Boris Kuret: »Preživetje Slovenskega stalnega gledališča je zapisano v zakonu« / 7 Dr. Renato Štokelj o 50-letnici sanatorija na Trsteniku, v katerem je službovalo veliko slovenskih zdravnikov /i 8 Primorski SREDA, 21. MAJA 2008 št. 120 (19.210) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) Pravica izrinjena na stranski tir Dušan Udovič Samo veliki naivneži so lahko pričakovali, da bo slovenski jezik v mestu Gorica z novo upravo ostal nedotaknjen, da bo obseg njegovih pravic in uporabe ostal na isti ravni, kot za časa Brancatijeve občinske uprave. Takrat so obvestila in razglasi v slovenskem jeziku začeli biti opazni skoraj na vsakem vogalu, filozofija uprave je bila, da se mora mesto privaditi na normalnost, po kateri so njegov sestavni in zgodovinsko konstitutivni del tudi Slovenci. Praksa, ki jo je uvajala tedanja uprava, je bila povsem zakonita in odraz politične volje. Sedanji občinski sklep omejuje uradne objave in sporočila le na nekatere rajone, poleg tega pa obstaja utemeljen dvom, da bo obstoječi urad za jezikovne manjšine ostal v občinski palači. V njej najbrž ni ravno dobrodošel, kot se je ob božiču že dogajajo s preveč motečimi dvojezičnimi jaslicami. Tako kot naj bi slovenski jezik sodil le v nekatere predele mestne periferije, tako bi nekateri tudi urad najbrž radi videli kvečjemu v stran skih pro sto rih ob či ne v Ulici Garibaldi. Tudi vse to je odraz politične volje, bistveno drugačne od preteklosti. Župan in njegov odbornik se v zagovor sklepa občinskega odbora lahko tudi sklicujeta na formalnosti in zakonitost, toda občinski ukrep pomeni odpravljanje že uveljavljene prakse, kar je iz vidika zaščitnega zakona očitno sporno. V nič pa je šla tudi županova obljuba, da občina ne bo odstopala od obsega uveljavljenih pravic. gorica - Sklep občinskega odbora o izvajanju zaščite Slovenske lepake »izgnali« v predmestje SSk napoveduje priziv - Romoli: »Sklep je zakonit« italija - Po gonji proti Romom v Neaplju in drugod Evropski parlament obsodil vsakršno nasilje nad Romi RIM - Evropski parlament je včeraj odločno obsodil vsakršno gonjo proti Romom v Italiji in drugod v Evropi. Zadevo je sprejel na dnevni red zaradi na- padov, ki so jih bile romske skupnosti deležne v zadnjih dneh v Neaplju in v drugih italijanskih krajih. Univerzitetni profesor romskega rodu Alexian Santino Spinelli je v pogovoru za naš dnevnik dejal, da danes v Italiji lahko govorimo celo o kulturnem genocidu Romov. Na 6. strani goriški župan Ettore Romoli bumbaca GORICA - Romolijev občinski odbor je s sklepom »izgnal« slovenska javna in uradna sporočila iz mestnega središča. Odslej jih bodo razobešali izključno v treh predmestnih četrtih in v uradu Odprto javnosti v ulici Garibaldi. SSk napoveduje priziv, Romoli trdi, da je sklep zakonit, predsednik Paritetnega odbora Brezigar pa ocenjuje, da župan ni držal besede. Na 14. strani Deželna SKP je ostala brez tajnika Na 3. strani Zeleni proti železarni Lucchini: Upoštevamo vse predpise AIA Na 8 . strani Na Tržaškem sedem ur zastojev v prometu Na 7. strani Goriška sekcija SDGZ o gospodarstvu Severne Primorske Na 15. strani Goriški mini muzej se je pomeril z velikani Na 16. strani dežela - Zahteva Severne lige Več policistov na nekdanji meji? TRST - Severna liga zahteva več policistov ne nekdanjih mejah z Avstrijo in Slovenijo. To je stališče njene deželne svetniške skupine, potem ko se je predsednik FJK Renzo Tondo (na sliki) zavzel za trdo roko proti ilegalnim prebežnikom, ni pa omenil večjega policijskega nadzora na bivših mejah. Liga je tudi mnenja, da na področju varnosti ni velikih možnosti za politični dialog z Demokratsko strank. V Vidmu pa medtem odmeva odločitev novega župana Furia Honsella, ki je skrb za varnost občanov poveril svetniku opozicije Diegu Volpe Pasiniju, voditelju gibanja "Sos Italia" ki ni ravno naklonjeno Romom in priseljencem. Na 3. strani berlin - Ko revščina v državi narašča, povišanje ni primerno Nemški poslanci zavrnili predlog za dvig svojih plač BERLIN - Nemški vladajoči stranki sta včeraj zavrnili predlog, po katerem bi se poslancem nemškega parlamenta v prihodnjih treh letih plače zvišale za 16,4 odstotka. Predlog je naletel na val kritik tako v vladajočih strankah kot v opoziciji, češ da zvišanje plač ni primerno v času, ko cene osnovnih življenjskih dobrin nezadržno rastejo. Osnovna plača poslanca naj bi leta 2009 znašala 7946 ev-rov, leta 2010 pa 8159, kar je za 1150 ev-rov več kot leta 2007. Zvišanje je podprla tudi kanclerka Angela Merkel (na posnetku), ki želi, da bi se plače poslancev, ki se od leta 2004 do leta 2007 niso povečale, uskladile s plačami sodnikov. Predstavnik vladajoče Krščansko-demokratske zveze (CDU) Volker Kau-der je dejal, da še naprej podpira načelo, po katerem bi morali biti člani bundestaga plačani enako kot zvezni sodniki. Peter Struck iz Socialdemokratske stranke (SPD) pa je dejal, da dvig plač ni bil mogoč "zaradi javne razprave". Vladajoči stranki sta predlog za zvišanje poslanskih plač zavrnili dan po objavi uradne raziskave, po kateri se je število ljudi v Nemčiji, ki živijo v revščini, povečalo, medtem ko so bogati vse bogatejši. Po podatkih raziskave 13,2 odstotka Nemcev živi v revščini, ker zaslužijo manj kot 60% povprečnega dohodka. 2 Sreda, 21. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Politika preteče j nevarnosti Ace Mermolja Povojna generacija sobiva s politiko strahu. Dvajseto stoletje je bilo prizorišče dveh svetovnih vojn, ruske revolucije in nacionalističnih eksplozij. Središče grozot je bila Evropa, japonski mesti Hirošima in Nagasaki pa sta pomenili tragično uverturo v novo obdobje, kjer ni bilo več svetovnih vojn. Konflikti so se dogajali na drugačen način in z drugimi sredstvi. Moja generacija je del svojega življenja preživela v strahu pred atomsko apokalipso ter po radiu in nato televiziji opazovala številne krajevne vojne. Dva bloka (sovjetski in ameriški) sta bila v »hladnem« konfliktu in s strahom pogojevala svetovno politiko. Razpolagala sta ne le z novim in destruktivnim orožjem, ampak tudi z novimi možnostmi sporočanja. Televizija je bila s slikami veliko neposrednejša od radia in veliko hitrejša od filmskih posnetkov. Moj prvi bled spomin na to so bile neke zastrašujoče novice, ki so prihajale po radiu. Bila so to poročila iz vojne v Koreji. Nisem vedel, za kaj gre, kot maj hne ga otro ka pa me je zajel čuden občutek strahu. Pozneje, ko sem dogajanja dojemal, sem in smo bili priča številnim dogodkom, ki so nas navdajali z mislijo na najhujše. Naj omenim vsaj napetost ob postavljanju sovjetskih raket na Kubi, vietnamsko vojno, vojne med Izraelom in arabskimi državami itd. Vsi smo se bali, da bi lokalne vojne in napetosti prerastle v svetovni spopad med dvema atomskima velesilama. Ta strah, ta politika strahu je na eni strani »utrjevala« totalitarne režime, na drugi pa omejila demokracijo. V komunističnih državah je zunanji sovražnik opravičeval uporabo trde roke nad notranjim sovražnikom. V zahodnih demokracijah je strah onemogočal nastajanje dovršenih demokracij. V ZDA je McCarthy-jeva protikomunistična politika in znameniti »lov na čarovnice« za dolgo obdobje zadušil demokratične procese, svobodo tiska in celo svobodno kulturno izražanje. V Italiji je praktično lahko vladala samo ena politična opcija. V neuvrščeni Titovi Jugoslaviji je bil odločilen igralec »zunanji in notranji« sovražnik. Kako je deloval sistem strahu, vemo pripadniki manjšin, Benečani pa bolj od ostalih, saj je nad povsem nenevarnimi ljudmi bdela kapa suma, ki je opravičevala najrazličnejša represivna dejanja. Beneški Slovenci verjetno niti vedeli niso, kaj so storili hudega, da jih zgodovina tako tepe. Po padcu berlinskega zidu, s praktičnim zaključkom bipolarnega reda, s širjenjem svobodnih držav in demokracije, smo lahko upali, da bo konec s politiko ustrahovanja. Motili smo se. Uveljavljanje tako imenovane »druge globalizacije« nam je prineslo nove strahove. Nadaljevale so se krajevne vojne (Irak in druge), vendar je teroristični napad na ameriška Twin Towers postavil nove paradigme strahu. Predsednik Bush in neokonservativni teoretiki so svetu vsilili planetarno vojno proti terorizmu ter spopad med dobrim in zlim, med eno (dobro) in drugo (slabo) civilizacijo. Bush je označil zločinske države in sprožil vojni v Afganistanu in v Iraku. V vsakem spopadu pa se je moral Zahod opredeljevati za tero-ris te ali pro ti te ro ris tom. V teh okvi -rih je lager v Guantanamu postal normalni kraj za kršenje človekovih pravic. Če je Tibet vzbudil val protestov, so mučenja domnevnih teroristov odmevala kot stranski učinek boja proti Zlu. V teh globalnih okvirih, kjer so se ustvarili celo pogoji za verske spopade (islam mnogi enačijo s terorizmom), se podajajo po poti strahu tudi mikro stvarnosti: države, dežele, vasi. Tako je bil bistveni element Ber-lusconijeve zmage strah pred kriminalom in pred tujci, ki naj bi ogrožali italijanska mesta in podeželje. V zadnjih tednih so postali najnevarnejši romunski cigani, prej so bili to Albanci, črnci, muslimani itd. Cigani so zelo primerni, ker obujajo starodavne kmečke strahove, ko smo tudi Slovenci peli: »Tecimo, tecimo, cigani gredo«. Ko je Italijo preplavila vest, da je mlada ciganka hotela ugrabiti otroka, smo regredirali v staro agrarno družbo, ko so starši plašili nemirne otroke, da jih bodo ugrabili cigani. Ne zanikam kriminala, ne idealiziram novih priseljencev, ne branim ciganov, ki se preživljalo s tatvinami in nasiljem. Menim pa, da so problemi rešljivi, da so priseljenci in cigani manj nevarni od kake mafije in da je občutek strahu, ki ga prebivalci doživljajo, večji od tega, česar se moramo v resnici bati. Včerajšnjim podobne politične opcije pa nadaljujejo s preoblikovano politiko strahu, ki je nadomestila atomski strah in strah pred komunizmom. Učinki so podobni: ohranjanje oblasti, pogojevanje ljudi in redukcija demokracije. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Uprizorjeno rokovanje Tudi najbolj znanim zgodovinskim slikam ne bi smeli slepo verjeti. Za objektivom ni zmeraj »objektivna« oseba, pa naj bo to fotograf ali kdor stoji za njim in ga ima na plačilnem seznamu.... Proti koncu aprila 1945 so Američani in Rusi hitro napredovali proti Berlinu, vendar med zavezniškima vojskama do 25. aprila ni bilo nobenega fizičnega stika.Poročnik Albert Kotzebue, komandant izvidniško-obveščevalnega voda ameriške vojske, je 25. aprila 1945 ob 11.30 na nasprotnem bregu reke Labe zagledal ruske konjenike. Takoj se je podal z drugimi tremi vojaki s čolnom čez reko, kjer je ob 12.30 naletel na edinice Rdeče armade pod komando podpolkovnika Aleksandra Gardijeva. To je bil prvi fizični stik med vojskama. Istega dne, vendar kasneje, sta sovjetski poročnik Alek-sandar Silvaško in ameriški podporočnik William Robertson vzpostavila stik v Torgauu, mestecu jugovzhodno od Berlina. Vest o tem srečanju so sporočili po radiu istočasno iz Wa-shingtona, Londona in Moskve, kar naj bi potrjevalo, da so zavezniki pred končno zmago nad tretjim rajhom. Fotografija »Rokovanje v Torgauu«, ki je že čez 60 let simbol srečanja ameriške in ruske vojske na Labi, je pravzaprav uprizoritev. Posnetek je nastal 26. aprila 1945, dan po prvem srečanju. Fotografija ne prikazuje tistih Američanov in Rusov, ki so resnično ustvarili prvi stik na Labi. Slavo sta »pobrala« Američan Robertson in Rus Silvaško le zato, ker sta se srečala v mestecu, kjer so bili vojni dopisniki in fotografi. Predstavniki medijev so rade volje pomagali pri uprizoritvi zgodovinskega srečanja v propagandne namene. PISMA UREDNIŠTVU »Povojni čas pod drobnogledom« Prireditelj (Libreria Editrice Go-riziana) četrtega festivala o zgodovini, potekal je pred dnevi v Gorici, me je povabil, da bi se s prispevkom udeležil petkove okrogle mize z naslovom Slovenia-Venezia Giulia 1945-2008: dal confine conteso a quello scomparso? Izhodišče razprave je bila, po mojem nenavadna odločitev prirediteljev, knjiga angleških avtorjev Marcusa Ferrarja in Johna Corsellisa Slovenia 1945. Memories of Death and Survival after World War II ( slovenski prevod l. 2006, izšel je v Ljubljani). Knjiga je izšla v italijanskem pre- vodu pri založbi, ki je bila organizator festivala. Kot je že poročal Primorski dnevnik v nedeljo (18. 5. 2008), se je razprava na okrogli mizi sukala le okoli knjige, ki obravnava problem slovenskih domobrancev tik pred koncem in po koncu druge svetovne vojne. Usoda slovenskih domobrancev nima direktne zveze z Julijsko krajino, pravzaprav se problem kaže le v posredni povezavi z fojbami. To povezavo je na tiho pokazala tudi okrogla miza, ki pa se problema, o katerem naj bi predvsem govorila, ni dotaknila. Zato svojega prispevka nisem uspel predstaviti. Zamujena je bila priložnost za besedo o meji, ki je svoj sporni (conteso) in strogi izgled izpred šestih desetletij zamenjala s pred meseci Nlfi nastalim izginotjem (scomparso) in sproščenostjo. Veliko je še želja in namenov, da se tudi zaradi tržne uspešnosti, znova obuja temnejša podoba preteklosti. Navsezadnje pa je tudi vredno pomisliti tudi na podatek, da se po pred meseci ad hoc pripravljeni statistiki, kar preko štirideset odstotkov Goričanov ne navdušuje nad »padcem« meje. Branko Marušič celovec - V petek zvečer v Domu glasbe v priredbi Krščanske kulturne zveze Večer glasbe in poezije z Bernardo Fink Svetovno znana mezzosopranistka bo nastopila skupaj s kitaristom Janezom Gregoričem - Predstavili bodo tudi njuno zgoščenko Pokrajina pesmi - Lautlandschaft CELOVEC - Pokrajina pesmi - Lautlandschaft ni le dvojezični naslov Večera glasbe in poezije, ki ga v petek ob 20. uri v Domu glasbe v Celovcu prireja Krščanska kulturna zveza (KKZ), je tudi naslov nove zgoščenke, ki bo ob tej priložnosti predstavljena širši slovenski kulturni javnosti. Glavna izvajalca večera in zgoščenke sta svetovno znana mezzosopranistka Bernarda Fink in kitarist Janez Gregorič. Zgoščenka je niz uglasbitev slovenske poezije od pesmi Strunam Franceta Prešerna in koroške lirike 20. stoletja vse tja do koroško-slo-venske narodne pesmi. Zgoščenka je bila lani poleti posneta v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Kot je na predstavitvi zgoščenke in programa petkovega Večera glasbe in poezije poudaril tajnik KKZ Andrej Lam-pichler, gre pri sedaj uresničenemu projektu za nadaljevanje poti v čudoviti svet glasbe oz. ponudbe KKZ na področju klasične glasbe. Spomnil je, da sta se leta 2000 Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza ( SPZ) s skup no prireditvijo spomnili 200-letni-ce rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Za jubilej je Janez Gregorič uglasbil nekaj pesmi Franceta Prešerna, pa tudi besedila domačih koroških avtorjev Fabjana Hafnerja, Martina Kuchlinga in Maje Haderlap. Te kompozicije za glas in kitaro sta mezzosopranistka Bernarda Fink in kitarist Janez Gregorič izvajala v sklopu Prešernovih spominskih praznovanj. K obstoječim kompozicijam, tako Janez Gregorič na tiskovni konferenci, je dodal še nekaj novih na besedila Milke Hartman in Gustava Januša ter nekaj novih priredb narodnih pesmi. Nova zgoščenka tako vsebuje skupaj 16 naslovov. Petkov Večer glasbe in poezije poleg glasbeno-instrumentalnega nastopa Bernarde Fink in Janeza Gregoriča sooblikujeta še Magdalene Kropiunig in Aleksandra Tolmajer z recitacijami. Bernarda Fink pa je projekt Pokrajina pesmi, vključno s svojim petkovim nastopom, poklonila literarnemu in glasbene-nu ustvarjanju med Koroškimi Slovenci in se odpovedala umetniškemu honorarju. (I.L.) Svetovno znana mezzosopranistka Bernarda Fink bo v petek pela v Domu glasbe v Celovcu, spremljal pa jo bo kitarist Janez Gregorič / ALPE-JADRAN Sreda, 21. maja 2008 3 deželni svet - Vprašanje javne varnosti Liga: Več policistov na nekdanjih mejah s Slovenijo in Avstrijo Danes v skupščini razprava o programu nove deželne vlade TRST - Vprašanje varnosti je v teh dneh v središču pozornosti tudi na deželni ravni. Predsednik Dežele Ren-zo Tondo se je v svojem programu zavzel za politiko trde roke do priseljencev, ki zagrešijo kazniva dejanja in tudi napovedal, da bo nova vlada FJK zelo stroga do nezakonitih prebežnikov. Gre za izrazito politično stališče, saj je za to področje pristojna državna in ne deželna uprava. Vodja svetnikov Demokratske stran ke Gi an fran co Mo ret ton je po -nudil ro ko Ton du in des ni sre di ni ter izkazal pripravljenost za sodelovanje pri teh vprašanjih. Pod pogojem, da se kot izhodišče vzame sporazum, ki sta ga glede javne varnosti sklenila tedanji predsednik FJK Riccardo Illy in notranji minister levosredinske vlade Gi-uliano Amato. Ta dogovor se zavzema za zelo tesno sodelovanje med varnostnimi organi, Deželo in občinami. Bossijeva stranka pa tega sporazuma ne priznava. Svetniška skupina Severne lige načelno sicer ne odklanja sodelovanja z levosredinsko opozicijo, ne pri zna va pa do go vo ra Pro di-Il -ly, ki ga omenja Moretton. »Prodije-va vlada ni v bistvu naredila ničesar za varnost državljanov, zato je treba sedaj počakati na prve sklepe nove Berlusconijeve vlade, ki bo v prihodnjih dneh ukrepala na predlog notranjega ministra Roberta Maronija,« pravijo ligaši. Nobenega sklicevanja torej na preteklost in na Illyja ali Prodija. Dežela bi morala po mnenju Severne lige zahtevati od države poostreni policijski nadzor na nekdanjih državnih mejah z Avstrijo in Slovenijo. Občine bi morale po ulicah in trgih postaviti nadzorne kamere in tudi poskrbeti za neke vrste civilne prostovoljce v boju proti prestopništvu in kriminalu. Liga tudi pravi, da bo treba vse te probleme najprej reševati v sklopu dežel ne ve či ne in še le na to is ka ti di a log z opozicijo, če bo slednja vanj privoli la. Deželni svet bo medtem danes ocenil programska stališče predsednika Ton da in mu na kon cu odob ril za -upnico, ki zaradi razmerja sil v skupščini ni pod vprašajem. Pred tem bo svet sprejel odstop Riccarda Illyja in Carla Monaia. Bivši predsednik Dežele se je pismeno odpovedal mandatu, Monai, ki je bil izvoljen tudi v poslansko zbornico, pa je izbral parlamentar ni man dat v Ri mu. Vodje deželnih svetniških skupin so se sporazumeli tudi o poteku današnje seje deželnega parlamenta furlanija - Nepričakovana izbira Furia Honsella Za varnost »jastreb« Volpe Pasini Levica kritična do župana Vidma VIDEM - Diego Volpe Pasini bo v sklopu nove videmske občinske uprave skrbel za varnost občanov. Volpe Pasini je ustanovitelj in voditelj desno usmerjenega gibanja »Sos Italia«, ki zagovarja zelo ostra stališča do tuj cev in zlas ti do Ro mov. Mar -sikdo je ta stališča označil za skrajno nestrpna in rasistična, zato ne manjka kritik na račun župana Fulvia Honsella, ki se je nepričakovano odločil za to po te zo. »Volpe Pasini seveda ne bo nadomestil policijskih sil, temveč se bo bo ril pro ti raz pe če val cem ma mil in izkoriščanju prostitucije. Videm je varno mesto, občane pa je vseeno strah,« pravi župan. Volpe Pasini bo prisluhnil občanom in bo njihove zahteve in pričakovanja iznesel županu in občinskemu odboru. Skupaj s Hon sel lom si bo pri za de val za »bo -nifikacijo« področja okrog videmske-ga po ko pa li šča Pa der no, ki je v zad -njih letih postalo pribežališče nezakonitih priseljencev in neke vrste Videmski župan Furio Honsell »prosta cona« za kazniva dejanja, zlas ti za raz pe če va nje drog. Mavrična levica, ki je sestavni del Honsellove levosredinske uprave, nikakor ne soglaša z imenovanjem Volpeja Pasinija, ki je v drugem volilnem krogu podprl kandidata Demokratske stranke, v prvem krogu pa se je sam potegoval za župansko mesto. »Zelo slab začetek za novo mestno upravo,« komentirajo županovo potezo v Stranki komunistične prenove. Za ču de ni so tu di v des ni sre di ni, ki izpostavlja, kako je desničarski ve- Diego Volpe Pasini ljak pravzaprav čez noč postal član levo usmerjene koalicije. Ogla sil se je tu di sam Vol pe Pa -sini. »Delo varnostnih organov je zelo dragoceno, policisti pa v glavnem posežejo, ko je bilo kaznivo dejanje že izvršeno. Ljudi je strah in Občina jim mora stati ob strani, tudi zato, ker je strah marsikje neupravičen, saj je Videm razmeroma varno mesto. Volpe Pasini pravi, da nima nič proti Romom, ki pa se morajo vključiti v italijansko družbo in spoštovati državne zakone. celovec - Obisk tržaškega pisatelja pri koroških Slovencih Boris Pahor gost manjšine Med drugim je spregovoril v slovenskem programu ORF, v knjigarni Haček pa se je z n jim pogovarjala dramaturginja Maja Haderlap Boris Pahor s poslovodjo Slovenske prosvetne zveze (SPZ) Jankom Mallejem (levo) in s kulturnim urednikom slovenskega sporeda ORF Horstom Ogrisom ivan lukan CELOVEC - Boris Pahor, nestor sodobne slovenske literature, ki še vedno ustvarja in v svojem opusu gleda nazaj na skoraj celo 20. stoletje, ki njemu ni bilo vedno naklonjeno, je v letošnjem letu dočakal izredno popularnost v Italiji, kjer mu do najnovejšega prevoda Nekropole niso posvečali prevelike pozornosti. Njegova gostovanja, predavanja in nastopi v najrazličnejših krajih v Italiji si praktično sledijo iz dneva v dan, včeraj pa je našel čas tudi za obisk pri rojakih na avstrijskem Koroškem, kjer je bil gost več manjšinskih ustanov koroških Slovencev. Med drugim je v živo spregovoril v slovenskem radijskem sporedu Avstrijske radiotelevizije (ORF), v slovenski knjigarni Haček v Celovcu pa je izvajanjem uglednega pisatelja iz Trsta sledila velika množica zainteresiranih koroških Slovencev. Razgovor s Pahorjem v Hačku je vodila dramaturginja na celovškem mestnem gledališču Maja Haderlap. (I.L.) politika SKP brez tajnika Giulio Lauri ni VEČ TAJNIK SKP kroma TRST - Giulio Lauri ni več deželni tajnik Stranke komunistične prenove. Lauri je dobil nezaupnico strankinega deželnega sveta. SKP bo se daj do kon gre sa vo dil šestčlanski odbor v sestavi Marina Coccolo, Pio De Angelis, Carmelo Seracusa, Michele Negro, Sara Roccutto in Stefano Verze-gnas si. Odstavitev deželnega tajnika je posledica aprilskih volitev in obenem nejasnih notranjih razmer v SKP, ki so nastale po porazu Mavrične levice. Dosedanji tajnik je pristaš predsednika Dežele Apulije Nichija Vendole, nezaupnica pa je sad zavezništva med komponento bivšega ministra Paola Ferrera in t.i. strujo Ernesto. Slednja je prva formalno zah te va la taj ni kov od stop, za odobritev nezaupnice pa je bila odločilna politična teža deželnih svetnikov Roberta Antonaza in Igorja Kocijančiča. Oba pripadata Ferrerovi struji. Vendola in Lauri menita, da bi se morala SKP ne samo radikalno prenoviti, temveč se tudi takoj vključiti v proces oblikovanja nove italijanske levice. Ferre-ro, Kocijančič in Antonaz so sicer tudi pristaši združene levice, pred tem pa bi se morala po njihovem mnenju Komunistična prenova samostojno utrditi. To je Kocijančič trdil že med nedavno volilno kampanjo, ko je javno kritiziral proces oblikovanja Mavrične levice, češ da ga vodijo na vrhu, članstvo pa pri tem ni dovolj soude-le že no. Vendola in Ferrero se bosta na državnem kongresu borila za tajniško mesto. Predsednik Apulije bo vsekakor leta 2010 spet kandidiral za to mesto, ne glede na to če bo ali ne hkrati tudi državni tajnik Komunistične prenove. Skratka gre za bitko za oblast v stranki in obenem tudi ostro soočenje dveh precej različnih vizij prihodnosti levice, ki je aprila ostala brez predstavnikov v poslanski zbornici in v senatu. Za Palačo Madama bi morala Mavrična levica prestopiti volilni prag osem odstotkov, za poslansko zbornico pa bi zadostovali že štirje odstotki, ki pa jih združena levica ni dobi la. Potres v deželni stranki ima, kot rečeno, posledice tudi na državni ravni. Francesco Forgione, glasnik Vendole, je prepričan, da je v Furlaniji-Julijski krajini prevladala izrazita oblastniška logika, s katero hočejo nekateri zapostaviti pomemben del Komunistične pre no ve. »La u ri ni bil do bil ne -zaupnice zaradi svoje politične usmeritve, temveč le zato, ker se ni hotel podrediti komponenti Gras-sija, Ferrera in Mantovanija,« trdi Forgione. Lauri je pred nezaupnico skušal prepričati svoje kritike za skup no vo de nje stran ke do bliž -njega kongresa, njegov poskus pa je spodletel. Kocijančič, Antonaz in os ta li so bi li mne nja, da je no -tranje razčiščenje nujno in da soočenja ne more več voditi deželni tajnik. 4 Sreda, 21. maja 2008 GOSPODARSTVO kmetijstvo - Dnevi kmetijstva, ribištva in gospodarstva letos v Miljah Danes začetek prireditve pod geslom Morje in Kras Svečano odprtje bo ob 18. uri - Posebna pozornost ribištvu - Dnevi bodo trajali do nedelje MILJE - Drevi se bodo na območju Caliterne v Miljah začeli že štirinajsti Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki letos potekajo pod geslom Morje in Kras. Slovesna otvoritev bo ob 18. uri s pozdravom miljskega župana Neria Ne-sladka, predsednice pokrajine Trst Marie Terese Basse Po-ropat, predstavnika dežele FJK in zastopnikov združenj, ki oblikujejo letošnjo prireditev. Jutri in v petek dopoldne si bodo njeno prizorišče v spremstvu učiteljev in profesorjev lahko ogledali učenci in dijaki šol vseh stopenj. Posebno pozornost bodo prireditelji letos namenili ribištvu, saj pobuda Morje in Kras poteka na območju obmorske občine. O tem bodo spregovorili na okrogli mizi jutri dopoldne v dvorani Millo. Petek bo namenjen kmetijstvu, s svojo izkušnjo bodo diskusijo obogatili tudi predstavniki slovenskih stanovskih združenj kmetov s tostran in onstran meje. V soboto dopoldne pa bodo čas in prostor namenili tipičnim izdelkom iz naših krajev in njihovi biološki pridelavi. Možna bo seveda tudi pokušnja teh proizvodov. To seveda še zdaleč ni vse, saj bodo v Miljah obiskovalcem ponudili tudi razvedrilo in zabavo. Vodenega izleta se lahko v nedeljo dopoldne udeleži, kdor hoče pobliže spoznati naravo miljskih hribov. Poskrbljeno pa bo tudi za glasbene točke. Med temi naj omenimo koncert Godbene-ga društva Viktor Parma iz Trebč, ki bo na sporedu prav tako v nedeljo, in sicer ob 18.30. (ps) S petkove predstavitve letošnje prireditve Morje in Kras v prostorih Trgovinske zbornice v Trstu kroma opčine - Jutri v organizaciji ZKB, SDGZ in podjetja Servis Srečanje o odgovornosti upraviteljev družb in zadrug TRST - Zadružna kraška banka prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in družbo Servis iz Trsta seminar o izvajanju zakonodajnega odloka D.Legs. št. 231/2001, ki se nanaša na odgovornosti upraviteljev družb in zadrug (s pravno osebnostjo in brez) ter o možnih rešitvah na zavarovalnem področju. Informativno srečanje z naslovom "Corporate Governance in Risk Management", ki bo obravnavalo najbolj pereča vprašanja, bo jutri ob 18. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah v ul. Ricrea-torio 2. Malo ali srednje podjetje, ki vestno pripravi organizacijski model s predvidenimi pravili za onemogočenje možnih prekrškov in skrbi, da se ta pravila izvajajo in po potrebi prilagodijo, je po zakonu lahko razbremenjeno vseh odgovornosti, ki bi nastale. V ta namen bi moralo podjetje tudi opredeliti postopke za preverjanje ustreznosti pravil in določiti nadzorni organ, ki bo temu sledil. Zakonodaja, ki določa posamezne primere odgovornosti upraviteljev družb, se je z leti razširila. Po začetni uvedbi zakonodajnega odloka 231/2001 so sproti dodajali nove odgovornosti; kar osem takih dodatkov je bilo in v zadnjem času je dvignila precej prahu poostrena odgovornost za smrtne nesreče oz. težke poškodbe uslužbencev zaradi nespoš-tovanja varnosti pri delu. Tu je treba poudariti, da kazenska odgovornost podjetij velja za prekrške, ki jih storijo hote in tudi nehote, na primer ko pride do hudih poškodb zaposlenih, resnih bolezni, trajnih poškodb udov. V kolikor se ugotovi odgovornost podjetja za tovrstne kršitve, to ne bo moglo več sodelovati na javnih razpisih in licitacijah. Ta ukrep se izvaja vsakič, ko pride do omenjenih težkih poškodb, če podjetje ni spoštovalo vseh določb o varnosti pri delu. V veljavi je tudi odgovornost upraviteljev za informatska kazniva dejanja, pripravlja pa se zakon o odgovornosti za nespoš-tovanje določb o vplivanju na okolje, za odvoz smeti, kršenje davčnih zakonov kot prikrivanje knjigovodskih listin, neopravljena davčna prijava itd. Glede na vedno nove in vse bolj obremenjujoče obveznosti za podjetja, so se ZKB, SDGZ in storitveno podjetje SERVIS domenili, da bodo za svoje stranke in člane skupaj pripravili ciklus tematskih predavanj o vseh raznih rizikih, ki so jim podvržene družbe in njihovi upravitelji zaradi ne-spoštovanja odloka 231/2001. S pravočasno informacijo in zavestjo o nevarnosti nakazanih posledic bodo lahko podjetja opravila ustrezne korake, da se izognejo odgovornosti in škodi. Tako bodo omejila tudi podjetniško tveganje in utrdila ekonomsko-finančno ravnotežje, saj ima ta postavka velik pomen v odnosu banke do klienta. Prireditelji vabijo vse lastnike in upravitelje družb in zadrug, da se udeležijo koristnega srečanja. Dodatne informacije je mogoče dobiti na SDGZ v Trstu tel. 0406724824 ali na spletni strani www.zkb.it. Luka Koper zaključila razširitev kotacije KOPER - Luka Koper je včeraj v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev zaključila preoblikovanje 6.860.000 prednostnih delnic z omejeno glasovalno pravico v navadne delnice. Skupno število v prvo kotacijo sprejetih delnic Luke je 14.000.000. Osnovni kapital Luke Koper ostaja nespremenjen, razširitev kotacije pa ne bo imela nikakršnega vpliva na poslovanje družbe, so zapisali v Luki. Za Palomo se zanima italijanski Celtex LJUBLJANA - Sladkogorsko tovarno papirja Paloma je včeraj obiskal prvi mož italijanske družbe iz To-skane Celtex Andrea Bernacchi. Vodstvo Celtexa bo nato danes predstavnikom Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, ki sta večinska lastnika Palome, pojasnilo svoje načrte s Palomo. Italijanska družba naj bi bila pripravljena odkupiti le del državnega deleža ali pa namesto države sodelovati v dokapitalizaciji Palome. slovenija Žerjav: Pomurska avtocesta ne bo končana avgusta LJUBLJANA - Uresničitev zahteve Odbora za spremljanje gradnje avtoceste v Pomurju, da mora biti celotna avtocesta dokončana do avgusta 2008, ni uresničljiva, je včeraj odboru spo ročil mi nis ter za pro met Radovan Žerjav. Predstavniki Darsa, nadzora in izvajalcev so skrbno preučili možnosti za skrajšanje roka gradnje, vendar, kot piše, to ni mogo-če.Minister Žerjav odboru pojasnjuje, da sta nje del na odseku Spodnja Se-narska-Cogetinci hitrejšega dokončanja ne omogoča, saj še niso stabilizirani posedki na visokih nasipih, kar onemogoča nadaljevanje del, gradnjo kanalizacije in zgornjega ustroja. Minis ter na kon cu še pra vi, da bo sto ril vse, da bodo avtocest ni kra ki v Po-murju dograjeni v obljubljenih rokih, to je odsek Beltinci-Lendava-Pince do avgusta in odsek Lenart-Vučja vas oktobra, na koncu pa poudarja, da vztraja pri odločitvi, da bo odstopil, če bo odbor vztrajal pri zahtevi, ki je nikakor ni mogoče izpolniti. ljubljanska borza - Od 24. maja nova borzna pravila Z novostmi se ukinja razdelitev na borzno kotacijo in prosti trg LJUB JANA - Ljubljanska borza bo od 24. maja poslovala po novih pravilih. Gre za uskladitev z veljavno zakonodajo ter uvedbo nove segmentacije borznega trga. Z novo strukturo borznega trga se ukinja dosedanja razdelitev organiziranega trga na borzno kotacijo in prosti trg. Osnovna razdelitev borznega trga bo po novem razdeljena na trg delnic, trg obveznic, trg investicijskih kuponov, trg delnic investicijskih družb in trg strukturiranih produktov. Delnice bodo razdeljene v posamezne podsegmente, in sicer na podlagi njihove kakovosti od najvišjega segmenta delnic, prve kotacija, srednjega segmenta, standardne kotacije in osnovnega segmenta za organizirani trg, vstopne kotacije S spremembami v strukturi borznega trga borza želi prispevati k povečanju kakovosti informacij o borznem trgu ter prepoznavnosti posameznih segmentov trgovanja. Pri tem na borzi želijo slediti trendom razvoja na kapitalskih trgih in zagotavljajo primerljivost produktov in segmentov z evropskimi borzami. Nova segmentacija bo uvedena z dnem, ki ga bo določila uprava borze, predvidoma konec junija. Glede na navedeno se bo spremenila tudi uradna tečajnica Ljubljanske borze. Vzporedno z ukinitvijo prostega trga bodo morali vsi izdajatelji vrednostnih papirjev na prostem trgu, ki so bili v trgovanje uvrščeni po stari zakonodaji brez soglasja izdajatelja, z borzo do konca avgusta 2008 urediti pravno razmerje, sicer bo borza s temi vrednostmi papirji zaustavila trgovanje. Novost so tudi priporočila javnim delniškim družbam za ob- EVRO 1,5577 $ +0,51 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. maja 2008 valute evro (povprečni tečaj) 20.05. 