LETO XXIX., ŠT. 19 PTUJ, 13. maja 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OB DNEVU VARNOSTI Na braniku naše samoupravne socialistične skupnosti Danes praznujejo delavci organov naše varnosti svoj praznik, spomin na 13. maj 1944, ko je bil pri poverjeništvu za notranje zadeve nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije ustanovljen oddelek za zaščito naroda. Za praznik želimo našim bralcem na kratko predstaviti delo organov javne varnosti na ptujskem območju. Pred kratkim je skupščina občine Ptuj, v soglasju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve SRS, imenovala za novega komandirja postaje milice Ptuj, BORISA ŽNIDARIČA', ker je bil dosedanji komandir Stane Širovnik, zaradi zdravstvenih razlogov in kadrovskih potreb razporejen na drugo delovno mesto. Zaprosili smo novega koman- dirja PM Ptuj, da nam odgovori na nekaj vprašanj o delu in uspehih postaje milice Ptuj v lanskem letu. Boris Žnidarič, ki je pravkar končal osnutek poročila o delu postaje milice Ptuj za leto 1975, to poročilo bo predloženo tudi občinski skupščini, je po kratkem premisleku dejal: „Postaja milice s splošnim delovnim področjem je organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na območju ptujske občine. Naloge opravljamo v skladu z določili zakona o notranjih zadevah in drugih predpisov, ki se nanašajo na varovanje ustavnega reda in pridobitev naše socialistične revo- lucije. Pri svojem delu v letu 1975 smo zabeležili dobre rezultate, za kar gre priznanje vsem delavcem milice, s prejšnjim komandirjem Stanetom Širovnikom in obema pomočnikoma, Marjanom Vršcem in Francem Kozelom na čelu." Kakšna je splošna ocena problematike javne varnosti? »Ugotavljamo, da se problema- tika javne varnosti po svojem obsegu iz leta v leto povečuje, prav tako kriminaliteta. Na območju PM Ptuj se je, v primerjavi z letom poprej, povečalo število kaznivih dejanj za 24 primerov ali za 344 odstotka. Predvsem na področju javnega reda in miru se kaže stalna tendenca porasta prekrškov. Naše območje je bilo lansko leto sicer izjema, saj smo ugotovih 1.151 prekrškov s tega področja, kar je za 2,37 % manj kot leto poprej. V nenehnem porastu so prometne nezgode in njihove posledice. Primerjava z letom 1974 sicer kaže, da se je število nezgod povečalo za 15 primerov, zato pa je bilo 15 mrtvih manj, čeprav je bilo 16 oseb več telesno poškodovanih, vendar je bilo za enako število manj težjih telesnih poškodb. Materialna škoda v prometnih nezgodah v lanskem letu je znašala 4,038.923 dinarjev. Ti podatki in primerjave z letom 1974 pa niso popolni, ker so v letu 1975 prikazani samo ukrepi PM Ptuj, dočim so bili prejšnja leta prikazani tudi ukrepi postaje prometne milice Maribor, ki jih je izvedla na območju ptujske občine. To velja predvsem za prometne nezgode na magistralni cesti Maribor-Zagreb." . Kako je na področju kriminali- tete? ,,V lanskem letu smo obravna- vali 1.498 kaznivih dejanj, kar je za 24 dejanj več kot leto poprej. Ce k temu prištejemo še prometne nezgode, za katere smo spise odstopili pristojnim javnim tožil- cem, se število kaznivih dejanj poveča na 1.773, kar je za 68 primerov več kot v letu 1974. Uspešno raziskanih je bilo 70,42 % kaznivih dejanj, 443 primerov ah 29,58 % pa je ostalo še neraziskanih. Največ kaznivih dejanj, več kot polovica vseh, je zoper