja za gorička naselja ditev. da so delavnejša to bolj dovzetna za skupne nastope. V Noršincih in Mlajtincih je med letom padlo nekaj pametnih pobud za podobna dela, ni pa bilo doslednih organizatorjev in tako je vse ostalo le pri predlogih. Potreba, ki jo uvidevajo ljudski odborniki in mnogi volivci, so tudi občinski prostori Sklenili so, da se bodo letos tudi za to bolj zavzeli. Določili so že prostor, kjer nameravajo urediti uradne prostore občine, zraven pa še dvorano za kulturne prireditve. Razumljivo pa je, da bo za ugoden izid tega načrta potrebno sodelovanje vseh občanov, predvsem pa prebivalcev Martjancev. Zelja, da bi prihodnji občinski praznik slavili že v novi prosvetni dvorani, bo uresničljiva le z združenimi napori vseh. Sodelovanju občinskega ljudskega odbora z odborom Socialistične zveze ni moči pripisovati slabosti, še tesnejše sodelovanje pa bo gotovo v prid napredku občine. Da bo izpopolnjevanje ljudskih odbornikov doslednejše, so sklenili, da se bodo vpisali v Klub ljudskih odbornikov soboškega okraja. VK. Socialistična zva v Gornji Radgo pripravlja letne one zbore Po osnovnih organcijah Socialistične zveze v občini Gornja Radgona so ž imeli članske sestanke, na kaih so Če poleg drugega pomili o pripravi letnih občnih borov in volitvah novih odbo Delavci in uslužbenci se seznanjajo z novim samoupravljanjem socialnega zavarovanja V podjetjih, ki spadajo pod podružnico Zavoda za socialno zavarovanje Gornja Radgona so imeli predavanja za vse člane delovnih kolektivov o novem samoupravljanju Zavodov za socialno zavarovanje. V večini podjetij je bila udeležba dokaj dobra; najboljša pa je bila v Opekarniškem podjetju Radgona to v Mizarski delavnici Apače. Razprave o predavanju so bile živahne ta zanimive. Zavarovanci so se zanimali predvsem za nekatera vprašanja v zvezi z oskrbninami in otroškimi dokladami. Niso pa se strinjali s prenizkimi dnevnicami zavarovancev in njihovih družinskih članov, kadar so poslani na kak zdravniški pregled — saj je 100 oziroma 60 din za eno. dnevnico tako malo, da sl Človek ne more pomagati. V Gornji Radgoni so izvolili skupščino podružnice Zavoda za socialna zavarovanje Od 1. do 10. januarja so imeli v vseh podjetjih Gornje Radgone in okolice sestanke, na katerih so izvolili delegate za skupščino Zavoda za socialno zavarovanje. Proti koncu preteklega leta je bilo namreč sklenjeno, da se v Gornji Radgoni ustanovi podružnica Zavoda so socialno zavarovanje. Ce bi skupščino, ki je obstajajala pri okrajnem zavodu v Ljutomeru, deliti, bi v Gornji Radgoni imeli le nekaj članov skupščine. Zato jo je bilo treba razširiti. Sedaj so izvolili na vsakih 100 zavarovancev po 1 delegata, upokojenci so namesto prejšnjega enega izvolili dva, zaposleni v privatnem sektorju pa so izvolili enega, prej niso imeli nobenega. Nova skupščina podružnice Zavoda za socialno zavarovanje ima 21 članov, obsega pa področje Gornje Radgone, Janževega vrha, Negove in Apaške kotline. Vremenska napoved za čas od 22. do 29. januaria 1954 Sredi tekočega tedna (ali v začetku druge polovice tekočega tedna) padavine, po večini v obliki snega. Dalje prehodno izboljšanje in hladneje. Koncem tedna zopet nekaj padavin, nato okoli 2 dni lepo in hladnejše vreme. Sredi prihodnjega tedna dvodnevno razdobje močnih snežnih padavin, nato hud mraz. V Prlekiji so doslej odkupili okrog 2.000 ha obdelovalne zemlje po zakonu o zemljiškem skladu Komisija za zemljiški sklad v Ljutomeru ima za seboj glav- ni del odgovornega in često zamotanega dela, ki ga je terjalo uresničevanje obeh zakonov; zveznega o kmetijskem zemljiškem skladu, kakor republiškega zakona o odpravi viničarskih to podobnih razmerij. V šestmesečni poslovni dobi je komisija izprašala skoraj dva tisoč oseb — kmetovalcev to njihovih viničarjev. Večina prizadetih kmetov je s svojimi pametnimi predlogi olajšala delo. Našli pa so se tudi posamezniki, ki niso pokazali dobre volje za sporazumevanje. Ali sploh niso hoteli priti na zaslišanje ali pa so se izogibali vsakim predlo- gom. Dokajšnje število kmetov ni hotelo podpisati svojih izjav. V takih primerih je morala komisija sama presojati to odločati, zato so se v njeno poslovanje vrinile tudi slabosti. Često se je n. pr. zgodilo, da prizadeti kmet pri zaslišanju ni obvestil komisije o spremembah kultur na svojem posestvu, pozneje pa. ko je dobil v roke odločbo in sprevidel, da mu komisija teh sprememb ni upoštevala, je kaj kmalu spregovoril? »Delate mi krivico!« Komisija se je namreč pri svojem delu opirala na podatke iz katastra, ki ima za seboj že 60 let. In v takem časovnem razdobju so možne spremembe, ki pa niso bile nikjer zabeležene, če jih ni sproti javljal lastnik zemljišča. Večino pritožb je komisija sprejela prav od kmetovalcev, ki sprva niso pokazali svojih teženj po sporazumevanju. Zabeležila pa je tudi nekaj prime- rov, da kmetje niso hoteli sprejeti odločb v zakonitem roku, tako da pozneje niso mogli več uveljaviti svojih pritožb. Komisija je do sedaj izdala odločbe po zveznem zakonu 453 kmetovalcem, ki bodo morali odstopiti v sklad splošno ljudskega premoženja nad 1490 ha obdelovalne zemlje. Za to zemljo bodo v 20 letih prejeli nad 88 milijonov din. Z odločitvijo komisije se ni strinjalo 167 kmetovalcev, ki so vložili pritožbe. Večina pritožb se nanaša na spremembe v kulturah to neurejena lastninska vprašanja. Komisija je v svoji pristojnosti ugodno rešila nad 100 pritožb, okrog 20 pa jih je poslala republiški komisiji. Nekaj desetin pritožb, ki se nanašajo predvsem na neurejene lastninske odnose in imajo spričo tega značaj tožbe, je odstopila mariborskemu Okrožnemu sodišču. V zadnjem času je to sodišče v Ljutomeru na javnih razpravah rešilo več pritožb; posamezni kmetje so svoje dosegli, več pa jih je bilo, ki so tožbe izgubili. Sodišče se je seveda pri svojih odločitvah to razsodbah oslanjalo na izjave izvedencev, strokovnjakov, prizadetih to prič — bodisi tistih, ki so govorile v prid pritožitelja, ali pa onih, ki so se zavzemale za stališče komisije. Mnogo več odgovornega posla pa ima komisija pri uresničevanju zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij. Težave se pričnejo že pri zaslišanju prizadetih strank. Cesto se zgodi, da hoče prizadeti kmetovalec prikriti prave razmere na svojem vinogradniškem posestvu. da bi se tako izognil odkupu vinograda. So pa tudi primeri, ko kmet prt zasliševanju izpove, da je v viničarskem razmerju z družino, ki prebiva v njegovi viničariji, vendar viničar tako razmerje zanika, trdeč, da je zgolj najemnik Pozneje se navadno izkaže, da je to storil zaradi bojazni pred svojim gospodarjem, vmes pa so seveda tudi primeri hlapčevskega poniževanja, ki tem ljudem ne dovoljuje, da bi izpovedali resnico. V takih primerih se mora komisija posluževati prič. izvedencev in dobrih poznavalcev (Nadaljevanje na 2 strani) Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 22. januarja 1954 Zemljo prevzemajo kmetijske organizacije (Nadaljevanje s 1. strani) razmer na prizadetem vinogradniškem gospodarstvu. Vsaka odločba mora biti podprta z dokazi, ki so osnovna za postopek. Komisija je do sedaj ugotovila 547 primerov, ko gre za viničarske in podobne odnose Pri- zadetim vinogradnikom je izdala odločbe. Sprva se je delo z izdajanjem odločb nekoliko zavleklo, ker ni bilo pri roki zapisnikov o cenitvi nasadov in poslopij Sodni cenilci niso mogli v razmeroma kratkem času opraviti tolikšnega dela. Zato je komisija v zadnjem času začela izdajati tudi odločbe v katerih ni zapopadena vrednost nasadov in poslopij. Tozadevne odločbe bodo kmetje pozneje dobili, ko bodo cenilci opravili svoje delo. Do sedaj je z izdanimi odločbami odkupljenih nad 600 ha vinogradniških površin. Vrednost zemlje, nasadov in poslopij znaša nad 90 milijonov din. Treba pa je povedati, da so pritožbe kmetovalcev proti odločitvam komisije pogostejše, kot so bile v zadevah, ki so se nanašale na uresničevanje zveznega zakona. Mnogi prizadeti vinogradniki — do sedaj okrog 100 — so izkoristili možnosti, ki jim jih daje zakon, in vložili tožbe na Okrožno sodišče. Napak bi bilo trditi, da imajo vsi prav, saj so primeri, da gre za neovrgljive viničarske odnose, pa vendar: zakon jim daje pravico, da si iščejo zadoščenje na na sodišču. Tu in tam je komisija