19.05. ameriški dolar japonski jen 1,5577 162,04 10 8654 1,5474 162,61 10 8234 kitajski juan ruski rubel krona 10,8654 36,9736 74612 36,9350 7,4628 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt krona 0,7976 9,2875 0,79720 9,3220 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 7,7885 25,056 7,8590 25,040 LOKC1 MUI IG švicarski frank estonska krona madžarski forint rtoliski 7 At 1,6308 15,6466 246,23 3,3850 1,6341 15,6466 249,66 3,4006 LJUIJJM ¿.IUL kanadski dolar avclralck I Holar 1,5487 1 6125 1,5496 1 6541 avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski 1,9558 3,6235 1,9558 3 6610 IUI 1 IU1 IJI\I ICV slovaška krona litovcki ifac 31,482 3,4528 31,645 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hr37l ICki rAal 0,6985 2,5565 0,6981 2,5733 Ulcl£.IIJjpJ ICal islandska krona ti irika lira 114,01 1 9177 119,77 1 9315 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2491 7,2524 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 20. maja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4512 LIBOR (EUR) 4,3718 LIBOR (CHF) 2,345 EURIBOR (EUR) 4,376 2,6775 2,845 4,8575 4,8975 2,7766 2,885 4,85 4,896 3,026 4,9825 3,1133 4,982 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.866,36 € +293,60 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 20. maja 2008 veščanje, ki jih je oblikovala Ljubljanska borza na podlagi veljavne zakonodaje, dobre domače in tuje poslovne prakse ter tovrstnih priporočil v drugih državah članicah EU. Ta priporočila po ocenah Ljubljanske borze predstavljajo zgled dobrega korporativne-ga komuniciranja, s katero lahko izdajatelj povečuje stopnjo trans-parentnosti, krepi prepoznavnost in odprtost družbe ter s tem preprečuje informacijsko asimetrijo. Namen priporočil je opredelitev standardov obveščanja javnosti s strani izdajateljev, ki imajo uvrščene delnice v prvo kotacijo in standardno kotacijo. Na borzi pričakujejo, da bodo standarde obveščanja, ki so zajeti v navedenih priporočilih, izdajatelji prve in standardne kotacije po svojih najboljših močeh spoštovali, k čemer so se tudi zavezali ob uvrstitvi svojih delnic v najvišja segmenta borznega trga. Spremenjena zakonodaja predvideva tudi nekatere novosti v pravilih, ki se nanašajo predvsem na spremembe organa odločanja o uvrstitvi, razvrstitvi in ostalih postopkih borze, ki je po novem uprava borze, in ne več odbor za vrednostne papirje. Prav tako so na novo opredeljeni ukrepi borze za preverjanje izpolnjevanja obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, spremembe pri ustavitvi trgovanja, umiku z organiziranega trga ter omejitvi gibanja tečaja delnic prve in borzne kotacije. Ljubljanska borza bo hkrati izvedla tudi spremembo cenika borze. Pri spremembi cenika je sledila trem ciljem, in sicer prilagoditvi cenika novi segmentaciji, povečanju konkurenčnosti borze glede na druge borze pri promoviranju novih storitev in produktov ter ohranjanje kontinuitete cenovne politike. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,80 imttidci iddda 31 jo +2,23 +2 72 KRKA 1 1 IKA KOPER 98,97 +0,17 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 64,45 264,98 +0,51 +0,03 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 688,01 252,48 +1,19 +0,50 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 104,51 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 89,66 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,80 MLINOTEST -KOMPAS MTS 20,08 mil/a +0,11 +1,83 +0,79 -0,15 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 80,96 -0,22 TERME ČATEŽ ŽITO 443,64 243,10 +2,04 +1,15 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 20. maja 2008 -1,56 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,47 8,22 21 9 +2,49 +0,46 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 13,28 +4,09 +0,70 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,07 7,41 -0,24 +0,00 +1 76 EDISON ENEL ENI 1,623 7,16 +1,91 +1 70 FIAT FINMECCANICA 26,35 15,77 +2,89 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 20,28 25,19 +3,52 +2,36 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 27,33 5,48 +0,92 +1,67 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 4,27 18,65 1858 +0,46 +0,38 +1 40 luxo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,50 13 05 -0,43 PARMALAT PIREMI e C 1,90 -0,68 -1,55 +1 49 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,567 30,46 +3,22 +2 12 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,262 8,615 1 408 +1,13 TENARIS TERNA 19,31 -0,91 +2,94 UBI BANCA UNICREDITO 2,9025 16,68 +2,85 +0,85 UNICREDIIO UNIPOL 4,47 1,761 +0,59 +2,16 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 128,99 $ +0,01 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. maja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.698,02 +1,91 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.925,47 6.112,14 116,94 -1,47 -0,58 +0,02 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 4.015,81 1.883,62 -2,18 -0,86 DII\J, DC1I 1IC1IUKC1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.102,80 1.824,32 -0,13 -0,58 DCICA 1 J, DCUUI C1*_i SRX, Beograd BIFX Sarajevo 980,63 4.518,77 -0,04 -1 72 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 22.913,79 5.797,27 -1,42 -0,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.832,26 1.995,26 -1,50 -1 06 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.414,59 1.560,68 7.118,50 6191 60 -0,84 +0,33 -1,49 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.054,88 4.409,02 -2,90 -1,70 -2,72 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.703,1 3.822,31 -0,45 -1 54 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 14.160,09 3.199,88 25.169,46 3.443,16 -0,77 -1,28 -2,23 -4,48 / ALPE-JADRAN Sreda, 21. maja 2008 5 bruselj - Odgovor evropskega komisarja za širitev Borutu Pahorju Olli Rehn se ni želel izreči o sporni hrvaški prodaji zemljišč Komisija pa še naprej spodbuja Hrvaško in njene sosede pri iskanju rešitev za odprta vprašanja BRUSELJ - Evropska komisija je odgovorila evropskemu poslancu Borutu Pahorju na njegovo vprašanje glede sporne prodaje slovenskih parcel na levem bregu Dragonje s strani hrvaških oblasti. Kot mu je odgovoril komisar za širitev Olli Rehn, se komisija glede tega vprašanja ne more izreči, kljub temu pa vzpodbuja h dobrososedskim odnosom med državama. Pahorje poslansko vprašanje Evropski komisiji v zvezi s sporno prodajo zemljišč na južnem bregu Dragonje naslovil 18. marca, pri tem pa izpostavil predvsem, da je šlo za enostransko potezo Hrvaške, ki naj bi prejudicirala določitev meje na kopnem in morju, čeprav sta se državi obvezali, da do sporazuma o meji ne bosta izvajali tovrstnih potez.Slovenski evropski poslanec je Bruselj tudi vprašal, "ali in kako bo komisija Hrvaško opozorila na nesprejemljivost takšnega ravnanja, kije v nasprotju s sporazumom obeh vlad o izogibanju incidentov in evropsko prakso reševanja spornih vprašanj". Kot je včeraj sporočil Pahor, pa mu je evropski komisar za širitev Rehn odgovoril, da se komisija "ne more izreči glede vprašanja, ali bi lahko bila navedena dejanja na mejnem območju v nasprotju z veljavnimi dvostranskimi sporazumi med Slovenijo in Hrvaško". "Kljub temu komisija nenehno spodbuja Hrvaško in njene sosede pri iskanju končnih rešitev obisk - V okviru vrha EU - ZDA George Bush junija na obisku v Sloveniji WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush (na posnetku zgoraj) bo junija obiskal Slovenijo, kjer se bo udeležil vrhunskega srečanja Evropske unije in ZDA, je včeraj potrdila Bela hiša. V Sloveniji se bo Bush ustavil v okviru turneje po Evropi, ki ga bo med 9. in 16. junijem popeljala še v Nemčijo, Italijo, Vatikan, Francijo in Veliko Britanijo. Turneja je po navedbah Bele hiše namenjena krepitvi partnerstva med ZDA in državami EU, z njo pa naj bi tudi obeležili 60. obletnico Marshallovega načrta, s katerim so ZDA pomagale Evropi pri obnovi po drugi svetovni vojni. "Predsednik in njegova soproga bosta potovala po Evropi z namenom krepitve čeza-tlantskih vezi in proslavitve trajnih in prijateljskih odnosov med narodoma, ki temeljijo na skupnih demokratičnih vrednotah," je v sporočilu za javnost izpostavila Bela hiša. Slovensko predsedstvo Evropske unije je v ponedeljek potrdilo, da bo vrh EU in ZDA 10. junija na Brdu pri Kranju. Za Busha bo to že drugi obisk Brda, saj se je tam leta 2001 prvič sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. (STA) Evropski komisar Olli Rehn (desno) se v odgovoru na vprašanje Boruta Pahorja (levo) o sporni hrvaški prodaji zemljišč ob Dragonji ni želel za vsa odprta dvostranska vprašanja v duhu dobrih sosedskih odnosov," je zapisal Rehn. Komisar je sicer podobno kot Pahor pozdravil odločitev hrvaškega parlamenta, da Hrvaška ne bo izvajala nobenega vidika zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) za države članice EU, dokler ne bo sprejet skupni sporazum v duhu EU. "Komisija upa, da bo ta odločitev pripomogla k boljšim dvostranskim odnosom med Slovenijo in Hrvaško, tako da bo mogoče doseči napredek pri reševanju odprtih dvostranskih vprašanj, zlasti glede meje," je v odgovoru Pahorju še zapisal Rehn. (STA) ljubljana - V Cankarjevem domu Predstava Improvizija kot parodija na Evrovizijo LJUBLJANA - Kolektiv Narobov bo v času evrovizijske mrzlice že sedmo leto zapored prikazal svoj pogled na ta televizijski spektakel. Im-provizijo, parodijo na Evrovizijo, bo danes zvečer ob 20.30 zaradi velikega zanimanja občinstva namesto v dvorani KUD France Prešeren uprizoril v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Gledališko-glasbeni dogodek je zas no van kot pa ra da pom po znos ti in kiča, v kateri se stilsko različne glasbene zasedbe potegujejo za naslov zmagovalne pesmi Improvizije 2008. Ker gre v os no vi za im pro vi za cij ski šov, sta besedilo posamezne pesmi ter glasba prepuščena trenutnemu navdihu in im pro vi za cij ski vir tu oz nos ti igral cev in glas be ni kov. Na slo ve tek -movalnih popevk določi občinstvo, ki prek televotinga izbere tudi zmagovalni nastop. Parodijo na izbor evrovizijske popevke bosta pod umetniškim vodstvom Maje Dekleva povezovala To- maž Lapajne in Maja Poljanec, so sporočili iz KUD France Prešeren. Nastopili bodo Ana Hočevar, Ana Marija Mitic, Alenka Marinič, Juš Milčinski, Boštjan Gorenc - Pižama, Antonio Vulpio, Igor Bračič, Sonja Vilč, Gregor Moder, Mojca Weber, Silvana Žorž in Nejc Simšič. Za gib sta pos kr be la Gre gor Kam ni kar in Igor Sviderski, glasbo bodo izvajali Gal in Galeristi, kostumografijo podpisuje Mario Dragojevic, scenografijo Tomaž Lapajne, avtorica videa je Maja Smre-kar. Kolektiv Narobov velja za eno najbolj prodornih mladih skupin na področju uprizoritvenih umetnosti v Sloveniji. V štirih letih delovanja so ustvarili številne odmevne projekte, od uličnih intervencij, gledaliških dogodkov, radijskih posegov do interaktivnih predstav. Narobovci so predani raziskovanju in ustvarjanju žive umetnosti, pomembna stebra njihovega delovanja pa sta improvizacija in kolektivno delo. (STA) Na Dnevu Evrope v Pragi tudi lipicanci, kraški pršut in vina PRAGA - V Pragi je 9. maja 2008, pod sloganom »Skupaj v različnosti« potekal Dan Evrope. Zanimiv glasbeni festival z osrednjim dogajanjem v starem mestnem jedru Prage sta pripravila Predstavništvo Evropske komisije in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi. Na dogodku se je v okviru predsedovanja Evropski Uniji, poleg Evropske Komisije, še posebej predstavljala Slovenija z nastopom štirivprege konj lipicanske pasme iz Kobilarne Lipica ter degustacijo kraškega pršuta in vin. Osrednje dogajanje prireditve so popestrile glasbene skupine iz različnih držav članic. Celodnevni dogodek pod sloganom »Skupaj v različnosti« je v Pragi potekal v sklopu prireditev, posvečenih medkulturnemu dialogu v letu 2008. V Postojni zaradi I • v« preprodaje orožja prijeli devet ljudi POSTOJNA - V Postojni so končali preiskavo, v kateri so zaradi prepovedane trgovine z orožjem prijeli devet ljudi in zasegli več kosov orožja v vrednosti 5000 evrov, so včeraj sporočili s Policijske uprave (PU) Postojna. V policijski akciji je sodelovalo 110 kriminalistov in policistov iz Kopra, Postojne, Ljubljane in Novega mesta, ki so prišli na sled 48-letniku iz okolice Pivke. Ta je orožje nabavljal v več krajih po Sloveniji. V sedmih hišnih preiskavah so zasegli devet kosov orožja, večinoma jugoslovanske proizvodnje, ki je bilo v uporabi nekdanje jugoslovanske armade. Kriminalisti so na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zoper devet oseb. Slovenija je sicer zaradi svojega položaja na razpotju tihotapskih poti, po katerih z Balkana v Zahodno Evropo tihotapijo ljudi, droge in orožje, ki je večinoma namenjeno organiziranemu kriminalu. Veliko orožja odkrijejo kriminalisti kar pri pregledu avtobusov na rednih linijah iz držav nekdanje skupne države. Ugotavljajo tudi, da je nezakonitega trgovanja z orožjem v Sloveniji vedno več. Tako je bilo v zadnjih štirih mesecih že 70 kaznivih dejanj prepovedanega trgovanja z orožjem, lani v istem obdobju pa 50. Lani je bilo na tem področju 84 prekrškov, letos pa že 244, še dodajajo na PU Postojna. (STA) kobilarna - Iz avstrijske kobilarne prišla kobila rodu Ivanka Famosa Pred dnevi v Lipico dobili še zadnji manjkajoči rod kobil LIPICA - Pred dnevi so v Kobilarno Lipica (KL) iz avstrijske državne kobilarne Piber dobili petletno kobilo Navarra. Gre za predstavnico klasičnega rodu kobil Ivanka Famosa, ki je v ko bi lar ni do se daj manj kal. Ker je breja, bodo na začetku prihodnjega leta dobili še prvi njen naraščaj. »Ivanka Famosa je eden klasičnih rodov kobil, ki so nastali v Lipici,« je povedal strokvoni vodja slovenske državne kobilarne Marko Marc. »Je pa to zadnji rod, ki se po drugi svetovni vojni na Kras še ni vrnil.« Po drugi svetovni vojni je polovico konj lipiške črede pripadlo Avstriji, del pa so ob umiku odpeljali Italijani. Čreda se v Lipico od takrat ni več vr ni la, za to so v pre te klih le tih v Li pi ci vlo ži li ve li ko tru da, da so do -bili zastopnike vseh klasičnih rodov. Zadnja predstavnica je na Kras prišla iz avstrijske kobilarne Piber, s katero že več let izmenjujejo plemenski material. »Kobila Navarra je breja z žrebcem Siglavy Serena iz Pibra, na- V Lipico je prišla Navarra 71 iz rodu Ivanka Famosa raščaj pa pričakujemo konec januarja prihodnje leto.« V zameno so Pib-ru podarili mlado brejo kobilo Mon-teaura, ki bo okrepila rod Spadiglia. Plemensko jedro lipicancev sestavlja šestnajst klasičnih rodov kobil in šest originalnih linij žrebcev. To so po žen ski stra ni Sar di nia, Spad - iglia, Argentina, Afrika, Almerina, Presciana, Engalnderia, Europa, Stornella, Famosa, Deflorata, Gidra-na, Djebrin, Mercurio, Theodorosta in Rebeca, po moški pa Pluto, Con-versano, Napolitano, Favory, Maestoso in Siglavy. Irena Cunja 6 Sreda, 21. maja 2008 ITALIJA / evropski parlament - Ravnanje z Romi v Italiji predmet obravnave na izredni seji v Strasbourgu Rome je treba vključiti v družbo, tako v Italiji kot drugod po Evropi Komisar Špidla: Evropska zgodovina kaže, da rasizem, diskriminacija in nestrpnost slejkoprej vodijo v katastrofo STRASBOURG - Evropski poslanci so na pobudo Evropske socialistične stranke (PES) včeraj razpravljali o problematiki ravnanja z Romi v Italiji, od koder v zadnjem času poročajo o številnih primerih preganjanja te manjšine in napadov nanjo. Več poslancev je v burni razpravi pozvalo k vključenosti Romov v družbo tako v Italiji kot v EU in spomnilo, da gre za državljane unije. Pozivom k vključitvi Romov v družbo se je v razpravi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu pridružil tudi evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla. Poudaril je, da Evropska komisija ostro obsoja vsakršno nasilje nad Romi, ob tem pa opozoril, da se rasistični dogodki, ki jih spodbujajo tudi mediji, dogajajo v več članicah unije, ne le v Italiji. Pozval je k boju proti rasizmu in ksenofobiji in se zavzel za preiskavo napadov. "Evropska zgodovina kaže, da rasizem, diskriminacija in nestrpnost slejkoprej vodijo v katastrofo," je dejal Špid la in do dal, da nam je zgo do vi na dala lekcijo, da je treba človekove pravice povsod spoštovati. "Preseči moramo evropsko zgodovino in vzeti pod okrilje vsakogar ter spodbujati demokracijo in spoštovanje vseh, ne glede na njihovo poreklo in vero," je bil odločen komisar. Po njegovih besedah se je tudi treba boriti proti revščini in socialni izključenosti posameznih skupin, kot so Romi, ki te ljudi potiska na rob družbe. Kot je še dejal komisar, "nas nedavni dogodki v Italiji opominjajo, da mo ramo ukre pa ti". "Ro me je tre ba za -ščititi, dati jim moramo občutek, da na vprašanja, s katerimi se soočajo, obstaja odgovor," je menil Špidla in poudaril, da komisija trenutno preučuje sredstva, ki bi pospešila vključevanje manjšin v družbo. Da Evropa potrebuje pravo integracijo Romov, se je strinjala večina poslancev v razpravi. Številni, med njimi nemški poslanec Martin Schultz, sicer načelnik PES, so poudarili, da ne gre samo za italijanski problem, temveč za problem, ki se dogaja tudi v Italiji, vendar pa se s podobnimi primeri soočajo tudi druge članice. Romunski poslanec Adrian Severin (PES) pa je dejal, da gre za vseevropski problem, ki ga lahko rešimo in ga je treba rešiti. "Če ne bomo pogasili plamenov v Neaplju, bo zagorelo po vsej Evropi," je posvaril. V razpravi je nastopilo tudi veliko italijanskih poslancev. Nekateri med njimi so opozorili, da ne bi smeli s prstom kazati le na italijansko vlado, saj se podobno dogaja tudi drugje po Ev-ro pi. V največji politični skupini v Evropskem parlamentu, Evropski ljudski stranki, so se zavzeli za vzpostavitev minimalnih standardov med državami članicami, kako reševati problematiko Romov. Več poslancev, med njimi Italijanka Monica Frassoni (Zeleni/EFA), je med tem po uda ri lo, da je tre ba naj ti način, da se razmere za Rome v Italiji ne bodo še poslabšale. Številni so se tudi strinjali, da Romi ne bi smeli biti grešni kozli za vse, kar je v Italiji narobe. Poslanka iz Madžarske Viktoria Mohacsi (ALDE), ki si je pred dnevi ogledala, kako živijo Romi v Neaplju, pa je vladi v Rimu očitala, da želi s tem, da na Rome zvali krivdo za vse, preusmeriti pozornost z drugih problemov v državi. (STA) Odsek Evropskega parlamenta politika - Pomembni ukrepi Danes bo vlada zasedala v Neaplju NEAPELJ - Danes bo vlada zasedala v Neaplju. Kot je v volilni kampanji obljubil premier Silvio Berlusconi, bo skušala najti rešitev za afero z odpadki v Kam-paniji, sprejela pa bo tudi druge pomembne ukrepe. Tako bo odobrila »paket« o javni varnosti, s katerim bo med drugim nezakonito priseljevanje postalo kaznivo dejanje. Proti temu so se izrekli predstavniki vseh opozicijskih skupin, pa tudi predstavniki katoliške in drugih cerkva, ki delujejo v Italiji. Poleg tega bo vlada danes predvidoma ukinila davek ICI na prvo stanovanje in bo poskusno za šest mesecev ukinila obdavčitev nadurnega dela. Pri tem bodo izvzeti javni uslužbenci. Tako je povedal gospodarski minister Giulio Tremonti, ko je včeraj skupno z drugimi ministri predstavil sveženj vladnih ukrepov sindikatom in drugim socialnim partnerjem. romi Pogovor z docentom Alexianom Santinom Spinellijem »Krivda posameznika blati celotno skupnost« LANCIANO - »Danes smo priča kulturnemu genocidu Romov, ki ga v tišini podpira skorajda celotna italijanska civilna družba.« Tako je včeraj za naš dnevnik gonjo proti Romom v državi s kančkom razočaranja in otožnosti komentiral glasbenik, predvsem pa docent romskega jezika in kulture na univerzah v Trstu, Chietiju in Turinu, 44-letni Ale-xian Santino Spinelli. Profesor romskega rodu je doma iz Abrucov in je prvi univerzitetni predavatelj romske kulture v Evropi. Diplomiral je iz tujih jezikov in iz muzikologije, danes pa ga mnogi poznajo predvsem kot kantavtorja skupine Alexian group, ki širi romsko glasbeno bogastvo daleč po svetu. Po nedavnem dogodku v Neaplju, ko naj bi mlada Romka vdrla v stanovanje in skušala ugrabiti spečega otroka, so se po državi vnele srdite polemike in pričel se je grozljiv lov na Roma z lučanjem molotovk in sežiganjem naselij. Danes je tako, da krivda posameznika blati celotno skupnost. Pred- gospodarstvo - Statistika Industrijska prizvodnja v teku zadnjega leta padla kar za -4,3 odst. RIM - Promet italijanske industrije se je marca znižal za 4,3 odstotka v primerjavi z lanskim marcem. To je največje nazadovanje od januarja 2004, ko se je promet v industrijskem sektorju zmanjšal za 6,1 odstotka. Podatke je sporočil italijanski statistični zavod Istat. Na državni ravni se je promet industrijskih podjetij znižal za 2,9 odstotka, na mednarodni pa kar za 7,3 odstotka. Po dob no so se zni ža la tu di na -ročila, in sicer za 3,7 odstotka v primerjavi z marcem lani. Ve lik uda rec je za be le žil pred -vsem avtomobilski sektor. Promet avtomobilskih družb se je znižal kar za 26,1 odstotka. Padec l e bil višl i na vsedržavni ravni (minus 31,2 od-stot ka), med tem ko je na med na -rodni znašal minus 18,2 odstotka. Naročila novih avtomobilov pa so se znižala za 7 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na dr- žavni ravni je bil padec večji (minus 14 odstotkov), medtem ko se je število naročil na mednarodni ravni povečalo za 4,5 odstotka. Zavod Istat je ob izdaji svojih po dat kov vse ka kor opo zo ril, da gre pa dec mo go če pri pi sa ti manj -šemu številu delovnih dni zaradi velikonočnih praznikov. V letošnjem marcu je bilo 20 delovnih dni, la ni pa 22. Italijanski svet dela je tudi včeraj zabeležil tragični dogodek: smrtno nesrečo pri delu. V Cremo-ni v podjetju jeklenih proizvodov Marcegaglia, grupe nove predsednice italijanske Zveze industrijcev Conf in du stria Em me Mar ce ga glia, je umrl 32-letni delavec. Moškega je do smrti zmečkal tovor težkih jeklenih cevi, ki je iz neznanih razlogov zgrmel s podstavka na delavca. Ne sreč ni Ma ri o Di Gi ro la mo, po rodu iz Cefaluja, zapušča ženo in dva otroka. Alexian Santino Spinelli kroma sodki in negativni stereotipi, ki vodijo k pravi rasni diskriminaciji, so žal globoko zakoreninjeni v italijanski družbi. K temu pa prav gotovo ne pomaga doprinos sredstev javnega obveščanja, ki s svojim omejenim poročanjem dodatno spodbujajo nestrpnost, saj smo Romi omenjeni le takrat, ko gre za kako krajo ali podlo dejanje. Uporabljajo se žal še vedno različni parametri ... Romi smo t.i. grešni kozel, ki ga je družba povsem izropala vsakršnega človeškega atributa.Pomislite samo, da je po zakonu lučanje molotovk kaznivo dejanje; prepričan sem, da če bi to storil Rom, bi ga že linčali, medtem ko - kar je meni znano - še noben sodnik ne obravnava tega, kar se danes dogaja v Neaplju. Danes (včeraj op.pis.) je bilo italijansko ravnanje z Romi celo predmet obravnave na zasedanju Evropskega parlamenta, kar pomeni, da gre za problem, ki se postavlja tudi v drugih evropskih državah. V ostalih državah se Romom godi veliko bolje in zaščiteni so s pravnimi normami. V Italiji doživljajo nekateri Romi dejansko »segregacijo v taboriščih«. V državah bivše Jugoslavije in v Romuniji so Romi živeli vedno v hišah, sicer res revnih, streho nad glavo pa so vselej imeli. V Italijo so se selili z željo po boljšem življenju, tukajšnje razmere pa so jih prisilile v nomadsko tavanje in prosjačenje v predmestjih. K temu pa so veliko pripomogle tudi špekulacije združenj, ki »skrbijo« za Rome, v resnici pa se z njimi predvsem okoriščajo in obravnavajo omejevalno in paternali-stično, kot da bi bili socialni problem. To njihovo početje imenujem »ciganopoli«, saj z Romi počnejo, kar želijo, ne zanima jih, da bi spodbudili rast skupnosti: zapirajo jih v naselja, getizirajo in povsem prezirajo njihove intelektualne sposobnosti. Kako bi bilo po vašem mnenju treba ukrepati? V prvi vrsti je potrebna pozitivna, prava in celostna informacija. Sedanja je namreč enosmerna in javno mnenje se napaja v umazanih vodah. Taka enostranskost ne dopušča soočanja z bogato kulturo, literaturo in umetnostjo našega ljudstva, ki so bile prevečkrat zasenčene in o katerih se raje ne poroča. Romska glasba pa le ni ostala neopazna, saj so mnogi svetovni velikani segli po njej, od Liszta, Brahmsa in Debussyja vse do sodobnejšega glasbenika Gorana Brego-vica. Mislite, da je strpnost ogrožena? Najprej so prišli po Cigane in sem bil vesel, saj so tu pa tam kaj ukradli. Potem so prišli po Jude in sem molčal, saj jih nisem maral. Nato so prišli po homoseksualce in mi je odleglo, saj so mi bili nadležni. Nato so prišli po komuniste in nisem nič rekel, ker nisem bil komunist. Nekega dne so prišli pome in ni bilo več nikogar, ki bi protestiral. Bertolt Brecht Mislim, da je za to krivo medijsko bombardiranje, ki posplošuje in zamolči svetle izjeme. Za svoje ljudstvo si želim dostojanstva, zato Italijo pozivam, naj preneha s kršitvami osnovnih človekovih pravic. Stanje je vse bolj zaskrbljujoče: Italija namreč tepta našo svobodo in ne dopušča enakih možnosti, kaj šele dostop so javnih storitev, šole, doma in dela. Romi živimo v Italiji že stoletja, povečini (80%) smo povsem integrirani v italijansko družbo in ne povzročamo nobenih preglavic. Sara Sternad Unicef opozarja vlado na tuje otroke in Rome RIM - Italijanski Unicef je včeraj od nove vlade premiera Silvia Berlusconija zahteval, naj otrokom, zlasti romskim, posveti posebno pozornost. Unicef pred sprejetjem t.i. varnostnega paketa opozarja, da varnost ni omejena zgolj na »javno varnost«, temveč pomeni tudi »socialno varnost«. Unicef meni, da bi morali vladni ukrepi o varnosti zagotavljati tudi pravico do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in dostopa do socialnih storitev. Unicef je ob tem spomnil, da konvencija o otrokovih pravicah Italijo obvezuje k »spoštovanju načel nediskrimina-cije in višjih interesov otrok in mladostnikov«. Sklad ZN za otroke od vlade tudi zahteva, naj v prihodnjem državnem načrtu za otroke posebno pozornost posveti tujim otrokom in mladostnikom. Unicef glede romskih otrok poudarja nujnost združitve družin in skupnosti, ki jim pripadajo mladoletniki, v procesu socialne integracije. Italijanski univerzitetni t •* « a «V« p • profesorji najstarejsi v Evropi RIM - Italijanski univerzitetni profesorji so najstarejši v Evropi, je pokazala raziskava italijanskega ministrstva. Povprečna starost raziskovalcev in izrednih profesorjev na italijanskih univerzah je namreč 51 let, rednih profesorjev pa celo čez 60 let. Mladih je med zaposlenimi na italijanskih univerzah izredno malo. Samo 1,7 odstotka je namreč mlajših od 40 let, 19 odstotkov jih ima manj kot 50 let. Med raziskovalci sta samo dva od stotih mlajša od 30 let, med stotimi docenti pa jih je kar osem starejših od 70 let. V Franciji je medtem povprečna starost univerzitetnih profesorjev 45 let, v Španiji 44, v Nemčiji in na Portugalskem pa 42 let. Najmlajši predavajo v Turčiji, kjer so profesorji povprečno stari 38 let. Raziskava je poleg tega pokazala, da so samo štirje odstotki italijanskih docentov mlajši od 34 let. V Franciji je ta delež 21-odstoten, v Nemčiji 32-odstoten, na Finskem 28-odstoten, v Veliki Britaniji pa 27-odstoten. Država, ki daje največ možnosti mladim predavateljem, pa je Turčija, kjer je kar 41 odstotkov docentov mlajših od 34 let. |———| Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 1 4 Sreda, 21. maja 2008 APrimorski ~ dnevnik slovensko stalno gledališče - Pogovor s predsednikom upravnega odbora Boris Kuret: »Preživetje gledališča je zapisano v zakonu« »Alarm v italijanskem tisku o krizi gledališča je popolnoma izven realnosti« Kdaj bo Slovensko stalno gledališče prejelo 300 tisoč evrov za letno upravljanje dvorane, kot je to zakonsko določeno? Predsednik Kuret, ali je Slovensko stalno gledališče v hudi finančni krizi? »Ne! Gledališče absolutno ni v finančni krizi. To sem skušal tudi prejšnji teden pojasniti. Alarm, objavljen v tržaškem italijanskem dnevniku, je popolnoma izven realnosti.