družbeno in zasebno premoženje, ki je iz leta v leto v porastu, sledijo delikti zoper splošno varnost ljudi in premože- nje, teh je bilo lani 326 in delikti zoper življenje in telo, lani smo jih obravnavli 300 in so se v zadnjih petih letih zmanjšali za dobro četrtino." §e morda podatki o gospodar- skem kriminalu? „Pri odkrivanju kaznivih dejanj v gospodarstvu in na škodo gospodarskih organizacij smo bili v letu 1975 manj uspešni kot leto poprej ali pa je teh dejanj bilo dejansko manj. Z ustrezno strokovno službo UJV Maribor in samostojno, samo skupno dali 17 ovadb pristojnemu javnemu to- žilcu za 30 storilcev kaznivih dejanj, ki so jih storili 34, od tega 6 kaznivih dejanj ponarejanja ali uničenja uradnih listin, 7 tatvin, 5 poneverb, 3 primere grabeža itd." Kako pa je z mladinskim kriminalom? „V lanskem letu smo obravna- vali 116 mladoletnih oseb zaradi storjenih 88 kaznivih dejanj. To je zelo ugoden podatek, če vemo, da smo v letu 1974 obravnavali 240 mladoletnih oseb za 181 storjenih kaznivih dejanj, kar pomeni, daje v lanskem letu bilo, tako število obravnavanih primerov mladolet- nikov, kot število njihovih kaznivih dejanj za več kot polovico manjše kakor v letu Franc Kozel, pom. koman- diija 1974. Od skupnega števila kaznivih dejanj, obravnavanih v lanskem letu, odpade na mlado- letnike le 5,87 %. To nedvomno dovolj zgovorno priča o tem, da naša mladina le ni tako pokvarjena, kot to velikokrat slišimo na ulici. Torej, naša mladina zdaleka ni tak problem, kot so cesto problem polnoletne osebe. Med obravnavanimi mlado- letniki jih je polovica mlajših mladoletnikov in otrok. Najpo- gostejši vzroki, da mladina zaide na stranpot so neurejene družin- ske razmere, slabo nadzorstvo in zanemarjanje otrok." Še precej je področij, ki ste jih obravnavali, vprašanj, ki bi zanimala naše bralce, to so predvsem prekrški s področja javnega reda in mira, izredno pereča prometna varnost, po- dročje družbene samozaščite in druga dejavnost ter problematika, s katero se pri svojem delu srečujete, vendar nam zaenkrat prostor ne dopušča, zato se priporočamo za nadaljevanje tega razgovora kdaj drugič. Za konec samo še vprašanje, ali ste pripravili za vaš praznik kak poseben program? »Pripravili smo sicer obširen program, vendar ga ne bo moč v celoti realizirati, delno zaradi pomanjkanja časa, delno pa sredstev. V programu imamo razgovore z vodji varnostnih okolišev po krajevnih skupnostih in razgovor z najuspešnejšim varnostnikom V nedeljo, 9. maja 1976 pa smo sodelovali na regionalnem tekmovanju, ki gaje organizirala UJV Maribor. Po tri članske ekipe so sodelovale v disciplinah: orientacijski pohod, streljanje in avto rally, s predhodnim testiranjem s področ- ja cestnega prometa. Poleg tega je predvidenih še nekaj prireditev in srečanj." Hvala za odgovore, vam in vsem delavcem javne varnosti pa prisrčne čestitke za praznik! F. Fideršek Patrulja milice pri opravljanju delovnih nalog ZMAGA PTUJČANOV Sklep javne radijske oddaje ,,Spoznavajmo svet in domovino", kije bil v soboto, 8. maja ob 20. uri v športni dvorani ,,Mladika" v Ptuju je prinesel zmago ekipi srednješolskega centra Ptuj. Prireditev je bila zanimiva zlasti še zato, ker je po prvi , jundi" vodila gostujoča ekipa iz Mozirja. Naši tekmovalci Marina Irgl, Tatjana Zidarič Brigita Habjanič Danica Hercog in Miran Pal