morda zadela preveč v živo, drugje so morda cenilci prenizko cenili nasade, poslopja, oporo itd.. Take napake bo sodišče odstranilo s svojimi nepristranskimi odločitvami. Podobno pravico pa imajo tudi ljudski odbori v primerih, ko je komisija izdala odločbo o ustavitvi postopka, (do sedaj 93 primerov) pa njena odločitev ni v skladu z razmerami na posameznem posestvu Čeprav je komisija v glavnem končala s svojim delom, pa še vedno iz dneva v dan odkriva nove primere, ki imajo za posledico postopek po republiškem zakonu. Nove primere sproti obravnava in rešuje. Pri tem delu pa bi ji mogli dajati več pomoči občinski ljudski odbori in zadružne organizacije, saj je tudi v njihovem interesu, da se delo čimprej konča. Po nepopolnih podatkih je v ljutomerskem okraju do sedaj odkupljene nad 2000 ha obdelovalne zemlje, ki jo sproti izročajo kmetijskim organizacijam. Socialistična gospodarstva so do sedaj sprejela nad 600, zadružne organizacije pa nad 850 ha zemlje. Izročanje zemlje delovnim kolektivom pa spremlja temeljita reorganizacija v dosedanjih vinogradniških zadrugah, ki bodo že letos prevzele sistem delavskega samoupravljanja z vsemi pripadajočimi obveznostmi in pravicami. Tako bodo tudi bivši viničarji izenačeni z delavci v industriji. Velika pridobitev za kolektive pa so tudi strokovnjaki, ki bodo odslej vodili in usmerjali strokovna dela na teh posestvih. —kok Na občnih zborih kmetijskih zadrug se pomenimo kako odpravili pomanjkljivosti Predsedniki kmetijskih zadrug soboškega okraja so se 14. januarja zbrali v Murski Soboti in se pomenili o pripravah na bližnje letne občne zbore. Ni dovolj, če se na teh občnih zborih izvolijo le novi upravni in nadzorni odbori. Letni občni zbori naših kmetijskih zadrug morajo imeti delovni značaj ter tako prispevati k odpravi raznih slabosti, ki jih je najti še v mnogih zadrugah. Napredek je viden v mnogih kmetijskih zadrugah, ki so iz trgovine razširile svojo dejavnost tudi na povečanje kmetijske proizvodnje. Pomanjkljivosti v mnogih zadrugah pa zmanjšujejo uspehe, ki se sicer odražajo v nabavi novih traktorjev in drugih strojev, saj je v lanskem letu nabavilo številne nove stroje kar' 30 zadrug; —dalje v uvedbi selekcije goveje živine ter mlečne kontrole, in pri drugem delu. Toda ker prav slabosti povzročajo zadružnikom največ preglavic, se je treba pri njih pomuditi dalj časa. Nekatere zadruge še danes nimajo urejenega seznama članov in izpolnjenih pravilnih pristopnih izjav. Posledica tega je, da ne morejo dobiti potrebnega obratnega kredita, ki je potreben trgovini za njeno poslovanje. Ponekod pa nimajo dovolj kredita , vsled tega. ker so članski deleži občutno prenizki. Narodna banka pa lahko posodi vsaki zadrugi le toliko kredita, za koliko ima ta jamstva. Mnogo skrbi povzročajo zadrugam nakupovalci Posebno hudi primeri z nakupovalci so se zgodili tamkaj, kjer so predsedniki ali drugi člani zadružnih odborov bili obenem tudi nakupovalci ali so se drugače vmešavali v tehnično delo pri odkupih. Šest takih primerov je bilo znanih, nekatere pa odkrivajo šele sedaj revizijske komisije. V vseh takih primerih pa so so zgodile razne nepravilnosti, ki pa so jih v nekaterih zadrugah prizadeti funkcionarji znali prikrivati. Ponekod so bili predpisani bloki lepo urejeni, pri reviziji pa je bilo ugotovljeno, da je zmanjkalo mnogo materiala. Nekatere zadruge pa so se pritoževale tudi nad drugimi nakupovalci kmetijskih zadrug, ki so prihajali v njihove vasi od daleč. Taki nakupovalci večkrat povzročajo nepošteno konkurenco, ko neke pridelke preplačujejo in tako zvišujejo ceno, ali prepričujejo kmetovalce, da je cena padla, oni pa plačajo po višji ceni. kot je dejanska. Tak nakupovalec je v Bistrici povzročil precej škode kmetovalcem. ker je s tako prevaro nakupil fižol 5 din pri kilogramu ceneje, kot je bila prava cena. Nekatere zadruge imajo celo več nakupovalcev in odkupujejo po vsem Prekmurju. S tem zjmanjšujejo promet drugim zadrugam, same pa ustvarjajo velik dobiček. Nekateri predsedniki so menili, da je to prav, ker je trgovina svobodna. Večina predsednikov pa je bila mnenja, naj bi v glavnem vsaka zadruga odkupovala pri svojih Kanih. To bi bilo tudi pravilno, saj kmetijske zadruge niso bile ustanovljene v prvi vrsti zaradi trgovine niti to ne more biti njihova glavna nalo- ga. Osnovna naloga kmetijskih zadrug je, s skupnimi močmi vseh članov povečavati kmetijsko proizvodnjo. Pospeševanje kmetijske proizvodnje Mnoge zadruge so že nabavile traktorje in razne kmetijske stroje Vendar stroji niso povsod pravilno izkoriščani. Nekje so kupili stroje, ki jih sedaj ne uporabljajo, ker za njihove razmere niso primerni. Ponekod pa za usluge, ki jih opravijo s traktorji in drugimi stroji zaračunavajo premalo, da bi lahko krili dejanske stroške in odplačilo. Nekateri sadjarski odbori pri kmetijskih zadrugah so delavni in so pripravili vse potrebno za zimsko škropljenje sadnega drevja Premalo pa skrbijo za vzgojo dobrih sadjarjev, saj niti ne poskrbe, da bi na tečaje okrajnega merila poslali dovolj poslušalcev Krivda je tudi v slabi administraciji, saj včasih obvestilo o tečaju ne pride do predsednika sadjarskega odbora. Sklenili so, da bodo na sadjarski tečaj, ki bo proti koncu tega meseca v Rakičanu, poslali najmanj po enega mlajšega zadružnika. Pomenili so se tudi o delu živinorejskih odborov in njihovih bodočih nalogah. Ti bodo morali paziti, da v seznam rodovniške živine ne bodo sprejemali take, katere lastniki niso člani zadruge. Pred sprejemanjem pa bo treba govedo dalj časa opazovati, če odgovarja vsem pogojem. Pogled na središče zasnežene M Sobote je bil vabljiv in lep. Zadnje dni pa sneg kar vidno kopni KMETIJSKE ZADRUGE! POSESTVA! KMETOVALO! Kalcifikacija, apnovanje zemlje je osnovna, važna naloga pri pospeševanju kmetijstva in travništva. Če ne bomo izvedli te akcije, ne bomo dvignili kmetijske proizvodnje. Kisla tla ne ugajajo večini naših kmetijskih kultur, zlasti ne deteljicam. Zato je apnovanje zemlje nujno potrebno, če hočemo odpraviti kislost tal. Dolžnost kmetijskih zadrug in poljedelskih odborov je, da organizirajo kalcifikacijo zemlje v svojem okolišu. V ta namen vam nudimo: apneni prah, apnenčevo moko in saturacijski mulj po zelo ugodnih cenah. Nasvete za pravilno izvajanje apnovanja vam dajo naši kmetijski strokovnjaki. Kako je nastala ta soboška „raca"? Prav verjetno tako, kot marsikatera podobna. Nekdo nekaj pove, bodisi iz neumnosti ali pa hoteč komurkoli z nečim škodo- vati, lahkoverneži zagrabijo za besedo ker je zanje pač zanimiva«, namerni škodljivci pa jo škodoželjno in vztrajno razširjajo saj jih žene pri tem določen namen: škodovati, z neumnostjo ali z neresnično izmišljotino razburjati delovnega človeka, povzročati med ljudmi zmedo. K sreči pa so naši ljudje danes že toliko razgledani, da v neumne bajke ne verjamejo več — če izvzamemo one »poklicne« klepetulje in čvekače, pravtako pa čedalje ostreje obsojajo lažnive proizvode peščice skritih ali neprikritih nezadovoljnežev, čim se prepričajo o neresničnosti njihovih besed. Zgodi se pa, da je stvar lahko taka, da ji za hip nasede tudi pošten, sicer vedno resno in dobro misleč človek. Ko se zave resnice, je le še toliko bolj ogorčen, najostreje obsoja tako dejanje ga obenem skuša pojasniti lahkovernejšim. Večkrat je treba tako stvar pojasniti, da se ne bi ljudje kako na hitrico ustvarjeno mnenje, ki je lahko namerno dejanje okorelega reakcionarja ali birokrata — osvojili kot prepričanje pa čeprav bi to veljalo le za del ljudi, za vas, naselje ali ulico. Težje je za onega, ki ga tako zlonamerno podtikanje, osebno prizadene in mu povzroča težave. Tudi o primeru, ki ga tu navajam, ne moremo govoriti drugače kot da je le zlonamerno podtikanje. Jože Horvat, delavec iz M. Sobote je bil vpoklican na orožne vaje. V naglici se ni mogel posloviti od vseh znancev, niti službenih poslov v prodajalni srečk ni mogel formalno predati, da se je tako lahko pravočasno javil na svojem novem mestu. In zamislite si njegovo začudenje, ko je čez tedne zvedel, da je pobegnil v Avstrijo. Le kdo si je to izmislil in kaj je hotel s tem? Kdo je začel razširjati te govorice po Murski Soboti? Je hotel škodovati le njemu ali pa je želel premotiti kakega maloverneža in ga pripraviti do pobega