« Borisa Kureta, predsednika upravnega odbora Slovenskega stalnega gledališča tisti »časopisni alarm« še vedno žuli. Tržaški italijanski dnevnik je pretekli teden posvetil dva članka domnevni krizi slovenskega teatra. Zapisal je, da naj bi obračun 2007 izkazoval kakih 400 tisoč evrov izgube, prav toliko pa naj bi znašala domnevna luknja v letošnjem poslovnem letu. Ob tem se je - povsem neobičajno -obregnil tudi ob »povečanje plač« upravnemu direktorju Tomažu Banu in umetniškemu vodji Marku Sosiču (prvemu od 79 tisoč evrov na 108 tisoč evrov; drugemu od 53 tisoč na 85 tisoč evrov). Predsednik Kuret je v drugem članku pojasnil, da ne gre za plače, temveč za strošek vodstvenega osebja, povišek pa je bil - glede na njuno zadolžitev in opravljeno delo - ne le nujen, temveč že zapoznel. Predsednik Kuret, če je »časopisni alarm« popolnoma izven realnosti, kakšna je realnost Slovenskega stalnega gledališča? »Položaj gledališča je finančno popolnoma uravnovešen. V tem trenutku nimamo nobenega problema z denarjem. Za dve tretjini tega leta je likvidnost zagotovljena. Denar bo zmanjkal le, če krajevne uprave ne bodo storile tega, kar jim zakon veleva.« To je? »Če ne bodo financirale gledališča. Naše gledališče spada med italijanska stalna gledališča. Do teh gledališč pa imajo krajevne uprave zakonsko določeno dolžnost: morajo jih financirati, in to v točno določeni meri.« Koliko? »Vsaj toliko, kolikor nas financira država. Poleg tega morajo še zagotoviti sredstva za kritje stroškov za dvorano čez 500 sedežev.« Kaj to pomeni v vašem primeru? »Od države prejmemo 400 tisoč evrov. Krajevne uprave, to je dežela, pokrajina in tržaška občina nam bi morale dodeliti vsaj še nadaljnjih 400 tisoč evrov, poleg tega pa še čez 300 tisoč za upravljanje dvorane. Pomeni, da bi moralo gledališče prejeti od krajevnih uprav najmanj po 700 tisoč evrov letno.« Ali jih je lani prejelo? »Lani je prejelo 127 tisoč evrov, letos so prispevek nekoliko dvignili: prejeli naj bi približno 260 tisoč evrov.« Namesto? »Namesto 700 tisoč. Domnevna "luknja" tiči v tej razliki. Za katero pa ni krivo naše "slabo upravljanje", temveč nespoštovanje zakona s strani krajevnih uprav.« Koliko prispeva Občina Trst? »Vsega 5 tisoč evrov.« Tržaška pokrajina? »Lani je prispevala 27 tisoč evrov, letošnji prispevek znaša 7 tisoč evrov. Obljubila je, da bo še kaj prispevala... « Dežela Furlanija-Julijska krajina? »Letos 250 tisoč evrov; lanski prispevek je znašal 100 tisoč evrov.« Zakaj krajevne uprave ne prispevajo tega, kar bi morale po zakonu prispevati? »Naše gledališče je dobilo status stalnega gledališča leta 1992. Do leta 2004 je "vrzel" prispevkov krajevnih uprav pokrival Sklad za Trst. Prispevek je znašal 300 tisoč evrov. Krajevne uprave niso dejansko prispevale nič. Potem ko je Sklad za Trst odmrl, je njegov prispevek zmanjkal, krajevne uprave pa niso v naslednjih letih s svojimi prispevki v celoti nadomestile prispevka Sklada za Trst. Komaj letos bomo od njih prejeli 260 tisoč evrov, kar je vsekakor manj od prispevka Sklada za Trst.« Ali ste posegli pri krajevnih upravah, da bi prejeli to, kar vam zakonsko pritiče? »Na lanski aprilski skupščini sem predstavnike krajevnih uprav opozoril, da bi morale uprave dodeliti gledališču potrebna sredstva, sicer se bo znašlo v težavah. Na novembrski skupščini, ko je bil odobren proračun 2008, sem spet to prikazal. Občina Trst sploh ni hotela poseči: vzdržala se je ali celo glasovala proti obračunu.« Kaj pa dežela? »Zadevo sem postavil v zakonske okvire. Ne gre za to, da bi mi prosili za javni denar. Prispevki so nam po zakonu dodeljeni. Gledališča ne gre primerjati z drugimi našimi ustanovami, ki romajo na deželo s prošnjami za prispevke za preživetje. Naše preživetje je zapisano v zakonu. V zakonu za gledališča, ne za manjšino. Ker sodi naš teater med italijanska stalna gledališča. V tem smislu je v podobnem položaju kot slovenske šole v Italiji. Te so del italijanskega šolskega sistema in črpajo sredstva iz skladov za italijanske šole, ne pa iz prispevkov, namenjenih manjšini.« Ali je skromen prispevek Občine Trst politično obarvan? »Občina Trst plačuje italijanskemu stalnemu gledališču dvorano: kakih 300 tisoč evrov letno. Nam ne.« Zakaj? »Občinski upravitelji ponavljajo, da so leta 2005 podpisali z nami pogodbo o plačilu obresti na deželno posojilo in plačilo prispevka v višini samo 5 tisoč evrov, ter se tega striktno držijo.« Kljub temu, da zakon o gledališčih predvideva mnogo višji prispevek? »V zakonu ni točno določeno, koliko naj vsaka krajevna uprava prispeva. Zato bi se morale le-te domeniti za porazdelitev predvidenih sredstev.« Ali je prišlo do pogajanj v tem smislu? »Institucionalno, na skupščinah, že. Krajevne uprave pa pritiskajo, da bi dobile svojega predstavnika tudi v upravnem odboru gledališča. Predvsem Občina Trst se za to zavzema.« Forum Tomizza v Narodnem domu V okviru pobude Forum Tomizza bo danes ob 16.30 v Narodnem domu simpozij, ki nosi naslov »Off Limits«. Oblikovali ga bodo posegi Silvia Forze iz Pulja, Reinharda Kacianka iz Celovca in Marije Mitrovic, Borisa Pangerca, Marine Sbisa, Sandorja Tenceja in Fabia Amodea iz Trsta. Ob zaključku bodo ob 18. uri uri ravno tu predstavili zbornik Tomizza 20052007, ob 20. uri pa se bo dogajanje preselilo v grški lokal Bistro Time Out (Ul. Malcanton), kjer bo na sporedu pesniško glasbeni večer Artistra. Laura Marchig, Josip Osti in Milan Rakovac bodo poskrbeli za branje literarnih odlomkov in poezij, medtem ko bosta Klarisa Jovanovic in Vasko Atanasovski poskrbela za primerno istrsko-grško glasbeno kuliso. Združenje bolniških prostovoljcev se je preselilo Od 5. februarja 2008 se je sedež Združenja bolniških prostovoljcev preselil. Zaradi obnavljanja glavne bolnišnice so bili uradi premeščeni v prvo nadstropje nekdanje stavbe INAIL v ulici Nordio št. 15, na vogalu z ulico Ginnastica. Novi urniki za javnost so sledeči: ponedeljek - petek, od 10.30 do 12.30, tel. št.: 0403992550. Združenje bolniških prostovoljcev je bilo ustanovljeno leta 1979, deluje v osmih oddelkih glavne tržaške bolnišnice in v katinarski bolnišnici ter hospitaliziranim someščanom nudi razumevanje, prijateljstvo in po-moč.Bolniški prostovoljci združenja A.V.O. so moški in ženske ki so se odločili, da bolnikom podarijo nasmeh, besedo in tolažbo, ne da bi za to hoteli karkoli v zameno. To pa je pomembno poslanstvo ki lahko pomaga bolje premoščati bolezen. Prostovoljci zato vabijo v svoje vrste nove člane, da bodo lahko nudili še učinkovitejšo pomoč. Danes javno srečanje PD Krožek Demokratske stranke 4. mestnega okrožja prireja danes ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. Donota 1 (3. nadstropje) javno srečanje o načrtu preureditve Trga Liberta. Prisotni bodo občinski svetniki Demokratske stranke. pri botanjku Umrl v soboto zvečer, ležal pa že v petek Pristaniška kapitanija se mrzlično ukvarja s preiskavo o smrti neznanca na plaži med Sesljanom in Nabrežino. Truplo so našli v nedeljo popoldne na dokaj izoliranem predelu Botanjka, južno proti Ču-pam. Sodni zdravnik je ugotovil, da je po koj nik umrl v so bo to zve čer, nek očividec pa ga je ležečega zagledal že v petek. Morda je bil v petek že v komi. Sinoči sta dve osebi zaprosili, da bi si ogledali truplo. Preiskovalci so potrdili, da je bilo v nahrbtniku poleg vina v tet-rapaku tudi 11 praznih škatlic pomirjeval: zelo možno je, da je človek naredil samomor. Na 10 škatlicah piše, da so tablete zgolj za bol-nišniško rabo, zadnja pa je druge znamke: prav slednja pomirjevala naj bi bila najbolj smrtonosna. Preiskavo so razširili na vso Italijo, da bi izvedeli, kje in komu so tablete prodali. Poveljnik Ortenzio je medtem zanikal namigovanja, češ da je s pokojnikom prišel do plaže še kdo. Indicev v tem smislu ni (na plaži so bili samo nahrbtnik in obleke pokojnika), plaža pa je dostopna peš, kakor so do nje dospeli tudi reševalci. promet - Izpust plinskega olja na križišču pod Dražco Sedem ur zastojev Tovornjaki naskočili ulice Valerio, Severo in Marchesetti - Mestni redarji ves dan na delu Križišče pod Dražco (t.i. »križišče na H«) je že spet povzročilo pravo paralizo prometa. Ob 9.45 se je na križišču pojavil velik madež plinskega olja, katerega je izpustil tovornjak, ki je po nekdanji Trbiški ces ti vo zil pro ti Trstu. Po se gli so mestni redarji (na sliki Kroma), ki so bili na delu dobrih sedem ur, saj so promet sprostili šele ob 17. uri. Najprej so mestni redarji zaprli vozni pas, na katerem se je madež pojavil, nato so urejali promet z enosmernimi vožnjami. Na nekdanji Trbiški cesti se je ustvarila šest kilometrov dolga kolona, ki se je vila do avtocestnega izhoda za Fernetiče. Popoldne je specializirano podjetje končno očistilo cestišče, ob 17. uri pa je bila cestna zapora odpravljena. Mnogi avtomobili, predvsem pa tovornjaki, so jo med sedemur-nim zastojem ubrali po Ul. Valerio, mimo univerze do Ul. Severo in v samo mestno središče. Drugi so se spustili po Ul. Marchesetti do Kati-nare in Reške ceste. Redarji so imeli polne roke dela, saj je gost promet težkih vozil zamašil tudi omenjene ceste. 8 Sreda, 21. maja 2008 TRST / 1958 - 2008 - Pred petdesetimi leti so pod Obeliskom odprli bolnico za pljučne bolezni železarna »Lucchini upošteva veliko Slovenk in Slovencev določbe V sanatoriju delovalo tudi Med njimi je bil tudi dr. Renato Štokelj: obletnico bodo v soboto proslavili s knjigo, kongresom in razstavo AIA« Pred petdesetimi leti so na Trsteniku odprli veliko zdravstveno strukturo - Sanato-rij Santorio Santorio. V sedaj že bivši bolnišnici je leta 1977 začel svojo poklicno pot tudi dr. Renato Štokelj, zdravnik in pulmolog (specialist za pljučne bolezni). Bolnico, poimenovano po istrskem izumitelju in zdravniku Santoriu Santoriu, so medtem zaprli: v kratkem se bo vanjo vselila znanstvena ustanova Sissa, Štokelj in njegovi kolegi pa so ostali nanjo sentimentalno vezani. »Kljub temu, da je bolnica že nekaj let zaprta, smo želeli, da bi petdesetletnica njenega odprtja ne šla neopazno mimo.« Skupina bivših kolegov je tako začela razmišljati, kako primerno počastiti obletnico: nastali so publikacija, fotografska razstava in kongres, ki bodo v soboto zaživeli v Državni knjižnici (podrobnejši spored objavljamo posebej). »Obnoviti smo želeli petdesetletno zgodovino bolnice, a tudi arhitekturne značilnosti stavbe, ki je bila za čase, ko je bila grajena, odlično strukturira-na. To dokazuje tudi dejstvo, da sta na obisk prišli dve komisiji iz Združenih držav Amerike in tu iskali navdih za svoje bolnice.« Zbrali so veliko črno belih fotografij, s katerimi so prikazali, kako je potekalo življenje v sanato-riju in okrog njega: od skupinskih slik zdravnikov in bolnikov do prijateljskih nogometnih tekem, raznih praznovanj in pogledov na mogočni park, ki se razprostira med ulicama Bonomea in Scala santa. »V sanatoriju so prvotno zdravilijetiko, kije bila v Trstu po drugi svetovni vojni posebno cvetoča: ljudje so bili šibki, nato so se jim pridružili še istrski op-tanti. Jetiko so takrat zdravili po raznih bolnicah, na primer na Magdaleni, v bivši umobolnici, že zavezniška vojaška uprava pa je načrtovala gradnjo sanatorija, ki jo je zavod Inps naposled dogradil.« Do izuma prvih antibiotikov so jetiko zdravili tako, da so v pacientih krepili imunski sistem. »V sanatoriju so ljudje predvsem počivali, uživali zdravo prehrano in preživljali veliko časa na svežem zraku. Zato se je okrog tržaškega sanatorija razprostiral borov gozdič. Pri zaposlitvi so imeli najprej prednost istrski begunci, ostale mestne skupnosti so bile nekoliko zoperstavljene. Iz pričevanj, ki smo jih zbrali, pa izhaja, da so bili pri opravljanju svojega dela zelo vestni.« Ko so jetiko vse bolj zdravili z antibiotiki, so oskrbo v sanatoriju razširili na vse pljučne bolezni. »Število zaposlenih se je bistveno povečalo, predvsem po zaslugi prima-rija Giulia Zmajevicha pa je bilo med njimi veliko mladih slovenskih zdravnikov: Zdenko Floridan, Rado Ukmar, Borut Spacal, Franco Krismancic, Maja Demšar, Marjan Na-bergoj in jaz. Tudi med bolničarji in drugim osebjem je bilo kar nekaj Slovenk in Slovencev.« Z leti so paciente začeli seliti v osrednji mestni bolnici, tudi poklicne poti nekdanjih kolegov so se ločile, navezanost na sanatorij pod Obeliskom pa je očitno ostala ... (pd) 50-letnica sanatorija: sobotni spored Obletnico nekdanje bolnišnice pod Obeliskom bodo v soboto proslavili v Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6). Ob 9. uri bodo na kongresu obnovili nekdanje delovanje sanatorija, a tudi arhitekturne značilnosti strukture in njen bodoči namen. S svojimi posegi bodo sodelovali: Euro Ponte, Giulia Zolia, Manuela Sa-batti, Rado Ukmar, Renato Što-kelj, Vincenzo Masci, Fulvio Ciani, Guido Mian, Mauro Tommasi, Claudio Bevilacqua in Stefano Fantoni. Sledilo bo, ob 12. uri, odprtje fotografske razstave in predstavitev monografske publikacije o petdesetletni zgodovini sanatorija (»1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«). Razstava bo na ogled do 25. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. Zgoraj: skupina zdravnikov, med katerimi stojijo Borut Spacal, Zdenko Floridan, Renato Štokelj, Maja Demšar, Franco Crismancic in Rado Ukmar. Spodaj: skupina pacientk na terasi sanatorija. Razstava bo do 25. junija na ogled v Državni knjižnici. Skupina Lucchini-Severstal je po prvi naložbi 4 milijonov ev-rov zaključila veliko večino ukrepov, ki jih je predvidevalo integrirano okoljsko dovoljenje (it. kratica AIA). Konec maja in junija pa bo vodstvo škedenjske železarne izvedlo še zadnje projekte, ki jih do lo ča AIA, med ka te ri mi se najpomembnejši tiče koksarne. To je včeraj v tiskovni noti izjavila družba Lucchini in poudarila, da so posegi na področju spoštovanja okolja zanjo prioriteta. V tem smislu Lucchini zagotavlja, da se namerava pri upoštevanju deželne zakonodaje posluževati najsodobnejše tehnologije za zajezitev vpliva obrata na okolje in družbo. Medtem pa je že v teku soočanje s pristojnimi organi, katerega namen je ugotovitev najboljšega oprijema za dodatno monitoražo emisij železarne. V načrtu so nova naprava za stalno merjenje onesnažujočih snovi, ki naj bi delovala zunaj železarne, in druge specifične naprave za nad zo ro va nje emi sij ka mi nov koksarne in aglomeracijske centrale. Vod stvo že le zar ne je ta ko tu di po sred no od go vo ri lo na tr -ditve deželne stranke Zelenih, ki je včeraj na tiskovni konferenci zahtevala strožje kontrole. Predstav ni ka Ze le nih Ales san dro Metz in Giorgia Visintin sta zah-te va la, da pris toj ni or ga ni pre ve -rijo, ali Lucchini upošteva določbe AIA v zvezi s kogeneracijsko centralo in ali sploh upošteva zakonodajo. Metz je svojo zahtevo na slo vil ne po sred no na pred kratkim imenovanega vladnega podtajnika za okolje Roberta Me-nio. Zeleni so se nazadnje zavzeli za stalno monitoražo snovi, ki odtekajo v morje iz železarne. ul. pietraferrata - Sintsko vprašanje še vedno odprto Brez elektrike že dobra dva tedna Župan Dipiazza, kije prejšnji teden obiskal Sinte: »Rešitev je nujna, na vidiku imamo primerno lokacijo za naselitev družin« Sintska skupnost v Ul. Pietraferra-ta bo danes že šestnajsti dan brez električnega toka. Podjetje Acegas je 5. maja po sodnem nalogu odklopilo elektriko, vnela se je debata v tržaškem občinskem svetu in župan Roberto Dipiazza je obljubil, da bo čim prej rešil problem. Prejšnji teden je obiskal Sinte in prisluhnil njihovim zahtevam, včeraj pa je povedal, da je na vidiku nova lokacija v mestu. Ker zadeva še ni dokončna, nam ni razkril, kje se teren nahaja. »Delam na tem, Sintom moramo nujno dodeliti novo zemljišče, ker so v težavah,« je dejal župan. »V mislih imamo predvsem eno lokacijo, a odločitev še ni padla. Vsekakor bomo Sintom zagotovili vse storitve, od priključitve na vodovod in greznico do elektrike. Vem, da so v stiski, a sam se ne morem upirati sodstvu, kršil bi zakon,« je pojasnil Dipiazza. Sinti niso krivi za položaj, v katerem so se znašli. Pred 12 leti jih je tržaška občinska uprava preselila v Ul. Pietra-ferrata, potem ko so nekaj desetletij živeli v Naselju sv. Sergija. Pred tem so živeli v Trstu vsaj od 19. stoletja, tako da sami odločno zavračajo naziv »nomadi«, tako kot naziv »Romi«, saj je to drug narod. Sinti so italijanski državljani, rojeni v Italiji, ki delajo v krajevnih tovarnah, trgovinah in barih. Živijo v prikolicah, ker temelji njihova družba na klanski ureditvi in stiku z naravo: ko bi se družine preselile vsaka v svoje stanovanje, bi se skupnost razbila. Illyjeva občinska uprava se je sredi 90. Kam bodo romale prikolice? kroma let odločila urediti v Naselju sv. Sergija park z igriščem za otroke, zato so se morale sint-ske družine preseliti. Prikolice so ob spremstvu mestnih redarjev romale v Ul. Pietraferrata, na teren ustanove za industrijsko cono EZIT. Naselje ni nikoli razpolagalo z vsemi potrebnimi storitvami, ki zagotavljajo človeku dostojanstvo in ki so v rezidenčnih naseljih drugih mest (npr. v Vidmu) prisotne. Leta 2005 je teren kupilo videmsko podjetje, Sinti so to izvedeli preko prve izmed mnogih ovadb zaradi zasedanja zasebne površine. Marca letos je Acegas prvič odklopil električni tok, po protestih opozicije v občinskem svetu so elektriko po dveh dneh spet priklopili za dva meseca, v začetku maja pa so ukrep ponovili. »Živimo v skrajnih razmerah, z dežjem je še slabše. Župan nam je prejšnji teden spet obljubil rešitev, zdaj čakamo. Nas je samo 40, ne pa tisoč, rešitev ne sme biti preveč komplicirana. Moj sin ima astmo, vsak dan ga peljemo v otroško bolnišnico na vdihavanje aerosola. Brez hladilnika pa smo v stiski vsi,« je včeraj povedal član ene izmed osmih sintskih družin. (af) / TRST Sreda, 21. maja 2008 9 dsi - Predstavili knjigo Alessandre Kersevan Lager Italiani Zgodba o taboriščih, kjer so našli smrt tisoči Nova publikacija prispevek k resnici o tem žalostnem poglavju V Društvu slovenskih izobražencev so pretekli ponedeljek ob prisotnosti avtorice predstavili najnovejšo zgodovinsko publikacijo Alessandre Kersevan, ki nosi naslov Lager italiani. Kot je uvodoma dejal predsednik DSI Sergij Pahor, je doprinos italijanske raziskovalke na tem področju še kako dragocen, saj je njen pogled na ta del zgodovine neobremenjen. Publikacija Lager italiani je izšla pri rimski založbi Nutrimenti libri, kar ji seveda daje posebno vidljivost na vsedržav-nem merilu. Avtorica je hotela s to publikacijo nadaljevati delo, ki ga je začela s knjigo o taborišču Gonars, kije pred leti izšla pri videmski založbi KappaVu. Svoje raziskovalno področje pa je Kerse-vanova seveda razširila na vsa italijanska taborišča, v katerih so bili zaprti Slovenci in ostali Jugoslovani in ki so delovala na Apeninskem polotoku od leta 1941 do 1943. Avtorica je pojasnila, da je bila izbira naslova sad dolgega premišljevanja in pogajanja z založnikom. Ko zaslišimo besedo lager, namreč takoj pomislimo na nemška koncentracijska in uničevalna taborišča. Zaradi tega je obstajala bojazen, da italijansko javno mnenje knjige s takim naslovom ne bo sprejelo. Tematika italijanskih taborišč seveda ni nova, saj jo je leta 2004 začel obravnavati Carlo Spartaco Capogreco, kije pri založbi Einaudi izdal publikacijo I campi del Duce. Alessandra Kersevan pa se je v svoji najnovejši publikaciji osredotočila predvsem na vojaška taborišča. Poleg teh so namreč obstajala tudi civilna, ki jih je upravljalo notranje ministrstvo in v katere so imele mednarodne organizacije dostop. V vojaških taboriščih pa niso veljale nikakršne mednarodne konvencije. Prva taborišča so nastala na otokih, ki so v času fašizma služili kot območja za kon-finacijo političnih nasprotnikov. Na Slovenskem se je vse skupaj začelo spomladi 1942, ko so italijanske oblasti obdale Ljubljano z bodečo žico in začele izvajati racije v mestu. Prve interni-rance so pripeljali v taborišče Gonars, ki je bilo prvotno zgrajeno kot kamp za ruske ujetnike. Junija 1942 je bilo v Gonar-su zaprtih že 4200 ljudi, kar je polovica Avtorica publikacije Alessandra Kersevan več od števila ujetnikov, za katerega je bilo taborišče zgrajeno. Ko je Gonars postal prepoln, so italijanske vojaške oblasti začele odpirati še druga taborišča. V kraju Monigo pri Trevisu so kamp uredili v bivši vojašnici, v Chiesanuovi pri Pa-dovi pa so bili zaprti povečini bivši jugoslovanski vojaki. Internacije so se seveda nadaljevale, tako da so italijanske oblasti ustanovile še taborišče na Rabu, ki po številu žrtev glede na zapornike sodi že med uničevalna taborišča. Interniranci so bili namreč nastanjeni kar v šotorih. Veliko žrtev je jeseni istega leta terjala poplava, ki je odplavila veliko šotorov z interniranci. Razmere v taborišču so bile tako nevzdržne, da je krški škof pisal v Rim. Na posredovanje Vatikana je tako general Roatta v Gonars premestil zaprte ženske in otroke. Rab pa ni bilo edino taborišče, ki je delovalo na ozemlju Jugoslavije. Veliko ljudi je bilo namreč zaprtih na dalmatinskih otokih in na črnogorski obali. Žrtve pa niso umirale samo od lakote in izčrpanosti, saj je večkrat prišlo tudi do streljanja talcev. kroma Odkod je avtorica črpala gradivo za sestavo svoje študije? V pomoč so ji bila seveda pričevanja bivših zapornikov, pa tudi vojakov, ki so imeli nalogo, da stra-žijo taborišča in zapornike, ki so bili zaprti v njih. Knjižice s pričevanji bivših vojakov so namreč v povojnem času izhajale širom po Apeninskem polotoku, niso pa dosegle kake večje vidljivosti, saj so jih izdajala krajevna društva. Veliko gradiva pa je Kersevanova seveda našla v vojaških in civilnih arhivih. Posebnost knjige so tudi do danes še neobjavljene fotografije iz osebnih ahrivov. Koliko je bilo med letoma 1941 in 1943 žrtev italijanskih taborišč? Najnižje ocene se gibljejo okrog številke 4400, ki pa seveda še zdaleč ni točna, saj je še vedno nepopolna. Na tem zgodovinskem področju bi bilo treba seveda raziskati še marsikaj, začenši od internacije otrok. Iz družbenega vidika pa bi bilo seveda zelo pomembno, da bi ta problematika našla pot tudi v italijanska sredstva množičnega obveščanja. Primož Sturman zbor zcpz Letos romarski izlet v Cerkno Zdru že ni zbor ZCPZ iz Tr -sta se je v soboto, 3. maja 2008 odpravil na vsakoletni romarski izlet. Cilj romanja so bile Lajše pri Cerknem, kjer so se ob breznu poklonili spominu na žrtve revolucije med in po II. svetovni vojni, posebej pa na rojaka iz Barkovelj pri Trstu, duhovnika, Lada Piščanca. Priložnostno komemora-cijo je v kapeli ob breznu občuteno vodil msgr. Marij Gerdol, ne-omadeževan spomin na zavednega rojaka pa je obudil barkovljan-ski rojak Aleksander Furlan. V žup nij ski cer kvi sv. Ane v Cerk -nem je sv. mašo daroval msgr. Marij Gerdol, ravnatelj slovenskega pastoralnega središča v Trstu, pevci so sodelovali s prepevanjem novega programa, pri orglah pa jih je spremljala mlada organist-ka iz Idrije Metka Jereb. Romarji so se srečali z duhovnim pomočnikom mag. Andrejem Sedejem, ki jim je predstavil bogastvo domače cerkve, posebej pa opozoril na upodobitev barkovljanskega mučenca duhovnika Piščanca ter Ludvika Sluge na zunanji fasadi. Dopoldanski del romanja, ko jih je s pristno razlago in vodenjem po cerkljanskem vodil tudi prijatelj Tomaž Pavšič, so zaključili s kosilom v turistični kmetiji Gra-par. Krožna pot se je iz cerkljanskega hribovja vila ob reki Idrijci do Mosta na Soči in nato ob Soči do Solkana, kjer je zavila proti Kromberški župniji, v kateri je dolga leta živel in ustvarjal eden največjih slovenskih skladateljev Vinko Vodopivec. Tam so se srečali z župnikom mag. Cvetkom Valičem, ki jim je predstavil utrip župnije, v kateri je skladatelj Vodopivec ustvaril bogat glasbeni opus. S počastitvijo spomina na skladatelja in njegove 130. letnice rojstva, se je romarski izlet zaključil. (J.B.) devin Umrla Vlasta Batagelj Legiša Vlasta Batagelj Legiša Na svojem domu v Devinu je včeraj v 82. letu starosti umrla učiteljica v pokoju Vlasta Batagelj Legiša. Že dalj časa ji je zdravje pešalo, včeraj dopoldne pa ji je nenadoma odpovedalo srce. Vlasta Batagelj se je rodila 18. julija 1926 v Ljubljani v družini primorskih beguncev iz Skri-lj na Vipavskem. Oče Avguštin je bil na mreč že lez ni čar in se je za časa fašizma umaknil v Jugoslavijo. Pokojnica je v slovenskem glavnem mestu hodila v osnovno šolo in na gimnazijo, maturirala pa je ob koncu vojne na klasičnem liceju v Gorici. Takoj potem je opravila še maturo na učiteljišču v Trstu in se posvetila učiteljeva-nju. Službeno pot je pričela v Su-židu pri Kobaridu, potem pa je učiteljski poklic opravljala še v Ro-janu, Devinu in naposled v Nabre-žini. Leta 1954 se je poročila s časnikarjem in politikom Drago-mirom Legišo. V zakonu sta se rodili Alenka in Vida. Pokojnica se je veliko posvečala družini, saj je bila skromnega značaja in ni silila v ospredje. Kot učiteljica pa je znala predvsem vlivati ljubezen do slovenščine, ki jo je odlično ob-vla da la in jo tu di skrb no ne go va -la. Za to se je bo do s po seb no hva -ležnostjo spominjale generacije učenk in učencev. Možu Dragomiru, hčerama Alenki in Vidi ter vsem njenim dragim izražamo iskreno sožalje. jutri - v priredbi generalnega konzulata RS V gledališču Verdi duo Mlejnik - Kropfitsch V okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji prireja Generalni konzulat RS v Trstu v sodelovanju z združenjem Glasba brez meja - Musica senza frontiere koncert klasične glasbe dua Miloš Mlejnik (violončelo) in Erwin Kropfitsch (klavir). Koncert, ki poteka v sklopu Adriatic festivala, bo jutri (v četrtek, 22. maja), ob 20:30, v dvorani Victor de Sabata (Gledališče Verdi). Duo bo izvedel naslednji program: Marij Kogoj: Andante per violoncello e pianoforte (arr. M. Mlejnik, Ludwig van Beethoven: Sona- Pianist Erwin Kropfitsch in čelist Miloš Mlejnik ta per pianoforte e violoncello La - magg, op. 69; Allegro ma non tanto; ScherzoAdagio cantabile; Allegro vivace Frédéric Chopin: Studio op. 25/7 ( ar.A.Glazunov Claude Debussy: Sonata per violoncello e pianoforte; Prologue ; Serenade et Final, José Bra-gato: Graziela y Buenos Aires, Astor Piaz-zolla: Otono Porteno (arr. M. Mlejnik), Generalni konzulat RS v Trstu vabi po koncertu na pogostitev v Kavarno Tergesteo, nasproti Gledališča Verdi. Vstop je prost, konzulat vljudno vabi k udeležbi. dijaki - DTTZG Žige Zoisa se pripravlja na slavnostni dan Na maturanskem plesu se bodo vrteli kot za stavo "Že osmo leto imaj o na DTTZG Žige Zoisa v vzgojno izobraževalni program zavoda v okviru telesne vzgoje vključen ples. Dijaki petih razredov se učijo standardne in latinskoameriške plese vsak ponedeljek na Stadionu 1. maja pod vodstvom plesne učiteljice Mateje Juvan. Sklepni del tečaja, maturantski ples - slavnostni večer v družbi sošolcev, prijateljev, družinskih članov in profesorjev pa bo letos v nedeljo,1. junija 2008, ob 19. uri v Hotelu Jolly v Trstu. 