pa so v nadaljevanju tekmovanja uspeli razliko obrniti v svojo korist. Ekipo iz Mozirja so premagali z rezultatom 15 proti 11. Za zmago so se jim zadovoljni gledalci zahvalili z gromkim aplavzom Trgovsko podjetje ,,Izbira" Ptuj je tudi to pot nagradilo tekmovalce s praktičnimi darili. V glasbenem vložku oddaje pa je ob zvokjh ansambla Mojmira Šepeta zapel priljubljeni Braco Koren. Požrtvovalnim članom naše ekipe tudi naše iskrene čestitke! MG Zm^ovalna ekipa ptujskih srednjih šol Foto: Kosi Časovno zaostajanje pri družbenem planiranju Sistem družbenega planiranja mora imeti pomembno vlogo v vseh procesih samoupravnega povezovanja združenega dela. Združeni delavci, v raznih oblikah medsebojno povezanih, odvisnih in vzajemno odgovornih delovnih organizacij, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti, so odgovorni, da pravočasno s planom zagotovijo najbolj ugodne pogoje in rezultate svojega dela. O teh nalogah je razpravljal tudi komite občinske konference ZKS Ptuj na predzadnji seji. Na podlagi temeljite vsebinske razprave o stanju, nalogah in problemih na področju planiranja v občini in sploh na področju uveljavljanja novega sistema sam.oupravnega planiranja, je sprejel več ugotovitev in sklepov. Glavna ugotovitev je, da smo na vseh ravneh planiranja v v časovnem zaostanku glede na sprejeti program aktivnosti v SRS in v občini, čeprav so se vključili v pripravo in razpravo planov vsi nosilci planiranja v občini, pripravili so gradiva, ki so še v različnih fazah izdelave in različne kakovosti. Splošna ugotovitev je tudi, da so povsod začeli intenzivneje delati v pripravah za srednjeročne plane na novih osnovah šele po sprejetju zakona. Prej so ponekod sicer že temeljito delali, vendar po starem sistemu planiranja, kar je imelo za posledico: slabe politične priprave, še slabše obveščanje delavcev in z ato slabo poznavanje ožjih temeljev samoupravnega planiranja. Vzrok je tudi v tem, da za konkretizacijo ustavnih načel ni bilo opredeljenih temeljnih rešitev in oblikovanega metodološkega pristopa k samoupravnemu planiranju. Zaostajanje so pogojevali tudi kadrovski in organizacijski dejavniki. Zaradi slabe idej no politične priprave na nov sarrtoupravni sistem planiranja vseh delavcev, posebno pa še neposrednih proizvajalcev in občanov, ti v prehodnem obdobju niso bili vključeni v proces planiranja. Zaradi tega tudi v današnji fazi planiranja še nimamo povsod samoupravnih sporazumov o temeljih samoupravnih planov, predvsem v delovnih organizacijah, v SOZD in združenjih ter v krajevnih skupnostih. Planiranje je tudi preveč doslej teklo od delovne organizacije navzdol in ne obratno. Iz tako neenotnega izvrševanja nalog na področju planiranja tudi ni mogla biti zagotovljena SOČASNOST planiranja pri nosilcih na vseh ravneh. Zaradi tega nastajajo planska gradiva tudi nepovezano in posamično, kar še bolj vpliva na neskladja interesov, vsebovanih v planskih dokumentih, vse to pa povzroča, da se faza usklajevanja planov podaljšuje. V celotnem sistemu planiranja je močno občutiti tudi odsotnost delovanja in vključevanja poslovnih bank v proces samoupravnega planiranja, zaradi tega tudi ni mogoče pričakovati v bližnji prihodnosti potrebnega usklajevanja v smeri: bahke - TOZD in drugi nosilci planiranja. Na splošno ugotavljamo, da namen ustave in zakona na vseh