čez mejo? S temi vprašanji se je obrnil tudi na naše uredništvo. Ni mu kaj za očitati, če bi rad pošteno premikastil očeta teh govoric. Niti mu ne more biti prijetno pojasnjevanje pred znanci ko jim zatrjuje, da se ni vrnil iz Avstrije kot begunec temveč da se vrača z orožnih vaj. Zadeva je bila taka, da ji je v resnici lahko nasedel tudi ta ali oni povsem pošten državljan. Zato naj tudi primer te soboške »race«, ki je nastala iz nič, opozarja slehernega, da je le bolje o kaki dvomljivi vesti povprašati tega alf onega, ne verjeti vsaki izmišljotini — neumni ali zlonamerni. Resnica je najmočnejše orožje; za našo socialistično domovino je resnica še toliko važnejša. Povedati jo upamo vsakomur, sovražimo pa lažna podtikanja. Preprostega nevedneža in lahkoverneža ne obsojamo, učimo ga spoznavati resnico; namerne zlohotneže pa tolči mo na vsakem koraku! Jože Vild Male in velike želje volivcev IV. rajona v Murski Soboti Le dobrih deset odstotkov vseh volivcev IV. rajona se je udeležilo zanjega zbora volivcev, v sredo, 13. januarja Manj kot običajno, vendar pa še vedno boljša udeležba, kot v nekaterih sosednjih volilnih enotah mesta Letno poročilo Ljudskega odbora mestne občine M. Sobota so volivci poslušali z zanimanjem, v razgovoru pa se niso dotikali poročila, kolikor ožjih problemov svoje enote. K poročilu o davčnih odmerah je tov. Štefanec, tajnik Okrajne obrtne zbornice grajal nesorazmerje pri davčnih obremenitvah obrtnikov, ki delajo krivico nekaterim manjšim obrtnikom. Po njegovem mnenju davčna komisija ni dovolj uvidevala razlik med možnostmi, ki jih imajo obrtniki v centru mesta in oni, manjši v obrobnih mestnih predelih. Volivci so pokazali zanimanje tudi za nekatere komunalne probleme; tako za ureditev mesta, javno stranišče, mrtvašnico, kanalizacijo. Vsi volivci pa so izražali mnenje, da je v tem predelu mesta nujno potrebno urediti primeren trgovski lokal. V sred njem delu Ivanocijeve ulice obstoječa prodajalna trg. podjetja »Koloniale« veže nase več kot tisoč prebivalcev bližnjih ulic, ki so od središča mesta najboij oddaljene. Po mnenju volivcev je trgovina premajhna za tako področje, ki postaja z vsakim dnem večje in da bi zato bilo prav misliti enkrat na ureditev primerne trgovine nekje na začetku Turopolja. Podobno je tudi z globokimi vodnjaki v spodnjem delu naselja. Dva taka vodnjaka sta premalo za primer nesreče, požara. To sta dve večji želji volivcev TV. rajona, poleg številnih drobnih kot so: ozvočenje na začeku Kroške ulice, ki je bilo svojčas urejeno, zdaj pa molči; dalje razsvetljava ulic. ki je kritiina predvsem v Tomšičevi in Gubčevi ulici ter v poletnih dnevih škropljenje Kroške in Tišinke ulice. In h koncu, kdaj bo ograjen razbremenilni kanal Ledava-Mura, ki kaže svoje razdiine po njivah okrog Turopola proti Muri? Z zadevo je lepo eznanil volivce tov Vogrinec, član upravnega odbora Vodni skupnosti. seh teh predlogih pa so volivci v sprejeli ustrezne sklepe in jih dajejo v pretres ljudskemu odboru mestne občine. Mladina v Gornji Radgoni se je razgibala Pretekli petek so si mladinci Gornje Radgone izvolili sekretariat mladinske organizacije za mesto. V Gornji Radgoni so izvolili tudi novi občinski komite mladinske organizacije, ki bo vodil in pomagal vsem aktivom na področju mestne občine. Mladinci v Gornji Radgoni so dobili nov mladinski dom v prostorih bivšega hotela Slon. V mladinskem domu bodo imeli prostore, kjer se bodo lahko sestajali, uredili pa bodo tudi čitalnico. V domu se bodo lahko zbirali tudi člani Socialistične zveze in drugi Socialistična zveza je sklenila, da bo mladini precej pomagala: dala ji bo radio aparat, da ga bodo lahko poslušali v društvenem prostoru, naročila ji bo časnike in časopise za čitalnico in drugo. V bodoče pa bodo morale mladinske organizacije same iskat vire dohodkov, da si bodo svoj dom uredile čim lepše. Zimsko veselje na smučeh — v Vardarcih Ce pride Prekmurec čez Muro, na Pohorje ali kam drugam, kjer je smučanje razvit zimski šport, pa govori o smučanju v Prekmurju, ga največkrat le pomilovalno pogledajo in si mislijo svoje. No. »idealnih« smuških terenov res ni pri nas, tudi o smučanju kot športu ne moremo govoriti; zarodki tega športa, če drugo ne, pa so le. Zadnje dni je zapadlo tudi v Prekmurju precej snega, po ravnini in gričevju. Prejšnjo nedeljo so iskali dobrih smučišč nekateri vneti Sobočani in kdor bi domneval da so osamljeni, se moti. V Vadarcih je zamikalo smučanje mlade Vadarčane, sosednje mladince iz Bodonec in še dalje tja proti Gradu. In tako bodo priredili v nedeljo, 24. januarja prijateljsko tekmovanje med mladinci-smučarji občine Bodonci in Grad. Tekmovalna proga je dolga vsega 400 metrov, a speljana po precej strmem pobočju vadarskega hriba. Mladi smučarji pričakujejo tudi precejšen obisk in vabijo vse gledalce, ljubitelje zimskih športov na zbirališče pri osnovni šoli v Vadarcih, v nedeljo ob 9. uri predpoldne. -mič. Polletni učni uspehi na nižji gimnaziji v Beltincih niso najboljši Po šetvilu dijakov spada beltinška nižja gimnazija gotovo med najmočnejše v Prekmurju. Obiskuje jo 445 dijakov s področja beltinške občine. Kljub naporom predavateljskega kadra ne moremo biti zadovoljni z učnim: uspehi prvega polletja, saj ima ugodne ocene le 54 odst. dijakov. Uspeh je še manjši v prvih razredih, kjer v nekaterih niti polovica dijakov nima dobrih ocen. Da je učni uspeh tako slab, tičijo vzroki predvsem v naslednjem: vsi dijaki, razen onih iz Beltinec, hodijo v gimnazijo vsak dan peš po od 2 do 4 ure iz oddaljenih vasi in to skozi vse šolsko leto. Obisk je bil pogosto nezadovoljiv, kar je prav tako vplivalo na normalen razvoj pouka. Vzgojitelji ugotavljajo, da nekateri učenci ne kažejo pravega zanimanja za šolo. Precej ovirajo delo tudi učbeniki, saj v nižjih razredih dobrih 20 odst. učencev nima učbenika za slovenski jezik. Tudi nekatere starše vse premalo skrbi, kako je z njihovimi šolarji. To so običajno starši slabših dijakov. Ne prihajajo niti na roditeljske sestan- ke, kjer bi se pomenili o skupnem delu šole in doma ter se seznanili z vsemi težavami, ki jih ima šola, kar bi gotovo ugodno vplivalo na učne rezultate. Problemi, o katerih je treba resno razmisliti in pristopiti vztrajno k njih reševanju. bc Lendava Tudi lendavsko šahovsko društvo je v zadnjih tednih oživelo, čeprav ne toliko, kot bi to pričakovali od društva, ki je v lanskem letu doseglo precej pomembne uspehe. Na decembrskem brzoturnirju je dosegel prvo mesto znani nogometaš Nafte, Jože Šimon, ki ni izgubil niti ene partije, le remiziral je dve. Vse kaže. da dobiva med prekmurskimi šahisti znani Čisar iz Lendave krepkega nasprotnika kar doma. Pred sestankom Okajnega odbora ZB v Ljutomeru Vtem ko je Miroslav Štubel v glavnem že napisal zgodovino NOB Prekmurja, take zgodovine ljutomerskega okraja še nimamo, čeprav se je svoj mir Jamšek po svojih močeh trudil, da v okviru splošne zgodovine ljutomerskega okraja poda tudi zgodovino štirih let narodnoosvobodilnega boja. Njegov trud ni rodil popolnega uspeha zato, ker so mu manjkali dokumenti. V takem primeru, ko zgodovinarju niso na razpolago pisani virt, a še živijo ljudje, ki so dogajanja doživljali, je treba seči po ustnih virih. To so pričevanja, ki jih je treba kritično preveriti. Čimveč je pričevanj, ki v bistvenih stvareh izpričujejo isto, tembolj so zanesljiva. Mnogokrat so taka pričevanja še bolj uporabna kot dokumenti, ki jih je pisal kdo, ki je imel korist od tega, če je dejstva izkrivil, če je stvar pretiraval, ali omalovaževal. Znano je, kako so Italijani in Nemci v pismenih dokumentih pretiravali žrtve partizanov, svojih pa navadno niso priznali. Sedaj ko poznamo vrednost pričevanj se bomo potrudili, da jih zberemo čimveč. Kot priče nam lahko pomagajo tudi sorodniki padlih. O Kerenčičevem delu, na primer, bomo lahko mnogo zvedeli od njegove žene Marije in brata Cirila. Prav zaradi tega navajam imena tudi tistih funkciarjev, ki so v borbi padli, imajo pa v domačem kraju svoje, ki lahko dajo zaželene podatke. Že oliščina, da je prvega no- vembra 941 imel pokrajinski komite za Štajersko konferenco prav v ljutomerskem okraju in sicer Kerenčičevi hiši v Ja- strebcih in Kogu, dokazuje, da narodnosvobodilno gibanje ljutomerska okraja ni podcenjevati. Te