1G Sreda, 21. maja 2008 TRST / danes - Ani Tretjak ob 18.30 v prostorih TK galerije »Ustvarjanje postaja vse bolj nuja za človekovo duhovno rast« Danes bo v prostorih TK galerije v Trstu s pričetkom ob 18.30 odprtje samostojne razstave akademske slikarke in likovne pedagoginje Ani Tretjak. Z umetnico smo se pomenili, da bi izvedeli kaj več o njenem pristopu do ustvarjanja in o tematiki, ki jo preko svojih stvaritev razvija. Za sabo imaš bogata izkustva na področju slikarstva, kako doživljaš ustvarjalni proces, kaj ti umetniško izražanje pomeni? Zame je umetniško izražanje možnost celostnega raziskovanja, kjer se vse tri sfere, mentalna, psihična in kasneje preko materializacije tudi fizična raven prepletajo in dopolnjujejo. Moderna umetnost je zgradila svoj koncept na osnovi raziskovanja. V tem obdobju še posebej prihaja v ospredje zaznavanje subtilnih energij. Vse bolj postaja ustvarjanje nuja za človeško duhovno rast. Ni dovolj, da se človek omejuje zgolj na odslika-vanje stvarnega sveta, temveč naj bi skušal skozi ustvarjalnost razumevati predvsem svoj odnos, oziroma stališče do sveta. Kakšen je tvoj pristop do ustvarjanja? Svoje raziskovanje na umetniškem področju razvijam na osnovi asociacij in samodejne risbe. Asociacije mi pomagajo ujeti povezave in pomene, ki jih ponujajo različne upodobitve in preko katerih se kažejo arhetipne pripovedi, ki jih vsak posameznik hrani v svojem nezavednem svetu. Samodejno risbo pa se prepustim popolnoma intuiciji in kot otrok z začudenjem sledim nastajanju upodobitev, ki govorijo o vitalni energiji. Katere vsebine obravnavajo tvoje novejša dela, kaj nam Venerina os razkriva? Dela zajemajo obdobje od leta 1991 do 2008 in obravnavajo vsa Vererin arhetip. Od leta 2004 do 2012 bomo v obdobju Venerinega vpliva, zato je še toliko bolj pomembno, da se zamislimo o njenem pomenu. Dogodek prehoda Venere pred soncem je v preteklosti astronomom nudil možnost meritve paralelne osi planeta na osnovi katere je bilo mogoče sklepati razdaljo med zemljo in soncem ter določiti astronomsko enoto, oziroma »merilo« za določanje razsežnosti celotnega planetarnega sistema. Človek ima kot vesoljsko bitje tudi svojo planetarno os, ki je po mojem mnenju njegovo poslanstvo. Če človek ozavesti os svojega poslanstva in se usmerja v skladu s konstruktivnimi vrednotami, je v sozvočju s celostno univerzalno stvar- Včeraj danes S Izleti Danes, SREDA, 21. maja 2008 KRISPIN Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 15.09 - Luna vzide ob 22.32 in zatone ob 5.42. Jutri, ČETRTEK, 22. maja 2008 RITA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,6 stopinje C, zračni tlak 999,7 mb pada, veter 45 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 98 km na uro, nebo oblačno, vlaga 65-odstotna, morje razgibano, temperatura morja 16,0 stopinj C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16 (040 633050). Milje - Beneško nabrežje 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Beneško nabrežje 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. KRD DOM BRIŠČIKI vabi starejše občane iz Devina, Nabrežine, Zgonika in Repentabra na tridnevno letovanje v toplice v Dobrno, od 23. maja do 25. maja. Prosta so še štiri mesta. Za vpise pokličite na tel. št.: 346-5913119. IZLET 50 LETNIKOV V BELO KRAJINO obveščamo vse prijavljene za zgoraj navedeni izlet, da se zberemo v soboto, 24. maja, ob 6.50, pred Prosvetnim domom na Opčinah in da odidemo ob 7. uri. Prosimo za točnost. AŠD-SK BRDI NA obvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland v nedeljo, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnoldo. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA Š.Z. Dom iz Gorice in Območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB - Nova Gorica, vabita ob Dnevu mladosti 2008 na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sa-botin) v nedeljo, 25. maja. Zbirališče ob 5.30 pred spomenikom padlim v Bra-niku/Rihemberku. Zaključek pribivši karavli na Sabotinu. Možna pridružitev na krajših vmesnih relacijah. Za informacije: +393201403712 (Andrej) ali an-drejro@gmail.com. SREČANJE SPDT Z DRUŠTVOM GEM IZ BASSANA: Člani SPDT se bodo srečali v nedeljo, 25. maja, na Jami v Boljuncu ob 10. uri, s prijateljskim društvom GEM iz Bassana di Monte Grappa. Od tod se bodo podali preko doline Glinščice do Botača, na Beko, do Korošice, ter po Tigrovi poti in po Slovenski tranzverzali bodo dospeli na So-cerb in nadaljevali pot do Prebenega, kjer bo sledila družabnost. Člani, ki se mislijo udeležiti pohoda se morejo predhodno javiti do torka, 20. maja, na tel. 040-220155 (Livio) ali tel. 040-2176855 (Vojka). V nedeljo, 25. maja, bo tudi že tradicionalni izlet iz Doline - Zguren-ce, po stari romarski poti na Socerb. Zbirališče bo ob 14. uri v Zgurenci. Vabljeni ! ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi v nedeljo, 25. maja, na 1. pohod »Po stezah B'zgonovega vrha«. Odhod od 9.30 do 10.30 iz dvorišča bivše osnovne šole v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! V PETEK, 30. MAJA, ko praznujemo praznik Jezusovega presvetega srca, vabimo šolske sestre de Notre Dame na romanje na Trsat, na otok Krk ter U Kino ALCIONE - 17.30, 19.15 »Juno«; 21.00 »Tutta la vita davanti«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Iron man«. ARISTON - 20.30 »Biutiful cauntry«; 22.00 »Il futuro non e' scritto. Joe Strummer«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Superhero - il piu' dotato fra i supe-reroi«; 16.00, 18.40, 21.30 »Gomorra«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Gli ultimi della classe«; 16.30, 22.00 »Speed Racer«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Not-te brava a Las Vegas«; 16.00, 17.15, 18.30, 21.30, 22.00 »Iron Man«; 20.00 »Saw 4«; 20.15 »U2-3D«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »L'al-tra donna del re. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »Mongol«. FELLINI - 16.10, 18.10, 22.00 »Il cac-ciatore di aquiloni«; 20.10 »I Demoni di San Pietroburgo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.30, 20.00, 22.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.45, 22.20 »Alla scoperta di Charlie«. STUDI0ART VANNA Mladinski Gledališki Maraton DANES, 21. MAJA 2008 V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU 18.00- STUDIO ART - BENEČIJA Arthur Miller - LOV NA ČAROVNICE (prizor) Carlo Goldoni - PRIMORSKE ZDRAHE (prizor) Režija: Marjan Bevk 18.30- STUDIO ART - GORICA Richard Harris - STEPPING OUT Režija: Sergej Verč 19.30-STUDIO ART -TRST 1 Achille Campanile - TRAGEDIJE V DVEH REPLIKAH Režija: Sergej Verč ----' 20.30-STUDIO ART -TRST 2 Eugene lonesco - ZAVRATNE IGRE Režija: Boris Kobal Ena od stvaritev akademske slikarke in likovne pedagoginje Ani Tretjak nostjo. Ta dogodek se pojavlja vsakih 122 let, vsakič so postavljali nove vrednote in merila, zato naj bi bila razstava predvsem povod za skupno razmišljanje novih življenjskih vrednot v današnji družbi. Ob odprtju bodo poleg umetnice spregovorile o ženskem arhetipu še Mirta Čok, Martina Kafol in Alenka Rebula. Razstava bo na ogled do 11. junija z običajnim urnikom knjigarne od torka do sobote. Jasna Merku na otok Cres. Stroški za avtobus, ladjo, vožnjo po Cresu in kosilo znašajo 50,00 evrov. Avtobus bo s Trga Oberdan odpeljal zjutraj ob 6. uri, s Se-sljana ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20, iz Sv. Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.30, iz Opčin ob 6.40. Vpišite se čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123, kjer boste dobili podrobnejše informacije. SKUPNIA TRST 85 organizira od 4. julija, do 7. julija avtobusni izlet »Po poteh Primoža Trubarja«. Odhod avtobusa bo v petek, 4. julija, ob 6. uri iz Trga Oberdan. Ogledali si bomo M nchen, Ulm, Tubingen, Rottenburg in Salzburg. Predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Dodatek za enoposteljno sobo (trinoči) znaša 75,00 evrov. Za informacije in vpise pokličite do sobote, 31. maja na tel. št.: 348-5289452 ali 040-772545. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo -Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. KOPER - KOLOSEJ - 20.10 »Tekla bo kri; 20.40 »Točka prednosti«; 18.40 »Kronike Spiderwick«; 19.00, 21.20 »Dokler naju Jackpot ne loči«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Superhero Movie«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Certa-mente, forse«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il treno per Dar-jeeling«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »Superhero Movie«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Gomorra«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Iron Man«; Dvorana 5: 15.20, 17.45, 20.00, 22.10 »Mongol«. 0 Prireditve KD SLOVAN IN VZPI - sekcija borcev s Padrič, vabita na proslavo ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB. V soboto, 24. maja, ob 19.15 zbirališče na vaškem trgu. Nastopili bodo: Vaški recitatorji, MePZ »Slovan - Skala« in godba na pihala »Viktor Parma« iz Trebč. Slavnostna govornika Dušan Kalc in Roberto Birsa. V petek, 23. maja, ob 20.30 v prostorih Gozdne Zadruge na Padričah ogled filma: »Edi Šel-haus - Bil sem zraven«. Režija Jurij Gruden. SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: danes, 21. maja 2008, ob 20.30, v Bazovskem domu v Bazovici, predavanje videoposnetkov Sergia Zocha »S kamero naokrog« ter otvoritev fotografske razstave Štefana Grgiča »Krog in krog«; v soboto, 24. maja, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici, 4. srečanje moških vokalnih skupin »Fantje pojejo na vasi«; program oblikujejo: MoVS Lipa, MoPZ Skala, Hrušiški fanti, PD Slavček. Vabljeni ljubitelji petja! SKD TABOR prireja danes, 21. maja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah potopisno predavanje »Dve potovanji, ena celina - Afrika«. V sliki in besedi bosta Mali in Burkino Faso, Zambijo, Bocvano, Namibijo ter Južnoafriško republiko predstavila Borut Bogatec in Matej Lupinc. Vabljeni! SKD VESNA IZ KRIŽA vabi vse člane, prijatelje in ljubitelje petja na 40. izvedbo revije »Pesem ne pozna meja«, ki bo v Domu Alberta Sirka v Križu v soboto, 24. maja, ob 19.30. Sodelujejo: MePZ »Svoboda« in Moška skupina »Un s Trboul« iz Trbovelj, MoPZ »Franc Zgonik« iz Branika, MoPZ »Foltej Hartman« iz Pliberka, MoPZ »Društvo vinogradnikov Goričko« iz Murske sobote, MePZ »Avgust Pavel« iz Gornjega Senika v Porabju, Ženska vokalna skupina in MoPZ »Jezero« iz Doberdoba in domača ŽPZ in MoPZ »Vesna«. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO IN MESTNA OBČINA KOPER vabita v nedeljo, 25. maja, na tradicionalno »Srečanje na Socerbu«. Zbirališče ob 14. uri pri izviru na Zgu-renci in pohod po stari romarski poti do Socerba; vodita člana SPDT Slavko Slavec in Marinka Pertot. Ob 17. uri slovesna sv. maša v Socerbski jami, po Zveza slovenskih kulturnih društev čestita GD Prosek in dirigentki Evi Jelene za vrhunski dosežek na 28. Tekmovanju slovenskih godb maši pozdrav predstavnikov občin Koper in Dolina, kulturni program in družabnost. OBČINA ZGONIK v sodelovanju z združenjem »Musica senza frontiere« vabi v sklopu festivala Adriatic festival v nedeljo, 25.maja, ob 18.30 pred Županstvom v Zgonik na koncert skupine Kakanic Blues. V primeru slabega vermena bo koncert v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku. Skupino sestavljajo Mike Sponza (Italija)-kita-ra/glas, Michele Bonivento (Italija)-or-gle Hammond/klavir, Moreno Buttinar (Italija)-bobni, in gostje Boško Petrovič (Hrvaška)-vibrafon, Dieter Themel (Avstrija) glas, Primož Grašič (Slove-nija)-kitara, Sandor Toth (Madžarska)-saksofon. UČENCI IN UČITELJICE šole Virgila Ščeka vabijo v nedeljo, 25. maja, ob 18. uri v občinski telovadnici v Nabrežini na proslavo, ob 30. obletnici poimenovanja šole po Virgilu Ščeku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, v Trstu, na predstavitev knjižnega prvenca Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat«. Sodelujejo: Marija Cenda, ki je napisala spremno besedo, Boris Pangerc in avtorica. Umetniško branje odlomkov iz knjige: Miranda Caharija. Večer bodo obogatile gojenke Glasbene matice flavtistki Petra Marega in Sara Bembi ter pianistka Alenka Cergol (mentorica Erika Slama). Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) prireja v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri lutkovno predstavo za otroke »Pika Po-lonka« v izvedbi drugega razreda učiteljišča Slomšek-pedagoška smer. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Ul. S. Francesco 20, bo v petek, 30. maja, ob 18. uri, odprtje fotografske razstave Robija Jakomina: »Tihožitje«. Predstavitveni pogovor bo vodila Jana Pečar. Glasbeni utrinek Veronika Car-li in Janja Savi (duo kitar). [H Osmice DRUŽINA PERTOT (Špj'lni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Ma- vhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040-299442. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca št. 4. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Rep-nu. Ob domači kapljici nudimo domač prigrizek. Tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040229224. Vabljeni! OSMICO v Saležu, sta odprla Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu 58, odprl osmico. Toplo vabljeni. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. / TRST Sreda, 21. maja 2008 1 1 Skd TABOR prireja danes, 21. maja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah potopisno predavanje DVE POTOVANJI, ENA CELINA - AFRIKA V sliki in besedi bosta Mali in Burkino Faso, Zambijo, Bocvano, Namibijo ter Južnoafriško republiko predstavila Borut Bogateč in Matej Lupine. Vabljcni, "Z3 Obvestila Bari 88 19 77 53 59 Cagiiari 14 22 64 67 28 Firenze 57 66 20 25 39 Genova 70 61 14 19 4 Miiano 62 16 65 81 52 Napoii 42 47 6 36 64 Paiermo 67 68 21 1 42 Roma 40 45 30 41 51 Torino 22 16 43 26 20 Venezia 3 48 84 30 85 Nazionaie 49 29 50 83 78 Super Enalotto Št. 61 40 42 57 62 67 88 jolly3 Nagradni sklad 2.774.747,31 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 11.869.637,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 554,949,46 € 10 dobitnikov s 5 točkami 55.494,95 € 1.066 dobitnikov s 4 točkami 520,59€ 41.122 dobitnikov s 3 točkami 13,49 € Superstar 49 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 2 dobitnika s 4 točkami 52.059,00 C 133 dobitnikov s 3 točkami 1.349,00 C 2.341 dobitnikov z 2 točkama 100,006 14.962 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 35.062 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C Galerija vljudno vabi na odprtje razstave AniTretjak Venerina os O ženskem arhetipu bodo spregovorile Mirta Čok, Martina Kafol, Alenka Rebula in avtorica Danes, 21. maja ob 18.30 v Tržaški knjigarni TK-Trst, Ul. sv. Frančiška 20 DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v petek, 23. maja, ob 20.30 na sedežu (Milje Ul. DAnun-zio 62) srečanje s časnikarjem-članom paritetnega odbora Ivom Jevnikarjem na temo Zaščite: Bodimo Realisti -zahtevajmo enakopravnost. Vljudno vabljeni. PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA vabi vse pustarje, ki jim je pri srcu Lovre-tova usoda, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 21. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. SKD VIGRED, Kulturno društvo Tomaj, Razvojno društvo Pliska, OŠ Dutovlje in COŠ Stanko Gruden vabijo v sredo, 28. maja, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Tomaju, na Festival prijateljstva - Kosovelov večer 2008. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vi-gred, učenci COŠ Stanko Gruden in OŠ Dutovlje, pevka Martina Feri in dramski odsek SKD Vigred. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi v četrtek, 22. maja, na procesijo ob slovesnosti sv. Rešnjega Telesa in Krvi. Slovesna sv. maša bo ob 20. uri v župnijski cerkvi; sledila bo procesija po vasi (odpade v slučaju neprimernega vremena). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. V četrtek, 22. maja, ob 20. uri bo godba nastopila v Mavhinjah. KD ZA UMETNOST KONS obvešča, da bo v četrtek, 22. maja, ob 20. uri, v prostorih ZSKD v Trstu (Ul. S. Francesco 20, 2.nadstropje) mesečni sestanek članov. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 22. maja, ob 20. uri, na svojem sedežu (Prosek, št. 159). KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico posvet »Tržaško kmetijstvo v luči skupne in deželne kmetijske politike - Položaj in perspektive«, ki bo v okviru Dnevov kmetijstva v petek, 23. maja, Loterija 20. maja 2008 ob 9.00 uri v dvorani Millo v Miljah. Sodelovali bodo: Antonio Paoletti -Predsednik tržaške trgovinske zbornice, Augusto Viola - Centralni direktor za Kmetijstvo dežele FJK, Prof. Gianluigi Gallenti - Docent na Tržaški univerzi, Peter Vrisk - Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Vabljeni člani in interesenti! SKD PRIMOREC vabi širšo skupnost, starše in otroke na zaključno, magično Cici urico s presenečenjem in predstavitvijo poletnih delavnic v petek, 23. maja, ob 20. uri, Ljudski dom, Trebče. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni »46. Praznik češenj« od petka, 23. maja, do ponedeljka, 26. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Me-težici«. Program: v petek, 23. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Happy Day; v soboto, 24. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Malibu; v nedeljo, 25. maja, od 17. ure dalje zabavna glasba godbe Mužika Sv.Lazar, od 20. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 26. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Alter Ego. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17. uri, v nedeljo ob 16. uri. Prisrčno vabljeni! 42. REDNI OBČNI ZBOR in 5. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev bosta potekala v soboto, 24. maja, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu AKŠD Kremenjak v Jamljah, Provmajska ulica 11 (GO). AŠD SOKOL vabi vse člane, športnike in prijatelje na čiščenje športnega igrišča AŠD Sokol v soboto, 24. maja, od 14. ure dalje. Vsakdo naj prinese delovno opremo in orodje. Po opravljenem delu bo sledila bogata »merenda« v domači osmici pri »ŠPJ'LNIH«. Toplo vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. SKD IGO GRUDEN sporoča, da bosta pod vodstvom Mojce Malek potekala 24. maja v društvenih prostorih v Na-brežini dva glasbena dogodka. Ob 18. uri bo stekla ženskam namenjena delavnica »Preporod ženstvenosti«. Ob 20. uri pa bo za vse na vrsti »Zvočna kopel«. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pojasnila in prijave na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje »42. redni občni zbor in 5. kongres«, ki bosta potekala v soboto, 24. maja, ob 16.30, v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju, na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11 (GO). Občni zbor in kongres bosta potekala z naslednjim dnevnim redom: otvoritev kongresa in občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, sprejem novih članic, podelitev priznanj, pozdravi gostov, blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilanc, razrešnica staremu odboru, volitve, razno. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmarnični »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 30. maja, ob 20. uri. Koncert oblikujejo OPZ Vesela pomlad, MlDPS Vesela pomlad in ŽPS Vesela pomlad, ki jih vodi Mira Fabjan, ter MoPS Sv. Jernej in MePZ Sv. Jernej, ki ju vodi Janko Ban. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič-Fabjan. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in sim-patizerje na »Zaključno športno akademijo« z družabnostjo dne 30. maja, ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. Toplo vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni te- den« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja, na tel. št.: 040226332 ali na info@cheerdancemille-nium.com. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi ani-matorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Prvi teden: od ponedeljka 23. do vključno petka 27. junija, je namenjen otrokom iz osnovne šole. Program obsega poleg dveh dni v Marijanišču, en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe z dvourno hojo. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka 30. junija do petka zvečer 4. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 335-8186940. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v sklopu vaške šagre na Jami razstavo domačih slikarjev. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel. št.: 335-6045771 (Martina). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure win-dsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). 9 Šolske vesti DRŽAVNA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago diplome za šolsko leto 1999/2000. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERT SIRK IZ KRIŽA vabijo na otvoritev razstave v petek, 23. maja, ob 19. uri, v šolskih prostorih. Urnik razstave: sobota 24. maja, od 17. do 19. ure, nedelja 25. maja, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA vas vljudno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih ricmanjskega vrtca v nedeljo, 25. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Ke-kec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); kraso-slovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 24. do 29. junija (od 5. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. H Poslovni oglasi IŠČEMO DINAMIČNO OSEBO za delo v uradu v industrijski coni pri Orehu. Zahtevamo dobro znanje uporabe računalnika in obvladanje slovenskega jezika. Ne part-time. Prošnje na faks 040/9234007 IŠČEMO PRODAJALKO/CA za trimesečno pomoč v trgovini. Dodatne informacije zainteresirani dobijo v trgovini Global Stuff na Proseški ulici 237 na Opčinah. MIZARSKA DELAVNICA zaposli osebo. Tel. 335285063 ROBERTO ŠAVRON je odprl OSMICO v Zgoniku pri Stankotu Miliču S Mali oglasi AVTOMOBILSKE GUME pirelli P6, 195/60r 15, zelo malo rabljene ugodno prodam. Tel.: 349-3954200. BALIRKA za okrogle bale, variabilna, mreža, od 1,20 m do 1,60 m, tip Sper-ry new Holland 841. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica 2 krat-3 krat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 338-4360677. IŠČEM gume pirelli p6, 195/60r 15. Tel.: 349-5236657. ODDAM majhne mucke, črne in sive barve. Tel.: 040-200996. PRIKOLICA dvoosna, kason 4,5m x 2,40m, kiper, stranice s poviškom, zračne zavore, potrebna popravila. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. PRODAM ALFA ROMEO 155, letnik 1995 v odličnem stanju, cena 1.000 evrov; tel. 0481-539974, 349-8149391. PRODAM fiat 1, letnik '87, bele barve, s klimo, prevoženih 77.000 km, edini lastnik, cena 500,00 evrov. Zainteresirani lahko pokličejo ob uri obedov na tel.: 040-413429. PRODAM raznovrstno rabljeno pohištvo po ugodni ceni. Tel. 040-575145 ali 3482801144. PRODAM vstopnico za musical Cats za 29. maj, ob 16. uri. Cena 55,00 evrov. Tel. na št.: 040-214412. V BOLJUNCU ob cestnem jarku smo našli žensko denarnico brez dokumentov. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040-228382. V JAMLJAH dajem v najem starejšo hišo, deloma opremljeno, z vrtom. Klicati ob večernih urah na 0481-419993 ali 3358006548. VSTOPNICO ZA CATS 28. maja, ob 20.30, under 25 ali over 65, parter, cena 55,00 evrov, prodam za 45,00 evrov. Tel.: 329-8012528. Prispevki V spomin, ob drugi obletnici smrti, na drago Adriano Dovgan daruje Seve-rino Kozina z družino 100,00 evrov za KD Primorsko. Ob 2. obletnici smrti nepozabne Adriane Dovgan por. Smotlak darujeta mama in brat 25,00 evrov za nonet Primorsko iz Mačkolj. Udeleženci izleta v Jesenovac (Zagreb) dne 18.5 darujejo 102,00 evra za vzdrževanja spomenika padlim v NOB iz Križa. Namesto cvetja na grob gospoda Ferdinanda Bratoža daruje Ivica z družino 20,00 evrov za AŠD Cheer-dance Millenium. Odborniki VZPI Evald Antončič Stojan darujejo 52,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Angela Novellija Gino-ta daruje N.N. 50,00 evrov za God-beno društvo V. Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob predragega svaka Ferdinanda Bratoža darujeta Ema in Pepi 50,00 evrov za AŠD Che-erdance Millenium. Ob 2. obletnici prerane smrti drage Adriane Dovgan se je z ljubeznijo spominja Danica in daruje 25,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na Robijevega očeta Leuko-ta Franco darujeta Igor in Divna Čuk 50,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na Leukota Franco daruje Maria Visintin 20,00 evrov za SKD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Leukota, dobrega človeka, darujeta Marko in Vida 100,00 evrov KD Kraški šopek. V spomin na Leukota Franco in namesto cvetja na njegov grob daruje Walter Pertot 100,00 evrov za AŠD Sokol in 100,00 evrov za ŠD Jadran. V spomin na drago Adrijano darujejo Iztok, Paola in Jan 50,00 evrov za nonet Primorsko. 21.5.2006 21.5.2008 Adriana Dovgan por. Smotlak Tebi, ki si odšla, smo odprli najsvetlejši kotiček našega srca - in v naših mislih boš vedno z nami, Adriana. Vsi tvoji Mačkolje, 21. maja 2008 12 Sreda, 21. maja 2008 KULTURA / založba mladika - V knjižni obliki izšli dve odrski igri za otroke Lučke Peterlin Susič Knjiga Od Miklavža do božiča o problemih modernega sveta Glavni junaki otroci, angelčki, hudički, vojaki, teroristi, mirovniki - Ilustriral Matej Susič Založba Mladika je pred časom izdala zanimivo publikacijo, v kateri lahko otroci v besedi in sliki preberejo dve odrski igri. Avtorica iger z naslovoma Menjava na vrhu in Angelček miru je dobra znanka otrok in mladih, in sicer Lučka Peterlin Susič, ki jo, kakor je v epilogu do-tične knjige zapisala Evelina Umek, srečujemo povsod tam, kjer na odrskih deskah nastopajo otroci in mladi, ki jih Lučka s svojim znanjem in domišljijo vodi v čarobni svet gledališča. Knjiga z naslovom Od Miklavža do božiča na skoraj 60 straneh prinaša pravljično-religiozno vsebino, ki jo je odlično upodobil ilustrator Matej Susič, glavni junaki iger pa so otroci, angelčki, hudički, vojaki, teroristi, mirovniki itn. Že na podlagi osrednjih junakov lahko torej sklepamo, da imata odrski igri poleg duhovnega tudi socialni značaj, saj obravnavata zelo aktualne probleme modernega sveta. V igrici Menjava na vrhu je to denimo odrinjenost ostarelih na družbeno obrobje, v igri Angelček miru pa v ospredje stopa problem nasilja in nestrpnosti širom po sve tu. V spremni besedi lahko uporabniki izvedo, da sta bili obe igrici uprizorjeni na nekaterih tržaških in goriških srednjih šolah in na raznih amaterskih odrih. V izvedbi Radijskega odra pa sta bili tudi predvajani po slovenski tržaški radijski postaji Radio Trst A. Nato je založba Mladika obe pravljici sklenila natisniti v knjigi, ki jo je naslovila Od Miklavža do božiča, zelo zanimiv pa je tudi podatek, da so k tej knjigi priložili tudi zgoščenko, ki bo prav gotovo omogočila bolj živo doživljanje junakov in njihovih dogodivščin. V igrici Menjava na vrhu nastopajo številni angelčki, ki ostarelemu sv. Petru pomagajo pri pripravljanju Miklavževe odprave na Zemljo in izpolnjevanju želja, ki so jih otroci izrazili v številnih pismih. V nebesih vlada popolni kaos, saj angelčki zamujajo z zadnjimi pripravami, za zamudo pa so obdolžili sv. Petra, ki naj bi bil po njihovem prepričanju veliko prestar za organizacijo tovrstnega dogodka. Prav zato so si angelčki na pobudo malega Malimar-čka, angelčka, ki sploh še ni imel perutničk, za novega vodjo izbrali sv. Florijana. Ta je angelčke tako preganjal, da so bili kmalu popolnoma izčrpani. Sv. Florijan je bil namreč navajen na drugačen tempo dela, hotel je, da bi Miklavževa odprava stekla kot po olju. A žal se j e močno uštel, saj njegovi podrejeni sploh niso bili vajeni tako trdega dela. To preganjanje je prispevalo k temu, da so angelčki kajkmalu obžalovali svojo odločitev in začeli pogrešati sv. Petra. V pripravo prazničnega dogodka so se nato vmešali še hudički, ki so hoteli vse igrače popackati in pokvariti. Zle namene hudičkov je slišal angelček Malimarček, ki je nemudoma stekel k sv. Petru in mu povedal, kaj nameravajo narediti. Sv. Peter je hitro in odločno ukrepal, te peklenske falote pa pošteno potegnil za rožičke. Sv. Florijan je spoznal, da je sv. Peter zaslužen za to, da so namere hudičkov padle v vodo, hkrati pa je tudi dokazal, da starost ne more biti ovira za izvajanje nekaterih del, in mu ponovno prepustil vodenje Miklavževe odprave. Tudi angelčki so se kesali in se svojemu vodji opravičili, sv. Peter pa je kot pravi dobrotnik nagradil angelčka, ki mu je sporočil namere hudičkov. Malemu Malimarčku so naposled začele rasti perutničke, s katerimi je lahko letal tako kot vsi ostali angelčki. V drugi igrici pa se je Lučka Peterlin Susič dotaknila druge zelo aktualne teme, in sicer miru, ki v nekaterih predelih sveta noče in noče zavladati. Glavna junakinja igrice Angelček miru je mala Sara, ki je ob božičnem drevescu skupaj z mamo zavijala še zadnja božična darila. Pogovor med njima je kmalu nanesel na mir in angele miru, ki se po Sarinem prepričanju niso nič kaj prida potrudili, da bi na svetu zares zavladal mir. Pred Saro se je nenadoma prikazal angel, ki je malo deklico popeljal v kraje, kjer divja vojna, v svet, ki mu grozijo teroristi. Skupaj sta šla oznanjat mir, Sara pa je dobila priložnost, da prinese tako želeni mir na Zemljo. Po neuspešnem nagovarjanju teroristov, naj vsaj na božični večer prenehajo z vojskovanjem, je deklica skorajda obupala nad zamislijo, da bi lahko prinesla mir. Angelček jo je nato peljal še med mirovnike, ki prav tako niso bili pripravljeni na sklenitev miru s policijo. Deklica se je nato na Zemljo vrnila razočarana, a bogatejša za spoznanje, da vsesplošnega miru ni lahko vzpostaviti, se pa strpnost in sožitje lahko vzpostavita že pri vsakdanjih stvareh. Angel ji je namreč svetoval, naj bo potrpežljiva do drugačnih, naj nikogar ne žali, spoštuje vsakogar ... Skratka, Sara je spoznala, da se po navadi iz majhnih stvari rodijo velike. Pričujoča knjiga in zgoščenka bosta bržkone navdušili uporabnike, ki se bodo, kot rečeno, lahko marsičesa naučili. Lučka Peterlin Susič je še enkrat dokazala, da zna otroke na intriganten način popeljati v domišljijski svet, ob tem pa nikoli ne pozabi na vzgojno izobraževalno poslanstvo, saj je iz njenih iger možno potegniti še kako poučne in koristne življenjske nauke. (sč) slovenski prevod - Joseph Campbell: Miti po katerih živimo Kam so šli stari miti? Campbell je delo napisal že leta 1972, kljub temu pa je knjiga še danes med najbolj priljubljenimi s področja mitologije in teorije simbolov Campbell, J. (2007) Miti, po katerih živimo. Slov. prev. Nova Gorica: Založba Eno, 301 str. Delo Josepha Campbella je izšlo v izvirniku (Myths we live by) leta 1972. Gre za zbirko dvanajstih samostojnih poglavjih; povzeta so po predavanjih, ki jih je avtor imel na Forumu Cooperjeve zveze v New Yorku, na ameriški organizaciji, ki deluje podobno kot nam bolje znana Ljudska univerza. Zaradi potreb ciljnega občinstva so bila ta predavanja, kljub zahtevnosti tematike, podana v razumljivem slogu, s številnimi primeri in digresijami: zato je knjiga, ki je po teh predavanjih nastala, še danes med najbolj priljubljenimi Campbellovimi deli in med deli s področja mitologije in teorije simbolov nasploh. Joseph Campbell je bil po izobrazbi literarni zgodovinar - leta 1927 je na Columbia University magistriral iz srednjeveške književnosti in se odločil za izpopolnjevanje v Evropi. Dve leti je preživel med Parizom in Münchnom, nato pa je nastopil službo profesorja na Sarah Lawrence College, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1972. Že kot dijak se je seznanil z miti ameriških staroselcev; med bivanjem v Evropi se je lotil sistematične analize teh mitov, predvsem na podlagi Jungove psihoanalitične teorije. Izsledke svojih raziskav je objavil v več znanstvenih in poljudnoznanstvenih delih, s katerimi je vplival na ameriško pop kulturo poznega 20. stoletja: najbolj očiten in pogosto citiran je njegov vpliv na Lucasa in filmsko sago Vojna zvezd. V delu Miti, po katerih živimo (ki ga je v slovenščino prevedla Vera Čertalič), se avtor sooča z vprašanjem, ki ga takole povzema v prvem od svojih predavanj: »Mar ni mogoče doseči neke točke modrosti onstran navzkrižja med iluzijo in resnico, s katere bi bilo mogoče spet osmisliti življenje?