ravneh še niso v celoti dojeli in sprejeli. Posebne težave se kažejo v krajevnih skupnostih, zaradi tega je v planih TOZD tudi odsoten interes neposrednega proizvajalca in občana. Dejstvo, da so v planih TOZD slabo zajete zunaj podjetniške planske kategorije, daje slutiti, da v celoti še nismo sprejeli dohodka kot družbene kategorije. ZačetivD slabo vključevanje družbenopolitičnih organizacij v sami občini je tudi precej prispevalo k temu, da akcija ni stekla pravočasno in bi tako bistveno pripomogla h končanju posameznih faz planiranja v predvidenih rokih. Zaradi tega je komite OK ZKS Ptuj še posebej poudaril odgovornost vseh komunistov za izvedbo celotne akcije na področju planiranja. Kritično tudi ugotavljajo, da na stanje in probleme samoupravnega planiranja v občinah vpliva tudi slaba politična in organizacijska pripravljenost odgovornih dejavnikov v republiki. To se kaže predvsem v odsotnosti zakona in metodologije, različnih, cesto nasprotujočih se informacijah in navodilih glede planskih dokumentov in podobno. Vse to pa ne sme biti izgovor, da planov ne bi pripravili in uskladili pravočasno, da z njimi ne bi zagotovili v največji možni meri delavčevo samoupravno odločanje in kontrolo v celotnem procesu reprodukcije in financiranja. Franc Fideršek 163 rdečih nagelinev\ Na proslavi v Mostju je bilo svečano sprejetih 163 novih članov v ZK, od tega kar 108 mladih do 25 let. Med sprejetirmje 71 delavcev, 24 učencev in študentov, 19 vojakov, 2 gospodinji in 47 članov iz drugih pokbcev. Foto: I.Ciani ORMOŽ Jutri prvič skupaj Odkar so tudi v ormoški občini spostavili družbene od- nose na novih delegatskih temeljih, se še doslej ni ugodilo, da bi skupščina ka- terekoU izmed samoupravnih interesnih skupnosti zasedala skup^ z zbori družbenopoli- tične skupnosti, to je z občinsko skupščino. Takšna samoupravna prak- sa, ki je zapisana v besedilu nove ustave, bo na ormo37o bile, kljub razmero- ma širokemu dnevnemu redu izredno kratke. Zanimivost je tudi v tem, da na nobenem zboru ni bilo delegatskih vprašanj. Poglejmo kratka po- ročila naših sodelavcev o posameznih sejah: Seje zbora združenega dela se je udeležilo 44 delegatov od 55, 11 delegatom se ni zdelo pomembno, da bi svoj izostanek vsaj opravičili. Razprave skoraj ni bilo in tako .so delegati sprejeli brez pripomb staUšča, priporočila in -iclepe zborov skupščine občine Ptuj za nadaljne uveljavljanje delegatskega sistema, analizo zaključnih raču- nov organizacij združenega dela za leto 1975, predlog odloka o obvezni splošni in sistematični deratizaciji na območju občine Ptuj, odlok o najvišjih stanarinah v občini Ptuj, ki naj bi pričel veljati s prvim junijem, osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunal- nega urejanja stavbenega zemlji- šča. Delegati zbora združenega dela so brez pripomb sprejeh tudi informacijo o problemih uresniče- vanja programa družbeno usmerje- ne stanovanjske' gradnje v občim Ptuj. Edina točka dnevnega reda ob kateri se je razvila razprava je bila družbeni dogovor o srednje- ročnem razvojnem načrtu o var- stvu okolja do leta 1980, Vendar smo slišali le en konkreten pred- log, da naj bi odpadke selekcioni- rali in jih tako uporabili kot sekundarne surovine Delegati so soglasno glasovali za ta družbeni dogovor z omenjenim predlogom. Zasedanja zbora krajevnih skupnosti se