konference so se udeležili Zidek Miloš, (ki je odgovarjal z revolucionarni vojni komite, Ustanovljen 22. junija 1941 v Mariboru,) Vinko Megla, inž. Radršič, Jože Kerenčič, ki so vsi proglašeni za narodne heroje ter tovarišice Rajh Nada, Z^jičeva, Mima Kovačeva ter B Miliena. kurirka PK. Partijski kretar ljutomerskega okraja je bil leta 1941 Štefan ki je padel še pred Kerenčič sekretarjem okrajnega odbora OF. Že maja 1941 so se sestajali v Vidmu ob Ščavnici Anton Stranjšak. Alojz Zadravec, Vladimir Kreft in Franc Toplak, visokošolec iz Juršinec (Mostje) pri Ptuju, ki je padel že 1941. Po sestanku 13. julija 1941 pri Antonu Stranjšaku pri Kapeli, ki sta mu prisostvovala tudi Jože Talanyi in Maks Korošec, so bili s poserdovanjem Vladimir a Krefta pri Ivanu Bratku in Ivanu Nemcu v Ljubljani posamezni člani te skupine vključeni v OF. Za obdobje do decembra 1942 pa manjkajo točnejši podatki o funkcionarjih frontnih in partijskih organizacij. Znano je, da je pred koncem 1942 bil izbran za predsednika okrožnega odbora OF Ljutomer Zadravec Alojz, za tajnika pa Strajnšak Anton. Okrožje je takrat obsegalo vse področje bivših sodnih okrajev Radgona in Ljutomer, občino Kostanj ter ves teren do Središča. Člani tega okrožnega odbora so bili tudi še Slavko Čeh in Franc Slavic iz Ljutomera, Maks Korošec iz Radgone, Janko Jurkovič iz Radinec, Dušan Špindler iz Bučkovec in Sršen Rudi iz Veržeja. Okrožje je bilo razdeljeno na rajone: Radgona—Radenci, Vi- dem—Bučkovci, Veržej—Križevci, Ljutomer in Kostanj, povezana pa sta bila na okrožje tudi rajona Cerkvenjak ter Juršinci. V rajonskem odboru Ljutomer so bili: Slavko Čeh, Franc Slavič, Ferdinand Pihler in Stane Črvič-Bojan. V rajonskem odboru Bučkovci —Videm so bili: Dušan Špindler, Franc Ferenc, Franc Špindler iz Moravec, Franc Špindler iz Radoslavec, Korošak Anton in Korošak Drago iz Vidma ob Ščavnici ter Ivan Borko iz Kraljevec. V rajonu Radgona—Radenci so bili: Maks Korošec, Anton Stranjšak in Janko Jurkovič. V rajonu Veržej—Križevci manjkajo podatki za vse člane razen za Rudija Sršena. V času do avgusta 1943 je bil povsod sistem poverjenikov, ki zaradi konspiracije med seboj niso bili povezani in tako mnogokrat drug za drugega sploh niso vedeli. Vsak Je imel svoje področje, na katerem je postavljal terenske poverjenike. Tako je bil na terenu Ljutomer nekaj časa delaven Robert Urbančič, v Bolehnečicih Rantaša, okrog Vidma ob Ščavnici pa Janko Stranjšak, Ivan Klemenčič, Franc Škrjanc, Ivan Drobec in drugi. Janko Jurkovič, Jožko Talanyi in Ivanjšič Slavek so bili sprejeti v Partijo, zato je bil po septem- Murska Sobota, 22. januarja 1954 OBMURSKl TEDNIK Stran 3 bru 1943 iz njih formiran tudi okrožni partijski komite. Od avgusta so bili terenski odbor tričlanski. Ti odbori so nastali s povezavo prejšnjih poverjenikov. Okrožni odbor pa je bil povezan že sredi junija 1943, ko je imel prvo sejo v Bolehnečecih. Na seji so razdelili okrožje. Napovedali pa so tudi ostrejši boj belo—plavi gardi in belogardistično-gestapovskemu listu »Kri in zemlja«. V ta namen je bil izdan tudi letak (konec junija 1943) »Zločinci na delu«. Po »provali« konec 1943 je bil postavljen začasni odbor okrožja, ki mu je bil sekretar Slavko Ivanjšič, člani pa Janko Jurkovič, Franc Belšak in Jože Talanyi. sekretarja SKOJ okrožja. Kdo vse je bil izbran za poverjenike OF na terenu, bo treba še dognati, ker je bilo poverjenikov veliko število. Okrožni odbor v gornjem sestavu je bil do avgusta 1944. Zbral je in odposlal na Oblastni komite kakih 18.000 mark prispevkov in ljudskega posojila. O delu tega okrožnega odbora bodo lahko dali koristne podatke Vladko Majhen, Ivan Nemec in njegov spremljevalec Črvič Stanko, sedaj matičar v Bučkovcih; za čas po septembru 1944 pa Viktor Stopar, ki je takrat postal sekretar, prav tako pa tudi Jože Kocbek Jože Lampret, Letonja-Atena in Zora Rupena, ki so bili na tem terenu kot aktivisti pokrajinskega odbora za ta čas bo podatke razmeroma laže dobiti, ker so skoraj vse važne priče dogajanj preživele vojno. Teže jih bo dobiti za leto 1941, 1942 in 1943. Veliko delo je v tem oziru opravil France Filipič, avtor zgodovine Pohorskega bataljona, toda z zbiranjem gradiva ne smemo prenehati, kajti v okviru zgodovine NOB ljutomerskega okraja nas zanima vsaka podrobnost. Poleg imen vseh terenskih poverjenikov nas zanimajo tudi akcije za zbiranje prostovoljcev, ki so v glavnem odhajali na Pohorje, dalje sabotiranje v poklicev v nemško vojsko, predvsem pa nas zanima delo tehnike, v kateri so dijak Hanžel iz Bučkovec, Zvone in Draga, (sedaj žena Črirča iz Bučkovec) na šapirogralu razmnoževali »Slovenskega poročevalca. Zanima nas dalje delo med mladino. Vemo le, da so bili v Ljutomeru leta 1943 zadolženi s tem delom Anica Pihler, Milena in Milan Ceh. Nujno bo treba na pr. tudi ugotovili, kakšno razmnoženo ali tiskano gradivo je Kerenčič že 1941 prinašal poverjenikom in od kod ga je prejemal, ker ni nobenih dokazov, da bi delovala v ljutomerskem okraju že 1941 kakšna tehnika ! Ker manjkajo pisani dokumenti si bo, kakor je omenjeno, tre- ba pomagati s pričevanji. To delo morajo opraviti zgodovinske sekcije pri Zvezi borcev. Imena nekaterih ljudi, ki lahko dajo važne podatke smo zgoraj navedli čim bolje bo to delo opravljeno, tem popolnejša bo zgodovina NOB Obmurja. V primeru, da nam te zgodovine ne bo mogoče napisati do dvajsetletnice »Ljudske pravice«, ki jo bomo proslavljali oktobra letos, si zastavimo rok, da jo napišemo vsaj do dvajsetletnice •Mladega Prekmurca« leta 1956. Ivan Kreft IZUD v Radencih šteje 138 članov Ko so v Radencih ustanovili izobraževalno-umetniško društvo. je bilo v njem le 30 članov Po šestih letih dela pa se je društvo lepo razvilo zlasti se je okrepilo številčno. Od prvotnih trideset, se je dvignilo število članov IZUD na 138. Že ta ugotovitev zadnjega občnega zbora društva kaže na uspešno delo. Niso pa vsi člani dovolj aktivni. Nekateri domnevajo, da so zadostili svoji dolžnosti do društva že s tem. Če v redu poravnajo članarino, potem pa jih ni videti nikjer. Posebno delavna je bila v lanskem letu igralska družina. Tako so dvakrat nastopili z igro »Zakonci stavkajo«. Finžgarjevo »Verigo« pa so uprizorili trikrat. Pevski zbor — vodi ga Jože Žižek — Šteje 23 članov nastopal je na vseh krajevnih proslavah in prireditvah Obe skupini sta z uspehom sodelovali na sektorskem festi- valu v Radgoni. Dobro je založena knjižnica, ki Šteje 888 knjig, 680 bralcev pa je prebralo 1370 knjig. Premalo se poslužuje knjižnice vaško prebivalstvo. Društvo je lani priredilo tudi tri predavanja. Za zimsko izobraževalno delo je društvo prejelo nagrado Okrajnega odbora Ljudske prosvete Za predsednika IZUD je bil ponovno izvoljen ravnatelj zdravilišča, tov. Dušan Kovač Sklenili so. da bodo čimprej izdelali podrobnejši načrt za delo v letošnji sezoni in da bo društvo v bodoče poleg dramatike, petja in izobraževalnega dela gojilo tudi družabnost s prirejanjem družabnih večerov in enodnevnih izletov po bližnjih krajih Letošnjo delovno sezono pa so začeli v nedeljo. 