« Pri podajanju obsežne snovi (loteva se azijskih, bližnjevzhodnih, sredozemskih in ameriških mitov) se opira na podatke in imena, ki so dobro znana širšemu občin- stvu, in iz njih izpeljuje svoje analize globinskih mitoloških struktur. Pri tem sledi Jungovi metodi, ki z razlage mitov uvaja pojem arhetipa, torej tistih temeljnih prirojenih vsebin, ki so skupne celotnemu človeštvu in se površinsko izražajo samo v simbolnih podobah - ena od takih simbolnih podob so miti, je pravil Jung in za njim povzemal Campbell. Ravno zato, ker izražajo arhetipske vsebine, so si miti po vsem svetu podobni: povsod se pojavljajo miti o stvarjenju sveta, o jezi bogov, o plodnosti, o boju s pošastjo. Te podobe segajo do najglobljih plasti naše psi-he, tja, kamor razum ne more - prav zaradi te »neracio-nalnosti« je arhetipska obravnava mitov in simbolov še danes ena od tistih ved, za katere ne vemo, ali bi jih lahko imenovali za znanstvene. Joseph Campbell ima to zaslugo, da je, podobno kot Erich Nemann v evropskem kontekstu, širšemu ameriškemu občinstvu približal zapleteno, izmikajočo so teorijo mita in simbola, ki predstavlja še danes enega od temeljev zahodne intelektualne zgodovine. Težko snov je znal ponazoriti s primeri iz vsakdanjega življenja, zbral je citate iz del znanih književnikov in filozofov, izogibal se je strokovnim izrazom in formulacijam, ki bi bile tuje neaka-demskemu občinstvu. Po drugi strani je res, da se je moral zaradi te težnje po poljudnem pristopu odpovedati poglabljanju posameznih tem - njegovo izvajanje ostaja pogosto površinsko, nekatere teme so le nakazane, včasih samo površno obravnavane. Vendar pa je knjiga kljub temu (ali najbrž prav zaradi tega) odlično začetno branje za vse, ki se želijo seznaniti z »ozadjem« velikih svetovnih mitologij. Campbellova odločitev, da krene po poti popularizacije evropskih teorij (v tem primeru Jungove), je sicer značilna za velik del ameriške intelektualne produkcije 20. stoletja. Najbrž ni naključje, da je osem letu po knjigi Myths we live by v ZDA izšla monografija s podobnim naslovom (Metaphors we live by), kjer avtorja Lakoff in Johnson povzemata evropsko teorijo metafore in jo vključujeta v kontekst ameriških kognitivnih ved, predvsem jezikoslovja. Zanimivo je, da smo sami Evropejci »svojo« teorijo mitov ali v slednjem primeru metafor začeli na novo spoznavati prav po prebiranju teh ameriških avtorjev, ki očitno znajo bralcu spregovoriti na zanimiv, dostopen način. Matejka Grgič ljubljana Corrado Rojac na festivalu Unicum Corrado Rojac Od 9. do 16. maja so imeli obiskovalci v Ljubljani priložnost, da se na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum pobliže seznanijo s sodobno glasbo. Festival je predstavil bogato bero novih skladb slovenskih in tujih skladateljev, potekal pa je na Cekinovem gradu, v Slovenski filharmoniji, v studiju 14 Radia Slovenija in v atriju Mestnega muzeja Ljubljane. Gre za pomembno pobudo, ki slavi letos svojo desetletnico; tokrat je umetniški vodja Pavel Mihelčič s svojimi sodelavci ljubljanski publiki pripravil osem koncertov z novejšimi ali premiernimi glasbenimi deli vidnejših slovenskih in evropskih skladateljev. V torek 13. maja je bil na Cekinovem gradu gost tudi naš skladatelj Corrado Rojac s skladbo Gogo. Izvedel jo je slovenski ansambel MD7 pod vodstvom ameriškega dirigenta Stevena Loya. Ansambel MD7 je zanimiva komorna zasedba. Sestavljajo ga sledeča glasbila: flavta, klarinet, pozavna, viola, violončelo, tolkala in klavir. Skupina je tržaškim ljubiteljem sodobne glasbe že znana, saj je pri nas nastopila lani na festivalu Trieste Prima. V Trstu je tudi skupina krstno izvedla skladbo Corrada Rojaca Goga, ki jo je tokrat ponovila za ljubljansko publiko. Na ljubljanskem koncertu je bila na sporedu tudi glasba avstrijskega skladatelja Zechbergerja, kanadskega skladatelja Davidsona Forda, in glasba slovenskih skladateljev Voglarja, Glavine in Lebiča. Corrado Rojac je našemu glasbenemu občinstvu že zelo znan, vendar se je doslej njegovo umetniško udejstvovanje sukalo predvsem ob harmoniki, saj je od mladih let res veliko nastopal s tem glasbilom in z njim dosegel marsikatero priznanje. Omenimo naj le drugo mesto na svetovnem prvenstvu harmonikarjev v Lizboni leta 1985, ali pa nastop na slavni Akademiji Chigiani v Sieni leta 2003. Sicer je Corrado Rojac ob harmoniki diplomiral še iz violončela in klavirj a, leta 2005 pa še iz kompozicije. V zadnjih časih se udej-stvuje tudi kot skladatelj; tako so njegoveskladbe izvajali na pomembnih festivalih sodobne glasbe, kakršni so Aspekte Salzburg ali pa Nuova Consonanza v Rimu. Navdih za skladbo Goga je Corrado Rojac dobil v Grumovi drami Dogodek v mestu Gogi; res se glasba oglaša z občutkom utesnjenosti, kakršnega zasledimo v Grumovem delu. Pred nami zaživi zvočno mrgolenje ulic, tržnic in trgovin, iz vsega tega pa raste mučna, tesnobna anonimnost. Ansambel MD7 je nastopil z umetniško dovršenostjo, ki odlikuje vse njegove nastope. Res gre za izjemno skupino, ki blesteče predstavlja slovenski sodobni glasbeni ambient. Lepa izvedba je žela seveda lep uspeh, pa tudi sama skladba je bila ljubljanski publiki zelo všeč, saj je poleg ansambla tudi njega samega nagradila z dolgim aplavzom. Rojčevo skladbo je ansambel MD7 izvedel tudi v nedeljo 18. maja na festivalu sodobne glasbe v Dublinu. stran pripravila oglaševalska agencija media Tmedia www.tmedia.it V vrtu so vsekakor najvažnejše rastline, od dreves in grmovnic do trajnic. Vendar so tudi neživi vrtni elementi zelo pomembni. Spomnimo se na otroška igrala, opremljene prostorčke za posedanje, vrtne luči in podobno. Pomembno vlogo pa lahko imajo tudi skale. Naravne, ki so tu že bile preden je vrt nastal ali prinešene naknadno. Med skalami pa rastline, posajene, kot bi posnemali naravo in vrtna slika bo popolna. Če imamo srečo, lahko v svojo vrtno kompozicijo vključimo kar naravne skale, ki so na vrtni parceli že od nekdaj. Marsikdo na žalost spozna vrednost takšnih naravnih skal šele, ko so jih gradbinci med gradnjo hiše že odstranili. Marsikdo z njimi tudi ne ve kaj početi, ker jih ne zna prav obsaditi. Pa je toliko za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Skale in trajnice med njimi možnosti, če le malo pomislimo na bogastvo vrst in sort trajnic. Vsekakor je bolje, da so gole, dokler ne najdemo prave ideje za obsaditev, kot pa, da jih uničimo. Posebno dragocene so v vrtu ogromne skale, ki jih je narava obdelala in postavila v prostor. Če pa nimamo te sreče, da bi na vrtni parceli že imeli skale, jih seveda lahko sem tudi prinesemo in postavimo. Pri tem delu ne bo šlo brez sodobne mehanizacije. Bolj dosledno kot bomo posnemali naravo, lepši motiv bomo oblikovali. Potem poskrbimo za primerno zemljo in rastline. Med naravnimi skalami so se skozi čas običajno tudi že ustvarile zaplate zemlje in tudi rastline so se tu že naselile. Naša naloga bo tu najprej presoditi, kaj od obstoječega rastlinja je primerno, da ostane in kaj bomo odstranili. Vrt je namreč oblikovani del narave in v oblikovanje sodi tudi izbor rastlin. Ta pa ni nujno sestavljen samo iz vrtnarsko vzgojenih rastlin, pač pa so marsikdaj prav lepe in uporabne tudi rasdine, ki sicer prosto živijo v naravi, če so nam le všeč in so primerne za naše oblikovalske ambicije. Ko bomo torej odstranili vse tisto rastlinje, ki ga smatramo za plevel, bomo morda v določene špranje dodali nekaj vrtne zemlje in pripravili prostor za nove saditve. Vrtna zemlja pa seveda ni šotnica, ki jo kupimo v vrečah, pač pa zemlja, ki jo najdemo v naravi, na njivi ali travniku, in jo obogatimo z organskimi dodatki, kot so star hlevski gnoj, kompost ali kompostu podobna industrijsko pripravljena organska gnojila. Šoto bomo vrtni prsti dodajali le, če se odločimo za saditve rastlin, ki potrebujejo kisla da. To so med trajnicami zlasti praproti in še nekatere druge. Velika večina vrtnih trajnic je prav zadovoljna z navadno vrtno prstjo, ki je običajno nevtralna ali rahlo apnenčasta. Izbor rastlin za saditve med skale je zelo širok. Prilagodili ga bomo velikosti skal in seveda osončenosti prostora, v katerega jih bomo posadili. Med male kamne velikih trajnic ne moremo saditi, ker bi jih hitro prekrile. Zato bodo tu kraljevale nizke blazinaste trajnice in druge pritlikavke. Med velike skale pa lahko sadimo tako pritlikave male trajnice, kot tudi tiste visoke z velikim listjem. Pri tem običajno zlasti z malimi oblikujemo večje skupine istih rastlin, ker bi se posamezne sadike med velikimi skalami kar nekam izgubile in jih ne bi bilo videti. Velike trajnice pa lahko sadimo tudi posamično. Tam, kjer bo pripekalo sonce in bo vladala suša, bomo pač posadili trajnice, ki takšne rastne pogoje dobro prenašajo. Takšnih trajnic je veliko, tako med nizkimi blazinastimi, kot tudi med srednje velikimi in zelo velikimi. Nekatere imajo tudi barvito in zanimivo oblikovano cvetje, druge sadimo predvsem zaradi posebne oblike rasti in listja. Med njimi so posebno zanimivi razni timijani, nageljčki, sadrenke, sončeca, netreski in homulice, hermelike, perunike, bakljaste lilije, dežen, pa nekatere trave in še veliko drugih. Če so skale zasenčene s stavbami ali z drevjem in grmovnicami, bo izbor primernih trajnic čisto drugačen. Tu bodo kraljevale zvončnice, geranije, šmarnice, skrečniki, anemone, ciklame, iskrivke, hoste, praproti in še marsikaj. Predvsem pa je treba vedeti, da s pravilnim izborom trajnic poenostavimo vzdrževalna dela v vrtu. Trpežne sadike trajnic pa iščemo vedno med tistimi, ki so bile že med vzgojo utrjene. Tašne so le tiste, ki so gojene na prostem in ne v rastlinjakih, v navadni vrtni prsti in ne v šotnici. Moderne vrtnarske tehnologije so odlična stvar za vzgojo enoletnic, lončnic, rezanega cvetja in podobnih rastlin, nikakor pa ne za vzgojo trajnic. Od teh pričakujemo, da bodo na vrtu rasle mnoga leta in, da z njimi ne bomo imeli veliko dela. To pa lahko dosežemo le, če izberemo prave vrste in sorte za pravi prostor in vzgojene na čim bolj naraven način. Znanja o trajnicah si pridobivamo z izkušnjami in z iskanjem informacij na različne načine. Za začetnike in tudi tiste, ki o trajnicah že veliko vedo, pa so gotovo dobrodošli tudi nasveti dobrih gojiteljev. Kdor trajnice in njihovo nezahtevnost spozna, ob njih uživa iz leta v leto in ob delu z njimi na vrtu vedno znova najde sprostitev in počitek duha. Jožica Golob-Klančič a NAČRTOVANJE NOTRANJIH PEOSÏOGOV Molleni & C Dada imcroso Kimuitaiu UtiXà Kartell IE Wt M i i 11; f \ t i TRŽIČ, ul. CA Colombo 14 Tel. 04i \ .J0540 - Faks 04S1.40929 e-mQpl:fltfide01@fltfiOsrl.l91 .it KONCESlONAftr A r i t C i h t ¿AGHETTO Vse za vas vrt flUMlCHLLO (UD) ulica San lorenzo 3 Telefon 0431 <>1ÄSSS www.fl q ri œ ntern rl. j[ e-iHMwlO0Qitoeiilef@ libem.ii Trainice golob-klančič UPNIK: vse delovne? dni in sobot« od do l7h. Prazniki in nedelj zaprto. Prodaja na drobno In debelo. PO ŽELJI POŠLJEMO CENfK KATALOG \ap vvji übtit' kakia'dilnih trvjnii tïtr Stov&tikttny m Jims vzgojiti Tf JNT.tr vrtnariji tta prostem in v navadni vrtni zentiji. \ 11 il .n i i.i : V i kii IjL1- ■. ■ n j 13 ; L ■, Tet. iqoîrt) 3 straei«. Fm ihdrt i i jot«* i i t'-jjiihLn; iTajii [njnu.iM*hni , ■R-v.-Vi-trjjuk-t' .fnnr jfi JWUfcGtxnc* _ - - SVETOVANJE IN SERVIS Šamana, krma, fitokemija, anologija ornitologa, plastika vse za vrtnarstvo in hortikolturo K * MOTORNA KOSA ['AGRARIA GIOADANO RtOSA Več kol dvajset lei izkušenj zagotavljajo najvišjo kakovost po najbolj ugodni ceni < HQTQKULTIVATOR MOTORNA U^ ______ C - KOSILNICA - / ^»JmOflt-F z /botchh^ a «I Wfia ( VISOKOTLAČNI ČISTILNIK SKARJL ZA ilVO MEJO •J4J..MČ-'. à buJMjM t."B. Državna cesta 14, le 500 iti po mostu na Soči • Papariano d i F i um i cel i o {UD), Tel. in faks 0431 9&665B - Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih 1 4 Sreda, 21. maja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Območje izvajanja zaščite jabolko spora med Slovensko skupnostjo in občinsko upravo Javna sporočila v slovenščini »izgnali« iz mestnega središča Primosig:»Sklep je protizakonit«- Terpin:»S pritožbo se bomo obrnili na upravno sodišče « V občinskem svetu je vnel razpravo sklep Romolijevega občinskega odbora, ki med drugim predvideva, da bo občina Gorica odslej objavljala dvojezična javna in uradna sporočila le v treh (oz. štirih, saj sta si prvi in drugi del sklepa v nasprotju) rajonih ter v uradu Odprto javnosti v ulici Garibaldi. V svetniškem vprašanju, s katerim se je obrnil predvsem na odbornika za zaščito lokalnih identitet Stefana Ceretto, je občinski svetnik SSk Silvan Primosig ocenil, daje sklep protizakonit, češ da »nasprotuje zakonu 38/2001, odloku predsednika republike z dne 12. septembra 2007, dosedanji praksi in zakonu 482/1999«. V primeru, da odbor ne bo spremenil vsebine sklepa, je deželni tajnik SSk Damijan Terpin napovedal, da bo stranka vložila priziv na deželno upravno sodišče. Sklep občinskega odbora najprej določa, da bo urad Odprto javnosti na podlagi predsedniškega odloka in 8. člena zakona 38 služil kot osrednji urad, na katerega se lahko obračajo občani, ki želijo v odnosu do javne uprave uporabljati slovenščino. »Nikjer pa ni omenjen že obstoječi občinski urad za jezikovne manjšine. Na podlagi besedila bi lahko sklepali, da si občina pridržuje pravico, da ga zapre,« je ocenil Terpin. Sklep nato predvideva, da se bodo javna sporočila in uradne objave v slovenskem jeziku razobešali le na območju Podgore, Pevme-Štmavra-Oslavja in Štandreža; v prvem delu dokumenta je uprava v to postavko vključila tudi Svetogorsko četrt-Placuto, ki pa je v nadaljevanju sklepa ne omenja več. Hkrati sklep določa, da so javna in uradna sporočila v slovenščini razobešena tudi v uradu Odprto javnosti. »Uprava pa se pri vsem tem naslanja na povsem napačno izhodišče,« je poudaril Primosig. Po sklepu občinskega odbora bi namreč odlok predsednika republike iz leta 2007 določal območje izvajanja 8. člena zakona 38 in ga omejeval na navedene rajone. »V resnici pa je v predsedniškem odloku predvideno, da se zakon izvaja v celi občini. Pravice, kijih določa 8. člen, kot so uporaba slovenščine v odnosu do javne uprave in dvojezični dokumenti, je mogoče v mestnem središču koristiti pri uradu, ki je temu namenjen. V štirih rajonih pa je mogoče uporabljati slovenščino v vseh izpostavah javne uprave,« je v svetniškem vprašanju, ki sta ga podpisala tudi svetnika Marilka Koršič in Božidar Ta-baj, podčrtal Primosig. »Predsedniški odlok ne omejuje razobešanja obvestil in uradnih Urad Odprto javnosti na vogalu med ulicama Garibaldi in Morelli bumbaca sporočil na štiri rajone, ki jih imenuje občinski odbor, pač pa opisuje različna načina, preko katerih se pravice koristijo. Druga stvar pa je sklep, ki ga je Paritetni odbor odobril 25. septembra 2007 in ki zadeva območje izvajanja 10. člena zaščitnega zakona oz. uveljavljanja vidne dvojezičnosti. Ta postopek med drugim ni še zaključen,« je dejal Primosig. Odbornik Ceretta je svetniku Oljke odgovoril, da mu bo utemeljitev za vsebino sklepa posredoval v pisni obliki, včeraj pa je pojasnil, da nikakor ne nameravajo ukinjati slovenskega urada na občini, a da ga bodo z oporo urada Odprto javnosti dodatno okrepili. »Sklep občinskega odbora je v nasprotju z 28. členom zakona 38, po katerem ni mogoče krčiti pravic, s katerimi je manjšina že razpolagala. Znano je, da je občina v času Brancatijeve uprave razobešala sporočila v slovenščini po celem mestu, isto je storila tudi Romolijeva uprava ob zadnjih volitvah,« je še izjavil Terpin in poudaril: »Romoli ni posredoval nobene informacije v zvezi s tem sklepom, kot da bi ga nameraval prikriti. SSk zahteva, da uprava v roku 60 dni spremeni besedilo, drugače se bomo obrnili na deželno upravno sodišče. Seveda smo pred tem pripravljeni na pogovor z upravitelji.« (Ale) bojan brezigar »Romoli • ■VB ni držal besede« Bojan Brezigar kroma »Početje goriške občinske uprave, ki namerava s sklepom omejiti območje veljave 8. člena zaščitnega zakona 38/2001, je po moji oceni nekorektno. Nov občinski odbor namreč spreminja običaje, ki jih je uvedla Brancati-jeva uprava v prejšnjem mandatu, pri tem pa župan Ettore Romoli demantira samega sebe. V preteklosti mi je namreč goriški župan zagotovil, da ne namerava znižati ravni zaščite slovenske narodne skupnosti na Goriškem.« S temi besedami je predsednik Paritetnega odbora Bojan Brezigar ocenil sklep goriškega občinskega odbora, ki je bil predmet posega Silvana Primosiga med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta in vse bolj buri duhove v manjšini. »Z goriškim županom sva se že večkrat pogovarjala o izvajanju zaščitnega zakona. Eno od zagotovil, ki mi jih je Romoli dal, je bila ohranitev vseh ukrepov, ki jih je v prid manjšine sprejela prejšnja uprava. Vsebino sklepa, ki ga je sprejel goriški občinski odbor, bo treba preveriti in ugotoviti, ali je v skladu z zaščitnim zakonom, ne glede na zakonitost sklepa pa se je Romoli izneveril svoji obljubi,« je komentiral Brezigar. (Ale) ettore romoli H | • - »Zakonitost so preverili bumbaca Goriški župan Ettore Romoli se ne vznemirja. »Grožnja« stranke Slovenske skupnosti, ki je zaradi sporne vsebine sklepa o izvajanju zaščite na občinskem območju pripravljena na priziv na deželno upravno sodišče, ga ne skrbi. »Prepričan sem, da je vsebina sklepa, ki ga je občinski odbor odobril 29. aprila, popolnoma zakonita. Neoporečnost določil, ki jih predvideva sklep, je namreč preverila skupina izvedencev, zato sem umirjen in se ne bojim priziva na deželno upravno sodišče,« pravi župan. Ro mo li je vče raj vse ka kor povedal, da je pripravljen na soočenje in iskanje dogovora. »Če soglasja ne bo, pa lahko nasprotniki sklepa uberejo tudi pravno pot,« je izjavil župan in pristavil: »Izvajali bomo le določila, ki jih predvideva zakon. Če je uprava Vittoria Brancatija nameščala dvojezična javna in uradna sporočila tudi v mestnem središču, čeprav to ni bilo predvideno v zaščitnem zakonu, še ne pomeni, da bom to počenjal tudi jaz. Naša občinska uprava namerava seveda spoštovati zaščitni zakon 38/2001, ne bomo pa samostojno odločali o nameščanju slovenskih lepakov, kjer to ni predvideno.« (Ale) gorica - Razpis goriške pokrajine Spodbujajo enake možnosti v podjetjih Nagrada »Campione in opportunita« je naslov razpisa, s katero želi goriška pokrajina spodbujati zaposlenost žensk in politike enakih možnosti v podjetjih, ki delujejo na njenem območju. Pobud so predstavile pokrajinska odbornica Licia Rita Mor-solin, funkcionarka Marjeta Kranner in svetnica za enake možnosti Fulvia Raimo. »Prijavijo se lahko podjetja, ki so v zadnjem letu izvedla katerokoli pobudo, s katero so skušala pomagati ženskam pri usklajevanju delovnih in družinskih obveznosti. Primer so projekti za fleksibilnost urnika,« je povedala Morsolinova in dodala, da si bo zmagovalec nagrade prislužil 2.000 evrov. Kran-nerjeva je povedala, daje razpis objavljen na spletni strani pokrajine, prijave pa bodo zbirali do 30. junija. Raimova je poudarila, da je goriška pokrajina začela tudi z drugim projektom na področju enakih možnosti, ki nosi naslov »Il buon lavoro di parita«. Namenjen je povišanju ravni ženske zaposlenosti na Goriškem, v tem okviru pa bodo ustanovili posebno okence, prirejali bodo seminarje in skrbeli za povečanje občutljivosti krajevnih uprav in podjetij na to temo. Pravobranilca še ni Na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta ni prišlo do izvolitve novega občinskega pravobranilca. Prevladala je namreč linija skupine Foruma, ki jo je predstavil Andrea Bellavite. Le-ta je predlagal, naj uprava umakne odredbo o izvolitvi pravobranilca. Bellavite je opozoril, da bi bila izvolitev po postopku, ki ga je nameravala uvesti Romolijeva uprava, v nasprotju s statutom občine. Večina je namreč predlagala izvolitev pravobranilca med 28 kandidati, ki so predstavili kuri-kulum. »Statut predvideva, da za vsakega kandidata podpišejo trije svetniki, kar pa se ni zgodilo,« je povedal Bellavite in dodal, da je sicer postavka statuta nekoliko dvoumna. S tem je soglašal tudi svetnik FI Dario Obizzi, zato je občinski svet glasoval o predlogu umika. Za se je izrazilo 30 svetnikov (med njimi so bili tudi predstavniki rajonov), pet glasov je bilo proti, enajst pa je bilo vzdržanih. nova gorica - Policista na kolesih prijela Goričanko Beg čez mejo ji ni uspel V vrečki je skrivala dvanajst stekleničk metadona in se s skuterjem vozila pod vplivom alkohola Nova policijska patrulja na kolesih, ki je v Novi Gorici začela delovati v ponedeljek, se je še istega dne izkazala za zelo učinkovito. Kmalu po slovesni predaji koles, ki jih je policiji darovala novogoriška mestna občina, sta policist in policistka na Erjavčevi ulici v bližini meje ustavila 27-letno italijansko državljanko iz sosednje Gorice na motornem kolesu. Ta se je ob srečanju s policisti sicer ustavila, nato pa iz prtljažnega prostora vzela plastično vrečko in z njo peš skušala zbežati v Italijo, čez nekdanji mejni prehod na Škabrijelovi. Policistka na kolesu jo je že po nekaj metrih bega ustavila, v nadaljnjem postopku pa je ugotovila, da je imela ženska v vrečki dvanajst originalno zaprtih dvanajst stekleničk oz. odmerkov metadona. Ker sta policista posumila, daje ženska skuter vozila pod vplivom alkohola, sta odredila še preizkus alkoholiziranosti, ki je njuno domnevo potrdil: Goričanka je napihala 0,38 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, zato sta ji izdala plačilni nalog. Policista sta tudi odredila pregled zaradi mamil, kar pa je ženska odklonila; zaradi kršitev določil zakona o varnosti cestnega prometa ji je bilo zato odrejeno pridržanje na novogoriški policijski postaji. Kasneje je bila izročena v nadaljnji postopek na Okrajno sodišče v Novi Gorici. »Zaradi kršitev določil zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami je bil zoper italijansko državljanko uveden tudi hitri postopek pri prekrškovnem organu,« so še sporočili s policijske uprave. Zaradi pozne ure pa včeraj na novogoriškem okrajnem sodišču nismo uspeli preveriti, kaj je zoper Goričanko v ponedeljek odredil prekrškovni organ. (km) Novogoriška policista na kolesih fotok.m. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 519. maja 2008 1 3 gorica - Informativno predavanje v organizaciji goriške sekcije SDGZ Svetle in senčne strani gospodarstva ob meji pokrajina Načrtujejo železniško povezavo Položaj in perspektive Severne Primorske orisala Almira Pirih in David Bratož z Ljubljano Poznavanje okolja in razvojnih možnosti, ki jih le-to nudi, je bistveno za vsakega podjetnika. Tega se dobro zavedajo pri goriški sekciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ), ki je v prvem polletju delovanja po svoji ponovni ustanovitvi priredila že več zanimivih srečanj. Zadnje, k organizaciji katerega je pristopila tudi goriška občina, medtem ko je bil pokrovitelj Zadružna banka Doberdob Sovodnje, je potekalo v ponedeljek v Kulturnem domu. V goste sta prišla vodja projektne skupine In Prime Almira Pirih in direktor razvojne agencije ROD iz Ajdovščine David Bratož. Po uvodnem pozdravu predsednika goriške sekcije SDGZ Karla Devetaka je Bratož predstavil položaj Severno-primorske regije, ki obsega porečje reke Soče, Vipavsko dolino ter Idrijsko-Cerkljansko območje. Regija, ki šteje 120.000 prebivalcev, je nadpovprečno izvozno usmerjena, stopnja brezposelnosti se stalno niža in se je spustila na skoraj fiziološko raven 5,1 odstotka. Prednosti Severne Primorske so strateška lega, bližina meje in velikih tržišč, neokrnjena narava ter kulturna dediščina. Ob pozitivnih značilnostih je Bratož navedel tudi negativne, in sicer slabo demografsko in izobrazbeno strukturo, pomanjkanje ustreznih kadrov, premajhno sodelovanje v regiji in precejšnje razvojne razlike med območji znotraj regije. Negativen je tudi vpliv visokih cen zemljišč in poslovnih prostorov, kar sov razpravi potrdili tudi mnogi prisotni. Po analizi Razvojne agencije, ki jo vodi Bratož, so priložnosti Severne Primorske v čezmejnem sodelovanju, razvoju vseživ-ljenjskega učenja, informacijsko-komunika-cijski tehnologiji ter skupni in celoviti promociji regije. Nevarnosti zasledimo pa v šibki podpori inovacijam, pomanjkanju pro- storskih in drugih pogojev za razvoj in izvajanje izobraževalnih programov ter šibkemu pretoku znanj iz akademske sfere v podjetja. Na podlagi teh ugotovitev, je povedal predavatelj, so bile sestavljene smernice za razvoj celotnega območja, od strateškega razvojnega dokumenta do programov za črpanje sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. V tej smeri delno delujejo tudi Podjetniški sklad, ki sofinancira nakup nove tehnološke opreme, Tehnološka agencija Slovenije, ki dodeluje neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte, in Agencija JAPTI, ki spremlja družbe s tujo soudeležbo. V pripravi je tudi projekt iCON, ki bo izdelan kot evropski strateški projekt Cilj 3 Slovenija-Italija, pri katerem so med drugimi soudeleženi tudi Razvojna agencija in SDGZ. Almira Pirih je orisala projekt In Prime, najpomembnejši razvojni projekt Sever-noprimorske regije. Izhodišča so bila nujnost prestrukturiranja gospodarstva, povečanje konkurenčnosti in povezovanje z izobraže-valno-raziskovalno sfero. Osrednji del projekta temelji na smotrnejši uporabi energije, njeni učinkoviti rabi, uvedbi novih energetskih virov ter razvoju in uporabi naprednih materialov in tehnologij. Do leta 2010 naj bi se zgradila mreža tehnoloških centrov, ki bo združena pod imenom Tehnološki park In Prime. V njem bi bilo večjim in manjšim regijskim podjetjem, ki so pristopila k projektu, na voljo prostor za povezovanje, učinkovito izvajanje razvojnih programov ter oblikovanje novih produktov, procesov in tehnologij. »Med cilje lahko prištevamo tudi zvišanje stopnje izobrazbe v regiji, vabo odseljenih kadrov, pridobivanje nove delovne sile ter ustvarjanje delovnih mest,« je zaključila Pirihova. (aw) Predavatelja Almira Pirih in David Bratož z Aljošo Sosolom (zgoraj) in udeleženci informativnega srečanja bumbaca gorica - Policija opozarja Goljufi v zasedi Alarm zaradi pripovedi priletne stanovalke Goljufi so vedno v zasedi, opozarjajo na goriški kvesturi, potem ko so včeraj zabeležili ponoven primer domnevne prevare na domu priletne Goričanke. Žrtev naj bi bila 94-letna gospa z bivališčem v ulici Locchi, vendar je njena pripoved zelo verjetno izmišljena in posledica preganjavice, povezane s starostjo. Kljub temu je previdnost vedno na mestu, poudarja šef letečega oddelka goriške policije Massimo Ortolan. Po besedah priletne Goričanke naj bi k njej med 12. in 13. uro pozvonila neznanca, ki sta nato vstopila v stanovanje in ji nasilno naročila, naj stopi stran, zato da sta lahko nemoteno šarila in kradla. Alarm je sprožila ženska, ki ji nosi kosilo, a ji oskrbovanka ni hotela odpreti vrat. Posegel je tudi znanec, kije imel ključ stanovanja; našla sta preplašeno stanovalko ter poklicala hitro službo 118 in policijo. Gospa ni znala kaj več povedati agentom, ki so vseeno preiskovali primer. Med drugim so odkrili, da so bila vrata skrbno zaprta iz notranjosti, da iz stanovanja ni zmanjkalo ničesar, da je torbica s pokojnino nedotaknjena. »Ta primer vsekakor potiska v ospredje nevarnost goljufij, ki so prisotne tudi na Goriškem,« pravi Ortolan, ki svetuje, da neznancem ne gre odpirati vrat in da je v primeru suma goljufije potrebno takoj poklicati sile javnega reda. bumbaca Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in odbornik Marko Marinčič se bosta danes v Ljubljani sestala z državnim sekretarjem na ministrstvu za promet Petrom Verličem. »Izrazila mu bova potrebo, da bo peti koridor speljan po goriškem ozemlju,« pravi Gherghetta in dodaja, da bosta takšno stališče utemeljila z izsledki študije, ki jo je opravila pokrajina in iz katere izhaja, da je potrebno ojačiti železniško traso med Gorico in Ljubljano. Marinčič pojasnjuje, da so do takšne ugotovitve prišli na osnovi študije, ki so jo imenovali Sistemi ter jo je naročilo in financiralo italijansko ministrstvo za infrastrukture. Predmet le-te je bila organiziranost logističnih infrastruktur na obmejnem območju s poudarkom na možnostih večje integracije in razvoja. »Takšna analiza je pokazala, da bi imela železniška povezava med Gorico in Ljubljano številne prednosti,« trdi Marinčič. Pokrajinska upravitelja se odpravljata v Ljubljano s predlogom, da naj se slovensko ministrstvo aktivneje vključi v nadaljnjo študijo in načrtovanje prometnih povezav. »Rimsko ministrstvo nam je dodelilo dodatnih 300 evrov, ki jih bomo namenili konkretni študiji o izvedljivosti železniške trase med Gorico in Ljubljano, pri čemer bo bistvenega pomena sodelovanje slovenskega ministrstva. Državni sekretar Verlič pa se ukvarja ravno z železnicami,« razlaga Marinčič, ki si bo danes s predsednikom Gherghetto in drugimi pokrajinskimi upravitelji ogledal gradbišče pri Podnanosu, kjer dograjujejo še zadnjih 11 kilometrov hitre ceste med Novo Gorico in Razdrtim. Pridružil se jim bo generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj. šolstvo - Podeljevanje bralnih značk slovenskim nižješolcem iz Gorice in Doberdoba Branje in pisanje predvsem zabava Na obisk je prišla 25-letna slovenska pisateljica Nejka Omahen - Ob prejetju priznanj so učenci spoznali zanimivosti pisateljskega dela Pisateljica Nejka Omahen (levo) med goriškimi nižješolci (desno) bumbaca Spoznali so, da je pisanje knjig zelo zabavna dejavnost. Učenci nižje srednje šole Trinko iz Gorice in njihovi vrstniki iz Doberdoba so se včeraj v okviru projekta Bralna značka srečali s pisateljico Nejko Omahen. 