je od 45 udeležilo 40 delegatov. Kljub razmeroma obšir- nemu dnevnemu redu je bilo končano v dobri uri in pol, kar priča, da delegati iz krajevnih skupnosti, niso imeli bistvenih pripomb k pripravljenim stali- ščem, analizam in predlogom lazrah odlokov, družbemh dogo- vorov, odločb m sklepov. Lahko pa je tudi, da se niso dovolj posvetili gradivu, ki je bilo tokrat poslano že 15. aprila ali pa je lepo spomladansko vreme glavni raz- log? Ugibanj je še vehko, vendar je dejstvo, da seja zbora krajevnih skupnosti ni bila živalina in da so bih pripravljeni dokumenti spre- jeti brez pripomb. Le v začetku, ob potrditvi zapisnika prejšnje seje, je dala delegaaja KS Grajena dodatno obrazložitev k mnenju njihovega delegata, ki je govoril o delovanju delegatskega sistema in opozorila zbor krajevnih skup- nosti, da so bile nekatere izjave netočne - predvsem zaradi ne- informiranosti delegata. Rečeno je bilo, da so ga zaradi neresnega opravljanja svojih dolžnosti raz- rešili kot delegata in to v skladu s statutom krajevne skupnosti Gra- jena. Predsedmk zbora krajevnih skupnosti je delegata iz Grajene takoj opozoril, da to določilo v statutu ni v .skladu z veljavirimi predpisi in da laliko delegacija samo predlaga razrešitev delegata, ne more pa ga enostavno odstaviti, ker ga ni niti izvohla. Seveda bodo morali na Grajeni o tem nekoliko natančneje razmisliti in šele nato podvzeti potrebne ukrepe, po- praviti pa tudi svoj statut. Na seji družbenopoUtičnega zbora skupščine občine Ptuj je poleg 22 delegatov, sodelovalo še nekaj predstavnikov družbeno- pohtičnih organizacij in izvršnega sveta. Potem ko so delegati sprejeh predlog stahšč, priporočil in dclepov zborov skupščine ob- čine Ptuj za nadaljnje uveljavljanje delegatskega sistema, so sprejeh še uskladitev 2. člena odloka o priznanjih in nagradah v občini Ptuj zaradi amandmaja ostalih dveh zborov. S sprejetjem tega amandmaja se odlok preimenuje v, odlok o priznanjih v občini Ptuj. V zaključku svojega zasedanja je zbor obravnaval in sprejel predlog odlok o ustanovitvi pokrajinskega odbora za vzhodno Štajersko kot medobčinskega organa za izvrše- vanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe. NB,MŠ,MG Odlikovanja zaslužnim delavcem v ponedeljek, 10. maja 1976 je bila v domu Franca Krambergerja svečanost, na kateri je predsednik SO Ptuj, Branko Gorjup podelil odlikovanja, s katerimi je predsednik RepubHke Josip Broz-Tito odlikoval zaslužne delavce upravnih organov. Zbrane je uvodoma pozdravil s krajšim nagovorom dr. Mitja Mrgole, podpredsednik izvršnega sveta SO Ptuj. Odlikovanja so prejeli: red dela z zlatim vencem: Anton Purg in Ciril Satej. Red republike z bronastim vencem: Ivan Rau in Miha Kolarič. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo: Franjo Šemrov-Vladimir. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Lojze Cene, Danica Cvetko- Korenjak, Jožica Čarman, Stanko Grabnar, Drago Klobučar, Franc Kralj, Konrad Mahorič, Ignac Murko — SDK, Tomaž Petek, Frančiška Reisman-Novak, Janez Rebernak, Danica Radanov, Ignac Purg, Danilo Samec, Martin Slana, Franc Vamberger, Ivan Vrabl, Srečko Zelenik, Ljudmila Zemljak-Domanjko in Maks Žmauc. Medaljo zaslug za narod je prejela Nada Ošo-Mihelič. Z medaljo dela pa so bili odlikovani: Jakob Hudžar, Jože Križan, Draga Lovrec- Tušak, Mira Lončar-Šenveter, Ignac