10 januarja, z uprizoritvijo veseloigre »Sreča na zemlji« v režiji tov Mihe Veršiča. -Ki. Kaj pa otroški vrtec v Martjancih? V martjanski občini deluje otroški vrtec v Tešanovcih, za sedaj v zgradbi ekonomije, ki bi jo bilo potrebno preurediti, morda nadzidati, da bi koristila tudi drugim potrebam kulturno prosvetnega dela v tem kraju. Tešanovčanom se je svojčas že ponujala pomoč zato (OZZ M. Sobota), vendar so vaščani gledali na to nezaupljivo — in pri tem je ostalo. Otroški vrtec pa je potreben še bolj v samih Martjancih. Občinski ljudski odbor je na pobudo Sveta za prosveto in kulturo na zadnji seji že razglabljal o tem. Sklenili so, da bodo pomagali pri ustanovitvi vrtca v Martjancih z nabavo pohištva. Tako je precej upanja, da bodo otroški vrtec kmalu imeli. Ne bo napak povedati še kaj o prosvetnih razmerah v martjanski občini. V lanskem letu so prenovili zgradbo osnovne šole v Vučji Gomili. Občinski ljudski odbor je iz letnega proračuna dal 33 odstotkov za šolstvo in prosveto, kar da na učenca povpreček 2606 dinarjev ali na posameznega prebivalca skoraj 200 dinarjev. Za tekoče leto so sklenili, da bo posebna komisija pregledala ce- lotni inventar vseh šol, da bi tako postopoma v vsakem letu zajamčili nekaj proračunskih sredstev za nabavo nove šolske opreme. Svet za prosveto in kulturo pa se živo zanima tudi za osrednjo občinsko knjižnico, ki naj bi bila v Martjancih ter nudila občanom primerne knjige. Predvidevajo tudi neke vrste potujočo knjižnico Skratka: sodeč že po tem, bo dela dovolj tudi letos. Bakovci V četrtek, 7. januarja, so imeli redno letno konferenco tudi bakovski mladinci. Izvolili so si novega predsednika in odbor. Bakovski mladinci so bili v lanskem letu kar delavni, med organizacijami LMS izven mesta gotovo najbolj v soboški mestni občini. Tokrat so izvolili v odbor kar štiri tovarišice in upajo, da bo v bodoče v delu mladine sodelovalo več deklet kot doslej. Trenutno vadijo Nušičevo komedijo »Pokojnik«. ŽIŽKI Vas za hrbtom Črensovec je podobna senci, ki jo meče veliko košato drevo. Obdana s polji, travniki in gozdiči, ob cestah precej jarkov in pisano naselje hiš: med lepimi zidanimi se sramežljivo skrivajo majhne, vegaste hišice. Slednje polagoma izginjajo, tu pa tam zraste kaka nova. Vaščani pogosto popravljajo poti in ponekod se vije skozi vas že kar lepa, bela cesta. Ljudje v tej vasi so taki, kot povsod v tem dela prekmurske ravnine. Skoraj vsi kmetovalci, nekaj je obrtnikov. V Žižkih imajo šolo, zgradili so tudi lep gasilski dom, kakršnega nima vsaka vas. Na pročelju doma je vzidana spominska plošča domačinu Čuriču, ki je bil med vojno ustreljen pred domom. Svojčas so imeli v vasi tudi kmetijsko zadrugo, ki pa je prenehala z življenjem. Trdijo, da po krivdi poslovodje. Vaščani kaj radi berejo časopise in obiskujejo kulturne prireditve. V velikih in malih težavah borbe za napredek jim pride prav kako razvedrilo ali kulturni užitek. Radi zahajajo v bližnje Črensovce, kjer je čestokrat kaj na odru pa tudi doma so že večkrat kaj pripravili. Tako je življenje v tej mali vasi tudi po svoje zanimivo in živahno. Med množičnimi organizacijami so najbolj delovni gasilci. Kulturno-prosvetno delo pa bi se gotovo še boli razraslo, če ga ne bi ovirale težave, katerih sicer ne manjka tudi drugod, to je prostori in ljudje, ki bi tako delo znali krepko voditi. Štefan Slak Vanča vas Preteklo soboto je imelo svoj letni občni zbor PGD v Vanči vasi. Po poročilih se je razvil razgovor, v katerem je bilo omenjenih tudi več težav, s katerimi se borijo člani društva Tako nimajo uniform in se zato pogosto ni- so mogli udeležiti raznih prireditev, za katere so sicer prejeli vabila Pri lanskih gasilskih vajah pa so bili med najboljšimi v tišinski občini. V načrtu dela za letošnje leto imajo nabavo novih uniform in popravilo gasilskega doma. Iz Lipe Šahovsko društvo v Lipi spada gotovo med najmočnejša podeželska društva v Prekmurju. V društvu so predvsem mladinci, dosegli so pa v lanskem letu kar lepe uspehe. Številna tekmovanja bi gotovo bila Še pogostejša, če jih ne bi tako občutno težilo pomanjkanje finančnih sredstev. Zadnjo nedeljo v decembru je društvo priredilo meddruštveni turnir in brzoturnir. Povabili so šahiste iz Lendave, Turnišča in Črensovec. Čeprav so obljubili vsi, so prišli le slednji. Domačini so z lahkoto premagali Črensovčane, ki so osvojili le pol točke. Mladi šahisti iz Lipe so bili upravičeno užaljeni in razočarani nad povabljenimi gosti, ki jih ni bilo. Poleg tega. da šahisti iz Lendave dolgujejo Lipčanom obisk, bi tako srečanje spet pripomoglo k dvigu šahistov Lipe. »Obljuba je lepa stvar,« pravijo v Lipi, »še lepša je, če se izpolni...« -cc. Kljub težavam — napredek telovadcev Tv D ,Partizan" Sobota Lanska akademija soboškega Partizana (za Prekmurski festival) je bila morda pestrejša, bolj privlačna; vendar pa ta ugotovitev nikakor ne prikriva napredka, ki so ga prikazali telovadci soboškega Partizana na zadnji prireditvi Kljub težavam — saj je med letom odšlo iz društva več sposobnih in pridnih telovadnih voditeljev — telovadci napredujejo To priznanje pa je obenem pohvala tudi mlademu vodniškemu kadru. Spored zadnje akademije je bil precej obširen. Nastopili so najmlajši — cicibani in pionirke osnovne šole — s simboličnimi vajami, mladinke na gredi, vrsta članic iz Tovarne perila s talnimi vajami, dalje ritmične vaje mladink z obroči, pionirji na blazini, člani in mladinci na bradlji, pionirke na dvovišinski bradlji, vaje pionirk z rutami, članice na švedski klopi, mladinci s prostimi vajami, pionirji s preskoki čez konje, z odrivno desko, mešana vrsta s parternimi vajami in za zaključek — članice z valčkom. Gledalci — bilo jih je precej, največ mladih — so izvajanja nastopajočih toplo pozdravili in dajali posameznikom večkrat priznanja. Posebno uspele so bile vaje mladink na gredi, talne vaje mešane vrste in nastop pionirk na dvovišinski bradlji. Če ne toliko z vtisom celotne akademije, so bili gledalci zadovoljni z lepim razvojem posameznikov, ki vztrajno razvijajo svoje telovadne sposobnosti. Tudi to pomeni za soboške razmere — napredek. Sreča v nesreči Ko so se pred dnevi vračali otroci iz tišinske šole, bi se skoraj pripetila hujša nesreča. Proti dvoriščnim vratom je privozil traktor KZ Tišina, učenec prvega razreda M. V. pa je kljub temu skušal preteči često pred prihodom traktorja. Ta ga je zadel z blatnikom in vrgel vstran. Fantek je odnesel le manjše praske. Spet svarilo, da je treba biti na cesti previden. G. Uspešen lov na divje zajce Lovci, ki imajo svoje lovišče na Kupšinskem pri Murski Soboti, so pretekli teden priredili izreden lov na divje zajce — namesto s puškami so lovili z mrežami. Pravijo, da so vsi lovci te lovske družine v pretekli jeseni postrelili le okrog 15 zajcev, z mrežami pa so jih v enem dnevu ujeli kar 142 Vse so ujeli žive. Od teh so 36 samcev pobili, 106 živih zajcev pa so prodali za izvoz v Francijo. Francozi so namreč naročili dvakrat toliko samic kot samcev. Te divje zajce bodo izpustili v krajih, kjer je lansko leto poginilo čez en milijon divjih zajcev, da se bodo spet razplodili. Lovska družina bo prejela za vsakega živega prodanega zajca okrog 5500 din. naša država pa lepe devize TIŠINA Znani Svengali je tudi na Tišini priredil eksperimentalni večer. in sicer zadnjo soboto. Šolska dvorana je bila polna gledalcev Predstava je nudila vsem dosti smeha, zabave in občudovanja spretnosti. G. Umor pri Dolini 13. januarja letos je nekdo ustrelil Stanka Žbogarja, kmetijskega tehnika iz kolonije Pince. Zločin se je zgodil zvečer. Ko so ga še isti večer našli, je bil že mrtev Njegovo truplo je ležalo na stezi, ki pelje iz Doline v kolonijo Pince. Vsak sum o nesreči ali samomoru je izključen. Zadevo raziskujejo preiskovalni organi. Stanko Žbogar je bil dober kmetovalec. Nekaj časa je bil član kmečke delovne zadruge, po razpustu te, pa upravnik kmetijskega posestva KZ Lendava, ki je bilo v koloniji Pince. Čiščenje klobukov Klobuk krtačite skrbno vsak dan. madeže pa očistite z bencinom Nato naj se klobuk suši in zrači. Pred uporabo ne pozabite vstaviti med kožno podstavo in klobuk trak iz pivnika. ki upija znoj. Tak trak je treba pogosto menjati „Vestnik“ turniške občine V začetku januarja letos je izšla prva številka »Vestnika gospodarskih in kulturnih vprašanj občine Turnišče«. V listu hočejo obširneje obravnavati krajevne, gospodarske in kulturne razmere in potrebe ter tako okrepiti tudi delo množičnih organizacij v občini, ki je bilo doslej bolj šibko. Vsebina te prve. na 8 straneh ciklostilnega papirja tiskane številke Vestnika, vsebuje kar zanimivo pisanje. Tako razpravljajo o davčnih odmerah problematiki šol, o elektrifikaciji, dajejo napotke za kmečka dela v januarju, pišejo o gospodarski šoli, poročajo o zaključnih računih kmetijskih zadrug v letu 1953; Štefan Nemec pa je začel z objavljanjem zgodovine turniške občine. Menim, da zamisel ni napačna. Daje sicer precej dela, tudi finančna stran je lahko kočljiva, je pa gotovo koristna. Tak vestnik obravnava razne krajevne probleme zelo podrobno, seznanja z delom ljudskega odbora prebivalstvo občine, ki tako zre na to delo z večjim razumevanjem. Vsega tega lokalni časopis, kljub temu, da piše prvenstveno o domačih zadevah, le ne more za vsak kraj navesti do vseh podrobnosti. Ko v tem smislu ocenjujemo to glasilo je treba pobudnikom reči pohvalno besedo, z željo, da bi izšla še kaka številka turniška Vestnika in kar najbolje služila