25-let-na avtorica iz Šmartnega pri Litiji, ki je izdala že več knjig, je številnim, navdušenim in radovednim nižješolcem predstavila svojo pisateljsko pot, ki jo je ubrala že v otroštvu. Med srečanjem v avditoriju slovenskih višjih šol v Gorici je otroke pozdravila tudi Andreja Duhovnik, pedagoška svetovalka in predstavnica društva Bralna značka, ki je priredilo srečanje z avtorico. Za glasbeno popestritev je poskrbela skupina šestih deklet iz drugih razredov šole v Doberdobu, glavni dogodek pa je bila podelitev bralnih značk. Mentorici Tamara Kaluža in Luciana Budal sta priznanje izročili vsem učencem, ki so med letom prebrali predvideno število knjig, učenci tretjih razredov, ki so bili od prvega razreda osnovne šole vedno prejemniki bralnih značk, pa so dobili še posebno nagrado. »Zlatim bralcem« sta društvo Bralna značka in Zavod RS za šolstvo poklonila knjigo o Trubarju in mladinski roman. 520 Četrtek, 22. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Ekipa Goriškega muzeja v Dublinu predstavila stražarski stolp Vrtojbenski mini muzej klonil pred orjakom iz Talina Marušič: »Imeli smo najboljšo idejo, a so bili izbrani tisti z več denarja«- Malnič spet cilja na Guinnesov rekord Vesel nad Pr'ž'9om trikolore J J J ' J i J Goriški župan Ettore Romoli je včeraj Center CPT se hitro polni Petdeset nezakonitih priseljencev iz Maroka, ki so v minulih dneh pripluli do italijanskih bregov in so jih zaprli v center v Lampedusi, so včeraj prepeljali v CPT pri Gradišču. Letalo s prišleki je pristalo popoldne na ronškem letališču, od koder so jih v Gradišče pospremili z avtobusom. Z njimi vred je v centru CPT zaprtih 370 priseljencev, premore pa jih največ 386. Čeprav stražarski stolp iz Vrtojbe v irskem Dublinu minuli teden ni bil razglašen za Evropski muzej leta, se Goriški muzej veseli doseženega uspeha: med 240 prijavljenimi muzeji z vse Evrope se je mini muzej iz Vrtojbe prebil med 36 nominirancev za ta prestižni naslov. »Razočaran sem sicer, ker smo imeli mi najboljšo idejo, a so bili izbrani tisti z več denarja,« je povedal avtor razstave v nekdanjem vojaškem stolpu, Jakob Marušič. Zmagovalni muzej iz estonskega Talina je namreč v ogromno muzejsko stavbo vložil kar 10 milijonov evrov, kar je veliko več od 40.000 evrov, kolikor je bilo vloženega denarja v vrtojbenski projekt. Mini muzej je požel čestitke za izvirno idejo in veliko odobravanja ob predstavitvi zgodbe o meji. »Čeprav nismo zmagali, smo se počutili kot zmagovalci,« je povedala Ksenija Ušaj, predstavnica šempetrsko-vrtojbenske občine, ki je del projekta tudi financirala. »Ko smo šli v Dublin, nismo vedeli, kaj nas čaka, s kom se bomo merili,« pojasnjuje direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. Med ostalimi nominiranci za prestižni naslov, ki ga Evropski muzejski forum podeljuje že od leta 1977, so bili namreč mnogo večji in prestižnejši projekti tako v finančnem kot v prostorskem smislu. Vsak nominirani muzej se je med desetminutno predstavitvijo lahko predstavil z desetimi fotografijami. Ko se je na platnu prikazala fotografija stražarskega stolpa na vrtojbenskem polju, ki nima niti dveh kvadratnih metrov tlorisa, se je v dvorani slišalo muzanje in smeh. Ko pa sta Andrej Malnič in Inga Brezigar iz Goriškega muzeja podrobneje orisala projekt, sta požela veliko odobravanja in čestitk za idejo. Malnič je mejo predstavil skozi vojaško zgodbo in skozi izkušnje ljudi, ki so z mejo živeli: »Meja je del osebne zgodovine tukajšnjih ljudi. To sem na predstavitvi orisal s primerom moje družine: oče je bil rojen pod Avstrijo, mati pod Italijo, jaz pod Jugoslavijo, moja hči pa v Sloveniji. Sedaj pa spadamo v Evropsko unijo. Takšnih zgodb je druge malo: v večini držav so dolge generacije rojene pod eno državo. Ravno takšno doživljanje meje iz osebnega vidika je presenetilo vse prisotne.« Na predstavitev je vsaka ekipa, kije zastopala določen nominirani muzej, morala prinesti tudi en predmet iz zbirke. »Nisem se odločil ne za orožje, ne za vojaško uniformo, temveč za prepustnico,« pove Malnič. »Ta je bila za nas ob meji tako zelo pomembna. Za otroke je bila nekakšen obred prehoda v odraslost. Dobili smo jo veliko prej kot osebno izkaznico in pomenila je neko posebno svobodo, da smo lahko sami, brez staršev, šli čez mejo, ki je razdelila mesto, ljudi, prijatelje. Evropi smo tudi pokazali, da smo že leta 1955 s prepustnico šli preko starih za- Inga Brezigar in Andrej Malnič na »zagovoru« kandidature mini muzeja v Dublinu, izpraševalec Wim van der Weiden; Jakob Marušič, avtor razstave, in notranjost stražarskega stolpa k.m., goriški muzej mer in pomagali ljudem ob meji k boljšemu življenju.« »Izpraševalec je bil oster,« se predstavitve v Dublinu spominja Brezigarjeva, ki je pomen muzeja skušala predstaviti iz sociološkega vidika. Vprašal je, kakšni predmeti so v muzeju. V stražarskem stolpu pa so samo stopnice, ki se vijejo do razgledne ploščadi, zato je Brezigarjeva odgovorila s citatom znanega muzeologa Tomislava Šole: »Muzeji niso več hiše predmetov, temveč hiše idej!« Ko- misiji je povedala, kako je bilo celotno območje v času fašizma obsojeno na raznarodovanje, meja pa je tamkajšnje ljudi tudi osebnostno spremenila tako, da je postavila meje tudi v njihovih glavah, predstavitev pa sklenila z verzi slovenske himne, ki se zaključujejo z »Ne vrag, le sosed bo mejak!«. Komisijo je osupnilo tudi dejstvo, da je muzej na ogled brezplačno in da je do njega prost dostop. Ključ, ki odpira vrata najmanjšega muzeja na svetu, lahko na petih mestih dvigne vsakdo. »Meja je gradila na nezaupanju, mi gradimo na zaupanju,« je ekipa utemeljila svojstven pristop. »Da smo prišli v ožji izbor s tako majhnim muzejem, ki nima ne elektrike, po njem vodijo le polžaste stopnice, smo še posebej ponosni,« dodaja Malnič. Nekdanji stražarski stolp na vrtojbenskem polju, kjer so vojaki JL A varovali del ju-goslovansko-italijanske meje, je najbrž najmanjši muzej na svetu. Njegove stranice merijo le 130 centimetrov, dviguje pa se osem metrov visoko v zrak. Obiskovalci si razstavo v njem ogledujejo kar med vzpenjanjem po polžastih stopnicah, ki vodijo do razgledne ploščadi. Na stenah so posnetki originalnih dokumentov in fotografij, ki pripovedujejo zgodovino tamkajšnje meje: od znamenite prepustnice do vojakov, ki količijo mejo čez mirensko pokopališče. Na stenah pa so še vidni grafiti, ki so jih med dolgimi samotnimi urami straže vpraskali vojaki. Stražarski stolp je eden od treh mini muzejev ki so oz. še bodo, postavljeni ob meji med Goricama in ki združujejo tri zgodbe, povezane z mejo. Prvo zgodbo pripoveduje muzej ob železniški postaji v Novi Gorici, ki je nastal leta 2004; ta je posvečena policistom in carinikom. Drugi muzej, ki je še v nastajanju, bo posvečen tihotapstvu; odprt naj bi bil leta 2009, v prostorih nekdanjega mejnega prehoda Pristava-Rafut. Tretji muzej pripoveduje zgodbo vojaka, ki v stražarskem stolpu na vrtojbenskem polju varuje mejo, postavljen je bil leta 2006. Malnič je ta muzej prijavil tudi sloviti Guinnesovi knjigi rekordov kot najmanjši muzej na svetu. »Žal je bil naš predlog zavrnjen, saj so nam sporočili, da ta kategorija ne obstaja,« pravi Malnič, ki pa se ne da kar tako. Že leta 2010 načrtuje novo prijavo za knjigo rekordov: vse tri mini muzeje ob meji bo prijavil kot najdaljši muzej, ki se razteza na šestih kilometrih, povezuje pa ga kolesarska oz. pešpot. Katja Munih Goriški župan Ettore Romoli je včeraj izrazil zadovoljstvo za ponovni prižig svetil z barvami italijanske trikolore na nekdanji italijanski kasarni na Sabotinu. Kot znano, so bile daljši čas ugasnjene zaradi okvare in vandalov, ki naj bi jih namerno poškodovali. »Po protestih številnih občanov in posredovanju občine pri pristojnih oblasteh je brigada Poz-zuolo del Friuli poskrbela za popravilo in ponovni prižig svetil. Generalu Flavianu Godiu izrekamo hvaležnost mestne uprave za občutljivost, ki jo je izkazal tudi v tej priložnosti. Osvetljene trikolore ne gre tolmačiti kot znamenje kontra-pozicije Sloveniji, temveč kot simbol vezi med domovino in mestom, ki ravno letos obeležuje 90. obletnico konca prve svetovne vojne in ki je bila po drugi svetovni vojni vrnjena Italiji šele leta 1947,« je včeraj sporočil Romoli. Medkulturni dialog v Evropi Inštitut za srednjeevropska srečanja ICM in goriška pokrajina prirejata okroglo mizo na temo perspektiv medkulturnega dialoga v srednji in vzhodni Evropi. Potekala bo jutri, 22. maja, z začetkom ob 16.30 v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. Posege bo vodil in koordiniral Francesco Pira z Videmske univerze, spregovorili bodo Mark Aurel Erszegi (madžarsko veleposlaništvo v Rimu), Franz Ir-binger (Oesterreich kooperation z Dunaja), Igor Škamperle (Univerza v Ljubljani), Monica Joita (Inštitut romunske kulture v Benetkah) in Claudio Cressati (Videmska univerza). Obletnica zakona 149 Pred 30 leti je italijanski parlament izglasoval zakon 149 o prekinitvi nosečnosti. Obletnice se bodo danes spomnili tudi v Gorici. Med 10. in 13. uro bodo delili informativno gradivo na goriškem sedežu Tržaške univerze v ulici Alviano in v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu. Pri pobudi sodelujejo združenji Studenti Coscioni in Luca Coscioni, društvo radikalcev Trasparenza e Parte-cipazione in SOS Rosa. Knjiga z zgodovino Izraela V konferenčni dvorani goriške sinagoge v ulici Ascoli bo danes ob 18. uri Claudio Vercelli predstavil svojo knjigo z naslovom »Israele - Storia dello Stato, dal sogno alla realta (18812007)«. Predstavitev prireja goriško združenje Prijateljev Izraela. gorica - Slovenska filmska uspešnica Film Video Monitor ponuja Petelinji zajtrk nova gorica - Državno tekmovanje Nagrajujejo slovenske dijake za znanje italijanskega jezika Kinoatelje predstavlja jutri slovensko filmsko uspešnico Petelinji zajtrk režiserja Marka Naberšnika. V filmu je Djuro zaposlen kot vajenec pri mojstru Gajašu, lastniku avtome-hanične delavnice. Tiho življenje mladega vajenca razburka prihod temnolase lepotice Bronje, sicer poročene z Lepcem, lokalno barabo in zvodnikom. Bronja in Djuro se spustita v tvegano ljubezensko razmerje, ki pa okolici ne ostane skrito. Medtem tudi Gajaš goji ljubezenske fantazije. Sanja o Severini, znani pop pevki, ki se na svoji glasbeni turneji ustavi v mestu. Ko se ponudi priložnost, da jo sreča v živo, njegovo srce vztrepeta... Petelinji zajtrk si je v času od jeseni do zime ogledalo 200.000 gledalcev, kar pomeni skupno 700.000 evrov izkupička (absolutni rekord za slovenski film in tretji najvišji izkupiček vseh časov v Ljubljani po uspešnicah, kot sta Titanic in Troy). Film bo Kinoatelje predvajal jutri, 22. maja, v goriškem Kinemaxu ob 20.45, na drugem večeru Film Video Monitorja 2008. Posebnost večera bo udeležba pro-ducenta Francija Zajca in predvsem režiserja Marka Naberšnika. Naberšnik je študiral na AGRFT v Ljubljani in je najprej začel delovati na področju kratkih filmov ter televizije, s Petelinjim zajtrkom pa se je prvič preizkusil s celovečercem. 35-letni Mariborčan je priredil roman Ferija Lainščka, s tem da je ohranil intimistični humor izvirnika, in je dokazal izjemno spretnost v režiranju igralcev. Rezultat je sentimentalna komedija, ki z občutkom, a obenem kritično gleda na podeželsko stvarnost. Vse to je pripomoglo k temu, da si je Petelinji zajtrk nabral kopico nagrad na desetem slovenskem filmskem festivalu v Portorožu: najboljša režija, scenarij, igralec protagonist - Vlado Novak, nagrada publike in nagrada revije Stop za najboljšega igralca leta - Pia Zemljič. K tržnemu uspehu filma je prispevala prisotnost pop zvezde Severine. Projekcija bo potekala v izvirnem jeziku z italijanskimi podnapisi; vstop bo prost. Priznanja je podelila Neva Sečerov iz Zavoda za šolstvo fotok.m. V Novi Gorici je včeraj potekala podelitev nagrad in priznanj v znanju italijanskega jezika kot drugega tujega jezika in tujega jezika. Tekmovanje je potekalo na dveh ravneh - za osnovno in srednjo šolo -, pa tudi sestavljeno je bilo iz dveh delov: bralnega razumevanja in vrednotenja pisnega sporočanja. Slovesnosti so se med drugimi udeležili generalni konzul Italije Carlo Gambacurta, novogoriški župan Mirko Brulc, ravnatelj novogoriške gimnazije Bojan Bratina, predstavnica Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji Monica Zec-ca in višja svetovalka zavoda Republike Slovenije za šolstvo Neva Sečerov. Že 14. državno tekmovanje so tokrat organizirale članice nedavno ustanovljenega Društva učiteljev italijanščine Slovenije s sedežem v Novi Gorici, ki šteje 25 članov. V nagovoru dijakom je italijanski konzul opozoril na velik pomen Nove Gorice - mesta, ki meji na Gorico, in izpostavil velike priložnosti za medsebojno povezovanje. Župan Brulc pa je k temu dodal upanje, da bi oba naroda ob meji obvladala jezik sosedov. ( km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. maja 2008 17 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »Superhero Movie«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Gomorra«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Notte brava a Las Vegas«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Mongol«. Modra dvorana: 17.45 - 20.30 »Speed Racer«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Iron Man«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »Superhero Movie«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Notte brava a Las Vegas«. Dvorana 3: 18.30 - 21.00 »Gomorra«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Iron Man«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Mongol«. Fl Razstave ČEZMEJNA RAZSTAVA SLIKARJA FRANCETA SLANE je na ogled v galeriji Artes v Novi Gorici (ul. Gradni-kove brigade 6) in v galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20); do 30. maja v galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici ob delavnikih od 9. ure do 12.30 in od 15. do 19. ure. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI iz Gorice obvešča, da je v baru v ul. Petrarca v Gorici do 25. maja na ogled razstava člana Viktorja Selve z naslovom »Scalini« . IZBOR IZ ZBIRKE DEL PILONOVIH PRIJATELJEV bo do 15. junija na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini ob 30. obletnici nastanka zbirke. Izbor je pripravila kustosinja galerije, Irene Mislej. LIONS KLUB NOVA GORICA vabi do 24. maja na ogled dobrodelne razstave likovnih del na temo Nasmeh pomladi v avli mestne občine Nova Gorica; izkupiček prodaje umetnin bodo namenili slepim in slabovidnim. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na odprtje stalne razstave etnološko-rez-barske zbirke Franca Jerončiča v petek, 23. maja, ob 18. uri v Melinkih št. 5 pri Kanalu. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PRIMOŽA BRECLJA z naslovom Sledi spominov bo na ogled do 29. junija v kavarni Caf-fe Trieste na trgu Oberdan 1 v Ron-kah. RAZSTAVA »I COSULICH. UNA STO-RIA PER IMMAGINI« je na ogled v ul. S. Ambrogio (Palazzetto Veneto) v Tržiču; do 15. junija od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. V MODRA'S GALERIJI je na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom Z vetrom; do 25. maja ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom Sanje Artura Nathana; do 31. maja od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30, ob nedeljah zaprto. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled razstava grafik Sonje Ma- kuc in male plastike Tee Curk; na ogled bo do 24. maja od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA na Veliki poti 15 v Solkanu bo do 30. maja na ogled razstava slikarja Vla-dimirja Klanjščka z naslovom Obrobje. V GOSTILNI KORŠIČ V ŠTEVERJANU bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Ev-gen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. Dela v različnih tehnikah in formatih bodo na ogled do poletja. V KAVARNI CAFFE' TEATRO na korzu Italia v Gorici razstavlja svoje fotografske stvaritve Loredana Prinčič, članica fotokluba Skupina 75; na ogled do 31. maja. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija; informacije na tel. 0481531445. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v petek, 6. junija, ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva slovenskih upokojencev za Goriško in odprtje razstave likovnih del članic društva Silve Stan-tič in Emilije Mask. Razstava bo na ogled do 14. junija med 9. in 13. uro, med 15. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (trg E. Kardelja 5 v Novi Gorici) je na ogled razstava skulptur Luja Vodo-pivca; do 30. maja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V OBČINSKEM MUZEJU V PALAČI LOCATELLI V KRMINU je na ogled razstava del slikarja in pesnika Gustava Januša; do 2. junija ob četrtkih in petkih med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10.30 in 12.30 ter 16. in 19. uro. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro (informacije na tel. 0481547541 ali musei@provincia.gori-zia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. ~M Koncerti SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v soboto, 31. maja, ob 18. uri v dvorani kromberškega muzeja koncert z naslovom »Renesansa« (pevska skupina Musicum predstavi novo zgoščenko); informacije na tel. 0481-532163, scgvko-mel@tin.it; vstop prost. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, Javni sklad za kulturne dejavnosti RS in Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica vabijo na zaključno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske Naša pomlad 2008 v četrtek, 22. maja, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo otroški pevski zbori Višaji - OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Šempas, OŠ Dobrovo-Kojsko, OŠ Komen podružnica Štanjel, OŠ Draga Bajca Vipava, glasbena šola Koper podružnica Izola, glasbena šola Koper; mladinski pevski zbori OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, vokalna skupina Bodeča neža Vrh, dekliški pevski zbor Elum - DMOPP Bakla Postojna. S Izleti DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na avtobusni izlet v Belo Krajino v nedeljo, 25. maja; informacije in vpisovanje na tel. 0481-482015. GORIŠKA POKRAJINA prireja pohode v naravo z odrivanjem zgodovinskih sledi: v nedeljo, 25. maja, iz Redipul-je do kmetijskega podjetja Castelvec-chio; odhod ob 9. uri pred spomenikom v Redipulji. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA ŠZ DOM in območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB -Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2008 v nedeljo, 25. maja, na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Zbirališče bo ob 5.30 pred spomenikom padlim v Bra-niku-Rihemberku, zaključek pri bivši karavli na Sabotinu. Možna je pridružitev na krajših vmesnih relacijah; informacije na tel. 320-1403712 (Andrej), andrejro@gmail.com NA SPREHODU PO TRŽIŠKEM OZEMLJU: v nedeljo, 25. maja, izlet po vlažnem območju Liserta in ob izlivu Timave z zbirališčem za kolesarje ob 9. uri na parkirišču Gaslini (ul. Va-lentinis) in ob 9.30 pred Rimskimi toplicami v ul. Timavo v Tržiču za udeležence, ki bodo prišli z avti. Izlet se bo zaključil ob 13. uri. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na dvodnevni planinski izlet (nezahtevna lahka pot, organiziran avtobusni prevoz, število prijav omejeno, vodja ture Jasna Kovšca - tel. 0038651-338879 in Jože Sedevčič - tel. 0038641-345411) v Gorski Kotar (Ri-snjak - 1528 m, Snježnik - 1506 m, Črni vrh - 1335 m); odhod v soboto, 24. maja, ob 5. uri izpred avtobusne postaje v Novi Gorici, povratek v nedeljo, 25. maja, zvečer; informacije na sestanku, ki bo v četrtek, 22. maja, ob 18. uri, prijave na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 0038653023030 vsak torek in četrtek med 15. in 19. uro (akontacija 20 evrov). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Lanež (Cuel de La-nis) - 1629 m, Laški plaz (Laschiplas) - 1612 m in Postovčič (Postoucic) -1611 m v nedeljo, 1. junija (tura je zahtevna, vodja izleta Miranda Čotar). Sestanek z udeleženci v torek, 27. maja, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030. SPDG vabi v nedeljo, 8. junija, na vsakoletno srečanje obmejnih planinskih društev. Srečanje bo na Tržaškem v priredbi SPDT, na razpolago bo avtobus; podrobnejše informacije v prihodnjih dneh. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA naprošajo izletnike, ki so se vpisali na štiridnevni izlet v Turin in okolico, ki bo 30. maja, naj poravnajo saldo do 25. maja; obveščajo tudi, da je še nekaj prostih mest; informacije na tel. 3804203829 (Miloš). H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. □ Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Svetogorska ul. - danes, 21. maja, 15.00-18.00; ul. Trieste - sobota, 24. maja, 9.30-11.30; ul. Kugy -torek, 27. maja, 15.00-18.00; ul. Fate-benefratelli - četrtek, 29. maja, 9.3011.30; ul. Faiti - sobota, 31. maja, 15.00-18.00. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. POLETNO SREDIŠČE SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo delovalo od 9. junija do 18. julija in od 25. avgusta do 5. septembra, od ponedeljka do petka; vpisovanje in podrobnejše informacije daje uprava na tel. 0481-533495 ob delavnikih med 13. in 18. uro najkasneje do 23. maja. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2008 za otroke od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v Gorici od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez; vpis na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do četrtka med 15. in 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 in 328-3155040. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja ob 20-letnici ustanovitve, 18. mednarodni moški turnir na 24 ekip v soboto, 24. maja. Zbor ekip bo ob 8. uri na igrišču v Štandrežu za telovadnico. Igra se na igriščih v Gradišču, Renčah v Sloveniji in v Štandrežu. DRUŽBE IRIS, IRISACQUA IN ISOGAS obveščajo, da je okence v ulici Sant'Ambrogio v Tržiču zaprto zaradi dezinsekcije. Dejavnosti tržiškega okenca bo do nadaljnjega prevzelo okence v ulici Cau de Mezo v Ronkah, ki bo odprto od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 14. in 18. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sklicuje v petek, 6. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici redni občni zbor, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem sklicu ob 16.30. Pred občnim zborom bosta ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva in razstava likovnih del članic Silve Stantič in Emilije Mask. KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim interesentom za izpolnitev davčne prijave ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. KZPMK GALEB, KD OTON ŽUPANČIČ IN ZSKD vabijo osnovnošolske otroke in otroke iz vrtca na drugo ustvarjalno delavnico pod mentorstvom Alenke Hrovatin in Jane Pečar v Kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu v soboto, 24. maja, od 15. do 18. ure (in ne od 9. do 12. ure, kot najavljeno); informacije in prijave po 18. uri na tel. 340-3447695 (Tamara But-kovič). KŠD DANICA prireja ob Dnevu mladosti v nedeljo, 25. maja, tekmovanje z družabnimi igrami v centru Danica na Vrhu; zbirališče ob 9. uri; informacije na tel. 339-7484533 (Dolores). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure 30. maja. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2008: petek, 23. maja, ob 20.30 odprtje razstave domačih ustvarjalcev; sobota, 24. maja, ob 17. uri slikarski ex-tempore na temo Čista narava, ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir; nedelja, 25. maja, ob 19. uri nastop štandreškega otroškega zbora in igralske skupine G. Lam-bergarja z Bleda, ples z ansamblom Hram; sobota, 31. maja, ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir; nedelja, 1. junija, ob 19. uri nagrajevanje ex-tem-pore, zborovski nastop in komedija dramskega odseka PD Štandrež, ples z ansamblom Hram; ponedeljek, 2. junija, ob 20. uri ples z ansamblom Fol-keti Booom. Prireditve bodo potekale v župnijskem parku med lipami v Štan-drežu, na voljo bodo odlični šparglji, domača jedača in pijača. SKD HRAST prireja v soboto, 24. maja, tradicionalne Igre brez meja za otroke in mlade od 5. do 13. leta starosti. Zbiranje ob 14. uri na dvorišču župnijske dvorane v Doberdobu; informacije na tel. 347-4433151. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure danes, 21. maja, v prostorih goriške prefekture na Travniku. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 42. redni občni zbor in 5. kongres v soboto, 24. maja, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Kre-menjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11. 15 Prireditve DRUŠTVO TERRE SUL CONFINE, CENTER GASPARINI - GRADIŠČE IN KROŽEK ACLI - ROMANS vabijo na mednarodno srečanje z naslovom Koncentracijsko taborišče v Viscu, kraj spomina, ki ga je treba rešiti. Sodelovali bodo Dario Mattiussi centra Gasparini, Ferruccio Tassin društva Terre sul Confine, Moreno Zago Tržaške univerze, zgodovinarka Sla-vica Plahuta in Andrea Licata centra Studi sulla Pace. Srečanje pod pokroviteljstvom SSO, SKGZ, ZSKP, ZSKD, SP, NŠK, ZCPZ, Kulturnega doma Gorica, Kulturnega centra Lojze Bra-tuž, Novega glasa in raznih drugih italijanskih društev in združenj bo v petek, 23. maja, ob 20.30 v konferenčni dvorani rekreacijskega centra Umberto Miniussi v ul. Gorizia 2 v Viscu pri Palmanovi. KD SOVODNJE vabi v petek, 23. maja, ob 20. uri v Kulturni dom v Sovodnjah na prireditev »Danes si želimo dober dan«. Večer bo namenjen otrokom in obogatili ga bodo otroški zbor in mladinski odsek KD Sovodnje s pesmimi, gledališko igrico in likovno razstavo. LIBRERIA EDITRICE GORIZIANA vabi v četrtek, 22. maja, ob 10.30 v konferenčno dvorano Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici na srečanje s Ser-giom Romanom z naslovom »La que-stione mediorientale«. OBČINA ROMANS vabi v petek, 23. maja, ob 20.30 v občinsko sejno dvorano v ul. La Centa 6 na zaključni večer iz niza »Un amore di libro«. Novinar Carlo Morandini bo predstavil pisatelja Alda Barbino in njegovo delo »Cosi e la vita. Cussi 'je le vite. Sto-ria di animali, acque e foreste«. SCONFINANDO je naslov niza prireditev v organizaciji dežele FJK in občin Dobrovo, Krmin in Medea: v petek, 23. maja, ob 21. uri na dvorišču občinske palače v Krminu (ob slabem vremenu v Občinskem gledališču) gledališka predstava skupine Teatro Incerto z naslovom »I Mo-saiciscj«. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo danes, 21. maja, ob 17.30 srečanje s Claudiom H. Martellijem z naslovom »Leggere la bibbia oggi«. V KONFERENČNI DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na korzu Italia 55 v Gorici bo v četrtek, 22. maja, ob 16.30 posvet z naslovom Perspektive medkulturnega dialoga v Srednje-vzhodni Evropi«. Prisotni bodo Franz Irbinger (Oesterreich Kooperation v Dunaju), Monica Joita (Romunski inštitut za kulturo in humanistično raziskovanje v Benetkah), Igor Škamperle (Ljubljanska univerza), Claudio Cressati (Videmska univerza) in Mark Aurel Erszegi (Madžarsko veleposlaništvo v Rimu). ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabi na predstavitev knjige z naslovom »Israele - Storia dello Stato - Dal so-gno alla realta (1881-2007)« danes, 21. maja, ob 18. uri v konferenčni dvorani goriške sinagoge v ul. Ascoli 19. Na predstavitvi bo prisoten avtor Claudio Vercelli. ŠTEVERJANSKI LIKOF bo v soboto, 24. maja, na trgu pred cerkvijo v Štever-janu: ob 15. uri okrogla miza na temo Brda včeraj in danes; ob 17. uri otvoritev prireditve Likof 2008; ob 17.30 enogastronomska pokušnja z razstavo domačih obrtnikov in tipičnih vaških proizvodov; ob 18. uri vodena pokušnja vin. Pogrebi DANES V FARI: 14.30, Olivo Marega (iz goriške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 15.30, Vanda Zorzin (s pokopališča v Versi) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Paolo Lensi iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 13.45, Pietro Polez v cerkvi v kraju Bistrigna in na pokopališču v Štarancanu. Sreda, 21. maja 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Corrado Augias in Vladimiro Polchi: »Aldo Moro. Una tragedia italiana« / igrata Paolo Bonacelli in Lorenzo Amato, režija: Giorgio Ferrara. Danes, 21. maja, ob 20.30. Gledališče La Contrada Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corrado; igra: Maurizio Casagrande. Danes, 20. maja, ob 16.30, od danes, 21., do sobote, 24. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 25. maja, ob 16.30. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 26. maja, ob 20.30 / v okviru festivala Komigo, komedija v fur-lanščini »Beato fra le gonne« v izvedbi gledališča Trigemunus iz Manzana. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica V petek, 23. maja, ob 20.30 / Maksim Gorki: »Letoviščarji«. V sredo, 28., in v soboto, 31. maja, ob 20.30 / Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve - Teater absurda v policijski izvedbi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 22., in v petek, 23. maja, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. V soboto, 24. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V ponedeljek, 26. maja, ob 19.30 in v torek, 27. maja, ob 18.00 / Andrej Hienig: »Osvajalec V sredo, 28. maja, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V četrtek, 29. maja, ob 17.00 / Andrej Hienig: »Osvajalec Mala drama V petek, 23., in v soboto, 24. maja, ob 20.00 / D. Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V torek, 27., in v četrtek, 29. maja, ob 20.00 / v produkciji SNG Drame Ljubljana in Maske Ljubljana: »Slovenec Slovenca gori postavi«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V petek, 30., in v soboto, 31. maja, ob 20.00 / D. Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 21., jutri, 22., in v petek, 23. maja, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V soboto, 24., in v ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V torek, 27. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita« (zadnjič v sezoni). V četrtek, 29. maja, ob 20.00 / J. B. P. Moliere: »Ljudomrznik«. V petek, 30. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Danes, 21., in jutri, 22. maja, ob 20.00 / Jana Pavlič: »Tosca«. V petek, 23. maja, ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da se šla na potovanje«. V soboto, 24. maja, ob 20.00 / Jose SAnchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. V torek, 27. maja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildesntern sta mrtva«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V četrtek, 29., in v petek, 30. maja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče D. Alfirevic, D. Srhoj: »Trg žabjih dlak« / jutri, 22. maja, ob 18.00, v ponedeljek, 26., v sredo, 28., in v petek, 30. maja, ob 19.30. Mladinsko gledališče Danes, 21., in v petek, 23. maja, ob 19.30 / Simona Semenič, Ivan Tali-jančič: »Malfi«. Jutri, 22. maja, ob 18.00 in ob 20.00 / M. Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš«. V soboto, 24. maja, ob 18.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Snegulčica in sedem palčkov«. V nedeljo, 25. maja, ob 20.30 / J. Brel, B. Završan: »Senca tvojega psa«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »La rondine« / od srede, 4., do petka, 6. junija, ob 20.30, v soboto, 7. junija, ob 17.00, v nedeljo, 8. junija, ob 16.00, v torek, 10., in v sredo, 11. junija, ob 20.30. Gledališče Rossetti Diavolo Dance Theatre Los Angeles: »Dreamcatcher« / v soboto, 7., in v nedeljo, 8. junija, ob 20.30 PRI REDITVE Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli ■ Trieste per la danza 2008. Danza & dintorni contemporanei Danes, 21., in jutri, 22. maja, ob 21.00 / Compagnia ArteffettoDanza: »Tu che tagliavi fiori di polistirolo«. Koreografija Valentine Moar. V soboto, 24., in v nedeljo, 25. maja, ob 21.00 / Zagreb Dance Company: »Stripped«. Koreografija: Snjezana Abramovic Milkovič. Gledališče Miela Jutri, 22. maja, ob 21.30 / jazz koncert - Andrea Massaria in New Time Trio ter bobnar Enzo Carpentieri. V petek, 23. maja, ob 21.30 / nastop jazz skupine Tyft (Islandija/ZDA). V soboto, 24. maja, ob 18.30 / nastopata Heinz Sauer & Michael Wollny (Nemčija). V soboto, 24. maja, ob 21.30 / koncert skuine Nils Wogram NOstalgia Trio (Nemčija/BiH). V nedeljo, 25. maja, ob 21.30 / koncert skupine E.S.T. Esbjorn Svensson Trio (Švedska). ZGONIK V nedeljo, 25. maja, ob 18.30 bo pred županstvom koncert skupine Kakanic Blues (v primeru slabega vremena bo koncert v Športno-kulturnem centru). GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 22. maja, ob 18. uri bo zaključna revija otroških in mladinskih pevskih zborov »Naša pomlad 2008«. KRMIN V petek, 6. junija, ob 21. uri / koncert na placu: nastopata Tinkara (Slo) in Massimo Bubola (I). Vstop prost. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Danes, 21. maja, ob 20.45 / nastopaga Orchestra della Societa Filarmonia in Coro del Friuli-Venezia Giulia. CODROIPO Villa Manin V nedeljo, 8. junija, / koncert Marka Knopflerja. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 21. maja, ob 18.00 / sklepni koncert revije otroških in mladinskih pevskih zborov »Naša pomlad 2008«. V četrtek, 29. maja, ob 19.00 / letni koncert Glasbene šole Sežana. TOMAJ V nedeljo, 25. maja, ob 20.00 / koncert Pihalnega orkestra Divača in Univerzitetnega pihalnega orkestra Ljubljana. KOSTANJEVICA Dvorana Frančiškanskega samostana V torek, 27. maja, ob 20. uri / koncert vilončelista Aleksandra Sluge in pianista Carla Corazze. V torek, 3. junija, ob 20. uri / nastopa Anže Vrabec - klavir. POSTOJNA Jamski dvorec Jutri, 22. maja, ob 20.30 bo v okviru Postojna Blues Festivala igrala skupina Hiša. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 22., in v petek, 23. maja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani koncert Orkestra slovenske filharmonije pod vodstvom Antona Nanuta, solist: Denis Macujev (klavir). V sredo, 28. maja, ob 20. uri / v Gallusovi dvorani Orkester romanske Švice, dirigen Marek janowski, solistka Julia Fischer (violina). V četrtek, 29., in v petek, 30. maja, ob 16.30 / v Gallusovi dvorani Orkester slovenske filharmonije, dirigent George Pehlivanian, solistka Bernarda Fink (mezzosopran). V torek, 27. maja, ob 20.30 / v Klubu CD koncert bobnarja Tima Daisya in saksofonista Kena Vandermarka (Chicago - ZDA). Križanke Jutri, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Vieux Farka Toure (Mali) in Tiken Jah Fakoly (Slonokoščena obala). V petek, 23. maja, ob 21.00 / koncert skupin Gang Of Four (Velika Britanija) in Ojos de Brujo Sound System (Španija). V soboto, 24. maja, ob 20.00 / koncert skupine Pro Arte ob 40-letnici ustanovitve. V torek, 27. maja, ob 21.00 / koncert skupin Zabljujena generacije, Niet in Jani Kovačič. V sredo, 28. maja, ob 21.00 / koncert skupin Katalena (Slo) in Orchestra Baobab (Senegal). V petek, 30. maja, ob 20.30 / Oliver Dragojevic & Klapa Bonaca. Mediapark Cvetličarna Jutri, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Divlje jagode in Atomsko sklonište. V soboto, 24. maja, ob 21.00 / koncert basista Glenna Hughesa. V četrtek, 5. junija, ob 21.00 / koncert skupine Krug (tribute to EKV). AKC Metelkova V soboto, 24. maja, ob 21.00 / romski hip hop večer s skupinami Gipsy.CZ (Češka), Picikato Brass Band feat.Kemp (Makedonija) in Doctor Batonga! (Španija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 23. maja bo na ogled razstava Fotokrožka Trst 80 »Človek in čas«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Spazio comunicarte (Ul. S. Nicolo 29) / do 24. maja bo na ogled razstava »Stefano Valvasori - +«. Urnik: do petka od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, v soboto od 16. do 19. ure. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. GORICA ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio- —/ nista ai confini delTImpero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). DOBERDOB V Modra's galeriji bo do 25. maja, na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom »Z vetrom«. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. TRŽIČ V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skul-pture. Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT, Del-pinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do konca maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. KANAL Občina Kanal vabi na odprtje stalne razstave etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča v petek, 23. maja, ob 18. uri v Melinkih št. 5 pri Kanalu. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Spomeniškovarstveni center (Trg francoske revolucije 3) / do 24. maja bo na ogled razstava »Restavratorstvo = Z členov«. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (20. 5. 2008) Vodoravno: pallsada, orogeneza, N. T., alanln, ter, Atlla, Slmon, O. R., C. O., O. A., Mota, Srebotnlk, R. R., perera, Loano, rln, skrajnost, anl-mlst, aksel, taca, A. A., Kaeda; na sliki: Slmon Cernlc. uspešnica - Blagor ženskam Alenke Rebula Jutri popoldne predstavitev v Bevkovi knjižnici v Novi Gorici Alenka Rebula Knjiga Blagor ženskam Alenke Rebula (1.izdaja avgust 2007) se še naprej zelo dobro prodaja tako v zamejstvu kot v Sloveniji. Po 3.500 prodanih knjigah je doživela že četrto izdajo, istočasno pa je izšel tudi delovni zvezek: Blagor ženskam - vaje. Bralke in, zakaj ne, tudi bralci bodo lahko s pomočjo zvezka preizkušali učinkovitost vsakdanjega, rednega zapisovanja občutkov in izkušenj iz različnih življenjskih področij. Alenka Rebula pa neutrudno nadaljuje s promocijsko turnejo po najrazličnejših krajih. Tako bo po številnih predstavitvah in predavanjih v različnih krajih Alenka Rebula ob podpori Založ niš tva tr žaš ke ga tis ka, ki j e knjigo izdalo, jutri ob 18. uri predstavila svojo knjigo in tudi delovni zvezek z vajami tudi v Bevkovi knjižnici v Novi Gorici. Airnita R*buJn Blagor ženskam VA If GLEDALIŠČE / SVET Sreda, 21. maja 2008 19 evropska unija - Predlog Evropske komisije včeraj predstavila Benita Ferrero-Waldner Bruselj razvodenil francoske načrte o Uniji za Sredozemlje Bistvene novosti so so redna skupna vrhunska srečanja vsaki dve leti ter deljeno predsedstvo BRUSELJ - Evropska komisija včeraj v Strasbourgu predstavila konkretne predloge za oblikovanje prenovljenega evrosredozemskega partnerstva, ki se v neokrnjeni obliki imenuje Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje. K opredelitvi konkretnih predlogov za delovanje tega partnerstva so jo marca v Bruslju pozvali evropski voditelji. Bistvene novosti, ki jih barcelonskemu procesu, zagnanemu leta 1995 v katalonski prestolnici, prinaša Unija za Sredozemlje, so redna skupna vrhunska srečanja vsaki dve leti, ter deljeno predsedstvo, ki naj bi ga na strani EU po uveljavitvi Lizbonske pogodbe skupaj opravljala predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije. Unija za Sredozemlje bo večstransko partnerstvo, ki bo vključevalo vse države članice EU in Evropsko komisijo ter Mavretanijo, Maroko, Alžirijo, Tunizijo, Libijo, Egipt, Jordanijo, palestinske oblasti, Izrael, Libanon, Sirijo, Turčijo in Albanijo - pa tudi Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Monako, navaja komisija. Celotno ime partnerstva kaže, da želi EU poudariti kontinuiteto sodelovanja v okviru barcelonskega procesa, ki pa naj bi bilo bolj institucionalizirano in konkretno. "Nova pobuda bo dala zelo potreben nov zagon barcelonskemu procesu na naj manj tri ze lo pomemb ne na -čine," trdi komisija v poročilu. Prvi način je nadgradnja političnega sodelovanja EU s sredozemskimi partnericami s pripravo skupnih vrhunskih srečanj vsaki dve leti, drugi je poudarjeno solastniš-tvo z vzpostavitvijo sopredsedstva, tretji način pa je izpostaviti pomen projektov in tako vzpostaviti bolj konkretne in vidne odno se. Prvi vrh je načrtovan za 13. julij v Parizu pod francoskim predsedstvom EU. Na tem vrhu naj bi bila sprejeta formalna odločitev o ustanovitvi Unije za Sredozemlje ter opredeljeni njena struktura, delovanje in glavni cilji. Na vrhu naj bi bila sprejeta tudi politična izjava, vsi sklepi pa naj bi se sprejemali s soglasjem. Temu vrhu naj bi vsaki dve leti sledil novo vrhunsko srečanje, ki naj bi bilo izmenično v državi članici EU in v eni od njenih sredozemskih partneric. Po Parizu naj bi bil vrh v sredozemski nečlanici EU, ki sopredseduje Uniji za Sredozemlje. Med vrhovi naj bi se redno sestajali zunanji ministri vseh članic. Unija za Sredozemlje naj bi imela deljeno predsedstvo. Na strani EU naj bi predsedstvo do uveljavitve Lizbonske pogodbe zastopalo aktualno predsedstvo, torej v začetku francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nato pa skupaj na najvišji ravni predsednik Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije. Na strani sredozemskih partneric EU naj bi bilo predsedstvo izvoljeno vsaki dve leti, in to s soglasjem. Unija naj bi imela tudi svoj sekretariat, podrobnosti za njegovo delovanje naj bi potrdili evrosredozemski zunanji ministri novembra letos, izhaja iz dokumenta Evropske komisije. Predlog Evropske komisije so politični opazovalci v primerjavi s prvotnim francoskim predlogom označili za ne preveč ambiciozen. Komisija med drugim ni predlagala, kje naj bi bil sedež Unije za Sredozemlje, čeprav je Sarkozy predlagal Tunis. Komisija je zgolj pozvala, naj bo o sedežu odločeno s soglasjem. Projekt Unije za Sredozemlje je ena prednostnih pobud francoskega predsednika, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja Nemčije že na marčnem vrhu precej razvodenel. Sarkozy je sprva predlagal sredozemsko unijo, v kateri bi sodelovale le sredozemske države, v Unijo za Sredozemlje pa so vključene vse članice EU. Sarkozy naj bi prav tako želel, da bi uniji prvi dve leti sopredsedoval skupaj z egiptovskim predsednikom Ho-snijem Mubarakom, ter da bi na strani EU sopredsedovale le sredozemske države, medtem ko komisija predlaga, naj bodo "vse razsežnosti procesa odprte za vse sodelujoče po načelu enakopravnosti". Sarkozyjeva sredozemska unija je bila sprva razumljena tudi predvsem kot alternativa za polnopravno članstvo Turčije v EU. V EU takšno tolmačenje Unije za Sredozemlje sedaj v glavnem zavračajo, čeprav iz Evropskega parlamenta še prihajajo opozorila, povezana z novo unijo in prihodnostjo Turčije. Predlog je včeraj v Strasbourgu predstavila komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner, na junijskem srečanju v Bruslju, sklepnem vrhu pod slovenskim predsedstvom EU, pa bodo o njem razpravljali in odločili evropski voditelji. (STA) Benita Ferrero-Waldner španija - Včeraj se je sestal baskovskim guvernerjem Ibarretxejem Premier Zapatero zavrača referendum o samoodločbi Baskije Jose Luis Zapatero MADRID - Španski premier Jose Luis Zapatero je po pogovorih z baskovskim guvernerjem Juanom Josejem Ibarretxejem o novem časovnem načrtu za odnose med Španijo in Baskijo včeraj v Madridu dejal, da Španija ne bi mogla sprejeti načrta o referendumu o samoodločbi Baskije, ki ga za rešitev nasilja baskovske separatistične organizacije Eta predlaga vlada v Baskiji. Španija ne bi mogla sprejeti načrta Baskije, ki ne spoštuje ustave in nima široke podpore v baskovski družbi, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa po srečanju z Ibarretxejem povedal Zapatero. Ibarretxe pa je Zapatera obtožil, da ga skrbi le us peh nje go ve Soci a lis -tične stranke na prihajajočih regionalnih volitvah v Baskiji. Baskovski pre mi er kljub temu še ved no verjame, da je dogovor možen. Ibarretxe, čigar zmerna baskovska nacionalistična stranka (PNV) vodi vlado v Baskiji, j e namreč predlagal nov časovni načrt za no ve poli tič ne odno se med Bas ki-jo in Španijo, ki vključuje tudi referendum o samoodločbi Baskije. Slednji je tudi zgodovinska zahteva Ete, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zapatero je že pred tem dejal, da bi bil kakršen ko li referen dum neustaven, da pa je odprt za idejo o večji avtonomiji Baskije, ki že sedaj uživa veliko avtonomijo. Ibar-retxe je sicer že septembra lani napovedal, da bodo v Baskiji 25. oktobra izvedli referendum o njeni prihodnosti, ki bo vključeval tudi možnost neodvisnosti. Referendumu nasprotuje tudi nekaj sektorjev PNV, piše dpa. Do srečanja Zapatera in Ibar-retxeja je sicer prišlo po tem, ko je Eta prejšnji teden povzročila dve eks plo ziji avtomo bi la bom be, še navaja AFP. (STA) Izrael načelno pristal na premirje s Hamasom KAIRO - Izrael je načelno pristal na premirje na območju Gaze, je včeraj sporočil predstavnik Egipta, ki posreduje v pogajanjih med judovsko državo in Palestinci. "Izraelski voditelji so nas obvestili o svoji podpori in razumevanju egiptovskega predloga o premirju," je dejal neimenovani predstavnik. Izraelska vlada ni ne potrdila ne zanikala egiptovskih navedb. "Kar se nas tiče, lahko sporočimo le, da se stiki nadaljujejo," je izjavil tiskovni predstavnik izraelske vlade Mark Regev. So pa predstavniki izraelskega obrambnega ministrstva po ponedeljkovem obisku obrambnega ministra Ehuda Baraka v Egiptu sporočili, da bi lahko premirje stopilo v veljavo v prihodnjih dneh. Po njihovih navedbah je Barak odprl pot do premirja s tem, ko je odstopil od zahteve po izpustitvi izraelskega vojaka, ki ga zadržujejo v Gazi. Kljub dobrim obetom za sklenitev premirja je izraelska vojska nadaljevala operacije na območju Gaze. Ubiti so bili štirje Palestinci, med njimi 13-letni deček. Po nasilju v Južni Afriki prijeli 300 ljudi JOHANNESBURG - Južnoafriške oblasti so v zadnjih dneh prijele skoraj 300 ljudi, vpletenih v nasilje proti tujim priseljencem, ki je izbruhnilo v Johannesburgu. Nasilje je zahtevalo 22 smrtnih žrtev, več ljudi je ranjenih. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik policije v Johannesburgu Go-vindsamy Mariemuthoo, so v noči na torek aretirali 40 ljudi, ki so bili povezani z izbruhom nasilja v vzhodnem delu mesta. Oblasti so v ponedeljek prijele 257 ljudi, povezanih z napadi na priseljence iz različnih delov afriške celine, ki so v Johannesburgu, gospodarski prestolnici Južnoafriške republike, iskali zaposlitev. Ted Kennedy boleha za rakom na možganih BOSTON - Demokratski senator Ted Kennedy ima raka na možganih. Gre za gliom, se pravi za maligni tumor opornih celic, za katerega danes nimajo učinkovite terapije. Kennedyja so v bolnišnico sprejeli v soboto, potem ko mu je bilo slabo na domu. Na začetku so mislili, da ga je zadela možganska kap. Zdravniki so napovedali, da ga bodo zdravili s kemioterapijo in da pacient po sobotnem napadu ni imel večjih težav. gruzija - V ozadju današnjih volitev trenja z Moskvo glede separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije Parlamentarne volitve ključnega države, ki v sporu z Rusijo računa pomena za prihodnost na pomoč Zahoda TBILISI - Gruzijci bodo danes na predčasnih volitvah odločali o sestavi novega parlamenta. Volitve so za Gruzijo ključnega pomena, saj je država ob načetem ugledu najbolj reformistične in demokratične med naslednicami nekdanje Sovjetske zveze razpeta med vse bolj zaostrenimi odnosi z Rusijo na eni in prizadevanji za podporo Zahoda na drugi strani. Volitve bodo ključni pokazatelj, kako se razvija demokracija v tej nekdaj sovjetski republiki. Diplomati in analitiki že opozarjajo, da bodo morale biti poštene, če želi Gruzija še naprej računati na podporo Zahoda. Trenja med Moskvo in Tbilisijem glede separatističnih gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije so vrelišče dosegla že nekaj tednov pred volitvami, ko je gruzijski predsednik Mihai-l Sakašvili dejal, da sta Rusija in Gruzija na robu vojne. Za Gruzijo, ki po incidentu z ruskimi častniki septembra 2006 že tako čuti posledice ruskega gospodarskega embarga, so odnosi z Moskvo ključnega pomena za rešitev separatističnih te- ženj znotraj države. Odnosi med Rusijo in Gruzijo so se hitro poslabšali že aprila, potem ko je Nato na vrhu v Bukarešti odločil, da bosta Ukrajina in Gruzija nekoč zagotovo postali članici zavezništva. Moskva je namreč kmalu zatem napovedala "diplomatsko približevanje" Abhaziji in Južni Osetiji, za tem pa še krepitev svojega vojaškega kontingenta v Abhaziji. Rusija je tako povečala svoj mirovni kontingent v Abhaziji za tretjino, na 3000 vojakov, in obtožila Gruzijo, da pripravlja invazijo za ponovno zavzetje obeh pokrajin. Tbilisi je zaradi tega Moskvo obtožil, da želi pokrajini priključiti k svojemu ozemlju ter s tem oslabiti Gruzijo in jo onemogočiti v njenih prizadevanjih za priključitev v severnoatlant-sko zavezništvo. Abhazija in Južna Osetija sta se po razpadu Sovjetske zveze v začetku 90. let minulega stoletja z državljansko vojno odcepili od Gruzije, vendar njune neodvisnosti ni priznala nobena država. Rusija jima je doslej zagotavljala podporo, med drugim je za njune prebivalce izdajala pot- Predsednik Mihail Sakašvili ne listine, poleg tega je nedavno celo opustila omejitve za trgovanje s pokrajinama. Voditelji zahodnih držav so izrazili zaskrbljenost nad potezami Rusije, Sakašvili pa pri reševanju spora računa prav na podporo Zahoda. Vendar ta ni brezpogojna. Namestnik pomočnika ameriške državne sekretarke Matthew Bryza je v začetku meseca nakazal, da bi podpora Gruziji utegnila pojenjati, če slednja ne bo od- pravila demokratičnih pomanjkljivosti. Država mora tako znova dokazati demokratično naravnanost, potem ko so oblasti po nasilnem zatrtju novembrskih opozicijskih protestov za dlje časa uvedle izredne razmere in zaprle eno od kritičnih televizijskih postaj. "Zahod nas želi podpreti, vendar moramo dokazati, da smo te podpore upravičeni", je dejal politični analitik iz Tbilisija Tornike Šaraše-nidze. V začetku leta so v državi zaradi novembrskih opozicijskih protestov razpisali predčasne predsedniške volitve, na katerih si je Sakašvili želel povrniti zaupanje volivcev, njegovo ponovno izvolitev za predsednika pa so pospremile predvsem obtožbe opozicije o domnevni poneverbi glasov. Tuji opazovalci so tedaj ocenili, da so volitve večinoma potekale v skladu z mednarodnimi standardi, da pa so se na določenih področjih pojavile večje napake. Javnomnenjske raziskave pred volitvami najbolje kažejo Združenemu narodnemu gibanju, ki mu napovedujejo 44-od- stotno podporo, daleč zadaj pa je devet opozicijskih strank, ki so se združile v Svet združene opozicije pod vodstvom opozicijskega voditelja Levana Gačečiladzeja. Dobile naj bi 12-odstotno podporo. Sledijo še Krščansko demokratično gibanje, Delavska stranka in Republikanska stranka. Sakašvilijevi podporniki so prepričani, da bodo volitve poštene in da bo njegova stranka Združeno narodno gibanje na volitvah dobila večino v 150-članskem parlamentu. Na drugi strani opozicija že obtožuje aktualno oblast, da za vnaprejšnje prirejanje volilnih izidov izrablja svoj vpliv v medijih, birokraciji in volilni komisiji. Kot je poudarila nekdanja zunanja ministrica Salome Zurabišvili, "Sakašvili nima nikakršnega namena, da bi izpeljal demokratične volitve". Dodala je, da bodo podporniki opozicije znova zavzeli ulice Tbilisija, če se bo izkazalo, da so bili rezultati volitev poneverjeni. Te napovedi so v Gruziji že povzročile strah, da bi se ponovilo novembrsko nasilje. Darjan Lapanje (STA) 1 4 Sreda, 21. maja 2008 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Italijanski selektor Roberto Donadoni je izbral ekipo za EP 2008 Na seznamu »azzurrov« tudi Del Piero in Cassano Ni Filippa Inzaghija - Donadoni bo moral domov poslati še enega nogometaša Italijanskemu selektorju Robertu Donadoniju so ponudili podaljšanje pogodbe vse do leta 2010. Če EP ne bo uspešno, se bo sam umaknil ansa Nocoj angleški finale LP na moskovski sintetični travi MOSKVA - Angleški navijači so že včeraj preplavili moskovski Rdeči trg (na posnetku ANSA). Po španski Ligi leta 2000 (Real - Valencia), italijanski A-ligi leta 2003 (Milan - Juventus) bo tudi angleška Premiership pustila svoj skalp v finalu najelitnejšega celinskega klubskega prvenstva. »Bo-okmakersi« dajejo prednost Manchestru United, četudi Chelsea bo prav gotovo zelo trd oreh. Moskovski stadion Lužniki je razprodan. Tekmo si bo ogledala kar 82 tisoč glava množica (50 tisoč bo Angležev). Letošnja bo prva finalna tekma, ki bodo igrali na sintetični travi. Tekma bo ob 20.30 po Rail. RIM - Italijanski selektor Roberto Donadoni je objavil seznam nogometašev, na katere računa na bližnjem evropskem prvenstvu, ki bo v Avstriji in Švici. Med 24 izbranci je največje presenečenje napadalec Sampdorie Antonio Cassano, na seznamu pa je tudi Alessandro Del Piero, ki je v nedeljo postal prvi strelec A-lige (21 golov). Mnogi so v napadalni vrsti pričakovali napadalca Milana Filippa Inzaghija. Kar 14 jih je uspešno nastopalo tudi na zadnjem SP v Nemčiji, kjer so v finalu po enajstmetrovkah premagali Francijo. Med izbranimi nogometaši sta tudi dva igralca videmskega Udineseja: Di Natale in Quagliarella. »Moram poudariti, da nihče med poklicanimi nima statusa rezerve. Res je, da se bom do evropskega prvenstva moral odpovedati uslugam enega nogometaša, a nihče nima zagotovljenega mesta. Sicer pa gre za izkušene nogometaše, navsezadnje jih je 14 igralo na zadnjem svetovnem prvenstvu,« je dejal Donadoni, ki mu je predsednik italijanske zveze Giancarlo Abete ponudil podaljšanje pogodbe do leta 2010. Donadoni je podpisal. Seveda je ta pogojena z rezultatom na evropskem prvenstvu. »V primeru slabega izida na EP se bom kar sam umaknil,« je sklenil misli Donadoni. »Azzurri« se bodo v nedeljo zbrali v Covercianu. Do srede, ko mora zveza poslati na sedež UEFE dokončni seznam 23 nogometašev, bo moral italijanski selektor poslati domov še enega nogometaša. 30. maja bo Italija v Firencah igrala prijateljsko tekmo proti Belgiji. 2. junija pa bodo odpotovali v avstrijski Baden, kjer bo sedež italijanske odprave. SEZNAM REPREZENTANTOV: Vratarji: Gianluigi Buffon (Juventus), Marco Amelia (Livorno), Morgan De San-ctis (Sevilla). Obramba: Cristian Panucci (Roma), Fabio Cannavaro (Real Madrid), Andrea Barzagli (Palermo), Marco Materazzi (Inter), Fabio Grosso (Olympique Lyon), Gian-luca Zambrotta (Barcelona), Giorgio Chiel-lini (Juventus). Sredina: Rino Gattuso, Andrea Pir-lo, Massimo Ambrosini (Milan), Daniele De Rossi, Simone Perrotta, Alberto Aquilani (Roma), Mauro German Camoranesi (Juventus), Riccardo Montolivo (Fiorentina). Napad: Luca Toni (Bayern München), Marco Borriello (Genoa), Antonio Di Natale, Fabio Quagliarella (Udinese), Alessan-dro Del Piero (Juventus), Antonio Cassano (Sampdoria). kolesarstvo - Giovanni Visconti obdržal roza majico Kronometer ljubitelju oslov Marziu Bruseghinu iz Conegliana PESARO - V deseti etapi so se kolesarji na dirki po Italiji pomerili na 39,4 kilometra dolgem kronometru. Najhitrejši je bil kolesar iz Veneta Marzio Bru-seghin (Lampre), ki je velik ljubitelj oslov. Na domači kmetiji pri Coneglia-nu jih ima najmanj dvajset. Z osmimi sekundami zaostanka je drugo mesto osvojil zmagovalcev lanskega Tour de France Alberto Contador. Tretji je bil Nemec Andreas Kloden, ki je zaostal 20 sekund. italijanski prvak v kronometru Marco Pinotti je bil četrti (+0.36). SLOVENCI - Med Slovenci je bil najuspešnejši Tadej Valjavec (AG2R La Mondiale), ki se je z zaostankom treh minut in treh sekund uvrstil na 29. me-sto.Nekoliko slabše je šlo drugima dvema Slovencema, Juretu Golčerju (LPR Brakes) in Simonu Špilaku. Slednji je dosegel 5l. čas s skoraj minuto večjim zaostankom od Valjavca, medtem ko je bil Golčerjev zaostanek skoraj pet minut, kar je bilo dovolj le za končno 76. mesto. VISCONTI ŠE VODI - V skupni razvrstitvi je prestižno rožnato majico zadržal Italijan Giovanni Visconti (Quick Step), ki je zelo dobro opravil tudi v kronometru, saj je na koncu dosegel 12. čas. V skupni razvrstitvi je tako še povečal prednost pred prvim zasledovalcem. Nemec Matthias Russ (Gerolsteiner) zdaj zaostaja tri minute in 31 sekund, Italijan Gabriele Bosisio (LPR Brakes) na tretjem mestu pa že skoraj šest minut. Na skupni razvrstitvi Tadej Valja-vec pridobil dve mesti in je trenutno na 26. mestu, za desetouvrščenim Italijanom Danilom Di Luco (LPR Brakes, + 8:33) pa zaostaja dobre tri minute. Na 53. mestu v generalni razvrstitvi je uvrščen Golčer (+ 22:11), na 58. pa Špi-lak (25:44). DANES - Danes bo na vrsti zelo težka preizkušnja. Na sporedu je 199 kilometrov dolga etapa s ciljem v Ceseni, tekmovalci pa se bodo morali spoprijeti s kar štirimi gorskimi cilji: San Mari- Špilakov moštveni kolega pri ekipi Lampre-Fondital 34-letni Marzio Bruseghin iz Conegliana v Venetu je k profesionalcem prestopil leta 1997. Včeraj je dosegel tretjo zmago v profesionalni karieri ansa no (645 m), Monte Carpegna (prva kategorija -.1358 m) Perticara (655 m) in Sorrisoli (250 m) le 25 km pred ciljem. Izidi: 1. Marzio Bruseghin (Ita) 56:41, 2. Alberto Contador Velasco (Špa) + 0:08, 3. Andreas Kloden (Nem) 0:20, 4. Marco Pinotti (Ita) 0:36, 5. Paolo Savoldelli (Ita) 0:44, 6. Denis Menčov (Rus) 0:46, 7. Vincenzo Nibali (Ita) 0:54, 8. Gustav Erik Larsson (Šve) 0:59, 9. Levi Leipheimer (ZDA) 1:01,10. Gilberto Simoni (Ita) 1:02, 29. Tadej Valja-vec (Slo) 3:03, 51. Simon Špilak (Slo) 3:51, 76. Jure Golčer (Slo) 4:54. Skupna ravrstitev: 1. Giovanni Visconti (Ita) 43:12:02, 2. Matthias Russ (Ger) + 3:31, 3. Gabriele Bosisio (Ita) 5:50, 4. Alberto Contador Velasco (Špa) 6:59, 5. Marzio Bruseghin (Ita) 7:52, 6. Andreas Kloden (Nem) 7:54, 7. Vincenzo Ni- bali (Ita) 8:04, 8. Paolo Savoldelli (Ita) 8:09, 9. Riccardo Ricco (Ita) 8:32, 10. Danilo Di Luca (Ita) 8:33, 26. Tadej Valjavec (Slo) 11:39, 53. Jure Golčer (Slo) 22:11, 58. Simon Špilak (Slo) 25:44. DOPINŠKI TESTI - Mednarodna kolesarska zveza je pred včerajšnjim kro-nometrom na Giru d'Italija opravila nove dopinške teste in kolesarjem odvzela kar 78 vzorcev krvi. O rezultatih dopinških testov na letošnjem Giru še ni mogoče govoriti. Izidi testiranj bodo znani čez približno deset dni, doslej pa niso znani niti rezultati testiranj vzorcev vseh kolesarjev, ki so bili odvzeti pred začetkom dirke. Drugače kot doslej so preiskave namreč obsežnejše in izvidi bodo uporabljeni tudi za takoimenovane nove krvne izkaznice tekmovalcev. nogomet Carlijeva Itala v polfinalu proti Cosenzi RIM - Itala San Marco iz Gradišča, pri kateri igra slovenski nogometaš iz Slivnega Alen Carli, bo v polfinalu tekmovanja za državni naslov amaterjev igrala proti Cosenzi. Prva tekma bo v nedeljo na jugu Italije. Povratna pa 1. junija v Gradišču. KARTONI - Izvršni odbor Evropske nogometne zveze (UEFA) je na včerajšnjem zasedanju v Moskvi sklenil, da se bodo igralcem na letošnjem evropskem prvenstvu po četrtfinalu brisali pred tem prejeti kartoni. Doslej so igralcem brisali kartone po rednem delu, z novim pravilom pa bodo šli vsi nogometaši lahko neobremenjeni v polfinale in si tam »privoščili« tudi rumeni karton. Manjkali bodo torej le tisti, ki si bodo v polfinalu prislužili dva rumena oziroma rdeč karton. 