Petrovič, Justina Skok-Petek, Dušan Suhodolnik in Angela Toplak. Po svečani podelitvi odličij je bil krajši kulturni program. V imenu vseh odlikovancev se je zahvalil za priznanja Miha Kolarič z obljubo, da bodo vsi tudi v bodoče enako uspešno delovah in prenašaU izkušnje na mlajše, da bo delo upravnih organov še bolj uspešno in učinkovito. Vsem odlikovancem tudi naše čestitke. osebna hroniha RODILE SO: Marta Breznik, Tomaž 15 - Iztoka; Jožica Petek, Moškanjci 116 - dečka; Kristina Kosec, Prešernova 1 - Srečka; Angela Kuhar, Borovci 55 - dečka; Marijana Klasinc, Dragonja vas 33 - Alenko; Danica Cebek, Sela 2 - deklico; Marija Kernidl, Ptujska c. 19, Ormož - dečka; Marjeta Feguš, Gorišnica 77 - Kostja; Ivanka I'ras, Markovci 83 - Klavdijo; Jožica Kušar, Nova vas 99 - deklico; Hilda Jaušovec, Strmec 21 - deklico; Štefka Purg, Koritno 23/a - dečka; Marjeta Napast, Rogaška 5 - dečka, Marjeta Štampar^ Kajžar 42 - dečka; Marjeta Stampar, Kajžar 42 - dečka; Darja Nadels- berg-Bene, Zoisova pot 1 - deklico; Mira Graifoner, Gregorči- čev dr. 7 - dečka; Jelka Arnuš-Pelcl, Bevkova 3 - deklico; Terezija Rajh, Markovci 77 - Petra; Danica Babič, Logarovci 42 - Matejo; Danica Dolenc, Zg. Jablane n. h. ~ deklico, Marija Cucek, KUkava 46 - dekhco, Danica Horvat, Dobrava 1 - dečka; Irena Matijaško, Vrazov trg 2 - Aleksandro; Marta Praprot- nik, Pušenci 1 - Brigito; Jožefa Krajnc, Gajevci 33 - Milana; Ana Vinko, Gorca 61 - deklico; Janja Cvetko, VeL Nedelja 9 - Tamaro; Marija Klasinc, Pleterje 31 - deklico; Marta Varga. Ciril Metodov dr. 8 - Barbaro, Jožefa Jamenšek, Bazoviška 4, Slov. BisUica - Arsena; Angela Cartl, Zg. Hajdina 74 - deklico. POROKE: Milan Meško, Ciril Metodov dr. 17 in Milena Cafuta, Ciril- -Metodov dr. 17; Anton Vesenjak, Podgorci 29 in Marjana Medved, Cukovce 34; Stojan Gorišek, Ce- sta Olge Meglic 43 in Ehzabeta Bezjak, Polenci 12; Zlatko Voda, Titov trg 10 in Cvetlana Bucovič, Gregorčičev dr. 5; Marjan Bru- mcn, Sp. Senovko 9 in Kristina Breznik, Biš 63; Ignac Petek, Kajuhova 1 in Angela Prevoljšek, Krčevina pri Vurberku 18; Feri Krušič, Spuhlja 132 m Marija Cimerman, Spuhlja 132; Daniel Korpar, Hrastovec 48 in Mara Jelašac, Sičice 24, Nova Gradiška; Jožef Frangež, Sp. Jablane 3 in Jožefa Bračič, Pleterje 12; Jožef Zajšek, Stanošina 35 in Marija Kojc, Stanošina 35; Stanislav Turk, Župečja vas 16 in Slava Gmajner, Mihovce 46;Ivan Laura, Kobarid, Volaričeva 9 in RozaUja Kos, Nova vas pn Markovcih 2; Janez Trafela Maribor, Cesta XIV divizije 87 in Marija Ferš, Sedlašek 111; Anton Štumberger, Pristava 26 in Marija Korpič, Dravci 7; Davorin Maček, Kamniška graba 96 m Angela Horvat, Janežovci 6/a;. UMRU SO: Jakob Komet, Kidričevo 64, roj. 1913, umrl 30 aprila 1976; Evgen Jošar, Rabeljčja vas 17, roj. 1920, umrl 3. maja 1976; Roza Roškar, Dornava 121, roj. 1903, umrla 4. maja 1976;Manja Hrga, Rot 1925, unu-la 4. maja 1976; Apolonija Rezek, Cermožiče 70, roj. 1891, umrla 7. maja 1976; Ivan Kralj, Pavlovci 27, roj. 1921, umrl 9. maja 1976; Alojzija Sečnik, Gončak 14, roj. 1913, umrla 9. maja 1976; Alojzija Kostanjcvec, Srbski tig 5, roj. 1893, unula 10. maja 1976. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni uredi ik FRANC FIDERŠEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra- va: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz^-^^^ov.