svojemu namenu. -Š. Bal. Šahovske vesti iz M. Sobote V pripravah za šahovsko prvenstvo mariborskega okrožja je bil 11. januarja odigran v M. Soboti kvalifikacijski turnir. Sodelovali so predstavniki petih drudruštev in dosegli naslednje rezultate: Gyergyek (Grad) 3 točke, Režonja (Lipa) 3, Casar (Gimnazija M. Sobota) 2,5, Grom (M. Sobota) 1,5 in Korošec (ESŠ M. Sobota) brez točke. Istega dne zvečer sta odigrala šahovski dvoboj na petih deskah aktiva LMS »Stefan Kovač« in »Stefan Cvetko« (V. VI. in II. rajon) v Murski Soboti. Mladinci II. rajona so izgubili z rezultatom 3:2. S tem tekmovanjem je mladinski aktiv »Stefan Kovač« začel vrsto tekmovanj z aktivi LMS v mestu. V prvih dneh februarja se bodo pomerili z mladinci IV. rajona. To bo za oboje prav težka borba. V februarju se bo začel tudi mladinski šahovski turnir za naslov mladinskega prvaka Murske Sobote. Vse pa kaže, da bo tekmovanje potekalo brez udeležencev iz I. rajona. -al. Okrajna gasilska zveza M. Sobota obvešča: Vabimo upravne odbore PGD, da redne letne občne zbore dobro pripravijo. Pripravite izčrpna poročila o svojem delu, o Vseh dobrih in slabih pojavih v društvu za preteklo leto. Opozarjamo vas, da na občne zbore povabite zastopnika občinskega ljudskega odbora in predstavnike množičnih organizacij. Ne pozabite tudi primemo okrasiti prostorov in poskrbite, da se prebivalstvo zbora udeleži v čim večjem številu. Do konca januarja imajo občne zbore naslednja društva: 25. januarja, ob 14. uri PGD Gornji Slaveči, Kuzma, Dolič in Matjaševci. 26. januarja, ob 8. uri PGD Strukovci, Zenkovci, Bodonci in Radovci. 28 januarja, ob 14. uri PGD Puževci. Beznovci, Vadarci in Kruplivnik. 30. januarja, ob 14. uri PGD Pečarovci, Moščanci, Dankovci in Mačkovci. 31. januarja, ob 8. uri PGD Vučja Gomila, Motvarjevci, Lončarovci, Krnci in Ivanovci. Istega dne ob 14. uri PGD Fokovci, Selo Kančevci, Andrejci in Kukeč. Iz pisarne OGZ M. Sobota Vendar le enkrat zimsko kopališče v Murski Soboti Tudi v našem listu smo že pisali o problemu, čigar rešitev je živo zanimala vse Sobočane. Zimskega kopališča nismo imeli. Kako potrebno pa je tako kopališče ve prav dobro sleherni Sobočan, saj so le redka stanovanja v Murski Soboti, kjer imajo urejene kopalnice. Ljudski odbor mestne občine je svoja prizadevanja končno le uresničil. Z novim letom se je odprlo preurejeno zimsko kopališče v Zdravstvenem domu. Tudi prijetno novoletno presenečenje! Nedelja, 24. jan. — Misliva, Felicijan Ponedeljek, 25. Jan. — Trpimir Torek, 26. jan. — Pavla Sreda, 27. jan. — Janez četrtek, 28. jan. — Draguš, Peter Petek. 29. jan. — Frančišek S. Sobota. 30 jan. — Martina GIBANJE SONCA: 22. jan vzide ob 7.37, zaide ob 16.51; dolžina dneva 9 ur 14 minut. GIBANJE LUNE: zadnji krajec dne 27 januarja ob 4.28. SPOMINSKI DNEVI: 23. januarja 1878 leta je bil rojen Oton Župančič, velik slovenski pesnik Umrl je 11. junija 1949. leta. 29. januarja 1573. leta je dan začetka kmečkega punta, ki ga je vodit Matija Gubec. KINO M. SOBOTA predvaja od 22. do 26. januarja amer. film v naravnih barvah ,,KAPETAN H0RATI0", od 26 do 28. januarja ameriški film „0B VELIKI LOČNICI". KINO RADGONA predvaja 23. in 24. januarja angl. film ,,HITREJŠI OD ZV0KA"; 27. januarja amer. film „NJEN OTROK"; 30. in 31. jan. amer. (Um „SUŽNJA PRETEKLOSTI". LJUTOMER predvaja 23. in 24. Januarja ameriški film „P0H0D V DŽUNGLO"; 27. in 28. januarja ameriški film ,,SUŽNJA PRETEKLOSTI". V nedeljo, 24. januarja štiri predstave: ob 14., 16., 18. in 20. uri. ORAD predvaja 24. januarja amer. film ZAPELJIVKA IZ NEW ORLEANSA"; 31. januarja amer. film ,,kraljevi BRIVEC". ČEPINCI predvaja 24. januarja francoski film „V MONTE CARL0"; 31. januarja amer. film ,,WINCHESTER 73". Vsa kino podjetja v okrajih M. Sobota in Ljutomer, ki žele objavljati sporede predstav v našem listu, naprošamo, da nam čimprej pošljejo razpored prikazovanja filmov za prihodnji mesec. — Uredništvo. MALI OGLASI Posestvo 3 in pol ha, hiša z gospodarskim poslopjem, prodam. Vprašajte pri Klemenčič-Kosi, Iljaševci 21, pošta Križevci pri Ljutomeru. Stanovanjsko poslopje z opeko krito, prodam. Barbarič Štefan, Lončarovci 14, Prekmurje. Hrastove deske, lepe in suhe, debele 5 četrtink cole, uporabne za pohištvo, prodam. Cena po dogovoru. Osterc Franc, Vučja vas 18, pošta Križevci pri Ljutomeru. Hišo ali stanovanje za eno družino v Ljutomeru ali bližnji okolici, kupim. Poizve se pri Žumar Karlu, pečarju v Ljutomeru. Ogrodje za voz, novo, leseno, še nekovano, za kravjo vprego, ugodno prodam. Vprašajte pri Sočič Viljem, Černelavci pri Murski Sobti. PRODAM gospodarsko posestvo, 2,40 ha, to je 26 arov vinograda, 30 arov sadovnjaka, 1 ha gozda ter enostanovanjsko hišo v dobrem stanju z gospodarskim poslopjem in stiskalnico. Stavbena parcela 10 minut hoda do železniške postaje Ivanjkovci. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. ZIDANO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 6 ha zemlje prodam. Vprašati pri Mirku Božiču, Drakovci, pošta Bučkovci, okraj Ljutomer. AVTO-MOTO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI obvešča svoje člane da bo redni letni občni zbor v nedeljo, dne 24. januarja 1954 z začetkom oh 9. uri dopoldne v prostorih Avto-moto društva M. Sobota, na Lendavski cesti 5. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame tašče in tete Terezije Bac, roj. Flisar se zahvaljujemo vsem. ki so izrekli sožalje, darovali vence in pokojnico spremili na zadnji poti in vsem, ki so ji v dolgotrajni bolezni lajšali trpljenje in pomoč, ki je je bila dedr. Vrbnjaku, dr. Sedlačku in dr. Vučaku za skrb in nego, LOMO M. Sobota za razumevanje in pomoč. ki jo je bita deležna za časa bolezni in pri pogrebu. Vsem iskrena hvala. Žalujoče rodbine Vogler. Jovičič. Bac in Flisar: Cankova, Varaždin. South Betlehem USA, M. Sobota — 16. jan. 1954 OBJAVA Sporočamo vsem odjemalcem in dobaviteljem da po sklepu zbora zadružnikov ter sklepa upravnega in nadzornega odbora KDZ Stročja vas. preide v likvidacijo gostilna KDZ Stročja vas ter Podgradje, dalje trgovski odsek KDZ Stročja vas s 1. februarjem 1954. Pozivamo vse upnike, da najkasneje do 15. februarja 1954 prijavijo svoje terjatve, ker terjatev, prijavljenih po 15. februarju 1954 ne bomo več upoštevali. Prav tako pozivamo vse dolžnike trgovskega odseka KDZ Stročja vas in dolžnike obeh gostiln KDZ Stročja vas. da najpozneje do 15. februarja 1954 poravnajo svoje dolgove. Po preteku tega roka bomo dolžnike izterjali potom sodišča in Drž. arbitraže. Obenem sporočamo vsem j kuncem in dobaviteljem, da se je bivša KDZ »Janeza Kaučiča« Stročja vas. preimenovala v Vinogradniško Presika pri Ljutomeru Likvidacijska komisija Murska Sobota, 22. januarja 1954 OD TEDNA DO TEDNA Berlinska konferenca štirih zunanjih ministrov, ki se bo predvidoma pričela 25. januarja, je za krajši čas izpodrinila po svoji pomembnosti vse ostale mednarodne dogodke. Tako je nekako neopazno šel mimo nas tudi tak dogodek, kakor je n. pr. odlok egiptovske vlade, da razpusti versko-fanatično in reakcionarno organizacijo »Muslimanski bratje«, ki je doslej veljala — kot trdi samo uradno kairsko poročilo za »država v državi«. Vlada generala Nagiba je s tem pokazala, da se ne boji verskega fanatizma, enega od najbolj nazadnjaških elementov srednjega Vzhoda, kadar gre za ureditev njenih revolucionarnih zamisli. S tem je hkrati pokazala svojo moč in si dvignila ugled. Nekam »zastalo« je tudi perzijsko vprašanje in dogodki, ki so nastopili v tej državi po obsodbi bivšega predsednika vlade dr. Mosadika. Te dni poročajo o volitvah, ki jih je novi predsednik general Zahedi razpisal na hitro roko, ter o spopadih med Mosadikovimi pristaši in pristaši sedanje vlade. Tudi italijanska vladna kriza ni žela v mednarodni javnosti tolikšnega zanimanja, kakor bi ga sicer. Po dolgih posvetovanjih z najrazličnejšimi strujami znotraj same krščansko-demokratske stranke, pa tudi s predstavniki ostalih političnih skupin v parlamentu, je profesor Fantani sestavil vlado iz samih predstavnikov lastne stranke, ki ji ne obetajo dolgega življenja. Demokrščanska stranka nima večine v parlamentu in je zato prisiljena, nasloniti se na take stranke, ki ji do neke mere odgovarjajo. Fanfani je kot vse kaže računal na podporo monarhistov - stranke, ki se