214.000 € - Toliko naj bi prejel vsak španski nogometašv primeru osvojitve naslova evropskih nogometnih prvakov na letošnjem prvenstvu v Avstriji in Švici. Če se bodo Španci poslovili že po nastopih v predtekmovalni skupini, kjer nastopajo še branilci naslova Grki, Švedi in Rusi, se bodo morali zadovoljiti s po 30.000 evri. PETRE - Romunski nogometni reprezentant Ovidiu Petre ne bo nastopil na evropskem prvenstvu, ker si je resneje poškodoval desno koleno. Romuni bodo na Euru igrali z Italijo, Francijo in Nizozemsko. PO KATALONIJI - V včerajšnji prvi etapi dirke po Kataloniji je bil najhitrejši kolesar Thor Hushovd. Norvežan je slavil zmago tudi v ponedeljkovem prologu. V času zmagovalca sta v cilj kot 26. in 67. prišla tuidi slovenska tekmovalca Janez Brajkovič (Astana) in Matej Mugerli (Liquigas). V skupnem seštevku Norvežan vodi s 14 sekundami naskoka pred Kolumbijcem Leonar-dom Duquejem (Cofidis), Mugerli zaostaja 25 sekund in je 36., Braj-kovič pa 29 sekund in je 61. DOPING - Svetovno rekorderko v metu kladiva Tatjano Li-senko in mladinsko evropsko prvakinjo v v isti disciplini Jekaterina Horoših je zaradi pozitivnega do-pinškega testa doletela dveletna prepoved nastopanja. Obe atletinji sta bili pozitivni maja lani, tako da se bosta lahko na tekmovališča vrnili 14. julija 2009. Lisenkova bo tako izpustila nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, Rusinja pa bo obenem izgubila tudi svetovni rekord v metu kladiva (78,61 metra). Ker je bila tudi prejšnja znamka v njeni lasti, bo kljub prepovedi nastopanja ostala svetovna rekorderka. Novi rekord v metu kladiva je tako 77,8 m. KOŠARKA - Polfinalni izid slovenskega državnega prvenstva: Krka - Helios Domžale 77:75 (15:14, 21:21, 19:21, 22:19). Z zmago je Krka izsilila igranje tretje odločilne tekme, ki do določila prvega finalista. Danes: Zlatorog - Union Olim-pija (0:1). NBA - Košarkarji San Antonio Spurs so se uvrstili v finale zahodne konference severnoameriške lige NBA, kjer jih že čakajo Los Angeles Lakers s Slovencem Sašo Vu-jačičem. V odločilni sedmi tekmi so v gosteh pri New Orleans Hornets slavili zmago z 91:82 in polfinalni niz končali s 4:3 v zmagah. CELJANKE - Košarkarice Merkurja iz Celja so šestič postale državne prvakinje. V finalu so s skupnim izidom 3:0 v zmagah premagale branilke naslova, igralke Hit Kranjske Gore. Tretja tekma v Celju se je končala z rezultatom 78:43 (14:13, 31:25, 45:35). / ŠPORT Sreda, 21. maja 2008 21 kriza našega nogometa - Predsednik Primorca Darko Kralj V Trebče bo najbrž prišel še kak slovenski igralec Za združitev: Vesna, Kras in Primorje na zahodnem, Primorec in Zarja Gaja na vzhodnem Krasu Glede na to, kako so se med sezono razpletli dogodki, so pri trebenskem Primorcu praznovali obstanek v ligi kot da bi zmagali prvenstvo. Predsednik Darko Kralj je od vsega začetka verjel, da je obstanek v ligi minimalni cilj. »Pred začetkom sezone smo celo upali, da bi ponovili uspeh iz lanske sezone, ko se za las nismo uvrstili v play-off,« je pove dal Kralj. Najbrž pa je bil tudi trenutek, ko ste skoraj obupali? »Tudi. Imeli smo 10 točk, Primorje jih je imelo 16, Ruda pa 19. Mnogi so nas že odpisali. Takrat smo resda imeli nekaj dvomov. Zamenjali smo trenerja in Oliviero Macor je znal dobro motivirati vse igralce. Prinesel je nekaj svežine. Prejšnji trener Roberto Sor-rentino (pri Primorcu je igral in treniral dobrih deset let) pa nam je še vedno stal ob strani in nam pomagal na druge načine.« Kdaj pa ste videli, da vam lahko uspe podvig? »Po tekmi proti Sovodnjam. Okrevala sta »Ciccio« Cadel in Michele Meola. Onadva sta nama bila v veliko pomoč.Takrat se nam je odprlo. Do obstanka pa smo se približali po zmagi v gosteh proti Galleryju.« Koliko zaslug ima trener Oliviero Macor? »Kar nekaj. Motiviral je ekipo in rešil nekatere težave v obrambi. Naredili smo nekaj taktičnih menjav: opustili smo obrambno taktiko 4-4-2 in igrali z liberom. Prejeli smo manj zadetkov. Med letom smo sicer dali kar nekaj golov. Letos pa smo zgrešili kar pet enajstmetrovk (tri Micor in dve Braini). Kot podatek pa bi še dodal, da smo dvakrat zaustavili vodilni San Sergio. Precej zaslug ima tudi kondicijski trener Vito. Naši nogometaši so bili odlično fizično pripravljeni.« Po letošnji sezoni se pri vas najbrž zaključuje nek ciklus? »Nekaj sprememb bo, a ne veliko. Potrdili smo trenerja Macorja in večino nogometašev. Le Micor in Santi ne bosta več igrala z nami. Santi razmišlja, da bi obesil čevlje na klin. Z nekaterimi posamezniki pa se moramo še sestati. Ostal bo tudi trener vratarjev Cecchi-ni. Pridružila se nam bosta še nogo- »Ciccio« Cadel (levo) je letos odigral pomembno vlogo. Max Micor (desno) ni povsem izpolnil pričakovanj. Na sliki zgoraj predsednik Darko Kralj kroma metaša Buffa in Sincovich, ki sta pred leti že igrala z nami.« Najbrž z zanimanjem gledate tudi, kako se bodo razpletli dogodki pri proseškem Primorju? »Velja. Primorje ima nekaj za nas zanimivih igralcev. S Primorjem bi radi v prihodnje dobro sodelovali. Še naprej bomo sodelovali tudi z Muggio, ki nam je v letošnji sezoni dala na razpolago igrišče. Enkrat tedensko smo namreč vadili v Miljah.« V letošnji sezoni ste imeli nekaj več slovensko govorečih igralcev... »Imeli smo tudi dva domačina, Trebenca. To sta Peter Carli in Aljaž Milič. Zatem pa sta še naš kapetan Peter Emili in Alen Sardoč. Vsi bodo tudi v prihodnji sezoni ostali z nami. Najbrž pa bomo pridobili še koga.« Kako pa vi gledate na zamejski nogomet? »Prej ali slej se bo treba združiti. Je absolutno preveč ekip. Najbolj logičen bi bila združitev Vesne, Krasa in Primorja. Ta bi bil zahodni pol. Zatem bi se mi morali združiti z Zarjo Gajo (vzhodni pol). Za Breg pa bi bilo najbolj logično, da se poveže z Domiom. Res pa je, da imamo preveč igrišč. Najti bi morali pravo rešitev in jih uporabiti vse.« Jan Grgič Drevi Vesna - Zarja Gaja Na igrišču pri Sv. Ivanu v Trstu se bosta v 1. krogu turnirja Il Giulia pomerili članski ekipi Vesne in Zarje Gaje. Tekma bo ob 20.30. CICIBANI - TURNIR V VIŽOVLJAH Kras - Pro Cervignano 2:0 (1:0, 1:0, 0:0) KRAS: Gregori, Perelli, Cherin, Kosovel, Kocman (2 gola), Leghissa, R. in B. Samsa, Vidali, Udovič; trener Pahor. Krasovi cicibani so v Vižovljah premagali ekipo iz Červinjana. Oba zadetka je dosegel Ivan Kocman. ŽENSKA SELEKCIJA - Ženska mladinska deželna selekcija je v 2. krogu Turnirja dežel v kraju Salsomaggiore še drugič zmagala. Morettove varovanke so s 3:1 premagale Kalabrijo. V ženski izbrani vrsti FJK je v drugem polčasu stopila na igrišče tudi Slovenka Nicoletta Dessi. Danes bo FJK igrala proti Liguriji. košarka - Meddeželna faza U19 Jadranovci danes za končno 1. mesto Jadran ZKB - Lumezzane 82:54 (26:9, 44:22, 65:40) JADRAN: Ferfoglia 12 (2:3, 5:8, -), Zaccaria 4 (2:2, 1:3, -), Malalan 22 (4:7, 9:12, 0:1), Lisjak 3 (1:1, 1:1, -), Vitez 3 (-, -, 1:3), Ban 15 (2:2, 5:11, 1:4), Gantar 13 (3:5, 5:10, 0:2), Starc 5 (3:4, 1:4, 0:2), Bernetič 5 (1:2, 2:6, 0:1), Regent 0 (0:2, 0:5, -). TRENER: Popovič in Oberdan. Jadranovci so tudi v drugem krogu meddeželnega prvenstva under 19 v Spellu pri Perugi zmagali in bodo danes odigrali tekmo za končno 1. mesto. Današnji nasprotnik je ekipa Alfa Omega Ostia, ki podobno kot Jadran, veliko vlaga v mladinski sektor. V ponedeljek je premagala ekipo Li-mezzane le za tri točke: »Pri Ostii igrata dva dobra beka, kljub temu pa menim, da je zmaga povsem dosegljiva,« je napovedal pomožni trener, sicer igra- lec članske ekipe Jadrana Dean Oberdan. Zmagovalec četveroboja se bo v začetku junija v Benetkah na finalni fazi potegoval za končno 11. mesto v Italiji. Včerajšnje srečanje se je nekako odločilo že v uvodni četrtini, ko so ja-dranovci v standardni postavi visoko povedli (26:9). Skromnejši nasprotnik ni nikoli resneje ogrozil jadranovcev. V nadaljevanju je trener dal priložnost mlajšim igralcem, ki so se odlično izkazali in obdržali vse do končnice visoko prednost. Jadranovci v postavi Bernetič, Regent, Starc, Gantar in Ban so odigrali več kot polovico srečanja. Med posamezniki lahko ob doseženih točkah zabeležimo še 7 pridobljenih žog Malalana, 4 asistence Bana in 10 skokov Bernetiča. Med boljšimi je bil tudi mladi Gantar, Vitez pa je nastopil kljub lažji mišični poškodbi. tenis - Gaja En remi, tri zmage in dva poraza Gajini tenisači so konec tedna odigrali še pet rednih prvenstvenih srečanj in eno zaostalo. V D1-ligi so Matej Cigui in ostali v soboto odigrali zaostalo srečanje v gosteh pri TC Grig-nanu. Z zmago Ciguia in Morela, ki je tokrat priskočil na pomoč ekipi, so si zagotovili remi. V nedeljo pa so Cigui, Morossi in Matejčič izgubili s 3:1 proti solidni ekipi iz Čedada. V moški D2-ligi so gajevci v postavi Borsetti, Can-none in Zecchini igrali v gosteh proti TC Porpetto in zmagali s 3:1. Vse tri točke so si gajevci zagotovili z nastopi posameznikov. V ženski D2-ligi sta Gajini postavi dosegli eno zmago in en poraz: mladinki Furlan in Braidotti sta z 2:1 zmagali proti TC Triestinu - eno točko je osvojila Stefania Braidotti z zmago proti Cresijevi, drugo pa sta igralki dosegli v igri dvojic. Starejše članice so v gosteh klonile s 3:0 proti ekipi TC Borgolauro iz Milj, za katero igra skupina perspektivnih mladink. Od mladinskih ekip sta tokrat igrali le Sanja Valente in Ginevra Zelaschi v prvenstvu do 14. leta. Proti Polisportivi S. Marco so izgubile z rezultatom 2:1. Točko je za Gajo zagotovila Zelaschi-jeva, medtem ko so v odločilni igri dvojic gajevke popustile le v trenem se-tu. GO'N'GO - Paola Cigui bo svoje nastope na ITF turnirju v Gorici nadaljevala jutri. V drugem krogu se bo pomerila z drugo nosilko turnirja, Italijanko Liso Sabino (št. 356). KONJSKI ŠPORTI Člani Dolge krone uspešni v Montellu Minuli konec tedna so se člani jahalnega društva Dolga Krona udeležili preizkušnje v Montellu pri Tre-visu. Naši jezdeci so se pomerili v kompletu, torej v tekmovanju, ki vključuje dresuro, preskakovanje ovir in zvrst cross country. V kategoriji 2 (najnižja je 1, najvišja 4) je bila v mešani konkurenci najboljša Mija Slavec, ki je bila po vseh treh preizkušnjah osma, Modesto Trevisan je bil trinajsti, Andrej Kosmač pa šestnajsti. Skupno je tekmovalo 25 konjev. »Nasploh so rezultati dobri, saj smo tekmovali v ostri konkurenci. V tej kategoriji nastopajo tudi konji, ki stanejo tudi do 60.000 evrov,« je pojasnil Andrej Kosmač. plavanje - Deželna faza prvenstva propaganda Borovi najmlajši so osvojili 13 kolajn Nastopilo je le najboljših deset vsake starostne kategorije in vsake discipline - Pravico do nastopa si je priborilo 12 borovih plavalcev V nedeljo so se v tržaškem bazenu Bianchi pomerili najboljši deželni plavalci najmlajših starostnih kategorij (od letnika 1997 do 2002). Deželnega finala prvenstva propaganda se je udeležilo le najboljših deset plavalcev vsake starostne kategorije in discipline. Izbor najhitrejših je potekal na podlagi rezultatov, ki so jih plavalci zbrali na štirih pokrajinskih preizkušnjah, ki so stekle od januarja do aprila v vseh štirih pokrajinah naše dežele. Finalnega dela tekmovanja se je udeležilo tudi dvanajst Borovih plavalcev. Sedem jih je nastopilo v mlajših kategorijah (2000-2002), v popoldanskih urah pa se je na 50 metrskih preizkušnjah pomerilo še ostalih pet starejših plavalcev (19971999). Plavalci, ki trenirajo pod vodstvom trenerjev Vedrana Žagarja, Tatjane Grgič in Andreine Menegatti, so osvojili skupno 12 medalj (tri zlate), pet med najmlajšimi, sedem med starejšimi. Ivan Roici je nastopal tudi v preizkušnji reševanja iz vode, kjer je osvojil končno prvo mesto. Trenerka Menegattijeva je poudarila, da je bila letos konkurenca na pokrajinski ravni ostrejša v primerjavi s prejšnjimi sezonami (v eni panogi je na pokrajinski fazi tekmovalo tudi do 120 plavalcev ene starostne kategorije), tako da je že sam nastop na finalu odličen rezultat. Konkurenca je bila ostra predvsem pri najmlajših: v prvenstvu propagan- da nastopajo med najmlajšimi (dečki 1999-2002 in deklice 2000-2002) vsi plavalci ne glede na to, ali so tekmovalci ali netekmovalci, v starejših kategorijah (1998 oz. 1999 in starejši) pa nastopajo samo netekmovalci. Rezultati - deklice: 50 m prosto (letnik 1997): 3. Aleksija Terčon 39,90, 6. Silena Berga-maschi 43,40; 50 m hrbtno (1999): 3. Jana Germani 48,70; 50 m prsno (1997): 1. Aleksija Terčon 45,00; 50 m prsno (1999): 1. Jana Germani 51,60; 50 m delfin (1997): 6. Silena Bergamaschi 59,20; 25 m hrbtno (2002): 8. Nicole Maurel 37,80; 25 m prsno (2002): 1. Nicole Maurel 37,70; dečki: 50 m prosto (1997) 4. Ivan Pelizon 40,90; 50 m hrbtno (1998): 4. Ivan Roici 48,90; 50 m prsno 1997: 2. Ivan Pelizon 45,90; 50 m prsno (1998): Ivan Roi-ci 52,20; 25 m prosto (2000): 2. Petrik Zettin 17,70; 25 m prosto (2002): 7. Kristjan Kalc 43,50; 25 m hrbtno (2000): 8. Dimitri Zettin 23,60; 25 m hrbtno (2001): 7. Peter Furlan (27,10); 25 m prsno (2000): 2. Dimitri Zettin 24,70, 6. Jan Kalc 27,10, 8. Elia Pelizon 27,90; 25 m prsno (2001): 8. Peter Furlan 33,40; 25. m prsno (2002): 3. Kristjan Kalc 46,90; 25 m delfin (2000): 3. Patrik Zettin 20,60; štafeta 4 x 25 m prosto: 9. PK Bor (D Zettin, Kalc, Blasin, P. Zettin) 1.25,9; štafeta 4 x 50 m prosto (dečki in deklice): 3. Terčon, Roici, Bergamaschi, Pelizon 2.47,8. 2 6 Četrtek, 22. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Nad Tirenskim morjem je ciklonsko območje. Proti nam pritekajo v višinah južni tokovi, v prizemlju pa severovzhodni zrak. Tudi v prihodnjih dneh bo ozračje nestanovitno. dolzina dneva Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.36. Dolžina dneva 15.09. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 22.32 in zatone ob 5.42 bioprognoza Vremenski vpliv bo danes močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. plimovanje Danes: ob 5.24 najnižje -60 cm, ob 11.59 najvišje 26 cm, ob 16.54 najnižje -4 cm, ob 22.44 najvišje 41 cm. Jutri: ob 5.55 najnižje -57 cm, ob 12.39 najvišje 24 cm, ob 17.26 najnižje 0 cm, ob 23.03 najvišje 35 cm. temperature v gorah oc 500 m...........11 2000 m............3 1000 m ..........11 2500 m............0 1500 m............6 2864 m...........-1 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 7 in pol, po nižinah pa 6 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER festival v cannesu - Dobro sta se odrezala tudi Eastwoodov The Exchange in Giordanov Sanguepazzo Maradona by Kusturica: film, ki je letošnjemu festivalu v Cannesu dal posebno življenjsko noto Na levi Emir Kusturica in Diego Armando Maradona; na desni igralci filma Sanguepazzo Alessio Boni, Monica Bellucci in Luca Zingaretti z režiserjem Marcom Tulliom Giordano; spodaj režiser filma The Excange Clint Eastwood z igralko Angelino Jolie ansa CANNES - Dva velikana, dva genija in dva umetnika. Prvi je svoj talent izpričal s filmsko kamero, drugi pa z uporabo nog: svojevrstnih čopičev s katerimi je »prebarval in porisal« nogometna igrišča vsega sveta. Prvi se je rodil pred petinštiridesetimi leti v eni od buenosaireških bidonvilles in postal legenda nogometa. Drugi je zrasel v Sarajevu, v državi, ki je medtem izginila z zemljepisnih map in je nekako zaupala ravno njegovemu tretjemu oče su raz la go mar si če sa, kar se je v zad njih ne kaj le tih zgo di lo na tis tem ozemlju. Prvega še danes častijo kot argentinskega asa, ki je okusil slavo, nekaj let kasneje pa doživel tudi pekoče poraze, drugi je režiser, igralec produ-cent in pripovedovalec svojega časa, čigar vizionarnost in talent sta ga popeljala zelo daleč. Strastna, vselej navdahnjena in bizarna, sta se nekega dne srečala, se spoznala in si zaupala: tako je nastal film Maradona by Kusturica. Diego Armando Maradona in Emir Kusturica sta včeraj prišla v Cannes in se pozno zvečer tudi povzpela po znamenitem stopnišču slavnega Palai-sa. Razlog njunega postanka na francoski obali je bila premierna predstavitev najnovejšega dokumentarca, ki ga je z že številnimi zlatimi palmami in levi nagrajeni režiser posvetil ravno bivšemu argentinskemu »goleadorju«. Cannesu je tako tudi letos uspelo to, kar ostalim festivalom ne uspe. To, da je prodrl nekoliko dlje in na filmskem platnu predstavil nekaj različnega, ki se ne navezuje direktno na sedmo umetnost, ampak odpira svet gibljivih sličic tudi tistim, ki imajo s to umetnostjo bolj malo skupnega. Pred tremi leti je tako predstavil film o Zi-nedineju Zidanu, lansko leto filmski dogodek, pri katerem je sodelovala irska skupina U2, letos pa filmski dokument, s katerim je Kusturica želel spregovoriti o Maradoni. »Ker smo si navsezadnje Balkanci in prebivalci Latinske Amerike zelo podobni: druži nas ljubezen do življenja in smisel za zabavo,« je povedal Kusturica že takoj na začetku včerajšnje predstavitvene konference. Kljub temu, da je film predvsem biografija slavnega »pibe de oro«, se v njem veliko govori tudi o globalizaciji, Bushu, Kusturičevih in Maradonovih političnih stališčih, Maradonovi družini in odnosih, ki ga družijo z njegovimi najdražjimi. Iz svojevrstnega portreta, nasičenega z ritmom, čustvi in neverjetnim kaosom, ki je v dobrem in slabem zaznamoval Maradonov vsakdan, vejeta po Kusturičevih besedah predvsem »velika volja do življenja, ki je Diega vsakič rešila smrti in pa moje prepričanje, da je Maradona izredna pop zvezda, primerljiva samo Marylin Monroe in tistim svetovnim legendam, ki jih je Andy Warhol želel ovekovečiti v svojih portretih«. Rdeča preproga pred slavnim Pa-laisom pa je bila včeraj posebno dobro obiskana. Po njej je še enkrat stopila Angelina Jolie, protagonistka filma The exchange, zadnjega dela Clinta Eastwoo- da. Novi dokaz Eastwoodovega genija je filmska predelava resnične zgodbe, do katere je prišlo v Los Angelesu leta 1928, ko je kalifornijsko prestolnico prizadel hud policijski škandal. V delavski četrti je namreč izginil otrok. Nekaj mesecev kasneje je policijski urad naznanil mladi mami samohranilki, da so njenega devetletnega sinčka našli in da ji ga bodo že naslednji dan pripeljali do- mov. Ko pa gospa Collins dospe na postajo, razume da tisti ni njen sin in da je očitno prišlo do pomote. Policijski urad vztraja. Mlado gospo zaprejo v norišnico in jo izpustijo šele takrat, ko res izvejo, da je njenega sina Walterja ugrabil serijski morilec otrok. Opisovanju istega obdobja pa se je posvetil italijanski režiser, pravi habitue canneskega festivala, Mario Tullio Gior-dana, ki je v sklopu Semaine de la critique, predstavil svoj zadnji celovečerec Sanguepazzo, z Monico Bellucci in Luco Zingarettijem. Zgodovinski film je predvsem pripoved o dveh politično nekorektnih predstavnikih italijanskega medvojnega obdobja, filmskih zvezdnikih Luise Feride in Osvalda Valentija, ki so ju takoj po osvoboditvi partizani ubili pri Milanu. Nekateri so Giordano že obtožili zgodovinskega revizionizma. Milanski režiser pa je včeraj spet ponovil, da ni bil ta cilj njegove pripovedi, »ki je želela samo spregovoriti o zagonetnem trenutku italijanske zgodovine«. Ivana Godnik / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. maja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 9.35 10.40 11.00 12.00 13.30 14.10 14.45 15.50 16.15 18.50 20.00 20.30 23.00 23.35 23.40 Nan.: Io sto con lei Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) Aktualno: Linea verde - Meteo verde Aktualno: Dieci minuti di... Aktualno: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik - Gospodartsvo Variete: Festa italiana Storie Nan.: Incantesimo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) Dnevnik Nogometna tekma: Manchester United - Chelsea (Champions League, finale) Šport: Un Mercoledi da Campioni Dnevnik Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: In Italia 10.00 Aktualno: Tg punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 19.50 Resničnostni šov: X Factor 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Variete: Scommettiamo che...? (vodi A. Cecchi Paone) 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La storia siamo noi 0.25 Aktualno: Magazine sul 2 0.55 Aktualno: Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fé di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 0.35 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italia- 13.10 14.00 14.50 15.05 15.15 18.10 19.00 20.20 20.30 21.05 22.55 23.30 0.10 Nan.: Wind at My Back Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo - Neapo-lis - L.I.S. Kolesarstvo: 91° Giro d'ltalia (11. etapa) Šport: Processo alla tappa Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Nan.: La Nuova Squadra Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano Nan.: 3 libbre Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Sentieri 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.. Vivere 12.30 Nad.: Bianca 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.20 Nan.: Detective Monk 16.20 Film: Una sposa per due (kom., ZDA '62, r. H. Levin, i. S. Dee) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Resničnostni šov: Stranamore (vodi E. Folliero, M. Balestri) 23.45 Film: Vesna va veloce (dram., It., '96, r. C. Mazzacurati, i. T. Zajic-kova, Antonio Albanese) Canale S 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Aktualno: Mattino cinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Resničnostni šov: L'album di Ami-ci (vodi Maria De Filippi) Film: Ritorno a Maria Worth (kom., Nem, '06, r. K. Wichniarz, i. Ul. Reinthaller, H. Hoenig) Kviz: 50-50 (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Film: 'O professore (It., '06, r. M. Zaccaro, i. S. Castellitto, Luisa Ranieri) 23.15 Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na) 1.20 Nočni dnevnik v Italia 1 6.05 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.. Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: A casa con i tuoi 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo Voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Variete: Candid Camera 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La Tv della realta 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.05 Nan.: The Closer 7.00 7.20 8.00 8.10 9.25 11.05 12.40 13.30 14.00 16.05 18.35 19.10 20.05 20.10 20.30 20.55 22.35 23.30 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Pregled tiska Debatna oddaja: Formato famiglia 15.00 Klasična glasba Debatna odd.: Dialog z... ... Aktualno Aktualno: La Tv delle liberta Nan.: Lessie Aktualno: Udine economia in tv Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali Aktualno: Qui Tolmezzo Gledališče: Il Rossetti Deželni dnevnik Nan.: Police Rescue Aktualno: Alla scoperta dell'Uni-versita di Trieste Aktualno: Stoa' LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 0.50 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Col cuore in gola (kom., It., '67, r. T. Brass, i. J.-L. Trintignant, E. Aulin) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Film: Two much - Uno di troppo (kom., ZDA/Šp., '95, r. F. Trueba, i. M. Griffith, A. Banderas) Variete: Speciale Chiambretti, sledi Markette - Tutto fa brodo in tv Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 9.30, 10.20, 15.45 Risana nanizanka 9.45 Otroška nan.: Moj prijatelj Piki Jakob (pon.) 10.00 Poučno zabavna od.: Pepi vse ve o filmu (pon.) 9.45 16.40, 18.40 Risanka 10.55 Knjiga mene briga: Agota Kristof - Vseeno je; včeraj (pon.) 10.15 Z glavo na zabavo (pon.) 11.45 Podobe 20. stoletja 12.20 Zlata resna glasba in balet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Ars 360 (pon.) 13.35 Umetnost igre (pon.) 14.00 Dok. oddaja: Prijatelja 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.35 0.45 Pogovorna oddaja: Izbrano poglavje 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Dublinski soul 21.45 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Sveto in svet 0.20 50 let televizije (t Slovenija 2 6.30 1.45 Zabavni Infokanal 7.35 50 let televizije 8.00 Odštevanje do pesmi Evrovizije 2008 (3. del) 8.25 Odd. o modi: Bleščica (pon.) 9.00 Seja Državnega Zbora 18.00 Dnevnik tv Maribor - Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Družinske zgodbe (pon.) 20.00 Evrovizijski mladi glasbeniki - Dunaj 2008 21.50 Dane Zajc: Mlada Breda - Tv prir. predstave SNG Drama Lj in lutkovnega gled. J. Pengov 23.15 Slov. jazz scena 0.05 Nad.: Blackjack Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 16.30 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 21.55 22.10 22.45 23.15 0.15 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Fightin mad (ZDA, '76, r. J. Demme, i. P. Fonda, L. Lowry) 26. mednarodni pokal v plesih: Mesto Palmanova Nautilus Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Odmev Pogovorimo se o... Dok. oddaja: City Folk Jazz koncert 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Srečanje z... Artevisione Iz arhiva po vaših želja Čezmejna TV - TV TGR FJK - Deželne vesti Tv Primorka 10.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 11.00 23.45 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek (pon.) 18.00 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara 18.45 Pod drobnogledom - minister za lokalno samoupravo 19.45 Slovenska vojska (pon.) 19.55 EPP 20.30 Kaj je novega na Krasu 21.00 Odprta tema 22.00 Planet Polka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Kajetan Kovič - Pot v Trento (4. nad.); 10.40 Yugonostalgija; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z Bazovico v srcu; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezik naš vsakdanji; 19.20 Napoved-nik, sledi Večerni list, sledi Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kino; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od roc-ka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / SVET Sreda, 21. maja 2008 21 MORJE íwKRAS VIW ' ps 21.-25. Maggio Ma rjfi wr J ^ J turizem - Program Evropske komisije Eden Projekt Zgodbe Soče dobil naziv Evropska destinacija odličnosti Laskavo priznanje Evropske destinacije odličnosti so ob spremljajočem programu podelili v Trdnjavi Kluže pri Bovcu BOVEC - V Trdnjavi Kluže pri Bovcu sta direktor direktorata za turizem mag. Marijan Hribar in direktor Slovenske turistične organizacije mag. Dimitrij Piciga podelila laskav naslov Evropska destinacija odličnosti, za katerega se je v Sloveniji potegovalo 16 prijaviteljev. V ožji izbor sta se poleg Zgodb Soče kot zmagovitega projekta potegovala še kranjski Prešernov sejem in Festival Idrijska čipka. Sicer pa je na 16 destinacijah, ki so se prijavile na razpis, sodelovalo kar 46 slovenskih občin, kar kaže na to, da Slovenija vidi svojo priložnost prav v razvoju turizma. Gre za program Eden, ki ga je lansko leto prvič razpisala Evropska komisija in s katerim želi povečati kakovost in zato tudi konkurenčnost turističnih ponudnikov v Evropi kot območju z največjim deležem turistične ponudbe, saj ta odreže kar 51 odstotkov svetovne pogače na turističnem področju. Turizem je sicer izredno zapletena panoga, gostje pa so vedno bolj zahtevni, zato je tudi konkurenca neizprosna. Povečanje turizma je zaznati tudi v manj razvitih predelih sveta, kjer se ta nenehno in vse prehitro širi. Kot je poudaril mag. Marijan Hribar, Evropa je in ostaja največja turistična destinacija na svetu, saj ponuja drugačnost, ima bogato naravno in kulturno dediščino ter tradicijo. Evropa želi razvijati turizem kot splet različnih dejavnikov in ustvariti pogoje za uravnotežen ekonomski razvoj, kjer je izredno pomemben socialni vidik. Pri tem gre omeniti tudi težave s katerimi se srečuje sodoben svet, ker premalo pozna druge kulture, religije in navade. Prav s to različnostjo se je Soška dolina srečala že v 1. svetovni vojni, ko so se na njenem ozemlju borili različni narodi in prav ta Soška dolina, ki je nekdaj razdruževala in bila območje sovražnosti, sedaj združuje različne narode, kijih zgodovinska dediščina opozarja na norost morije, ki je opomin vsemu človeštvu. In prav 1. svetovna vojna je rdeča nit v zmagovitem projektu Zgodbe Soče, ki zajema dvodnevni dogodek - začenši z branjem spominov vojakov iz soške fronte v različnih jezikih in ob zvokih okteta Simon Gregorčič, ki prepeva prav tako v različnih jezikih pesmi z vojno tematiko. Drugi dan se zgodba nadaljuje s pohodom iz Loga pod Man-grtom do Trdnjave Kluže, kjer se predstavi bovško društvo 1313 z dramskimi utrinki dogajanja med 1. svetovno vojno in kjer lokalno prebivalstvo ponudi svoje pridelke, izdelke in kjer je poskrbljeno za pester kulturni program s pridihom različnih običajev in navad. V komisiji, kije ocenjevala projekte, oziroma destinacije, je bil tudi Janez Bogataj, ki je priznal, da so imeli kar težko delo, predvsem pa jih je skrbelo, če bodo prijavitelji upoštevali, da je treba prijaviti projekte, kjer je prisotna nesnovna dediščina, in dodal, da so bili presenečeni nad tem, kako je večina projektov ustrezala razpisnim pogojem. Poleg tega pa je poudaril, da gre v večini primerov za povezovanje območij, kar je velika prednost prav na področju turistične ponudbe. Navdušenja ni skrival niti direktor Slovenske turistične organizacije mag. Dimitrij Piciga, kije izrekel pohvalo vsem trem projektom, ki so se uvrstili v ožji izbor, in zagotovil, da bodo vse tri predstavili na različnih turističnih sejmih, ki se bodo v Evropi odvijali v letu 2009. Prepričan je tudi, da bodo takšna prestižna priznanja dobivale tudi druge destinacije, a Soška dolina je in bo vedno prva, ki ga je prejela, in prav to so aduti, na katerih bo moč graditi tudi v prihodnje. Projekt Zgodbe Soče je potrebno sedaj le še nadgraditi in ga pripraviti za predstavitev na Turistični borzi, ki bo septembra v Parizu. Nastajal je v sodelovanju treh občin - Bovec, Kobarid in Tolmin ter lokalnih turističnih organizacij Bovec in Sotočje Tolmin ter fundacije Pot miru v Posočju. Prav ta projekt je pomembna nit pri povezovanju turistične ponudbe v Soški dolini. Carmen Leban