Novičar. jDržaviii zbor. V 52. seji drž. zbora je oznanil minister pravosodja da je cesar potrdil postavi o odpravljenju kazni z okovi in o obsodbi rab instancia". Za tem se je začelo nadaljevati besedovanje o odposlanstveni postavi. (delegaciji.) Proti §. 3. (Stroški skupnih zadev niorete plačati po razmeri obe državni strauki.), je govoril Hanisch in zatim Ryger, kteri je tudi rekel: Po oktobrovem diplomu je Ogrom neka gotova neodvisaost dana, ali kakor zdaj gre, pokoačavajo oni tastransko polovino države po stroških, kteri se jej zarad njih nalagajo. Beust govori protiRygerjevemu očitanju in pravi, da je ravno po tem, da cesar ima v vsem odločiven glas, jednota državina zavarovana: §. 3. se odobri. §. 4. (Prineski k plačiln zdajnega državnega dolga se bodo poravnali, po obestranski pogodbi.) in §. 5. (Skupne zadeve oskrbuje skupno ministerstvo, armado vodi cesar) se odobrita brez vsakega besedovaaja. Proti §. C. (Odposlanstva — delegacije se volijo iz državnega zbora in ogerskega državnega zbora) je govoril Giovanelli: Samo deželni zbori imajo pravico delegacije voliti. Državni zbor po oktobrovem diplomu in februarni ustavi niraa za to nobene pravice, on zatoraj svetuje in predloži popravke. (Jega so podpirali Tirolci Slovenci, Polaki in Bukovinci). Proti njegoveaiu predlogu je govoril Leonardi. Pri glasovanju pade Giovanelli-jev predlog, za kterega so glasovali samo Tirolci, Slovenci in mala številka iz desne strani; in se odobri odborov predlog. Prej ko se je končala seja je predsednik oglasil, da jc došlo pismo od vojaškega ministerstva, v kterem se javljazbornici, da je cesar potrdil postavo, ko kteri je cesarski ukaz od 18. decernbra 1. 1866. odstranjen, in daso odloebe v postavi o dopolnitvi vojakov od 29. septembra 1858 spet nadalje veljavne. V 53. seji drž. zbora se je dalje besedovalo o postavi odposlaastva. Proti §. 7. in 8. je govorilBerger, kteri je tirjal, da se mora voliti iz cele zboraice in sicer je valjavna samo absolutna večina glasov. Tudi Schindler se je ž njim zlagal. Pe- trino pa je govoril proti njiina in rekel; da večina zboraičina še ni večiaa države. Orne dokazuje po zgodovini, da je centralizem Avstriji pogibeljen, dualizem pa, jo dvojvrsten centralizem. — Med tim, ko se Madjarom vse daje, se tajijo pravice Čehov in se stiskajo Slovenci. Giovanellijev predlog, po ktereai bi se naj volile delegacije^ iz deželaih zborov, se zavrže in odobri vladin predlog. Končno še naznani predsednik, da je postava pravice združenja in sliodov od cesarja potrjeaa. V 54. seji drž. zbora se šc je proti nekterim paragrafom odposlanstvene postave besedovalo ali vendar vse zastonj, ker k slednjemu se je cela postava, kakor jo je predložila vlada, že po drugem čitanju odobrila. — Jedna divizija francoskih vojakov bo v kratkem zapustila Rimsko in se spet podalo donm. — Pravi se, da je podadaiiral Tegetthof truplo cesarja Maksa vendar dobil in da je že ž njim aa poti v Evropo. — Pretekli teden je šlo skoz Avstrijo 6000 novonarejenih pušek iz Angleške v Srbsko. — Jedin vzrok, zarad kterega je bil b. Beust v Londouu, je ta, da bi pi-idobil angleško vlado za to, da se Avstrija sme odškodovati v vzhodu za zgube v Taljanski in Nemški. Avstrijska vlada se je zatoraj tudi že začela zlo k vojski pripravljati, če bi se namreč Turki ali Srbi jenemu namenu v Bosniji in Hercegovini soperstavili. Začela je v Hrvaški Slavoniji in vojaški granici prav marljivo delati in graničarski častniki zlo trdijo, da je Gablenz proti njim odkrito rekel, Jili Veličanstvo še hoče granico samo tako dolgo imeti, dokler ne bode Bosaija in Hercegovina z Avstrijo zjedinjena. Iz vsega tega se lehko raz.jasni, kako veliki nemir vlada med južnimi slovanskimi narodi. Srbska se zato zlo k vojski pripravlja: 800 ljudi dela noč in dan v Kragujevškem arzenalu in narodna škupščina je, kakor je znano, nove davke privolila, da se oborožijo narodni vojaki prvega razreda. Že pred nekterimi mesci je poslal kaez Mihael neke baterije v Cetiaje, da se tamošni ljudje vadijo. Grška bo se gotovo tudi s Slovaai združila — in Ruska? — Kaj pa bo ona storila? Kakor se čuje, bo hrvaški deželni zbor 8. januarja 1868. gotovo sklican. (?) ~ V Ljubljani se bode novi nSokol" osnoval, odbor, kteri bo to izpeljal je že napravljea.