zavzema za ponovno uspostavitev nekdanjega italijanskega kraljestva. Toda njeno vodstvo je podporo zavrnilo še tisti hip, ko je sporočil sestavo svojega kabineta. Sedaj napoveduje pogajanja s socialdemokrati. Takšen skok od desnice k levici je za italijanske politične prilike kajpak razumljiv. Vendar je sedaj vprašanje, kako se bo nova vlada lahko pogajala. Socialdemokrati namreč zahtevajo — prav tako kakor liberalci in republikanci — kot nadoknado za sodelovanje, naj vlada sprejme njih pogoje o socialnih in političnih resormah. Proti temu pa odločno nastopa desno krilo demokrščanske stranke, ki ima dobre stike z monarhističnimi voditelji in velekapitalom, ki v glavnem monarhiste podpira. Toda vrnimo se raje k berlinski konferenci Zahodne delegacije se že pripravljajo na odhod v Berlin, posebno še, ker so se predstavniki štirih visokih komisarjev po krajšem zastoju vendarle sporazumeli o mestu, kjer naj se konferenca vrši. Sporočili so že tudi sestavo teh delegacij. Vendar svetovno javnost bolj zanimajo domneve o tem, kakšen bo dnevni red konference in kaki so izgledi za njen uspeh. Ali bo avstrijska mirovna pogodba prva na operacijski mizi in vprašanje Nemčije takoj za njo? Nekateri sodijo, da bi bilo najbolje, če prično z Avstrijo, ker so štiri zasedbene sile v glavnem že dosegle sporazum in ker že obstaja neke vrste osnutek, ki ga je le treba sporazumno popraviti in dopolniti. Drugi spet menijo, da je nemško vprašanje v sedanji Evropi ključno, t. j. najvažnejše vprašanje. Zaradi njega se v tem delu sveta umetno vzdržuje mednarodna napetost. Nemško vprašanje je hkrati tudi glavni kamen spotike med SZ in zahodnimi državami. Če torej odstranijo ta kamen, bo ostala vprašanja laže rešiti. Kaže, da bo prav borba za vrstni red dnevnega reda precej težka. Za nemškim in avstrijskim vprašanjem bo prišlo na vrsto vprašanje mednarodne varnosti, ki ga lahko razumemo v njegovi ožji ali pa širši obliki. Verjetno bodo štirje zunanji ministri obravnavali vprašanje čim obsežneje. Obsegalo bo najbrž tudi vprašanje atomske energije, posebno še, ker so se prav te dni pričeli razgovori med ZDA in SZ, Gre za tako imenovane »prehodne razgovore« med obema vladama v zvezi s pozivom, ki ga je predsednik ZDA Eisenhower ob Novem letu sporočil SZ: da naj ustanove posebno mednarodno agencijo za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene. Do konference je še teden dni. Ni dvoma, da bomo o njenem delu v tem času dobili dovolj podatkov in se prihodnjič obširneje pomenili o njej. Gradnja Novega Beograda Mnoga dela, ki jih določa generalni načrt Beograda na levem bregu Save, so pred leti ustavili. Ostala so samo betonska ogrodja s poslopji predsedstva vlade, reprezentativnega hotela in študentovskega naselja. Pozneje so gradili samo poslopje študentovskega naselja. Končno pa so še to opustili. Prihodnje leto pa bodo graditev obnovili. Po zamisli urbanistov bodo zgradili na levem bregu Save najmodernejši del Beograda. Za to pa so potrebne temeljite in obsežne priprave. Svet, na katerem bo stal bodoči Novi Beograd, bodo morali dvigniti povprečno za 5 m. Za to bodo potrebovali na milijone kubičnih metrov kamenja in gramoza. V prihodnjih nekaj letih bodo torej stavbišče bodočega Novega Beograda predvsem nasipali in utrjevali. Gradivo bodo črpali v glavnem iz Donave, z one strani Ratnega ostrva, kjer bo v prihodnje glavni tok reke. To delo bo trajalo tri ali štiri leta. Prihodnje leto bodo nadaljevali tudi graditev Novega Beograda; dogradili bodo poslopja Zveznega izvršnega sveta (prvotno namenjeno za predsedstvo vlade). Tu so morali zabiti v zemljo 4000 pilotov in na njih zgraditi velikansko betonsko ploščo. Prvotno so nameravali zgraditi tu štiri upravne okraje z mnogimi večnadstropnimi poslopji, v središču pa bi bila palača predsedstva vlade. Prišla pa je decentralizacija, upravni aparat se je skrčil in zato so ta načrt nekoliko spremenili. Zgradili bodo samo eno poslopje, ki bo zadostovalo za pisarne Zveznega izvršnega sveta in državnih tajništev. Okrog teh največjih poslopij bodo uredili parke. V Sisku gradijo prvo tovarno joda v jugovzhodni Evropi Izvir jodaste vode v današnjem zdravilišču v Sisku je bil odkrit prav slučajno okrog leta 1930, ko je petrolejska mrzlica podžgala mnoge kapitaliste, da so iskali nafto. Sedanji jodasti izvir pri Sisku spada po vsebini joda med najmočnejše v Evropi. V vsakem litru vode je nad 25 miligramov joda. Če k temu dodamo še temperaturo izvira, ki znaša 54 stopinj celzija, tedaj vidimo, da spada jodasta voda v Sisku med najtoplejše jodaste izvire na svetu. Zato si je Sisak že med obema vojnama pridobil glas kot zdravilišče z izredno močnimi jodastimi vodami. V prvih povojnih letih pa so med vojno upostošeno zdravilišče obnovili in ga razširili. V zdravilišču se dnevno lahko zdravi okrog 200 bolnikov. Mnogih bolnikov pa zdravilišče ne more sprejeti, ker ni dovolj prostora, čeprav bi bilo vode dovolj za dnevno zdravljenje okrog 1000 bolnikov. Tako ostane precej vode neizkoriščene. V zdravilstvu se uporablja precej joda. Naša država je za te potrebe uvažala letno po 2300 kg čistega joda. V Sisku pa ga vsak dan v jodasti vodi steče v Kolpo 7 kilogramov. Toda pridobivati čisti jod iz jodaste vode ni tako enostavno. Zamisel, lotiti se raziskavanja možnosti pridobivanja čistega joda iz jodaste vode v Sisku, je bila nova in smela, saj se v vsej jugovzhodni Evropi nikjer ne ukvarjajo s to dejavnostjo. Tehnološki proces pridobivanja joda skrivajo v inozemstvu kot industrijsko tajnost. Zato so v kleteh zdravilišča začeli naporno in zamotano raziskovalno delo. Po dve in polletnem raziskavanju je profesorju Makucu naposled uspelo dovršiti svojo metodo, s katero izločuje jod. Od preproste delavnice v kleteh zdravilišča, ki je bila komaj podobna laboratoriju, je bila s tem odprta pot do modeme tovarne. Nova tovarna ne bo niti posebno velika. Stroški njene graditve bodo znašali okrog 30 milijonov dinarjev, dovršena pa bo v zelo kratkem času. Vse delo v tovarni, ki bo podobna modernemu laboratoriju, bo potekalo mehanično pod kontrolo enega samega strokovnjaka in nekaj laborantov. 1. marca 1954 bodo že dobili prve količine joda iz te tovarne. Zgrajena bo za letno proizvodnjo okrog 7000 kg joda. Poleg kritja dosedanjih potreb joda bomo lahko velike količine uporabljali v akciji proti golšavosti in nam bo ostalo še okrog 3000 kg joda za izvoz. Kotiček za naše pionirje Dragi stric uredniki Kakor sem ob objavi računske naloge pravilno izračunal in Ti tako pomagal pri računanju, tako sem tudi sedaj, ko si nas na to opozoril, naredil kar pet pravilnih rešitev. Te Ti prilagam, da se lahko prepričaš. Tudi za kozolec, ki je bil objavljen v zadnjem našem kotičku, Ti lahko sporočim, kje imajo take. Bil sem pri stricu v Ljub- ljani. Takrat sem videl take kozolce v okolici Ljubljane. Niso pa imeli tako polomljenih drogov, kot tisti na sliki. Na svidenje, stric uredniki Avgust Horvat, 1. a razred Nižje gimnazije v M. Soboti Dragi Avgust! Zares si prav izračunal vseh pet računskih nalog. Gotovo bo iz Tebe še velik mož, če se boš vedno učil tako pridno kot doslej. Tudi za kozolec sl uganil, kje imajo take. Seveda, ker si že potoval v Ljubljano in si jih videl. Gotovo pa so tudi mnogi drugi pionirji že potovali, pa se vzlic temu niso spomnili, kje so jih videli. Seveda niso potovali vsi v Ljubljano, bili pa so lahko v raznih krajih Slovenije v počitniških kolonijah ali so obiskali sorodnike. Kar se tiče polomljenih drogov, pa menim, da oni kozolec ni bil slikan pri Ljubljani, temveč na Koroškem. Ker pa je v gorah večkrat velika nevihta in burja, sta jih gotovo ti polomili. Te pozdravlja stric urednik Branko Semen: Zimsko veselje Snežinke, snežinke, kot zvezdice bele z neba so spolzele na mrzlo zemljo: z belino odele v plasti že debele nam hiše, polje in goro. Otroci, zdaj sanke nared, da strmo po hribu, kot burja zdrvimo, ko deda Snežaka na kup zavalimo — še drsat se gremo na led. Za peč naj se skrije, doma naj ostane, kdor mraza boji se in slednje snežinke; jaz v snegu na smučkah bom rezal ovinke in gledal zvedavo v snežene utrinke... Selekcijska postaja Beltinci: Kako naj povečamo pridelke krompirja v Pomurju (Nadaljevanje in konec) 4. POLETNA SADITEV KROMPIRJA KOT IZVOR DODATNIH KOLIČIN TRŽNEGA BLAGA IN KRME V nekaterih deželah z vročim in suhim poletjem, kjer se krompir hitro in močno izrojuje, je v navadi saditev krompirja sredi poletja, ter daje poleti sajen krompir kar lepe pridelke. Ker se Pomurje po svojih klimatskih (podnebnih) pogojih precej približuje tem deželam, smo hoteli preizkusiti, kako bi se obnesla poletna saditev krompirja v naših prilikah. Zato je bil lani in letos napravljen na Selekcijski postaji v Beltincih tak poskus. Leta 1952 sta bili v poskusu sorti bintje (zgodnja sorta) in merkur (pozna sorta), leta 1953 pa sorti srednje rani bemovce (srednje pozna sorta) in merkur. Uspeh poskusa je bil v obeh le tih, od katerih je bilo prvo iz- redno sušno, drugo pa zelo vlažno, zelo zadovoljiv. Sicer pa naj govore številke same (številke pomenijo meterske stote na 1 hektar): rok saditve: Leto 1952: Sorta bintje: 12. VI. 166, 5. VII. 109, 15. VII. 67, 25. VII. 74, 5. VIII. 18. Merkur 12.VI. 311, 25. VI. 263, 5. VII. 169, 15. VII. 184, 25. VII. 108. Leto 1953: Bemovec 12. IV. 244, 5. VII. 140, 15. VII. 96, 25. VII. 77, 5. VITI. 53. Merkur 12. VI. 136, 25. VI. 250, 5 VII 237, 15. VII. 133. Krompir bi se mogel v naših razmerah saditi ali za zimskimi krmnimi rastlinami (inkarnatka, grašica, repica) ali na žitnih strniščih. Gospodarski pomen različne izrabe strnišč (krompir v primerjavi z nekaterimi drugimi rastlinami) je razviden iz spodnje tabele: Krompir 125, 19.900 din, 63.000 din, 33.300 din. Proso 13 (zrnje), 25 (slama), 5600 din, 33.000 din, 24.300 din. Ajda 6 (zrnje), 12 (slama), 5400 din, 9800 din, 1300 din. Repa 170 (koreni), 30 (listje), 10.800 din, 21.400 din, 5600 din. Koruza 250, 5300 din, 36.600 din, 28.300 din. (Vrstni red: kultura, pridelek q/ha, plače za delo, dohodek z 1 ha, čisti dobiček). Vidimo torej, da je poletna saditev krompirja na vsak način najbolj donosna izmed vseh strniščnih rastlin. Krompir ne samo da zaposli največ delovne sile (ki smo jo obračunali po povprečno 270 din na dan), temveč daje tudi največji čisti dobiček na 1 ha površine. Krmilna vrednost strniščnih posevkov je naslednja: rastlina pridelek q/ha prebav. beljakov. v kg na 1 ha škrobne enote na 1 ha krompir 125 75 2750 proso 13+25 117 1170 repa 170+30 73 945 koruza 250 75 1850 grašica 140 210 1120 Krompir je — kot je razvidno iz tabele — po škrobni vrednosti daleč na prvem mesita pred ostalimi rastlinami. Tudi pridelek prebavljivih beljakovin je pri krompirju sorazmerno visok ter ga močneje presega edino grašica. Pri poletni saditvi krompirja je zelo važno, da se zemlja obdela in pripravi za saditev takoj, ko glavni posevek zapusti njivo, da se izkoristi za rast krompirja čim več vlage v zemlji, kajti neobdelano strnišče se zelo hitro izsuši. Se neki ukrep je pri strniščni saditvi krompirja zelo uspešen, namreč tako imenovana nakalitev semena. Nakalitev semena obstoji v tem, da se krompirjevi gomolji 4 do 5 tednov pred saditvijo razprostrejo v tanjši plasti (1 do 2 gomolja) v svetlem, toda senčnem in hladnejšem prostoru, kjer zdravi gomolji poženejo kratke, debele in obarvane kali, bolni gomolji pa dolge in zelo tanke kali. Za seme se uporabijo samo zdravi gomolji, bolni pa so dobri za prehrano ali krmo. Nakaljeni gomolji po saditvi hitreje poženejo in se krepkeje razvijajo, zaradi česar jim možna poletna suša ne škoduje tako močno. Shranjevanje semena od jeseni do poletne saditve ne povzroča posebnih težav in izgub na semenu. Spomladi je treba seme ponovno prebrati ter ca potem pustiti v hladni kleti, nato pa ga dati 4 do 5 tednov pred saditvi- jo na nakalitev. Posebno dobro pa se obdrži do poletne saditve tisti krompir, ki je že preteklo leto bil posajen poleti. 5. POLETNA SADITEV KOT UKREP ZA DOBIVANJE ZDRAVEGA SEMENA Že prej smo omenili, da je visoka temperatura, ki vlada poleti v Pomurju, vzrok izrojevanja krompirja in da je treba zaradi tega krompir za seme vsakih nekaj let (na 3 do 4 leta) izmenjati, če hočemo doseči visoke pridelke. Omenili smo tudi, da je izmenjava krompirja precej draga in da je tudi v naših prirodnih pogojih mogoče pridelovati zdrav in poceni semenski krompir. Prav poletna saditev je tisti ukrep, s katerim lahko zadržimo krompir skoraj v celoti dalj časa zdrav in neizrojen tudi v tistih predelih, kjer se sicer zelo hitro izrodi. Poskusi na Selekcijski postaji v Beltincih so pokazali, da daje v naših prirodnih pogojih tisto seme, ki izvira iz poletne saditve precej večje pridelke kot pa seme, izvirajoče iz normalne pomladanske saditve. Poskus je bil napravljen tako, da sta bili 1952. leta dve krompirjevi sorti (zgodnja sorta bintje in pozna sorta merkur) posajeni delno spomladi delno pa poleti. Ob izkopu je bilo od vsake saditve, to je od spomladanske in od poletne, puščeno seme za naslednje leto. Leta 1953 je bilo obojno seme posajeno spomladi ter so bili doseženi naslednji pridelki: Spomladanska (17.IV. 1952), 149 q na ha (bintje) 313 q na ha (merkur). Poletna (15. VII. 1952), 170 q na ha (bintje), 345 q na ha (merkur). Zvišanje pridelka 21 q na ha (bintje). 32 q na ha (merkur). S semenom, ki je izviralo iz poletne saditve preteklega leta, je bil torej pridelek pri sorti bintje zvišan za 14 odst., pri sorti merkur pa za 10 odst Že prej smo videli, da se poletna saditev krompirja izplača že zgolj zaradi pridelkov, ki se na ta način lahko dosežejo, zlasti še, če bi poletna saditev krompirja zavzela vsaj nekaj tistih žitnih strnišč, ki se sedaj zasejavajo z ajdo, belo repo pa tudi s prosom. Se večji pomen pa seveda dobi poletna saditev krompirja s tem, da si lahko na ta način preskrbimo zdravo in neizrojeno seme za neslednjo spomladansko in poletno saditev. Ob tej priliki moramo poudariti še to, da sicer vsebuje pridelek poletne saditve večji odstotek drobnih gomoljev kot pridelek spomladanske saditve. Vendar je poskus pokazal, da so gomolji, izvirajoči iz poletne saditve, popolnoma dobri za seme, tudi če so debeli samo za pol kokošjega jajca (teža 30 gr), pod pogojem, da se posadita dva taka gomoljčka v eno jamico oziroma na eno mesto. Tako nam torej poletna saditev krompirja nudi debele gomolje za prehrano ali za krmo in predvsem za seme, drobne gomolje pa za krmo in zlasti za seme. Se nekaj ne smemo pozabiti omeniti pri poletni saditvi, katere pridelke želimo uporabiti za seme. Poletno saditev moramo namreč začeti z zdravim semenom, kajti bolno, izrojeno seme tudi s poletno saditvijo ne bo ozdravelo. Pa tudi tega se moramo zavedati, da neugodne prirodne pogoje, ki vladajo v Pomurju in ki povzročajo izrojevanje krompirja v tem predelu, tudi s poletno saditvijo ne moremo popolnoma premagati. Zato bo kljub temu, da bomo redno puščali samo seme iz poletne saditve za saditev v prihodnjem poletju, vendarle treba — morda vsakih 5 do 6 let____ nabaviti za poletno saditev zdravo seme iz višjih predelov. Količine semena, ki jih bo treba nabaviti, pa bodo mnogo manjše kot bi bile, če naj bi vsaka 3 do 4 leta izmenjavali seme za sedanjo spomladansko saditev, zato bodo tudi nabavni stroški za seme mnogo manjši. V skopih potezah smo hoteli prikazati in razjasniti nekatera vprašanja, ki se pojavljajo ob pridelovanju krompirja v Pomurju. Kolikor bomo sledili potem do višjih pridelkov in donosnejšega pridelovanja, ki smo jih bežno nakazali — pri tem pa se vseh možnosti niti dotaknili nismo, kot na primer mehanizacije pridelovanja krompirja — uspehi vsekakor ne bodo izostati. Ti uspehi se bodo odražali v mnogo višjih hektarskih pridelkih. v večjih tržnih viških, v večji količini krme ter v nižjih proizvodnih stroških. Korist od tega pa bo imel posameznik in skupnost. POSKUSNA KAJA CIGARET Zagrebška tobačna tovarna je organizirala v klubu kulturnih delavcev v Osijeku brezplačno poskusno kajo vseh vrst cigaret, kar jih izdelujejo. Poskusne kaje se je udeležilo nad 500 kadilcev. Tovarna je hotela dobiti od kadilcev pismeno mnenje o kakovosti in opremi vsake vrste. Posebno pozornost je vzbudilo med kadilci 6 vrst novih, tako imenovanih »aromatiziranih« cigaret, ki še nimajo imen. PRISELJEVANJE V KANADO V Kanado se bo 1954. leta priselilo 170.000 ljudi. Tako bo letos imela Kanada že več kot milijon novih prebivalcev. Od tega jih je 300 tisoč Britancev, 120.000 Nemcev, 90.000 Nizozemcev. 70.000 Američanov itd. Zimsko veselje